List 36.
Gospodarske stvari.
Kmetski sinovi in kranjska kmetijska šola v Grmu pri Novem mestu.
Ako ima naš kmet med svojimi sinovi prebrisanega dečka in nekaj cvenka v mošnji, odloči ga za ..študi-ranje", češ, da bodo „gospodu in da se mu ne bode treba ubijati s kmetijo kakor njemu. Po Gorenjskem ^študira" iz ene in iste hiše celo po več sinov, in tistega, ki ima najslabšo glavo, pa odločijo za dom. Narobe svet! Tist, ki ima najmanj v glavi, ubijaj se za vse druge, za nje delaj, za nje plačuj in slednjič jim pa še izplačaj precejšnjo doto ! Revež mora iti na nič, ako si ne zna pomagati na ta ali drug način, in navadno si tudi ne zna, ker ne ve in zna drugega, nego kar se je naučil od očeta. To pa dandanes ne zadostuje, in če več ne zna, godi se mu slabo, ako mu tudi nobenega brata ali sestre vzdršavati in nobene dote izplačati. Naše Kmetije propadajo, tega ne more nihče tajiti, in da propadajo, niso krivi visoki davki in neugodne časovne razmere, kolikor neznanje naših gospodarjev, da bi z boljšim kmetovanjem več pridelovati ter se tako zalagali za slabe čase.
Ali je pa tndi res pri nas tako slabo? Gotovo ne ! Na mehki postelji res ne leži naš kmetovalec, zelo trda je, a bila bi lahko meča, ako bi si znal in hotel bolje postilati. Kakor si postelješ, tako ležiš! Koliko bi bilo pri nas lahko boljše, ko bi naši gospodarji vsaj nekoliko manj kmetovali po starem kopitu! Kolikim neprilikam bi se lahko ognili! Samo dva vzgleda: Po slovenskih pokrajinah je dvoje važno: živinoreja ali pa vinarstvo. Tožijo, da živina nima cene. To ni res! Tako visoke cene kakor pred šestimi leti, res nima, a lepa živina, bodisi za pleme ali za mesarja, je zelo v ceni, a žalibog nimamo skoraj nič take živine. Ob enih in istih stroških bi lahko redili  lepo živino,  če bi  jo znali in če bi ho-
teli popustiti starokopitno in malovredno zdanjo rejo in krmljenje. Tako je tudi z vinarstvom. Trtna uš in strupena rosa uničujeta naše vinograde, a naši vinogradniki drže roke križem, čeravno imamo zanesljiva sredstva proti tema škodljivkama. In zakaj to? Zato, ker kmetovalci naši niso dobro poučeni in ker se vedno drže načela, da je tisto kmetovanje, katerega jih je oče učil, pravo.
Res, gospodarji! naši očetje so dobro kmetovali, a živeli so v drugih časih, ki so bili kmetu bolj ugodni, nego so današnji : to so bili časi, ko Dolenjcu nikdar ni vino v zidanici zaostajalo, ko je Gorenjec prodajal pšenice mernik čez 3 gld., ko je Notranjec tisočake služil na cesti, ko se je v petdesetih letih komaj toliko izpre-menilo, kolikor se sedaj v enem letu, a danes je vse to drugače. Dandanes ob času železnic, parobrodov, telegrafov itd. izpreminja se vse najhitreje, letos kaže to, drugo leto kaj drugega itd. Kmetovalec more le izhajati, ako se v vsem vedno takoj pouči in ako zna z najmanjšimi stroški iz svoje zemlje zajemati največi dobiček, ne da bi zemlja pešala. Tega se pa gospodar ne more učiti samo od očeta, on se mora tudi kmetijstva učiti na naravoznanstva, kajti kmetovati ne moremo po meri, kakor dela krojač obleko, ampak za vsak poseben slučaj je treba zopet posebnega postopanja. Kmetovati naj se uči kmetski sin najprej od očeta, a domač pouk naj še drugje popolnjuje, namreč v ljudski in kmetijskih šolali ter z dobrimi gospodarskimi knjigami.
