ODCinSKI
poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA DOMŽALE
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredm&i odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Nada Humar, Štefan Markovič Jože Skok. Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem.
Glavna urednica: Vera Vojska. %ei: 721-359. odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel -721-686, tehnični urednik: Zdrav*o Lipovsek, tel.: 721-082.
Glasilo izhaja v nakladi 12.000 irvodov in ga tiska Delavska univerza Domžale. Rokopise sprejema odgovorni urednik. Ljubljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Rokopisov nc vračamo, fotografije pa ie izjemoma. Glasilo je na podlag) sklepa it. 421-1/72 z dne 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naioda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
DOMŽALE, 28. 2. 1983, Leto XXII, St. 3
Ob 8. marcu
Letošnje obeležje 8. marca, praznika žensk, bo potekalo v letu ko bo potrebno vložiti največje napore za premagovanje gospodarskih težav. Ob tem pa je naša skupna naloga utrjevanje našega samoupravnega političnega sistema, varovanje enotnosti in miru.
V domžalski občini, kjer je od vseh zaposlenih kar 53 odstotkov žensk, smemo in moramo pričakovati znaten delež teh pri razreševanju problemov. Vendar pa ob tem ne smemo potisniti na stran težav, s katerimi se vsakodnevno srečujemo ženske; bodisi na delu ali doma. Družbena prehrana, varstvo otrok, preskrbljenost z osnovnimi življenjsi arrtikli in nenazadnje nov delovni čas, neustrezne prometne zveze, neustrezna ureditev kateregakoli od teh področij gotovo vplivna razpoloženje delavk in njihovo pripravljenost za večja prizadevanja.
Zato je potrebno vsa od naštetih, pa tudi neomenjenih vprašanj reševati organizirano in z ustreznimi analizami. Nikakor ne smemo dopustiti koraka nazaj od doseženega, tako glede nadaljnjega zaposlovanja žensk, višine osebnih dohodkov in vključenosti v družbene funkcije. Ob vložitvi vseh naporov je treba terjati ustrezne rešitve na vseh področjih življenja. Vse to so potrebe vseh naših delovnih ljudi, nikakor pa ne samo ženske.
V naši občini smo doslej za rast družbenega standarda mnogo storili.
V dvanajstih vrtcih imamo 1237 otrok ali 29 odstotkov vseh. Močneje razvijamo tudi družinsko varstvo in potujoče vrtce; jutranje varstvo je zadovoljivo. V podaljšano bivanje je vključenih 440 učencev, v celodnevno osnovno šolo pa 957, od skupnega števila vseh šoloobveznih otrok, ki jih je 5.5.41.
To so le nekatere oblike razbremenjevanja ženske in družine. Vendar pa moramo še iskati oblike in poti za še uspešnejše reševanje teh in podobnih težav. V okviru dejavnosti SZDL skušamo v Svetu za družbeno-ekonomsko in politično aktivnost žensk uresničevati vse te naloge, ki se zdijo za uresničevanje enakopravnega položaja žensk najpomembnejše ter z drugimi deli pripomoči, da se bo ženska uspešno in ustvarjalno vključila na vse področja življenja. Znotraj sveta skušamo torej dati izboljševanju položaja ženske kar največji pomen.
Ob 8. marcu čestitam vsem ženskam, želim jim zdravja in osebne sreče!
A. Žemljic
Naš razgovor ob 8. marcu
Ce ob kakšnem prazniku, potem ob 8. marcu — dnevu žensk — ne skoparimo z besedami. Navadno so to čestitke, lepe želje in tudi obljube, da bomo ženski kot materi in delavki v združenem delu pomagali pri njenem prizadevanju za njeno aktivno in ustvarjalno sodelovanje pri reševanju vprašanj, ki jo najbolj občutno zadevajo. Da pa ne bi z veliko besedami opisovali njen prispevek, smo se odločili, d povprašamo nekaj tovarišic, ki s svojim vsakodnevnim delom v delovni organizaciji in drugod prispevajo k našemu boljšemu jutri. Obiskali smo delovno organizacijo SLOVENIJALES RADOMLJE in TOZD Planike MOJCO LUKOVICA in zvedeli naslednje:
ZAJEC FANI
— šivilja v tapetništvu: rada praznujem 8. marec, posebno otroci me vedno razveselijo, za to poskrbijo tovarišice v vrtcu in osnovni šoli, da otroci izdelajo čestitke, pa tudi rožice mi vedno prineseta. No. čisto enakopravne le še nismo, zlasti pri manjših otrocih in gospodinjskih opravilih, smo ženske še vedno „glavne".
ŠTEFKA BLAZINA
— montirka strojev: lepo je, d imamo dan žensk, še lepše pa bi bilo. če bi še nas spominjali kar skozi vse leto mar ne, bolj vsakdanje sicer, pri našem delu. Otroci me vedno presenetijo, tudi sicer mi precej pomagajo, saj bi sicer sama težko vse postorila. Moje delo ni težko, s sodelavci se lepo razumem, da bi bila le zdrava, pa bo vse v redu.
KRISTINA AVGUŠTIN
- tajnica: ženske se iz leta v leto bolj enakovredno vključujejo v družbo in kljub vsakdanji skrbi za družino, postajajo uspešne delavke in aktivistke. Veliko mi ob tem prazniku pomeni majhna pozornost domačih, sodelavcev, delovne organizacije in sindikata. Delavke smo vedno vesele, ko nam predstavnik sindikata ob 8. marcu vsako leto osebno čestita.
ANI SLEVEC
- kontrolorka gotovih izdelkov: 8. marec je za vsako izmed nas tudi spomin na zgodovinske dogodke, ki so bili začetek uveljavljanja sleherne ženske v naši družbi. Sama sem prepričana, da vzgoja v veliki meri prispeva k temu. da se tako moški kot ženske enakovredno opravljajo
dela, za katera nekateri pravijo, da so ,,ženska". Praznujem navadno skupaj s sestro, doma pa tudi namesto mene kaj naredita in mi tako pravzaprav tudi čestitata.
VERA GRAŠIČ
- kuharica: skrbim za prehrano naših delavcev skupaj s sodelavkami. Vse nestrpno pričakujemo novo kuhinjo, ki nam bo omogočila, da bomo lažje in tudi boljše kuhale. Praznik žensk praznujemo podobno kot večina, voščijo nam v delovni organizaciji, pa tudi doma se spomnijo, daje to moj praznik.
FRANČIŠKA MASELJ
- v strojni mizami dela na tračni žagi: v tovarni sem že 27 let. moje delo je težko, lahko bi rekla bolj moško, vendar sem se ga navadila in ga zelo rada delam, pa tudi s sodelavci se razumem. Dan žena navadno praznujem v veseli družbi, delo počaka. Priložnosti imamo ženske za uveljavljanje dovolj, le da imamo precej dela in jih nc izkoristimo. Sicer pa menim, naj človek opravlja eno delo in tisto dobro.
VILMA PERNE
- šivalka na stroju: v MOJCI delam že 14 let. 8. marec mi veliko pomeni, nanj me spomnita moja sinova in mož. pa tudi v delovni organizaciji nas nikoli ne pozabijo. Menim da smo ženske bolj delavne, bolj družinske, moški so pa boljši, ko je treba kaj organizirati. Moje delovno mesto ni težko, le hitimo in hitimo kar naprej, tako da nam ostaja zelo malo prostega časa. še za kratek pogovor včasih ni časa.
(Nadaljevanje s 1. strani)
PAVLA CAPUDER
- prešivalka na stroju: ob tem prazniku me razveselijo otroci, v šoli izdelajo lična darilca, čestitke, pa tudi rožice naberejo in sem vesela. Vsako pozornost znam ceniti, ta dan jy praznik za vso družino, otroci namesto mene kaj postorijo. Želim le, da bi bilo v naši delovni organizaciji več kulturnega življenja, mordkakšen pevski zbor in da bi se še naprej tako razumeli.
MARIJA VESEL
- šivalka: iz Ptuja sem prišla v ta konec in reči moram, da sem se kar dobro vživela. Morda bi bilo bolje, ko bi pozornost, ki smo je deležne 8. marca malo porazdelili na vse leto.
Domači me vedno razveselijo, tudi v službi. Tempo življenja je prehiter, ženske so zaradi tega preobremenjene in največkrat ka; pozabijo same nase. Več folklornih prireditev bi si želela in kakšne domače igre.
DRAGA AVBELJ
- šivilja rinčničnih delov: pomembno je, da se te tega dne kdo spomni, pri nas je to navadno brat ali pa kakšna mlajša sestra. Pa učenci iz osnovne šole Krašnja vedno pridejo med naš kolektiv, ki je pretežno^ ženski, in nam pripravijo kulturni program. Sodelujem tudi v SZDL v Krašnji, od koder se v službo vozim že 7 let, v prostem času pa rada preberem kakšno knjigo.
Razgovor pripravila Vera
IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Vsak po svojih močeh
Krajevna konferenca SZDL in skupščina krajevne skupnosti Blagovica sta sredi februarja pripravili zbor občanov, katerega se je udeležilo veliko občanov in na tak način pokazalo, da jih problematika njihove krajevne skupnosti se kako zanima. Sicer je bil pa tudi sestanek namenjen pregledu dosedanjega dela tako krajevne konference SZDL kot tudi organov krajevne skupnosti. ..Precej je bilo narejenega v teh 4 letih", je poudaril dosedanji predsednik sveta tov. Slavko Ravnikar, ..obnovili ali napeljali smo vrsto vodovodov, tudi elektrifikaciji smo namenili posebno pozornost, pa na ceste nismo pozabili in sploh smo hoteli, da bi kar v največji meri krajevna skupnost naredila tisto, česar so si občani želeli ali potrebovali. Pri tem pa
se moramo zavedati, da ne bo nihče prišel iz Domžal ali od koder koli drugje in nam kaj prinesel, ali naredil, pomagali nam sicer bodo tako z nasveti kot tudi finančnimi sredstvi, sami pa moramo sodelovati v vseh organih krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij in soroti reševati problematiko krajevne skupnosti Blagovica." Slišali smo tudi poročila o delu ostalih organov (skupščine, poravnalnega in potrošniškega sveta), prisotni pa so opozorili tudi na vrsto problemov, ki se kažejo pri delovanju delegacij, pri čemer je zlasti prisotna popolna nezainteresiranost nekaterih delegatov. Dogovorili so se. da bodo sklicali vse delegate in se z njimi pomenili o njihovem aktivnejšem nadaljnjem delu. yera
OB VES TI LO
Tudi v letošnjem letu prve dni junija bo iz Srbije v Slovenijo pripeljal VLAK BRA TSTVA IN ENOTNOSTI, s katerim bodo pripotovale družine, ki jih bodo povabili naši občani, ki so bili med vojno izgnani v Srbijo. S tem utrjujemo tradicionalno bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, ki se je skovalo v hudih časih narodnoosvobodilne borbe.
Pozivamo občane, ki nameravajo povabiti goste iz Srbije, da se čimpreje oglasijo na Občinski konferenci SZDL Domžale, Ljubljanska 70, da se bomo dogovorili o organizaciji obiska.
Občinska konferenca SZDL Domžale
Razmišljanje ob 8. marcu
Nad 70 let je minilo od mednarodne ženske konference v Kopenhagnu, kjer so na predlog revolucionarke Klare Zetkin proglasili 8. marec za mednarodni praznik naprednih, delovnih žena. Klara Zetkin je bila ena izmed pobudnic in začetnic ženskega delavskega gibanja v Evropi, ker se je zavedala, da je borba za ženske pravice tesno povezana z bojem proletariata in da je žensko vprašanje del boja delavskega razreda, ki bo rešeno s proletarsko revolucijo.
Klara Zetkin je z živo besedo opozarjala nemški narod na nevarnost fašizma in po skupnem nastopanju vseh protifašističnih sil za obralhbo najosnovnejših pravic delovneg človeka. Napisala je tudi več člankov in spisov ter svoje govore o ženi in revoluciji z Vladimirjem Iličem Leninom. V pogovoru z Leninom je obravnavala vrsto takratnih problemov pri vključevanju žena v revolucionarno delavsko gibanje.
Dolga in trnova je bila pot tudi naših žena, ki so se v burni zgodovini borile za svoje najosnovnejše pravice, ko so stavkale, ko so zahtevale konec prelivanja krvi in kruh za lačne, bolne, umirajoče otroke.
Svoje pravice so si izborile med narodnoosvobodilno vojno, v katero so se vključile aktivno, tudi s puško v roki. To so bili kruti in surovi časi, ko seje odločala usoda naših malih, a junaških narodov, ki so se goloroki borili za svobodo in pravičnejše življenje. Mnoge žene so v borbi izkrvavele, mnoge zgorele v grozljivih taboriščih smrti, mnoge so bile ustreljene ali zaklane od nečloveških rok krvnikov vseh barv. Kako jim je krvavelo srce, ko so odhajali iz njihovega naročja otroci, po duši in srcu odrasli. Odhajali so zavestno, odzvali so se klicu KPJ in tovariša Tita. Na prvi konferenci žena Jugoslavije, ki je bila decembra leta 1942 v Bosanskem Petrovcu, je tovariš Tito dejal: .Jugoslovanske žene, ki v tem boju toliko žrtvujejo in, ki imajo pravico, da danes, tukaj, enkrat za vselej povedo, dmora ta boj prinesti sadove tudi za žene jugoslovanskih narodov."
In po končani vojni, koliko je bilo prostovoljnega, neplačanega dela, koliko odrekanja, samoodpovedovanja. Veliki delež pri obnovi porušene domovine, so doprinesle tudi žene.
Danes, ko gradimo našo socialistično, samoupravno, neuvrščeno, večnacionalno domovino v duhu delegatskega sistema, je vključenih mnogo žena v razne delegacije, kjer so še kako koristni in potrebni njihovi glasovi in kritike. Aktivne so povsod: kot delavke na vseh področjih našega življenja, kot delegatske, aktivistke, aktivne tudi pri splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti. Upoštevati in prisluhniti je treba njihovim predlogom in jim vsestransko pomagati pri napornem delu, še posebno pri vprašanjih glede vzgoje in varstva otrok.
Tudi nam ni prizanesla svetovna gospodarska in politična kriza, ki jo zelo občutimo. V teh zaostrenih razmerah, ko se borimo za stabilizacijo, za izboljšanje našega gospodarstva, čaka tudi žene velika in odgovorna naloga. Pozabiti ne smemo, da je naša lepa domovina kot oaza miru in svobode, za kar se še danes borijo mnogi premnogi, brezdomci, preganjani, teptani, lačni, ponižani, ki so prikrajšani z najosnovnejše človekove pravice. Z vsemi temi brezpravnimi so naše žene solidarne. Vedno se bodo borile proti vojnam, lakoti, nasilju, proti jedrskemu spopadu, ki grozi uničenju, za razorožitev, za prijateljsko sožitje med vsemi narodi sveta, za mir, ki nam jvpotreben kot vsakdanji kruh.
Danica Zidarič
Usmerjanje učencev v srednje šole usmerjenega izobraževanja
Usmerjanje učencev v poklice postaja vedno bolj pomemben dejavnik v življenju šole, družine, učencev samih in družbe. Učenci se v 8. razredu odločijo za poklicno dejavnost, ki jo bodo kasneje v življenju opravljali. Večina učencev se težko odloči za poklic, zato jim je potrebna pomoč staršev, učiteljev in svetovalcev. Pomoč pa ni potrebna le ob vpisu na srednjo šolo, ampak je treba otroku-učencu pomagati, svetovati, ga seznanjati s poklici, šolami in delom že veliko prej. Učenci ne smejo stopiti nepripravljeni v poklic.
Če želimo otroku pomagati, moramo pomisliti na več dejavnikov, ki vplivajo na končno odločitev. Ti dejavniki so: sposobnosti, šolski uspeh, interes in želja za poklic otroka, učne navade, osebnostne lastnosti, potrebe združenega dela, zahtevnost šolskega programa v šolah usmerjenega izobraževanja, finančne možnosti in še kaj.
1. sposobnosti so tiste osebnostne lastnosti od katerih je odvisna razlika v uspešnosti pri nekem delu, ob enakem znanju in pripravljenosti. Zasnove sposobnosti so dedne, to pomeni, da se otrok že rodi z določenimi sposobnostimi. Od okolja in aktivnosti posameznika pa je odvisno, ali se bodo te sposobnosti razvile, ali ne. Imamo več sposobnosti:
a/ sposobnosti čutil:
— vid (dober vid je pomemben za poklice kot so finomeha-nik, šivilja, pleskar, elektrikar, miličnik, gradbeniki. . .)
— sluh (dober sluh mora imeti natakar, trgovec, učitelj, zdravnik...)
— vonj (dobre vonjalne sposobnosti mora imeti kuhar, kemik .. .)
b/ motorične sposobnosti mora imeti šivilja, zobni tehnik, strojepiska, finomehanik .. .
c/ duševne sposobnosti so pomembne v vseh poklicih, še posebno pa pri bolj zapleten ih in zahtevnih poklicih.
Ta sposobnost je nujna za zahtevnejše in dolgotrajno šolanje.
Vsak poklic zahteva določeno sposobnost, nekateri zahtevajo več bistrosti, drugi večjo ročno spretnost, urnost, natančnost.
2. šolski uspeh je navadno povezan z bistrostjo, kar pa ni pravilo. Ob veliki pridnosti se prav tako dosežejo veliki uspehi, kakor tudi ni dovolj samo bistrost brez prizadevnosti in šolskega dela.
Pri vpisu na šole usmerjenega izobraževanja se upošteva učenčev uspeh v osnovni šoli, saj to kaže na njegove možnosti, da bo program v usmerjenem izobraževanju uspešno končal in se vključil v delo.
3. interes in želja za poklic je osnova za odločanje, saj vemo, da nam gre delo lažje od rok, če nas le-to zanima. Tudi učenci se lažje učijo tisti predmet, ki jih zanima. Zato se moramo vprašati, ali imajo učenci interes za opravljanje določenega poklica.
Učenci imajo včasih kar več poklicnih želja, ali so te želje muha enodnevnica, ali se odločajo za poklic ker gre prijatelj na neko šoli, ali ker tako želijo starši. Če ima otrok več želja, mu pomagamo tako, da mu razložimo vse pozitivne in negativne lastnosti poklica. Če ima izbran le en poklic, ga seznanimo s poklici, ki bi ga morda še zanimali.
Pri spoznavanju svojih poklicnih interesov naj se učenec opira na veselje do posameznih učnih predmetov, krožkov, hobijev. knjig . . . Pomembno vodilo naj mu bo: kaj bi rad delal? !
Interesov je več: tehnični interes, raziskovalni interes, umetniški interes, interes za delo z ljudmi, skrb za ljudi, interes za delo v naravi, interes za pisarniška dela, interes za proizvodno delo. literarni interes . . .
4. učne navade sc kažejo pri
opravljanju domačih nalog, v sprotnem učenju, v redoljub-nosti. Od učnih navad je močno odvisen učni uspeh tako v osnovni šoli, kot v šolah usmerjenega izobraževanja.
5. Osebnostne lastnosti, kot so vztrajnost, natančnost, delavnost, družabnost, močno vplivajo na opravljanje dela. Tako moramo razmisliti, ali ima naš otrok take lastnosti, ki so potrebne za opravljanje posameznega poklica (medicinska sestra mora biti vztrajna, natančna, družabna, prijazna ...)
6. potrebe združenega dela so danes pomemben dejavnik, ki nemalokrat odloča o izbiri poklica. Združeno delo danes v večji meri potrebuje proizvodne poklice in ne toliko administrativnih, zato moramo poznati potrebe, seznanjati z njimi učence, seznaniti učence s proizvodnimi poklici in možnostmi izobraževanja na vseh stopnjah ...
7. finančne možnosti so bile včasih zelo pomemben dejavnik, ki je odločal o šolanju, o vrsti šolanja in o trajanju šolanja. Mnogo časa je veljalo pravilo: več šol — več denarja. To pravilo pa se danes izničuje. Vsi tisti, ki si želijo šolanja, a starši nimajo dovolj sredstev in možnosti, lahko zaprosijo za štipendijo in tako končajo šolo, dosežejo željeni poklic in se
zaposlijo.
Otroku in učencu tako svetujejo in ga seznanjajo starši, šola, delovne organizacije, tudi sami se zanimajo za poklice in marsikaj preberejo v knjigah, vidijo na TV ...
V osnovni šoli poteka poklicno vzgajanje in informiranje ter usmerjanje pri vseh predmetih od 1. do 8. razreda, učenci sami urejajo informativno tablo poklicev, organizirane so ekskurzije v delovne organizacije, s poklici se seznanjajo preko predavanj in filmov, preko razgovorov s predstavniki delovnih organizacij . . . Učencem v sodelovanju s Skupnostjo za zaposlovanje svetujemo ustrezen poklic in ugotavljamo ustreznost izbranega poklica glede na njihove šolske uspehe, sposobnosti in potrebe združenega dela.
Starši najbolje poznajo otroka, vidijo njegove interese, zmožnosti in možnosti za šolsko in poklicno delo. Naloga nas vseh pa je, da otroku-učencu pomagamo, da bo pripravljen in ustrezno podkovan z znanjem stopil na svojo življenjsko in delovno pot.
Sestavek: Usmerjanje učencev v srednje šole usmerjenega izobraževanja, je pripravila svetovalna delavka na OŠ Radomeljske čete, Preserje prof.ped. Metka Čižmek.
O družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju v naši občini
Vprašajmo se zakaj? Zakaj je tako zelo'pomembno nujno potrebno in neodložljivo, da se vsi zavemo edine poti, po kateri gremo lahko naprej v prihodnost.
Ta pot je znanje, pa ne samo strokovno in splošno znanje, saj le-ta še niso dovolj za ustvarjalno delo, hitrejšo rast produktivnosti, popolnejše in učinkovitejše izkoriščanje zmogljivosti, boljše organiziranosti, obrambne sposobnosti in varnostne kulture, večje rentabilnosti investicij in za premagovanje resnih in zapletenih gospodarskih in družbenih problemov v katerih se trenutno nahajamo. Le to še ni dovolj za razumevanje in sprejemanje socialističnih vrednot in nam še premalo daje tište moči, volje ter sposobnosti razumeti družbene odnose, jih znati spreminjati in se
bojevati za razredne cilje, ki smo si jih postavili.
Spoznanje, da je delo če ga ne čutimo za svojega, če le izvršujemo naloge in ukaze ubijajoče, nečloveško, v nasprotju z našo naravo vsestranskega svobodnega ustvarjalnega
človeka, je bilo nedvomno močan vzrok, ki je pripomogel k odločitvi za politični sistem socialističnega samoupravljanja, ki našemu človeku zagotavlja. (Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
da svobodno in suvereno odloča o svojem delu in dosežkih.
Šele ko v nas samih prevlada iskreno prepričanje in zavest, da je to družbeno naše last nas vseh in da smo soodgovorni in odgovorni za odločitve, ki jih sprejemamo, ko začutimo, da nam ni in nam ne sme biti vseeno kako gre razvoj družbe naprej, potem se naš odnos do dela, do vsega življenja spremeni in naše politično in samoupravno delovanje dobi novo polnejšo živejo in kvalitetnejšo vsebino in pomen. Potem je naše delo, ki nas odgovorno zavezuje in tudi ne boste verjeli osrečuje.
Socialistično samoupravljanje je zavestno načrtno spreminjanje družbenih odnosov in vam daje možnost premagovati nasprotja, ki se porajajo v razvoju naše družbe ali pa smo jih ..podedovali" iz malo bolj odmaknjenega zgodovinskega razvoja.
Če hočemo dejansko uresničevati ustavno opredeljena načela, ki dajejo delovnim ljudem in občanom položaj edinega nosilca oblasti in aktivnega ustvarjalca celotnega družbenega razvoja, se moramo zavedati, da bomo sposobni ustvarjalno delovati in to pravico in dolžnost uresničevati primerno usposobljeni oboroženi z znanjem in vedenjem o naši družbi.
Družbenopolitično izobraževanje nas navaja k samoizo-braževanju, daje sposobnost samostojnega in kritičnega mišljenja, razvija obrambno in varnostno kulturo, krepi idejno-politično in akcijsko enotnost in trdnost. Ne omogoča samo pridobivanje znanja, temveč prispeva k oblikovanju nas samih, naše osebnosti. Razvija nam pozitivno do soljudi in vse družbe in nam daje prepričanje, da ni dovolj zadovoljevati se z obstoječim.
Znanje in vedenje nam daje moč, zaupanje vase in nas dela odgovornejše za svoja dejanja. V izmenjavi izkušenj in ob razreševanju problemov pridobimo sposobnost revolucionarno spreminjati prakso. Zavemo se (ali pa bi se morali), da delo aktivista, družbenopolitičnega delavca in samoupravljalca ni le v pisarni med papirji, temveč med ljudmi.
V Domžalah smo lahko ponosni na dosežene rezultate
in uspehe, ki jih beležimo na področju družbenopolitičnega izobraževanja.
Zadovoljni pa še ne moremo biti. Še je ponekod prisotna aktivnost, še obstaja prepričanje, da je delavec potreben le za strojem, za izobraževanje pa je premalo časa. Ne zavedamo se še dovolj, da izobraževanje daje, ne pa jemlje.
Za družbenopolitično izobraževanje so še posebej odgovorne družbenopolitične organizacije. Skupščina občine Domžale, organizacije združenega dela, SIS in šole, Klub samo-upravljalcev in pa Delavska univerza, ki izobraževanje izvaja s prizadevanji strokovno kvalitetnih in andragoško usposobljenih strokovnih sodelavcev — predavateljev, ki so v veliki večini najodgovornejši družbenopolitični delavci. Pri Delavski univerzi za izvedbo posamezne oblike pritegnemo različne znanstvene delavce in strokovnjake za posamezna področja in tako dosežemo resnično kvalitetno in aktualno obravnavo določene problematike.
Ne samo množičnost, predvsem kvaliteta nam je vodilo, saj v izobraževalnih oblikah skušamo dosledno uveljavljati andragoška načela, uvajati sodobne metode in oblike dela, posebno skrb namenjamo marksistični in drugi izvirni strokovni literaturi, pripravi programov, načinom vrednotenja -preverjanje znanja in organizaciji dela.
Nenehna je tudi skrb za pridobivanje novih strokovnih sodelavcev, tako da razširjamo že oblikovane predavateljske aktive, v svoja prizadevanja pa vključujemo po potrebi tudi različne znanstvene institucije.
Programi, po katerih Delavska univerza izvaja družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje so odraz ugotovljenih potreb v občini, dogovorjeni in poenoteni ter usklajeni v koordinacijskem odboru za družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje pri predsedstvu OK SZDL.
S tem prispevkom pričenjamo serijo več članikov o družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju v občini. V naslednjih številkah Občinskega poročevalca bomo podrobneje predstavili posamezne izobraževalne oblike in programe take, ki smo jih že izvedli, pa tudi tiste, ki jih v prihodnje načrtujemo.
Vabimo delavce v organizacijah združenega dela ter delovne ljudi in občane, da še vnaprej aktivno sodelujejo v različnih
oblikah usposabljanja.
Radi bomo prisluhnili pobudam in predlogom ter potrebam. Cvetka Žen
DELAVNI OBČANI:
Zgled vreden posnemanja
(ali kako so občani in delovni ljudje Spodnjih Prapreč, Vidma, Spodnjih Kosez in Preserij asfaltirali več ceste, kot so sprv mislili. .. )
V času, ko veliko govorimo o zviševanju cen in zniževanju življenjskega standarda (eni bolj drugi manj opravičeno), ko zmanjka tu denarja za to, drugje pa za drugo, bi radi opozorili na neko majhno, morda celo neopazno akcijo, ki pa je lep primer, kako so delovni ljudje in občani še vedno pripravljeni tudi materialno priskočiti na pomoč pri uresničevanju skupnih interesov v krajevni skupnosti.