v
V ljudsko šolo hoditi in dobre gos-podarske knjige citati more in mora vsak kmetski sin, kako kmetijsko šolo pa naj bi obiskovali vsi tisti, ki jo lahko. In koliko je takih, ki bi prav lahko šli v kmetijsko šolo, saj imamo sedaj na Kranjskam, to je v Grmu na Dolenjskem, tak obširen zavod. VsaK oče, ki le količkaj utrpi in^Js&-doma veliko kmetijo (grunt), naj da sina v to šo^p&i-se bode v njej dobro naučil vsega  kmetijstva,  P^to nh ,
282
samo z glavo, ampak tudi z roko, naučil se bode varčnosti in reda. postal bode sam sebi dober gospodar, drugim sovaščanom pa dober in lep vzgled Ker imajo pa naši gospodarji o tej šoli še vedno zelo napačne misli; zato smo si namenili nekaj besedi izpregovoriti o njej.
Kranjska dežela, oziroma deželni zbor, ustanovila je to šolo v ta namen, da se bodo v njej kmetski sinovi prav temeljito učili vseh kmetijskih strok. Šola se sicer imenuje „deželna vinarska, sadjarska in poljedelska šola v Grmu pri Novem mestu", a mi pravimo zaradi krajšega in zato, ker je tudi bolj pametno, kar le »kmetijska šola v Grmu".   Tist kmetski  sin,   ki hoče vstopiti v to
nogradov in 24 oral gozda. Vsem kmetijskim delom -e morajo učenci vaditi, in nibčo se ne boj, da bode prišel iz šole mladenič, ki bo hotel biti gospod, ampak prišel bode iz nje mlad gospodar, ki bode vajen vsakega kmet-skega dela ter bode znal domačo kmetijo kmalu izdatno izboljšati.
V šoli se učenci uče razen praktičnega kmetijstva, tudi razoih drugih reči, kakor verouka, zemljepisja, računstva, risanja, fizike, kemije, živalstva, rastlinstva itd. Učitelji razlagajo v šoli vse tisto, kar se vrši na šolskem posestvu in uče učence poljedelstva, rastlinstva, živi-narstva, živinozdravstva, vinarstva, sadjarstva, vrtnarstva, čebelarstva itd.
šolo, mora biti vsaj 16 let star ter je moral uže dovršiti domačo šolo.
Pouk traja v kmetijski šoli v Grmu 2 leti, in vsi učenci morajo stanovati v šoli. Vsako leto so velike počitnice in tudi male o božiči in veliki noči.
Pouk v tej šoli se vrši nekoliko v šolskih sobah po 4 do 6 ur na dan, praktično pa na vrtu, v drevesnici, v vinogradu, na polji, na travnikih, v hlevu, v kleti itd.
Podoba 1. v današnjem listu kaže to šolo. Poslopje je bivši grad, a sedaj je v njem, kar je za šolo potrebno to so stanovanja, učilnice, kleti, hlevi itd. Za praktični, to je dejanski pouk, ima šola 61 oral, t. j. za 366 mernikov posestve polja, travnikov, drevesnice, vrta itd., kar se vse nahaja tik šole.   Zraven tega ima 8 oral vi-
Podoba 1.
Iz teh kratkih vrstic more vsak posneti, kaj kranjska dežela žrtvuje, da bi kmetski stan povzdignila. Vse tiste gospodarje, pa ki imajo za to šolo godne dečke ter jim bodo v svojem času izročili dom, pa naj te vrstice izpodbude, da pošljejo svoje sinove v to šolo sebi in sosedom na korist. Izšolani učenci bodo doma zvrše-vali prejete nauke ter tako širili umno kmetijstvo, ki je prva edina podloga našemu blagostanju.