Eden izmed virov financiranja potreb in interesov v krajevnih skupnostih je .že vrsto let tudi samoprispevek, ki ga v večini krajevnih skupnosti pobirajo za urejanje oz. gradnjo različnih komunalnih objektov (vodovodi, električno omrežje, asfaltiranje cest, urejanje kanalizacije, avtobusnih postaj in drugo), in tudi na območju, o katerem govorimo, ni nič drugače. Že nekaj let krajani plačujejo mesec za mesecem 2% samoprispevek, katerega namenjajo za asfaltiranje cest in kanalizacijo. Plačujejo ga od osebnega dohodka ali od dohodka iz kmetijske dejavnosti, kajti kmeto na tem koncu ni pra malo. In tako se je zgodilo, da so letos tudi oni prišli na vrsto: dogovorjeno je bilo, da se jim asfaltira precejšen odsek ceste in formirali so gradbeni odbor, ki je delo vestno spremljal, pomagal z nasveti graditelju, pomagal pri organizaciji kulturno zabavne prireditve, katere dobiček je šel v sklad za asfaltiranje njihove ceste (pri tem so seveda sodelovali tudi drugi krajani) in na tak način prihranil kar precej stroškov, opravljenega pa je bilo tudi precej prostovoljnega dela. Na vaških zborih občanov in delovnih ljudi je bila udeležba števil-
OGLAS
Frizersko pomočnico sprejmem takoj. Saje Milena, Radomlje, Cesta talcev 7 (tel. 721-594).
na, iz vsake hiše je prišel vsaj eden in tako je nekoč padel predlog, da še sami dodatno prispevajo „kakšen dinar", da bo cesta nekaj metrov dlje asfaltirana ali pa vsaj razširjena in urejena, kajti ne pelje samo do njihove vasi, cel kilometer in več je potrebno, da' se pride do naslednje. Pobuda je bila dana in tudi soglanso sprejeta in v dogovoru s krajevno skupnostjo in izvajalcem gradbenih del ter Samoupravno komunalno skupnostjo je bilo sklenjeno, da bo za denar, ki ga ni bilo malo, asfalt malo daljši oz. njihova cesta dlje urejena, razširjena in utrjena, da bo prej asfaltirana, ko bo zbranega dovolj denarja.
Akcija je popolnoma uspela in ko se zdaj domačini vozijo po asfaltirani cesti iz Lukovice proti Spodnjim Praprečam in naprej, so vsakič bolj prepričani, da bodo s skupnimi možmi v prihodnjih letih asfaltirali cesto do vseh vasi. katerih občani in deloni ljudje so pri izgradnji dosedanje sodelovali.
Naj ob koncu še zapišemo, da ima ta akcija še kako veliko skupnega z občani in delovnimi ljudmi iz Spodnjih Prapreč, Spodnjih Kosez, Vidma in Preserij, ki so bili njeni pobudniki in izvajalci.
Vera
OGLAS
Kupim ali vzamem v najem garažo v centru Domžal. Naslov v uredništvu glasila.
LJUDJE IN ZEMLJA
UVOD
Govedoreja je prevladujoča panoga kmetijstva v Sloveniji pa tudi v naši občini. Največji del dohodka iz govedoreje dobe rejci od proizvodnje mleka. Koliko krava molze in koliko stane rejca liter mleka, pa je v dobršni meri odvisno od zadostne in pravilne prehrane krav. Stari kmečki pregovor pravi, da krava pri gobcu molze, zato bi v današnjem sestavku prof. dr. Andreja OREŠNIKA radi opozorili rejce na osnovne napake pri krmljenju krav.
Dr. H. F.
NAPAKE PRI KRMLJENJU KRAV
Mlečnost, plodnost in zdravje živali so v veliki meri odvisni od pravilnega krmljenja. Če hočemo s kravami doseči visoko mlečnost ob dobri plodnosti in zdravju živali, ne smemo delati napak pri krmljenju. Kljub znanju o prehrani živali, največkrat pa zaradi neznanja, krave pogosto- napačno krmimo.
Največja napaka, ki jo pri krmljenju krav molznic lahko naredimo je pridelovanje slabe krme. Če pridelamo slabo seno, slabo siiažo ali če pasemo živali na neprimerno vzdrževanih pašnikih ali če krmimo krave v hlevu s slabo travo, potem ne moremo pričakovati uspešnega gospodarjenja pri proizvodnji mleka. Slaba voluminozna krma vsebuje malo hranilnih snovi, obenem je živali tudi manj požro. S slabo valuminozno krmo krave ne morejo požreti tistih količin hranilnih snovi, ki so potrebne za proizvodnjo mleka.
Pomisliti moramo, da z vsem delom na polju in travnikih nimamo namena pridelati samo krmo. Namen vsega dela je. pridelati krmo, ki jo bodo krave požrle in iz hranilnih snovi v krmi sestavile mleko - to mleko je potem tržno blago. Šele /. mlekom bo rejec dobil plačano svoje delo na polju. Če bo krma slaba, bo mleka malo. delo na polju in travnikih bo slabo plačano.
Šele dobra doma pridelana krma nam daje možnost za gospodarno rejo krav molznic.
Predlagamo vam. da enkrat preverite, koliko dobre krme
(to je sena, silaže ali trave) bi vaše krave lahko požrle. Po naših izkušnjah večina živinorejcev ne ve, koliko krme lahko krava požre. Če verjamete ali ne. zaradi tega dobi velika večina krav v Sloveniji premalo krme. Ne da so ravno lačne, samo premalo krme dobe za mleko, ki bi ga lahko dajale, a ga ne, ker imajo premalo hranilnih snovi na razpolago. In to je druga napaka, ki je pogosta pri krmljenju krav v Sloveniji. Dvakratno krmljenje krav, s tem da jim opoldan namečemo še malo sena v jasli, ne zadostuje za dobro oskrbo krav s hranilnimi snovmi. Pri dvakratnem krmljenju živali nimajo zadosti časa.a bi požrle velike količine krme. Zato mora biti krma v jaslih praktično vedno na razpolago. Kar pojdite ob deseti uri dopoldan v hlev in namečite kravam krmo v jasli, boste videli kako z veseljem jo bodo žrle. In vse kar bodo požrle vam bodo vrnile z mlekom. Če si pa tega ne morete privoščiti, ker vam zmanjkuje krme. potem imate preveč živali v hlevu. V živinorejsko naprednih deželah krmijo krave-molznice v hlevu šest — osem in celo desetkrat na dan. Prav tako je s pašo. Če so živali manj kot osem ur dnevno na paši, se ne napasejo dovolj. V živinorejsko naprednejših deželah 7. zmernejšim podnebjem kot je pri nas, so živali na paši; noč in dan. Živali morajo imeti dovolj časa na razpolago, da lahko požro velike količine krme.
In če ob tem gledamo še na to, da je krma, ki jo živali veliko požro. dobra, imamo vse osnove za visoko mlečnost ob zdravih in plodnih živalih.
Vsem nam je znano, da je mleko popolna hrana, ker vsebuje vse hranilne snovi, ki so potrebne za rast in razvoj novorojenega organizma. Vse te hranilne snovi prihajajo v mleko iz krme. Številne raziskave so pokazale, da v doma pridelani krmi ni nikoli vseh hranilnih snovi, ki jih potrebuje krava za mleko. V doma pridelani volu-minozni krmi praviloma primanjkuje rudninskih snovi in vitaminov. Zato moramo kravam dodajati posebne rudninske in vitaminske pripravke (kot sta npr.: Bovisal in Kamin) in to vsak dan. Saj vendar krave vsak dan tudi molzemo in te snovi se z mlekom izločajo, tako da jih moramo vsak dan nadomestiti.
Pomanjkljivo in neredno dodajanje rudninsko-vitamin-skih pripravkov v obrok za krave molznice je tretja velika napaka pri krmljenju molznic, ki lahko bistveno vpliva na gospodarnost prireje mleka.
Doma pridelana volumi-nozma krma vsebuje tudi premalo energije in beljakovin za pokrivanje potreb ob visoki mlečnosti. Zato moramo viso-koproduktivnim molznicam dodajati energijo in beljakovine z močnimi krmili ali koncentrati kot jih tudi imenujemo. Pri dodajanju koncentratov v obrok velikokrat delamo napake.
Potreba po krmljenju koncentratov izhaja iz hranilne vrednosti doma pridelane krme. Čim boljšo krmo imamo in čim več je živali požro, tem več imajo pokritih potreb po hranilnih snoveh za mleko, tem manj koncentratov potrebujejo. Znano je, da kvalitetna travna silaža pokrije potrebe po hranilnih snoveh za 8 — 10 1 mleka. Če imamo v hlevu živali, ki molzejo več kot 101 mleka jim moramo ob travni silaži dodajati koncentrate.
Mlada trava vsebuje več hranilnih snovi kot silaža. Pravimo, da zadostuje za 15 do 201 mleka; odvisno od tega koliko trave krava požre. Kravam, ki dajejo več kot 15 do 201 mleka moramo tudi ob paši dodajati koncentrate. Pri tem moramo vedetK da vsebujejo koncentrati v 1 kg toliko hranilnih snovi, kolikor jih potrebuje krava za proizvodnjo 2 do 2.5 I mleka. Zakonitost, ki iz tega izhaja je. da morajo krave, ki dajejo več mleka na dan dobiti v obroku več koncentratov kot krave z manj mleka. Nepravilno krmljenje   koncentratov srečujem«
pogosto kot vzrok težavam v proizvodnji mleka. Posebej zato, ker ni samo količina koncentratov važna za pravilno oskrbo s hranilnimi snovmi ampak tudi to, kako je koncentrat sestavljen. K travni silaži moramo npr. krmiti popolnoma drugačen koncentrat kot h korisni silaži ali k paši. Koncentrat mora biti prilagojen osnovni, doma pridelani krmi. Če tega ne upoštevamo, delamo veliko napako.
Zlasti pogosto napačno dopolnjujemo obrok s koruzno silažo. Obrok s koruzno silažo vsebuje veliko energije (za 10 do 121 mleka), pa malo beljakovin (za 3 do 5 1 mleka) in zelo malo rudninskih snovi in vitaminov. Zato moramo obroku s koruzno silažo dodajati beljakovinsko bogata krmila (tropine) ne pa npr. pesne rezance, ki vsebujejo veliko energije in malo beljakovin. Še posebej je pri koruzni silaži pomemben dodatek mineralno vitaminskih mešanic.
Vsi odnosi med posameznimi vrstami krme in koncentrati so zelo zapleteni. Pogosto je za reševanje problemov potrebna podrobna kemična analiza krme v laboratoriju. Pri izračunu najboljše recepture za koncentrat in pri izračunu obroka nam pomagajo računalniki. In pri tem smo takoj pri novi napaki: Rejci dostikrat ne verjamejo strokovnjakom — inženirjem živinoreje ali agronomije in veterinarjem, ko jim ti svetujejo izboljšave pri krmljenju krav. Znanje o prehrani krav. ki si ga ti svetovalci pridobijo v šolah je obširno in prilagojeno našim razmeram, tako da jim lahko verjamemo. Sodelovanje s strokovnjakom za prehrano krav se nam kmalu bogato obrestuje.
Še bi lahko naštevali in opisovali napake, ki jih delamo pri krmljenju krav molznic. Ampak če pridelamo doma dobro voluminozno krmo. ki jo krave veliko požro in če dodajamo živalim tudi rudninsko-vitaminski pripravek ter po potrebi pravilno izbrane koncentrate, potem lahko pričakujemo v lilevu visoko mlečnost, dobro plodnost in zdrave živali.
dr. A. Orešnik
Prodam dvosobno stanovanje v peti fazi — dvojček med Domžalami in Kamnikom. Naslov v uredništvu OP.
KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE:
VPRAŠANJE OSKRBE Z VODO V DOMŽALSKI OBČINI
voda, teče...
Nenehnemu in naglemu razvoju gospodarstva v povojnih letih, je vzporedno sledila ekspanzivna urbanizacija, ki ji je sledilo hitro nastajanje novih in večjih urbanih naselij. V takih pogojih problematika vodooskrbe ni mogla slediti in z običajnimi, znanimi normativi predvideti vse parametre pri projektiranju vodovodnih sistemov. Vodooskrbni sistemi so nastajali v centrih večjih naselij, torej parcialno, kjer so imeli iniciativo krajevni gradbeni — tako imenovani vodovodni odbori in vodne skupnosti (Vodovod Moravče, Vodna skupnost Preserje, Vodovodni odbor Radomlje, Vodovod Črni Graben itd.). Največji vodovni sistem za področje mesta Domžale je vzdrževala delovna organizacija Mestni vodovod Domžale, ki je od leta 1965 dalje vse preje omenjene sisteme postopno prevzemala v upravljanje skladno s komunalno zakonodajo, ter jih tehnično in kadrovsko združila v sistemsko enotno dejavnost proizvodnje in distribucije vode v sklopu Komunalnega podjetja Domžale, TOZD Komunala. Ta proizvodnja in aktivnosti so bile izredno pomembne za širjenje vodovodnih sistemov, saj pokrivajo oziroma oskrbujejo približno 90 % prebivalstva občine. V zadnjem času je v izdelavi študija kompleksne sistemske vodooskrbe z možnostjo povezovanja in dograjevanja sistemov v izdatnejši enovit sistem.
Danes imajo položenih razen primarne in razvodne mreže (cca 207 km) še nadaljnjih 100 — 120 km cevovodov manjših dimenzij, ki so v njihovem upravljanju in vzdrževanju.
Na vseh vodovodnih sistemih s skupno kapaciteto 3360 m3, je zgrajenih 22 vodohramov. Sedanja dnevna potrošnja znaša 5300 m3, pri tem upoštevajo v Komunalnem podjetju, ki so jo prodali. Predvidevajo, da bodo izgube zaradi netesnosti, okvar ha omrežju, netočnih meritev, nekontroliranja odvzema in časovnega zamika med odčitkom meritev načrpane in prodane vode, znašale izgube 25-28 odstotkov kar je v okviru normale oz. porabe oz. slovenskega povprečja.
Poleg 22 vodovodnih rezervoarjev imajo še 5 rastežilnikov na sistemu višinskega vodovoda Gora - Koseze. Na tem sistemu črpajo vodo na višino 280 m. Glede na višino črpanja, konfiguracijo terena ter sestavo tal na trasi sistema ter problematiko kloriranja, je ta vodovod najzahtevnejši.
Skupno imajo 23 različnih lokacij vodnjakov, zajetij in črpališč, v katerih je instalirano 28 črpalk, 1 agregatna postaja in ena kompletna avtomatska klorirna postaja.
SKUPNI PREGLED VODOVODNIH OBJEKTOV V NAŠI OBČINI:
1. Vodovodni rezervoarji 22
2. Vodovodni rastežilniki 5
3. Črpališča in prečrpališča 18
4. Zajetja 5
5. Skupaj 50
Skupno upravljajo in vzdržujejo 50 vodovodnih objektov.
Večina vodovodov je bila zgrajena z večjimi družbenimi sredstvi in
izredno angažiranostjo in pomočjo krajanov, ki so večino zameljskih pa tudi ostalih gradbenih del, izvedli prostovoljno. Način gradnje ter pogoji, pod katerimi so nastajali vodovodni sistemi, ki so za takratne razmere pomenili neprecenljive novoustvarjene vrednosti, so z razvojem ostalih dejavnosti, višanjem standarda, kot tudi ostrejših predpisov, ob prevzemanju v upravljanje Komunalnega podjetja Domžale, izkazali vrsto pomanjkljivosti, nedokončanih finalnih del, neurejenih zemljiško lastniških zadev. V upravljanje so praviloma prevzeli objekte z delno, nepopolno odpravo omenjenih pomanjkljivosti, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, pri tem da so upoštevali usmeritve družbenopolitične skupnosti, ki je težila k enotnemu sistemskemu izvajanju dejavnosti na območju občine. Vsa potrebna dela v smislu dograjevanja in kompletiranja sistemov so skupaj s SKISom, skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, planirali za daljše obdobje, kar se zaradi problematike v komunalnih dejavnostih, ko je ogroženo izvajanje enostavne reprodukcije, drastično odraža tudi v podaljševanju planskih obveznosti pri teh aktivnostih.
Poleg vodovodov v njihovem upravljanju obstoja v občini Domžale še cca 33 lokalnih vodovodov. Sanitarno tehnično stanje teh je zelo slabo, vprašljiva je tudi kakovost Upitne vpdc.
EKOLOGIJA
V novenjšem času se vedno pogosteje srečujejo s problematiko onesnaževanja vodnih virov, tako regionalnih kot lokalnih. Na domžalskem področju (mengeško polje), se kažejo znaki kemičnega onesnaževanja pitne vode (po prvih podatkih analiz vzorcev vode iz domžalsko-mengeškega polja, ki jih je izdelal Zavod za zdravstveno varstvo, TOZD Socialna medicina in higiena, center za varstvo okolja Maribor).
Kaže, da gre predvsem za malomaren odnos do okolja. Opuščene smetiščne jame na Mengeškem polju so potencialni onesnaževalci podtalnice. Za kompleks črpališč na Mengeškem polju je sprejet Odlok o varstvenih pasovih. Nujno je pristopiti k izvajanju odloka in zaščititi podtalnico, s . katero oskrbujejo Domžale z okolico. Vse premalo se angažira sanitarna inšpekcija v OZD LEK, ki imajo svoje obrate nad vodonosnimi sloji podtalnice naših črpališč. Kot je znano, so tu skladišča različnih kemičnih preparatov. Vso pozornost je potrebno posvetiti kanalizaciji in izvajanju ukrepov varstva okolja.
HIDRANTI
Na vodovodnem omrežju, katerega upravljajo, imajo montiranih 423 podtalnih hidrantov, to so hidranti na javnih površinah, poleg tega je še cca 300 - 400 hidrantov, ki so v sklopu industrijskih in proizvodnih obratov in jih vzdržujejo interne gasilske enote. Odlok o preskrbi s pitno vodo, sprejet 28.12.1976, ureja obveznosti med uporabnikom in upravljalcem podtalnih hidrantov (čl. 29 - 34). V letu 1983 bodo pristopili k izdelavi pregledne karte hidrantov za vsako požarno področje, ob sodelovanju SlS-a za varstvo pred požari.
KATASTER VODOVODA
Po zakonu o katastru komunalnih naprav so komunalne organizacije, ki upravljajo z napravami in objekti, dolžne voditi kataster komunalnih napiav.
Komunalno podjetje Domžale je pristopilo k izdelavi ustreznega podzemnega katastra komunalnih vodov (vodovod in kanalizacija) že v letu 1968. Vse od tega leta pa do leta 1980 je bil izdelan in vzdrževan kataster samo na področju mesta Domžal. Tako je bilo do tega leta izmenjano cca 30 km vodovoda, v letih 1980 do 1983 pa še nadaljnjih 10 km. V letu 1981 je Komunalno podjetje Domžale financiralo izmero vodovoda v Homcu in Dobu, v skupni dolžini 16 km. Na raznih področjih širom občine pa je do danes izmerjeno še dodatnih cca 10 km vodovoda. Iz tega je razvidno, da obstaja kataster vodovoda samo za cca 66 km od skupaj 208 km, kar pomeni 32 % od celotnega vodovodnega omrežja v upravljanju Komunalnega podjetja Domžale.
Poleg zgoraj omenjenih podatkov je bilo v letih 1979 - 1982 zgrajenega še cca 8 km hidrantnega in tehnološkega omrežja znotraj tovarn, kot so Hclios, Papirnica, LIP itd., za katere pa je bil izdelan kataster vodovoda in ga uporavljajo vzdrževalci ter gasilci v posameznih podjetjih.
Iz vsega omenjenega sledi, da se vodenju katastra komunalnih naprav posveča premalo finančnih sredstev, da bi lahko izdelali manjkajoči kataster. Tako stanje je zatečeno stanje. Vodovode so gradili posamezni vaški gradbeni odbori običajno brez vsake dokumentacije in tako je prevzemalo Komunalno podjetje v upravljanje, ne da bi pri primopredaji dobili tudi kataster. Večina vodovodov je starejših od 10 let, tako daje potrebno veliko časa za odkrivanje trase vodovoda, kar pogojuje več vzdrževalnega dela, več porabe časa in s tem višje stroške.
KADROVSKA PROBLEMATIKA
V preteklosti je večina vodovodov delovala ob uporabi praktičnih izkušenj, tako da je eden od zaviralnih momentov v funkcionalnem razvoju bila mojstrska miselnost. Posledica je, da tehnična služba v primerjavi z drugimi zaostaja v svojem razvoju. Zaradi neustrezne cene vode, iz česar sledi pomanjkanje finančnih sredstev so bili v komunalnem podjetju prisiljeni zanemarjati vzdrževanje sistema in se deloma preusmeriti v dopolnilne, donosnejše dejavnosti in z njimi pokrivati izgubo, ki se iz leta v leto veča zaradi prenizke cene vode.
Tako se kaže vsa obsežnost problematike, ki se pojavlja pri dejavnosti pridobivanja in distribucije vode z rednim vzdrževanjem objektov in naprav ter katastra podzemnih vodov. Problematika bo zaradi naše splošne kulture do varstva okolja v preteklosti, iz leta v leto strokovno bolj zahtevna. Nujno bo korenito spremeniti miselnost nas vseh kot uporabnikov, da je voda osnovni vir življenja, ki pogojuje izvajanje kakršnekoli dejavnosti. Zabo bo nujno v čirrkrajšem možnem času zagotoviti uveljavitev ekonomske cene, ki bo zagotavljala kvalitetno izvajanje enostavne reprodukcije.
V Komunalnem podjetju menijo, da bodo pomanjkljivosti v zvezi z obravnavano problematiko odpravili v čim krajšem možnem času, kar je predvsem odvisno od tesnejšega tvornega sodelovanja s strokovnimi službami SKIS in predstavniki Inšpekcijskih služb. Zavedajo se zadev in odgovornosti^ ki so predvsem posledica njihovega odnosa do dela, kar bodo njihovi organizaciji temeljito razčistili in temu primerno ukrepali. Večino zadev, ki padajo na njihova ramena, pa nikakor ne priznavajo samo za njihove. Smatrajo, da so vrsto let dovolj resno opozarjali na celotno problematiko - torej je bila celotna družbena politična skupnost dovolj informirana. Zato si morajo za več ugotovljenih pomenj-kljivosti odgovornost porazdeliti.
Vodovod je anjvitalncjši komunalni objekt, ki eksistenčno vpliva na obstoj prebivalstva in industrije in ga je potrebno prednostno obravnavati v vseh planih Samoupravne komunalne skupnosti in krajevne skupnosti.
Vzrok slabšanja gospodarskega položaja v komuanlnih dejavnostih posebnega pomena v SR Sloveniji in seveda tudi v Domžalah, je poleg splošnih gospodarskih tokov predvsem v visokih stroških poslovanja (amortizacija, energija itd.) ob pre-
(Nadaljevanje s 6. strani) nizko oz. nerealno vrednotenih komunalnih storitvah. Rešitev bo potrebno iskati v realnem vrednotenju komunalnih storitev in nikakor v nadomestilih (kompenzacijah), ki prav gotovo negativno vplivajo na razvoj komunale kot celote. Če ne bomo pravočasno rešili tega vprašanja, bo resno ogroženo izvajanje programa enostavne in razširjene reprodukcije oziroma komunalne oskrbe. Za leto 1983 se je potrebno v skladu s 25. členom zakona o komunalnih dejavnostih samoupravno dogovoriti o cenah komunalnih storitev v okviru Samoupravne komunalne interesne skupnosti.
CENE KOMUNALNIH STORITEV V OBČINI DOMŽALE
Komunalno podjetje Domžale jy pripravilo osnutek predloga cen vodarine, kanalščine in smetarine za leto 1983, in sicer na podlagi realizacije 1981, realizacije 1-9/1982.
Pri formiranju zadnje veljavnih cen komunalnih storitev v letu 1981 ni bila upoštevana povišana stopnja amortizacije, poleg tega pa so bile Komunalnemu podjetju Domžale priznane ie cene kot jih je opredeljeval družbeni dogovor o cenah v letu 1981. V letu 1982 se cene niso popravile.
KAKŠNE CENE SO IMELI DRUGOD V LETU 1982?
Podatke smo dobili na Zvezi komunalnih skupnosti Slovenije -pri tem pripominjamo, da cene niso edini kazalec stanja komunalnih dejavnosti, saj le-to zavisi od vrste drugih faktorjev (gravitacijski dovod vode ali črpalni sistem itd.). Upoštevati je tudi potrebno, da so se v vrsti občin cene popravile v času po 31.3.1982.
Občina
Voda din/m3 Gospo- Gospodinjstvo darstvo
Celje Cerknica Domžale Grosuplje
8,97 8,35
10,50 10,50
5,42 5,42
11,25 11,25
Kamnik	6,00	4,00
Litija	11,25	27,50
Ljubljana	6,40	6,40
Maribor	10,30	10,30
Vrhnika	15,35	15,35
Postojna	17,00	15,50
Kočevje	8,00	8,00
Škofja Loka	6,70	11,70
Zagorje ob Savi	10,95	15,95
Podali so pregled cen predvsem za občine ljubljanske regije ter največja tri mesta v Sloveniji. Ob pregledu cen v vseh občinah ugotavljajo, da so bili indeksi povišanja cen od 31.12.1981 «o 31.3.1982 daleč nad dogovorjenimi mejami v družbenem dogovoru o cenah za leto 1982, medtem ko smo le-tega v Domžalah strogo spoštovali.
PREDLOG NOVIH CEN
Predlog novih cen temelji na rezultatih devetmesečnega poslovanja ter oceni realizacije za leto 1982, predvidenih povečanjih posameznih vrst stroškov glede na realne potrebe po vzdrževanju osnovnih sredstev na predpostavki, dmorajo komunalne enote ustvarjati sklade (poslovni sklad in sklad skupne porabe) vsaj v določenem obsegu, na racionaliza-cijskih ukrepih znotraj enot in TOZD tako pri smotrnejši zaposlitvi delavcev kot pri racionalnejši uporabi delovnih sredstev in materiala.
Kljub upoštevanju gornjih predpostavk, pa predlagana cena še vedno ni ekonomska. Razlogi za to so naslednji:
- po ugotovitvah iz preteklih let, cene materialov, energije itd. naraščajo še enkrat hitreje kot to določajo resolucijska določila,
- povečane cene kanalščine, vodarine in smetarine se bodo zaradi časovnega zamika odrazile v dinan-čnem poslovanju enot šele v drugem tromesečju tega leta, kar bo imelo za posledico 25 procentni izpad efekta povečanih cen.
Glede na navedena dejstva je zato realno pričakovati, da enote za distribucijo vode, odvajanje odplak in odvoza smeti kljub korekciji cen, v letu 1983 ne bodo poslovale pozitivno.
ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, n.sol.o. TOZD "ZV Domžale", n.sub.o. 61230 Domžale, Titov trg 1
OBJAVLJA
na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge PERICE-SNAŽILKE
za nedoločen čas za poln delovni čas in sicer v popoldanskem času
Pogoji:
končana osnovna šola, ter tečaj iz higienskega minimuma
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema kadrovska služba ZD Domžale na naslov: Zdravstveni dom Domžale, 61230 Domžale, Titov trg 1, 15 dni od objave.
PROBLEMATIKA POSLOVANJA
Problematiko poslovanja v komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in predlog novih cen Komunalnega podjetja Domžale je obravnaval poleg Izvršnega odbora SKIS-a tudi Izvršni svet Skupščine oobčine Domžale, koordinacija političnega dela, ki so vsi podprli predlog cen, da v Domžalah dejansko določimo ekonomsko ceno komunalnih storitev. 23. februarja 1983 je skupščina SKIS dala soglasje k predlogu novih cen. Ta predlog pa je podan v sledečih okvirih:
a) vodarina:
— enostavna reprodukcija 8,32 din/m3
— razširjena reprodukcija 1,40 din/m3
b) kanalščina:
— enostavna reprodukcija 4,20 din/m3
— razširjena reprodukcija 1,06 din/m3
c) odvoz smeti:
— enostavna reprodukcija 1,04 din/m2
— razširjena reprodukcija 0,26 din/m2 Komunalno podjetje Domžale in Hidrometal Mengeš
morata objaviti sklepe o dvigu cen teh storitev v prvi naslednji številki Občinskeg poročevalca, s tem da nove cene prično veljati s 1.3.1983.
Kako nekateri izražajo ljubezen do živali
Srce se mi trga ob pogledu na žalostni prizor. Moji hčerki po licih polzijo solze in padajo na črni kožušček mladega volčjaka. Stresa ga in prosi, naj se zbudi, toda psiček je že mrtev.
Meni pa v glavi kljujejo vprašanja brez odgovora: „Kdo je to storil? Zakaj? Le komu je uboga žival storila kaj zalega? "
Neke noči, me je zbudil pasji lajež. Vstala sem in pogledala, kaj se nenavadnega dogaja, ker je bil pes drugače vse noči tiho. Videla sem osebo, ki je izginjala v noč. Temu nisem posvečala posebne pozornosti, misleč, da je kdo zašel na naše dvorišče.
Čez nekaj dni pes ni hotel več jesti. Peljali smo ga k živino-zdravniku, vendar prvi dan ni ugotovil nič posebnega. Drugi
dan je pes obležal. Spet smo šli po pomoč in izvedeli, da je bolezen vzrok zastrupitve. Psu bi rešila življenje le zamenjava krvi, toda na poti v bolnišnico nam je pes v avtu izdihnil.
Pripomnim naj. da smo si tega psa želeli, še posebno, ker nam je prejšnji tudi poginil. Hči je bila navezana nanj. Vodila ga je na sprehod in ga skrbno hranila. Pes star 4 mesece je bil stalno na verigi. Bil je prijazen in priden.
Človek, ki mu je dal strupa, gotovo nima sočutja do živali niti do sočloveka. Če bi videl kako se je uboga žival mučila, kakšen žalosten pogled je imela, bi se mu tudi kamen, ki ga nosi v svojih prsih namesto srca. omehčal!
Sajevec Terezija - Studa
OB VESTI L O
Sekretariat za notranje zadeve občine Domžale obvešča vse zainteresirane imetnike vozniških dovoljenj B, C ali D kategorije, da vloge za izdajo vozniškega dovoljenja za traktor sprejemajo od 1.3.1983 dalje tudi krajevni uradi Moravče, Lukovica in Blagovica.
Iz pisarne Sekretariata za notranje zadeve
DOBER DAN, DOMŽALSKI OBČAN:
IVANKA OGOREVC
Ko sva se dogovarjali za najin pogovor, je kar nisem mogla prepričati, da bi prav ona postala eden izmed gostov v naši stalni rubriki, v kateri vam predstavljamo znane in manj znane obraze naših občanov. Branila se je, češ saj nimam kaj povedati, ko pa sva si sedeli nasproti, ji ni bilo težko. Pa kaj bi ji tudi bilo. Njeno življenje je vse skozi povezano z delom, s TOSAMO, ki ji je včasih pomenila celo več kot dom, z njenimi sodelavci in znankami, za katere kar ne najde časa, z mamo, ki jo večkrat obišče in seveda z njeno družino: možem, ki je zaradi svojega poklica veliko odsoten in dvema hčerkama, ki kar ne moreta razumeti, da mamica nima več časa zanju, da nima prostega časa zase. Pa kaj bi, obljublja sebi in drugim, da bc vse to popravila, ko bo šla v pokoj (in to bo kar kmalu in jo malo skrbi), potem pa bo morda tudi za njen prosti čas ostala kakšna urica ali pa vsaj pol, če bo.
M
Ivanka Ogorevc s svojima otrokoma
Začeli sva z zgodnjo mladostjo, iz katere se najbolj spominja požiga šole v Krtini, še prej pa smrti Šimenčkovega očeta, ki so ga ubili Nemci. Njena mladost je bila v številni družini, najstarejša je bila. se nasmehne, kar lepa, čeprav je bila vojna čeprav je bila vojna in ni bilo vsega v izobilju. Vojne je bilo konec, ona pa s kolesom, v Dob v večerno šolo. Bolj v večernem času se je začenjala, hiti pripovedovati, ne pripoveduje le z usti, govore tudi njene oči in roke, najraje pa se spominja tovarišice Pangeršić Mare. ki je znala učencem slovenščino približati tako, da so jo imeli radi. Sicer pa je bila to večerna šola, ki jo je obiskovala generacija mladih, ki ni imela možnosti, da bi to opravila med vojno. Po končani šoli ni točno vedela,
kaj bi, bila je najstarejša, za njo pa bratje, ki so se šli „izučit". Se dobro se spominja dneva, ko je delala butare in se je ob njej ustavil znanec in ji predlagal, da bi šla delat v sedanjo TOSAMO. Za mlado, 16-letno dekle je bila to življenjska odločitev. Rada bi postala trgovka, vedno si je želela delati z ljudmi in med njimi, pa se je vendarle hitro odločila in naslednje jutro 2.4.1948 je bilo, je bila že zgodaj zjutraj pri vratarju, nato pa na tedanjo ,,borzo dela" in ob pol desetih je bila že prava delavka v konfekciji, sicer drobna in videti bolj kot osnovno-šolka, vendar trdno prepričam*, da si začne služiti lastni kruh-Znala je poprijeti za vse, in ko se danes spominja, pravi, da ni dela, ki ga v konfekciji ni opravljala. Tu so tudi spomini na
sobotna čiščenja tal. pa na velike košare končnih izdelkov, ki so jih brez dvigal in viličarjev spravljale še po danes strmih stopnicah. Kljub vsemu pa so to časi, ki se jih najraje spominja, najraje tudi zato, ker je tedaj aktivno igrala v Kulturnem društvu Mirana Jarca v Škoc-janu. Okoli 1950. leta je bilo, ko je prvič zaigrala v igri Žrtve ljubezni, kateri so sledile druge, med zadnjimi tudi Krog s kredo, ki se je še danes rada spominja. Ob tem je njen obraz še veselejši, ko pravi, da bi rada igrala predvsem vloge, ki bi bile ljudem všeč, pa je velikokrat dobila prav nasprotne. Nepozabni so večeri, ko so imeli vaje kar po hišah, ob toplih kmečkih pečeh, ali pa ko so se s tovarniškimi kombiji vozili na različna gostovanja in z rekviziti zakrivali okna, da ne bi miličniki ugotavljali, koliko preveč se jih pelje v kombiju.
Pri vsem tem pa je našla še dovolj časa, da se je ob delu izobraževala. Tedaj ni bilo različnih srednjih in drugih večernih šol, temveč so bili tečaji, katere so dekleta in fantje obiskovali v Delavskem domu na Viru in drugod. Po enem izmed takih tečajev in uspešno opravljenem zaključnem izpitu se je iz konfekcije, kjer je preživela 10 let, preselila v tkalnico, kjer kot poenterka (točkovalka) v obratni pisarni dela še danes. Naziv delovnega mesta je ostal, pravi, čeprav se danes osebni dohodek izračunava bistveno drugače, ona pa je ostala. Bile so priložnosti, da bi šla drugam, tudi na boljša in bolje plačana delovna mesta, vendar ostala je med njimi, svojimi sodelavci in še vedno se rada spominja tudi svoje prve mojstrice Angelce Štrukelj, ki ji je pravzaprav nekakšen vzor.
Z njeno vključitvijo v delovno organizacijo pa se je začela tudi njena družbenopolitična aktivnost, ki jo spremlja še danes. Menda sem najprej delala v sindikatu, se spominja, tajnica ali ne vem kaj sem že bila, niti ne vem. kdo me je predlagal (se zasmeje). To so bili časi. ko so imeli ..veselice" ob I. maju in 29. novembru, ko so se s kamioni vozili po Sloveniji in tudi na morje so šli, ko še ni bilo toliko sestankov, ko je sindikat predvsem skrbel za ozimnico in ko so imeli članske i/.ka/nice, v katere so lepili markice kot dokaz, da so plačali članarino. Sami so kuhali klobase in niko-
gar ni bilo, ki na srečanja delavcev ne bi prišel, vsaj pogledat če že ostal ni. Nato pa je bila tudi predsednica Delavskega sveta, ko je bila TOSAMA še enovita delovna organizacija in so poznali drug drugega tako kot svoje domače, njena aktivnost se je nadaljevala v TOZD-u in se še danes, ko opravlja funkcijo predsednice Konference osnovnih organizacij sindikata v TOSAMI. Delala je v različnih organih in ko jo vprašam, v katerem najraje, ne potrebuje minute za razmislek. Najraje tam, kjer se odloča, kjer pri teh odločitvah lahko zastopaš interese delavcev, posreduješ njihove predloge in če uspeš, je to nagrada za ves tvoj trud. Delala je v različnih organih, preveč bi jih bilo. če bi jih naštevali, preveč pa bi bilo tudi prošenj, ki jih je napisala svojim sodelavcem in sodelavkam,, ki so karkoli potrebovali. Rada je poma-gaia in pomaga zlasti tistim, ki sami niso dovolj strokovno podkovani za pisanje različnih prošenj, kajti kot pravi, tisti, ki znajo, si že sami pomagajo. Pri tem pa ji nikoli ni bilo žal časa, čeprav jo v zadnjih letih tudi ta kar naprej priganja. Ni več tako, kot je bilo včasih, ko so se poznali vsi od direktorja do zadnjega delavca v delovni organizaciji, ko so se srečevali na sestankih, sedaj pa so razbiti po TOZD-ih in marsikdaj se kar ne more odločiti, od kod nekoga pozna. Rada dela na svojem mestu, tudi na prepoln avtobus ji ni težko iti, kajti še vedno se spominja dni. ko je ona in njeni vrstniki s kolesom (če je bil velik sneg. so jih nosili kar na ramah) in peš kljub ne najboljšemu vremenu sleherni dan odhajali v službo in nikoli zamujali.
Kaj pa družina in prosti čas me zanima. Ko je govora o njenih hčerkah, je vesela, starejša končuje osnovno šolo in bo šla ..naprej", mlajša hodi še v nižje razrede osnovne šole in kar precej dela ima z njima, še posebno, ker je mož. šofer pri Integralu, velikokrat odsoten, njegove vožnje so dolge in veliko stvari je. ki jih tako ureja kar sama. V njenem rojstnem Škocjanu so si postavili hišo. že vrsto let so v njej, tudi nekaj vrla imajo (ko bo upokojena, razmišlja, morda tudi njivico, ko je danes vse tako drago), pa rože so njena ljubezen in peče
(Nadaljevanje z 8. strani) zelo rada, saj njeni kar naprej nekaj zahtevajo, pa jim rada ustreže in jim speče pravi domači „štrudelj" ali pa „šarkl", kar pač je. Tu so še obiski pri mami, ki živi v bližini, pa pogovori s sorodniki, znanci, za katere največkrat zmanjka časa. Rada bi vezla (kakšen gobelin bi že lahko naredila .. .), pa plesti zna, vendar ni in ni časa. Vse to bo, ko bo upokojena, kakšen film, posebno slovenski, si že sedaj rada ogleda, pa malo več časa bo tudi za kakšen klepet s hčerkama in sosedi, morda bodo tudi večkrat kam šli, sedaj
so tako malo skupaj, da nedelje in praznike najraje preživijo kar doma.
Marsikaj bi še lahko zapisala o tem najinem pogovoru, ne nazadnje tudi to, da se kar malo boji upokojitve, kajti potem bo sicer imela več časa zase in za domače (to je tudi njena velika želja), ampak z ljudmi, s katerimi si je želela delati že od mladosti, pa le ne bo več toliko skupaj. Vendar jo to ne skrbi, kajti prepričana je, da si bo znala že zapolniti sleherni dan, morda bo še kdaj igrala, se zasmeji. Zakaj pa ne, če bo
kakšna primerna vloga!
Vera
Naša obramba v vsako družino
„Našo obrambo v vsako družino" je geslo akcije, ki jo v letošnjem letu vodi Zveza rezervnih vojaških starešin Slovenije na vsem območju naše republike. Njen namen je posredovati zbrano gradivo s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v vsak dom, ter prek neposrednega in samoiniciativnega čtiva izobraževati in informirati delovne ljudi in občane z obrambnimi in samozaščitnimi nalogami v miru in morebitni vojni. Revija na zanimiv, nesuhoparen, poljuden način vodi bralce skozi splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, povede ga po vseh celinah sveta, skozi armade velikih sil, vendar pa tudi neuvrščenih in neutralnih držav, ga usposablja za oborožen boj in neoborožene oblike odpora, ter ga seznanja z revolucionarno preteklostjo jugoslovanskih narodov ter vseh ljudstev sveta. V vsakem pogledu je to izredno
kvaliteten časopis, v katerem vsak lahko najde odgovor na vprašanja, ki ga zanimajo s tega področja.
Akcijo v občini vodi občinska konferenca zveze rezervnih vojaških starešin in sekretariat za LO občine Domžale, poteka pa preko poverenikov v krajevnih skupnostih. Revijo lahko naročite pri poverjeniku, ali pa pri Vojislav Savkoviču OK ZRVS Domžale, Ljubljanska 70, ali pri sekretariatu za LO občine Domžale, Ljubljanska 69.
Revija je mesečnik, njena celoletna naročnina je 175,00 dinarjev.
Priporočamo vam, da revijo naročite, saj je v njej objavljena vsebina vseh predavanj za usposabljanje nerazporejenega prebivalstva, ki bo v naši občini potekalo v spomladanskih in jesenskih mesecih.
Vojislav Savkovič
Posvet kulturnih
animatorjev v združenem delu
Komisija za kulturo pri Občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije je skupaj s Klubom samoupravljalcev Domžale organizirala 21. januarja posvet kulturnih animatorjev v združenem delu. Posveta se je kljub temu, da je bil organiziran v času šolskih počitnic in v petek popoldan udeležilo 20 delavcev, ki v združenem delu skrbijo tudi za kulturno delovanje posameznih delovnih organizacij. Posvet na katerem sta sodelovala tudi Marjan Belina, glavni tajnik ZKO Slovenije in Doro Hvalica iz Republiškega sveta ZSS, pa je nudil udeležencem tudi   spodbudo  za nadaljnje
delo. Poleg tega pa so udeleženci imeli priliko izmenjati izkušnje, ki jih imajo pri svojem delu, saj so na dan prišli marsikateri uspehi, metode animiranja kot tudi posamezni spodrsljaji kot izogib podobnim napakam v bodoče. Vsi sodelujoči pa so na koncu soglasno ugotavljali, d je posvet bil nujen, saj je bil zadnji podoben posvet organiziran pred več kot petimi leti. Po ogledu srečanja filmskih skupin Gorenjske pa so se razšli enotni v želji, da bi semprej ponovno srečali in to v še večjem številu in bogatejši z novimi izkušnjami.
Štefan Markovič
MESEC KULTURE NA OSNOVNI ŠOLI ŠLANDROVE BRIGADE
Na tekmovanju enot teritorialne obrambe na Krumperku je razdelil nagrade in pokale tov. Lukan
Nekdanja I. osnovna šola v Domžalah se je pred natanko desetimi leti iz starih, utesnjenih prostorov preselila v moderno poslopje in se preimenovala v osnovno šolo Šlandrove brigade. V novem okolju se je v preteklih letih-dvigala kvalitetna raven pouka, prvi štirje razredi so prešli na celodnevni pouk, razvile so se likovne in športne dejavnosti, v založeni, opremljeni in strokovno vodeni knjižnici pa se je močno razmahnila literarno-umetnostna vzgoja. Celotno šolsko delovanje je tesno povezano s krajem — z njegovimi kulturno izobraževalnimi ustanovami in društvi.
Šolsko vodstvo je obeležje svojega jubileja domiselno in uspešno povezalo z obhajanjem slovenskega kulturnega dneva, z desetletnico delovanja amaterskega likovnega društva Petra Lobode in štiridesetletnico ustanovitve Šlandrove brigade. Tako se je njihovo februarsko praznovanje razširilo v pravi kulturni maraton, ki je trajal ves mesec. Začel se je z obujanjem narodnoosvobodilnega boja: v prvi polovici meseca so ob urah zgodovine učence obiskovali nekdanji borci Šlandrove brigade. Ta običaj je že kar tradicionalen, novost pa je bila razstava fotografskega gradiva o Šlandrovi brigadi, ki smo si jo lahko ogledali v drugi polovici meseca.
Svojo razstavo so 16. februarja v šolski avli odprli Domžal-čanom dobro znani likovniki Petra Lobode. Udeleženih je bilo dvanajst avtorjev, ki svoj likovni izraz razvijajo v zelo različnih smereh — od natančnega, realističnega slikanja, impresionističnega upodabljanja pa do čisto abstraktnih kompozicij.
Omeniti velja vsaj še dve prireditvi: 18. februarja je na šoli potekala revija presenetljivo številnih občinskih pevskih zborov. 24. 24. februarja pa so učitelji in učenci svoj mesec kulture zaključili z osrednjo, najbolj svečano proslavo, na kateri so se vrstile recitativne, glasbene in folklorne točke. Dopoldanska proslava je bila namenjena učencem, popoldne pa so jo ponovili še za starše, borce Šlandrove brigade in druge povabljence.
Obletnico Prešernove smrti so organizatorji počastili na malce nenavaden način. Nobena prireditev ni bila namenjena izključno Francetu Prešernu -pa vendar je bil ves mesec prisoten: njegove pesmi in pesmi o Prešernu so se nenehno vključevale med ostale dejavnosti. Tako smo bili priča okusnemu združevanju pretekle in sodobne poezije, narodnoosvobodilne tradicije in sedanjih ustvarjalnih naporov, rekreativnih in kulturnih dejavnosti.    Mirjani Novak
Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81), 6. in 58. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS 15/81), 59. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale za obdobje 1981 — 1985, 17. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale na svoji seji dne 3.2.1983 sprejel
PRAVILNIK
O POGOJIH IN MERILIH ZA PRIDOBITEV POSOJIL IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOSTI V OBČINI DOMŽALE
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom ureja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) pogoje in merila za kreditiranje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti.
2. člen
Združena sredstva vzajemnosti se uporabljajo za:
— kreditiranje graditve, nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš ter prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti,
— kreditiranje graditve, nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš ter prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti,
— kreditiranje graditve samskih domov in nakupa stanovanj v samskih domovih za delavce,
— premostitvena posojila, ki jih lahko dobijo družbeni investitorji stanovanjske graditve in pripadajočih komunalnih naprav in stanovanjske zadruge za čas izvajanja stanovanjske graditve.
Del združenih sredstev se namenja za posojila stanovanjski skupnosti za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš. Stanovanjska skupnost odobrava ta posojila v skladu z letnim programom SSS izven razpisa, v okviru razpoložljivih sredstev vzajemnosti.
Stanovanjska skupnost lahko uporablja izven razpisa začasno prosta sredstva vzajemnosti za premostitveno kreditiranje po četrti alinei tega člena.
Pogoje za posojila izven razpisa določi odbor za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov in investicije pri stanovanjski skupnosti.
3. člen
Kreditiranje po tem pravilniku se izvaja v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
4. člen
Stanovanjska skupnost objavi najmanj enkrat letno razpis za posojila iz sredstev vzajemnosti za stanovanjsko graditev po posameznih namenih, vsklajenih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
Z razpisom se določi čas sprejemanja vlog za posamezne namene. Stanovanjska skupnost dodeljuje posojila v skladu z razpoložljivimi sredstvi po pogojih in merilih tega pravilnika.
Vloge za posojila rešuje odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov in investicije.
V izjemnih primerih se rešujejo vlogy za posojila mimo določil pravilnika. Odločitev o posamezni vlogi sprejme zbor uporabnikov skupščine SSS na predlog odbora za planiranje.
5. člen
Upravičenci, ki želijo pridobiti posojilo, vložijo vlogo z ustreznimi dokazili na odbor za planiranje.
Nepopolne vloge, prispele v natečaju, se dajo prosilcem v dopolnitev. Kok za dopolnitev je 8 dni.
Vloge, ki niso bile dopolnjene v navedenem roku ter vloge prispele po zaključku natečaja, se ne obravnavajo.
Odbor za planiranje imenuje komisijo, ki po potrebi opravi oglede stanovanjskih razmer prosilcev in oglede gradbenih faz objektov, za dograditev katerih se prosi posojilo.
Komisija sestavi po opravljenih ogledih in proučitvi celotne dokumentacije zapisnik, ki ga posreduje v obravnavo odboru za planiranje.
O izidu natečaja se vsakeg prosilca pismeno obvesti s sklepom ali z odločbo in sicer s sklepom:
— prosilce, katerih vloge ne izpolnjujejo natečajnih pogojev, z odločbo:
— prosilce, katerih vloge so neugodno rešene in
— prosilce, katerih vloge so ugodno rešene.
Na izdane sklepe ali odločbe je možno vložiti pritožbo v roku 15 dni po prejemu na zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale.
Odbor za planiranje objavi izid natečaja v Občinskem poročevalcu.
6. člen
Razpis stanovanjske skupnosti mora vsebovati zlasti:
— obseg sredstev, predvidenih za posojila,
— namene posojil,
— osnove in merila za dodeljevanje posojil,
— povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca v SR Sloveniji, ki se upošteva pri reševanju vlog,
— cena za m2 stanovanjske površine pri graditvi in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti,
— cena za m2 stanovanjske površine, ki se upošteva pri izračunu kupnine za staro stanovanjsko enoto, če ni uradne cenitve,
— čas trajanja razpisa,
— roke za sprejemanje in reševanje vlog za posamezne namene,
— rok in način objave rezultata razpisa.
7. člen
Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti po tem pravilniku imajo:
1. Organizacije združenega dela in delovne skupnosti (v nadaljevanju: organizacije), ki imajo sedež na območju občine Domžale in so podpisale samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale za obdobje 1981 - 1985, ne glede na to, kje imajo sedež njihove delovne enote, ki:
— združujejo sredstva vzajemnosti v dogovorjenem roku in obsegu,
— začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske graditve, ki vrednostno ni večji od 5 % celotne mase brutto osebnih dohodkov v tem obdobju in združujejo sredstva vzajemnosti v dogovorjenem roku in obsegu,
— niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti,
2. Delavci, ki varčujejo pri katerikoli banki za stanovanjsko posojilo najmanj 2 leti in so zaposleni pri organizacijah, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so začasno oproščene združevanja,
3. Kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki varčujejo pri katerikoli banki za stanovanjsko posojilo najmanj 2 leti in združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe, če združujejo sredstva vzajemnosti,
4. upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Domžale in varčujejo pri katerikoli banki za stanovanjsko posojilo najmanj 2 leti,
5. delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost, če združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti najmanj 1 leto pred natečajem in varčujejo pri katerikoli banki za stanovanjsko posojilo najmanj 2 leti.
(Za občane, ki so navedeni v točkah 2. do 5. se v nadaljevanju uporablja izraz delavci).
8. člen
Organizacije iz prejšnjeg člena lahko porabljajo posojilo za reševanje stanovanjskih vprašanj na območju občine Domžale in na območju tistih stanovanjskih skupnosti, kjer imajo sedež njihove delovne enote.
Delavci iz prejšnjega člena lahko porabljajo posojilo za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš na območju občine Domžale in na območju občin, kjer imajo sedež delovne enote, pri katerih so zaposleni. Posojilo lahk porabljajo tudi izven teh območij, pod pogm, če se dnevno vozijo, oziroma se bodo vozili na delo iz kraja, kjer gradijo, kupujejo ali prenavljajo stanovanjsko enoto in jim organizacija da soglasje ali odobri posojilo za isto stanovanjsko enoto.
9. člen
Stanovanjska skupnost upošteva pri   dajanju   posojil organizacijam
njihov ekonomski položaj, pri dajanju posojil delavcem pa tudi socialni položaj.
10. člen
Vse posle po tem pravilniku opravljata Delovna skupnost SIS materialne proizvodnje občine Domžale in Ljubljanska banka — Banka Domžale, na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzajemnost pri graditvi stanovanj sklenjenega med stanovanjsko skupnostjo in banko.
II. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTI
11. člen
Posojila iz združenih sredstev vzajemnosti lahko dobijo organizacije za graditev, nakup in prenovo stanovanjskih hiš v družbeni lasti, če izpolnjujejo poleg pogojev iz 6. in 7. člena tega pravilnika še naslednje pogoje:
— da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, vsklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in vsklaje-vanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji,
— da predložijo letni načrt sklada skupne porabe, iz katerega je razviden priliv in odliv sredstev za financiranje stanovanjske graditve, nakupa in prenove,
— da predložijo načrtovane potrebe stanovanj in program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev,
— da bodo delavcem dodeljevale standardna stanovanja,
— da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske graditve Samoupravne stanovanjske skupnosti,
— da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot,
— da predložijo sprejet sanacijski program, če poslujejo z izgubo.
12. člen
Za izračun posojila organizacijam se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine posameznega stanovanja po standardu, ki ne presega naslednjih normativov:
Število Stanovanjska druž. članov površina do m2
1 32
2 45
3 58
4 70
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina poveča največ do 15 m2.
13. člen
Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti, je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavcav organizaciji in povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v S K Sloveniji v letu pred odobritvijo posojila in sicer:
(Nadaljevanje z 10. strani)
Povprečni OD
do 100 7c
od 100 - 120 ',
nad 120 %
Višina posojila izračunanega od zneska po 12. členu naiveč
50 7< 40 % 30 %
Doba vračanja 'največ 10 let 8 let 6 let
Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva in kulture, je višina posojila lahko višja za 10 odstotkov.
Organizacijam, ki poslujejo z izgubo, lahko zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti odloži odplačevanje odobrenega posojila največ za 2 leti. vendar morajo posojilo v celoti vrniti najkasneje v 10 letih. Organizacije plačujejo obresti za čas odloga odplačevanja polletno.
14. člen
Obrestna mera za posojila organizacijam za graditev, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš je 4 odstotke letno.
Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah.
1 5. člen
Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti za graditev samskih domov in nakup stanovanj v samskih domovih za delavce, je največ 30 odstotkov od predračunske vrednosti oziroma končne cene stanovanja ali stanovanjskega dela objekta.
Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva in kulture, je višina posojila za namene iz prvega odstavka tega člena lahko največ 40 odstotkov.
Obrestna mera je 4 odstotke letno. Doba vračanja je največ 7 let.
16. člen
Organizacija priloži k vlogi za posojilo poleg dokumentov iz 7. in 11. člena tega pravilnika še dokumente, ki jih banka zahtev za stanovanjska posojila organizacijam.
17. člen
Organizacija lahko odsvoji kreditirano stanovanjsko enoto pred poplačilom celotnega dolga samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo. V teh primerih si stanovanjska skupnost pridržuje pravico spremeniti kreditne pogoje. Odločitev o posamezni vlogi sprejme odbor za planiranje.
ni. kreditiranji: graditvi:,
NAKUPA IN PRINOVI. STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LAS 11
18. člen
Delavci iz 7. člena tega pravilnika lahko dobijo posojilo za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, če:
— predložijo soglasje svoje organizacije, ki ima pravico posojila iz združenih sredstev vzajemnosti po 7. členu tega pravilnika, da lahko dobijo posojilo po tem pravilniku.
— niso sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem, lastniki:
vseljivega primernega stanovanja, stanovanjske hiše. počitniške hiše, ki presega 50 in2 uporabne tlorisne površine
— porabijo kupnino prodane lastne stanovanjske enote za nakup ali graditev stanovanjske enote, za katero prosijo posojilo.
pri nakupu stanovanj ali stanu vanjskih hiš z lastnimi sredstvi in
vsemi posojili zaključujejo finančno konstrukcijo.
19. člen
Vseljivost in primernost lastniške stanovanjske enote po drugi elinei prejšnjega člena ugotavlja v skladu s sprejetimi stanovanjskimi standardi v občini za delavce, zaposlene pri organizacijah, njihova organizacija, za ostale pa. krajevna skupnost, kjer imajo stalno prebivališče.
20. člen
Posojilo, ki ga dobi delavec za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše znaša največ 40 odstotkov maksimalne vsote vseh posojil, upoštevaje dejansko oziroma standardno stanovanjsko površino po 25. členu tega pravilnika. Osnov za izračun višne posojila je pri nakupu zadnja znana cena po dokumentaciji, pri graditvi in prenovi pa cena. ki jo določi stanovanjska skupnost v skladu / 19. členom družbenega dogovora.
21. člen
Prednost pri pridobitvi posojila po tem pravilniku ima delavec, ki:
— je sam ali njegova družina v težkem zdravstvenem stanju,
— kupuje stanovanje aii gradi stanovanjsko hiso vseljivo v krajšem roku,
— ima slabe stanovanjske razmere,
— je nosilec stanovanjske pravice na družbenem stanovanju in ga bo po preselitvi v lastno stanovanje prepustil organizaciji, ki mu ga je dodelila,
— ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine.
Razpis lahko vsebuje tudi druge elemente, ki dajejo prednost pri odobravanju posojil.
22. člen
Visina posojila, ki ga delavec lahko dobi po tem pravilniku za graditev, nakup in prenovo je odvisna od:
— razmerja med višino povprečnega mesečnega dohodka na člana njegove družine za zadnje 3 mesece^ primerjavi s povprečnim mesečnim čistim dohodkom na zaposlenega delavca v >>R Sloveniji v letu pred odobritvijo posojila in
— višino posojila, do katerega je delavec upravičen, ali ga je dobil pri banki na podlagi namenskega varčevanja
Delavec dobi posojilo po naslednji
Delavcu, ki ne doseže navedenega odstotka posojila n podlagi namenskega varčevanja, se višina posojila izračuna tako, da se znesek posojilna podlagi namenskega varčevanja pomnoži s faktorjem po naslednji lestvici:
povprečni OD na člana družine
faktor
do 100 7
od 100 do 120 7
nad 120%
5
2,5 1,6
23. člen
Za namensko privarčevana sredstva se štejejo sredstva, ki jih je delavec privarčeval v banki po pogodbi o namenskem varčevanju za isto stanovanje oziroma stanovanjsko hišo za katero prosi posojilo. Pripadajoče posojilo se ugotavlja po lestvici za namensko varčevanje pravilnika banke o stanovanjskih posojilih občanov.
24. člen
Doba vračanja posojil za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti je največ 16 let in 9 mesecev. Za izračun mesečnih anuitet za prvih 5 let se 'iporablja doba vračanja posojila največ 2 0 let.
Obrestna mera je 4 odstotke letno.
Stanovanjska skupnost upošteva pri določanju dobe vračanja posojila delavca vsoto že znanih mesečnih anuitet stanovanjskih posojil.
Delavec vrača posojilo v mesečnih anuitetah, ki se po 5 letih odplačevanja povečajo za 12,5 odstotka in po 10 letih še za 12,5 odstotka začetne mesečne anuitete, kar ustrezno skrajša dobo vračanja.
Seštevek mesečnih anuitet vseh posojil za isto stanovanjsko enoto ne more biti nižji od mesečne stanarine, ki'bi jo posojilojemalec plačeval za stanovanjsko enoto po predpisih o standardih.
Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 5 00 din.
Delavec lahko prosi stanovanjsko skupnost za spremembo kreditnih pogojev, če se mu socialne razmere med plačevanjem bistveno poslabšajo. V nobenem primeru pa ne more biti dejanska doba vračanja posojila daljša od 20 let in obrestna mera nižja od 4 odstotkov.
25. člen
Vsota vseh posojil delavca za stanovanjsko enoto pri bankah, stanovanjskih skupnostih in družbeno pravnih osebah lahko znaša pri:
lestvici:
povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi S povprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v SRS v letu pred odobritvijo posojila
posojilo izraženo z odstotkom od maksimalne vsote vseh posojil po 25. členu največ
do 100 ';
od 100 do 120'*
nad I 20 7
40 ' 30 1 20 1
I )e
prejšn /naša njegov
o Johi posojilo po pod pogojem. De banke   na podlagi
uimcnskeca
pri po> prečnem mesečnem dohodku na člana družine
do I 00 \
od 100     120 ,'
n.nl 120','
varčevanja:
od zneska
v zajemuosti
20 ',' 40 ';
60
OGLAS
Nujno iščeva stanovanje — rhama z odraščajočo hčerko. Naslov oddajte v uredništvu glasila.
— nakupu etažnega ter zadružnega etažnega stanovanja 80 odstotkov,
- zadružni stanovanjski graditvi 75 odstotkov,
- graditvi stanovanjske hiše v zasebni lasti izven zadružne stanovanjske graditve 60 odstotkov,
— prenovi 60 odstotkov od predračunske vrednosti oziroma končne cene, upoštevaje standardno stanovanjsko površino, ki lahko znaša pri stanovanju in stanovanjski hiši največ 90 rri2.
26. člen
Delavec priloži k vlogi za posojilo poleg dokumentov iz 18. člena tega pravilnika še dokumente, navedene v pravilniku banke o stanovanjskih posojilih občanov.
Glede kreditne sposobnosti delavcev, zavarovanja, porabe, odplačevanja posojila in določil, ki jih ne navaja ta pravilnik veljajo določila pravilnika banke o stanovanjskih posojilih občanom.
27. člen
Delavec lahko odsvoji kreditirano stanovanjsko enoto pred plačilom celotnega dolga, samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo. V tem primeru si stanovanjska skupnost pridržuje pravico spremeniti kreditne pogoje. Odločitev o posamezni vlogi sprejme odbor za planiranje.
IV. KONČNE DOLOČBI.
28. člen
Organizacija ali delavec, ki meni, da je prizadet v pravicah, ki mu gredo po tem pravilniku in po razpisu lahko vloži pritožbo na zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti.
29. člen
V primeru sodnega spora je pristojno sodišče v Ljubljani.
30. člen
Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. Pravilnik se objavi v Uradnem vestniku občine Domžale.
31. člen
Ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Domžale, ki ga je sprejela skupščina stanovanjske skupnosti dne 26. junija 1981.
(Nadaljevanje na 12. strani)
OGLAS
V Domžalah ali kolici kupim individualno hišo, lahko tudi v gradnji. Javite na telefon 721-579 popoldne.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE - ODBOR ZA SOLIDARNOST V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU, OBJAVLJA LISTO KORISTNIKOV DELNE NADOMESTITVE STANARINE V LETU 1982
Zap. št.
Priimek in ime Naslov
Velik, stan.
Prej. sub. v letu 82
1. Anderluh Francka
2. Balažič Jože
3. Brkič Rozina
4. Cer ar Ivanka
5. Cerar Marija
6. Habas Mojca
7. H rova t Milka
8. Jančar Jerca
9. Kegelj Cecilija
10. Klopčič Milan
11. Koderman Antonija
12. Kopčar Alojzija
13. Limoni Franc
14. Majce Ljudmila
15. Modic Adolf
16. Novak Marjan
17. Oven Ivan
18. Pir na t Miha
19. Pavalec Štefka
20. Sedej Mara
21. Stjepanovič Mirko
22. Šprah Ivica
23. Štos Viktorija
Blejčeva 9, Mengeš 2-sob.
Ljube Šercerja 2, Domžale 2-sob. Slamnikarska 21 /C,Mengeš3-sob. Lukovica 15. Lukovica 1,5-sob.
Krakovska 10/A, Domž. gars.
Simona Jenka 11, Domž. 2-sob.
V. Vlahoviča 4/A, Dom. 2-sob-
Simona Jenka 11, Dom. 1-sob.
V. Vlahoviča 7, Domž. 3-sob.
Ljubljanska 87, Domž. 2-sob.
. S. Jenka 13, Domžale 1-sob.
Dob 138/A, Dob 1-sob.
S. Jenka 9, Domžale 3-sob.
V. Vlahoviča 4/C, Dž. 3-sob.
S. Jenka 13, Domžale 3-sob.
Kolodvorska 2/C, Mengeš 2-sob.
S. Jenka 10, Domžale 1-sob.
Grajska 2, Loka, Mengeš 1-sob.
V. Vlahoviča 4/C, D ž. 2-sob.
S. Jenka 11, Domžale 1-sob.
Lj. Šercerja 4, Domžale 1-sob.
Lj. Šercerja 2, Domžale 2-sob.
V. Vlahoviča 2/C, Dž. 2-sob.
4.809.00 7.017,60 14.811,75 5.299,80 2.326,90 4.619,40
822.00
884,40 6.721,20 7.186,80 2.663,40 7.059,60 4.568,40 12.723,00 7.763,40 4.665.60 2.473.20
754,80 10.418,40
817,20 1.302.40 7.986,00
217,20
SKUPAJ:
117.911,45
Predsednik Odbora za solidarnost Helena KERČ, l.r.
Na podlagi 4. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 3/83), Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov in investicije pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale, razpisuje
10. JAVNI NATEČAJ
ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA STANOVANJSKO GRADNJO IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOSTI
I. PRAVICA
Pravico udeležbe na tem natečaju imajo:
1. Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 5 % celotne mase brutto OD v tem obdobju in ki združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu, ki jim pristojni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunskega prispevka za vzajemnost, v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Stanovanjske skupnosti;
2. Delavci, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega  dela  in delovnih alineje, ki zagotavljajo lastno varčevanjem   za stanovanjsko mesecev pred natečajem;
3. Delovni  ljudje, ki samostojno osebnim delom" s sredstvi v zaposleni delavci, delovni ljudje, Ijajo  kot  poklic umetniško ali
skupnostih iz prejšnje udeležbo z namenskim graditev,   najmanj 24
opravljajo dejavnost z lasti občanov, pri njih ki samostojno oprav-drugo dejavnost, ki" združujejo sredstva vzajemnosti v Stanovanjski skupno-
sti, najmanj eno leto pred natečajem in zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem najmanj 24 mesecev pred natečajem;
4. Kmetje — kooperanti in združeni kmetje, ki varčujejo za stanovanjsko graditev najmanj 24 mesecev pred natečajem in združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe, če združujejo sredstva vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale;
5. Upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Domžale in zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev najmanj 24 mesecev pred natečajem.
(Za občane, ki so navedeni v točkah 2 — 5, se v nadaljevanju uporablja izraz delavci)
II. VIŠINA IN VRSTA POSOJIL TER POSEBNI POGOJI
Skupni razpisani znesek posojil je 62,000.000.— din
Razpisani znesek je namenjen:
1. 30,000.000.— din temeljnim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim iz točke I. natečaja za nakup družbeno najemnih in samskih stanovanj za delavce.
Posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti lahko dobijo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, «če poleg pogojev iz točke I. tega natečaja izpolnjujejo še naslednje pogoje:
— da predložijo plan, v katerem jy plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje;
— da predložijo potrebe po stanovanjih in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev;
— da sprejmejo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti;
— da bodo delavcem dodeljevale standardna stanovanja;
— da kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale oz. tistih stanovanjskih skupnosti, kjer imajo sedež njihove delovne enote; .
— da jim posojilo po tem Pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot;
— da predložijo sprejet sanacijski program, če poslujejo z izgubo.
Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija ter odplačilna doba, se izračunata po 13. členu Pravilnika. Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva in kulture, je višina posojila lahko višja za 10 %.
2. 12,000.000.— din za delavce iz točke I. tega natečaja za nakup stanovanj v etažni lastnini:
Delavci lahko dobijo posojilo po tem pravilniku, če poleg pogojev, navedenih v točkah 2 — 5, I. poglavja tega natečaja, izpolnjujejo še naslednje pogoje:
— da predložijo soglasje svoje organizacije oz. delodajalca, ki združuj- sredstva vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale;
— da nimajo stanovanja ali imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in da sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem niso lastniki
vseljivega primernega stanovanja stanovanjske hiše
počitniške hiše, ki presega 50 m2 uporabne tlorisne površine
— da imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje in bodo z nakupom stanovanja sprostili družbena stanovanje;
— da porabijo kupnino prodane lastne stanovanjske enote na nakup stanovanjske enote za katero prosijo posojilo;
— da pri nakupu stanovanja z lastnimi sredstvi in vsemi posojili zaključujejo finančno kontrukcijo;
— da so sposobni vračati posojilo.
Posojilo, ki ga dobi delavec za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, znaša največ 40 % od masimalne vsote vseh posojil, upoštevaje dejansko stanovanjsko površino iz kupne pogodbe. Osnova za izračun višine posojila je zadnja znana cena po dokumentaciji, oziroma cena, ki jo določi Stanovanjska skupnost v skladu z 19. členom Družbenega dogovora.
Višina posojila, ki ga dobi delavec, se izračuna po 22. členu Pravilnika in je odvisna od razmerja med višino poprečnega mesečnega dohodka na člana družine za zadnje tri mesece v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom nzaposlenega v SRS v letu 1982 in višino posojila, do katerega je delavec upravičen ali ga je dobil pri banki na osnovi namenskega varčevanja. Za namensko privarčevana sredstva se štejejo sredstva, ki jih je delavec privarčeval v banki po pogodbi o namenskem varčevanju za isto stanovanje oz. stanovanjsko hišo za katero prosi posojilo. Pripadajoče posojilo se ugotavlja po lestvici za namensko varčevanje pravilnika banke o stanovanjskih posojilih občanov. Doba vračanja posojila za nakup stanovanja oziroma stanovanjske hiše se izračuna po 24. členu Pravilnika. Obrestna mera je 4 % letno.
Delavec predloži k vlogi za posojilo za nakup stanovanja naslednjo dokumentacijo:
— prošnjo za posojilo (predpisan obrazec)
— soglasje delovne organizacije oziroma delodajalca
— potrdilo o poprečnem mesečnem dohodku za zadnje tri mesece s skupnim zneskom administrativnih prepovedi za člane družine, ki pridobivajo dohodek (predpisan obrazec)
— potrdilo o številu družinskih članov
— potrdilo o premoženjskem stanju
— posojilno pogodbo za posojilo, pridobljeno na osnovi namenskega varčevanja
— izjavo o že pridobljenih posojilih za nakup istega stanovanja
— dokazilo o zagotovljenih lastnih sredstvih (20 %)
— pogodbo o nakupu stanovanja.
Prednost pri pridobitvi posojila po tem natečaju ima delavec, ki:
— je sam ali njegova družina v težkem zdravstvenem stanju
— kupuje stanovanje, vseljivo do 31.12.1983
— ima slabše stanovanjske razmere
— je nosilec stanovanjske pravice na družbenem stanovanju in ga bo po preselitvi v lastno stanovanje prepustil organizaciji, ki mu ga je dodelila
— ima nižji poprečni mesečni dohodek na člana družine.
2o,000.00.— din za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v individualni gradnji.
Pogojilo za gradnjo, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš lahko pridobijo delavci iz točke I. tega natečaja, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da predložijo soglasje, organizacije oziroma delodajalca
— da nimajo stanovanja, oziroma imajo neustrezno ali neprimerno stanovanje in da sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem niso lastniki
vseljivega primernega stanovanja stanovanjske hiše
počitniške hiše, ki presega 50 m2 uporabne tlorisne površine
— ali da imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje in bodo z dograditvijo ali prenovo stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje
— da porabijo kupnino prodane lastne stanovanjske enote za gradnjo oziroma dograditev stanovanjske hiše, za katero prosijo posojilo
— da so sposobni vračati posojilo.
Posojilo, ki ga dobi delavec za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanjske hiše v individualni gradnji, znaša največ 40 % od maksimalne vsote vseh posojil, upoštevaje standardno stanovanjsko površino po 25. členu Pravilnika.
Osnova za izračun višine posojila za individualno gradnjo je cena, m2 stanovanjske površine v individualni gradnji, ki jo določi Stanovanjska skupnost v skladu z 19. členom Družbenega dogovora.
Višina posojila, ki ga dobi delavec za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše v individualni gradnji, se izračuna po 22. členu Pravilnika in je odvisna od razmerja med višino poprečnega mesečnega dohodka na člana družine za zadnje tri mesece v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SRS v letu 1982 in
višino posojila, do katerega je delavec upravičen ali ga je dobil pri banki na osnovi namenskega varčevanja. Za namensko privarčevana sredstva se štejejo sredstva, ki jih je delavec pri varčeval v banki po pogodbi o namenskem varčevanju za isto stanovanje oziroma stanovanjsko hišo za katero prosi posojilo. Pripadajoče posojilo se ugotavlja po lestvici za namensko varčevanje Pravilnika banke o stanovanjski posojilih občanov. Doba vračanj posojila za individualno gradnjo se izračuna po 24. členu Pravilnika. Obrestna mera je 4 % letno.
Delavec predloži k vlogi za posojilo za individualno gradnjo nasledno dokumentacijo:
— prošnjo za posojilo (predpisan obrazec)
— potrdilo o osebnem dohodku za zadnje tri mesece s skupnim zneskom administrativnih prepovedi za člane družine, ki pridobivajo dohodek (predpisan obrazec)
— potrdilo o številu družinskih članov
— potrdilo o premoženjskem stanju
— dokazilo o zagotovljenih lastnih sredstvih
— posojilno pogodbo za posojilo, pridobljeno na osnovi namenskega varčevanja
— gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo o priglasitvi del
— zemljiškoknjižni izpisek; v primerih, kjer se zemljiškoknjižni izpisek ne glasi na ime prosilca, je potrebno priložiti izjavo lastnika o dovolitvi vknjižbe posojila na njegovo nepremičnino
— soglasje delovne organizacije oziroma delodajalca
— izjavo o že pridobljenih posojilih za gradnjo oziroma obnovo istega stanovanja ali stanovanjske hiše.
Prednost pri pridobitvi posojila za individualno gradnjo ima delavec, ki:
— je sam ali njegova družina v težkem zdravstvenem stanju
t~- gradi   ali   obnavlja  stanovanjsko  hišo,  vseljivo v krajšem roku
— ima slabše stanovanjske razmere
— je nosilec stanovanjske pravice na družbenem stanovanju in ga bo po preselitvi v lastno stanovanje prepustil organizaciji, k: mu ga je dodelila
— im nižji poprečni mesečni dohodek na člana družine.
III. ROK IN KRAJ DOSTAVE VLOG
Vloge za posojilo za etažni nakup stanovanj ter vloge delovnih organizacij za nakup družbeno najemnih stanovanj za
delavce, je potrebno dostaviti v 15 dneh-od objave natečaja. Vloge za gradnjo, prenovo ali nakup stanovanj in stanovanjskih hiš v individualni gradnji je potrebno dostaviti do vključno 15.4.1983.
Vloge, prispele na natečaj po roku in nepopolne vloge, se ne bodo obravnavale.
Vloge udeležencev natečaja sprejema DELOVNA SKUPNOST SIS MATERIALNE PROIZVODNJE OBČINE DOMŽALE, LJUBLJANSKA 34, DOMŽALE, kjer dobite tudi podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajnimi pogoji in obrazce, potrebne za udeležitev na natečaju.
Odbor za planiranje, bo po zaključku natečaja obvestil udeležence o izidu natečaja.
Rezultat natečaja bo objavljen v Občinskem poročevalcu.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE
Odbor za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov in investicije
Obveščamo vse zainteresirane, da je v tej številki Občinskega poročevalca objavljen tudi Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti občine Domžale.
(/delegatski ©ftveSCeValecV^
Gradivo za prilogo pripravlja INDOK Center Domžale
Domžale 28. 2. 1983, Št. 2
9. ločeno zasedanje zbora krajevnih skupnosti:
ŽIVAHNO O DAVKIH OBČANOV IN PROGRAMU SKUPŠČINE
Dne 17.2.1983 so delegati Zbora krajevnih skupnosti zasedali na svojem 9. ločenem zasedanju, V zahtevnem dnevnem redu so spregovorili med drugim o osnutku odloka o davkih občanov, živahno so razpravljali o osnutku programa dela zborov skupščine občine v obdobju od februarja do decembra 1983, poslušali pa so tudi poročilo o izvedbi obveznega radiofotografiranja občanov naše občine v preteklem letu.
O osnutku odloka o davkih obča- tere   druge, pretežno
lokalne pripombe.
0 programu Skupščine
precej
nov
Osnutek odloka o davkih občanov so delegati prejeli v skupščinskem gradivu, prav tako pa smo svoje bralce precej obširno seznanili z njim v pretekli številki našega časopisa. V razpravi za občane v zelo zanimivi temi so sodelovali mnogi delegati, med njimi tudi delegat KS Lukovica, ki je predlagal, naj bi z davčnimi olajšavami stimulirali tiste občane, ki uvajajo izkoriščanje sonrhe energije, manjše vodne vire itd.
Delegat krajevne skupnosti Homec-Nožice, je v imenu svoje delegacije predlagal, da ne bi v obdavčitev več kot 70m2 stanovanjskih površin v zasebni lasti prišli le lastniki zasebnih hiš, ampak tudi nosilci stanovanjske pravice v družbenem sektorju. Tov. Je ran, direktor Uprave za družbene prihodke, je pojasnil, da bodo ta davek plačevali vsi lastniki stanovanj, ki imajo nad 70m2 stanovanjske površine.
Delegat iz Trzina je predlagal davčne olajšave, ki bi v večji meri stimulirale storitveno obrt, podane pa so bile tudi še neka-
Vnovič je bilo na zboru krajevnih skupnosti zahtevano, da se vprašanje smradu čimpreje obravnava problem smradu, ki je v poletnem času iz leta v leto hujši komunalni problem. Sprva so predvideli obravnavo tega-problema šele ob koncu leta, vendar pa so sklenili, da bi bilo zaradi zgoraj omenjenega potrebno o tem problemu spregovorili že prej. Zato so sklenili, da bodo o smradu razpravljali v roku nekaj mesecev.
Delegat krajevne skupnosti Trzin je vprašal, kako je glede zazidalnega načrta Trzin cona §-11. Delegatu je bilo #dgovor-jeno, da bo Samoupravna stanovanjska skupnost še posredovala nekatere zadeve n zbore Skupščine, tudi zazidalni načrt trzinske soseske. Istočasno je predsednik Skupščine tov. Kušar še pozval vse krajevne skupnosti naj čimpreje - če tega še niso storile - posredujejo pripombe na program skupščine, saj bodo le taka lahko upoštevane v definitivnem programu dela zborov.
9. ločeno zasedanje Zbora združenega dela:
O osnutku odloka davkov po novem
Izmed točk dnevnega reda so se delegati najdlje zadržali ob osnutku odloka o davkih občanov.
Usklajevanje osnutka novega odloka (zadnji je bil sprejet leta 1979) poteka tudi na medobčinski ravni tako, da v ljubljanski regiji ne bo bistvenih razlik v obdavčevanju med občani. Vendar pa so v osnutku zadržane nekatere specifične, že uveljavljene rešitve v občini, nekaj določil pa je prilagojenih razmeram in pogojem v naši občini.
Največ novosti je predvidenih v davku od dohodka iz gospodarske dejavnosti. Tako se predvideva, da se bo stopnja davka iz obrtne dejavnosti od ostanka čistega dohodka poveča/a z dosedanjih 28 — 53 odstotkov na 33 — 58 odstotkov, ob tem, da razredi, ki določajo davčne osnove v razponih ostajajo nespremenjeni.
Sprememba odloka zadeva med drugim tudi davčne zavezance za popoldansko obrt.
Na zgornjo informacijo o novem odloku o davkih občanov je delegacija obrtnikov posredovala pripravljeno strnjeno gradivo pripomb in stališč. Za to gradivo so delegati sklenili, da je do priprave predloga potrebnu pripraviti postopek usklajevanja.
Novo iz dela skupščinskih komisij
' Pri skupščini občine obstaja komisija za vloge in pritožbe, to je mesto, kamor se občani lahko pritožijo zaradi nepravilnosti dela upravnih organov, sodišč, samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela ter samoupravnih organov v teh delovnih organizacijah.
Občani, ki so kakorkoli nezadovoljni z delom teh institucij, se lahko pritožijo na naslov zgornje komisije, ki
KULTURA /KULTURA /KULTURA /KULTURA /KULTURA
MARLJIVI ČLANI FOTO-KINO KLUBA MAVRICA RADOMLJE
Nadvse prizadevni Foto-kino klub Mavrica Radomlje je imel v mesecu januarju letošnjega leta niz prireditev.
Prva je bila 10. januarja 1983 pod pokroviteljstvom ZKO Domžale, razstava fotografij „Domžale v našem objektivu" v preddverju hale Komunalnega centra v Domžalah. Številni simpatizerji in ljubitelji lepe fotografije so se udeležili otvoritve, kajti člani Foto-kino kluba Mavrica so Domžal-čanom znani po umetniških fotografijah. Lojze Popelar, Janez Marčun, Rado Zaje, Pavla Žabnikar, Janez Kosmač in Vlastja Simončič, mojster fotografije, dolgoletni mentor in častni član Mavrice, so tokrat prikazali slike Domžal, ki so jih ujeli v svoje objektive. Seveda je bilo največ fotografij novih Domžal, kajti starih žal takorekoč ni več. Predsednik ZKO Domžale Slavko Pišek je ob tej priliki dejal:
Trenutek z otvoritve razstave, ki jo jypripravil FKK Mavrica iz Radomelj v Domžalah pod naslovom: „Domžale v našem objektivu"
„Foto-kino kluba Mavrica iz Radomelj danes ni treba posebej predstavljati domžalskemu občinstvu, saj s svojimi umetniškimi uspehi tako na fotografskem kot na filmskem področju krepko prerašča občinske meje in z njimi dosega najvišja priznanja na filmskih festivalih ali fotografskih razstavah, na vseh ravneh. Kljub temu, da ima klub sedež v Radomljah, pa združuje ljubitelje filma in fotografije s širšega območja domžalske občine. Okrog 70 članov kluba deluje v treh skupinah, filmski, dramski, ki je posebnost tega kluba in v foto sekciji, kije tudi pripravila pričujočo razstavo fotografij pod skupnim naslovom „Domžale   v   našem objektivu".
Lahko rečemo, da je ta razstava nadaljevanje predstavljanja dela in dejavnosti fotosekcije v tem razstavnem prostoru in v Domžalah, saj so se člani te sekcije uspešno predstavili žc z več razstavami, ena prvih je bila „Svctovno prvenstvo v košarki leta 1970." Razstavljali so tudi v galeriji Veronika v Kamniku, pa v galeriji Ivan Tavčar v Gorenji vasi, lani pa so razstavljali v fotogaleriji v Radovljici in na elektrotehniški srednji šoli v Ljubljani. Člani sekcije se udeležujejo tudi drugih številnih razstav po ožji in širši domovini. Vsekakor velja omeniti tudi lansko sodelovanje v akciji Naša beseda 1982, ko sta foto-sekeija in dramska skupina skupaj
pripravili recital Toneta Kuntncrja ob diapozitivih in glasbeni spremljavi, s katerim so sodelovali na gorenjskem srečanju Naše besede v Tržiču. Ob tem, da filmska sekcija redno predstavlja filmsko kroniko dogodkov v naši občini, pa nas „Mavričarji" tokrat razveseljujejo z razstavo fotografij, v katerih nam želijo prikazati Domžale, kakor jih vidijo posamezni člani sekcije skozi fotografski objektiv.
Ob tej priložnosti lahko torej članom fotosekcije in vsem ostalim članom kluba čestitam za uspehe, dosežene v preteklem letu in za pričujočo razstavo, ki jo v imenu pokrovitelja, ZKO Domžale s tem tudi odpiram."
V kulturnem programu je nastopil Domžalski oktet, člani dramske sekcije Mavrice Mija Jerman, Pavla Žabnikar in Igor Lipovšck, so pa uspešno interpretirali nekaj pesmi.
Obiskovalci so si nato z zanimanjem ogledali razstavljena dela, pa tudi obisk v dneh razstave je bil lep.
Druga prireditev, ki so jo pripravili člani Foto-kino kluba Mavrica v sodelovanju z ZKO Domžale in ZKO Gorenjske je bila „Prvo srečanje filmskih skupin in klubov Gorenjske" 21. januarja v dvorani Glasbene šole Domžale. Tudi tu je člane nastopajočih skupin pozdravil predsednik ZKO Slavko Pišek. Obisk jebi! ponovno lep. S filmi so se predstavili:    Fotoklub    Gorenja vas:
„Kmet-kipar" - kolektivno delo; skupina kranjskih kinoamaterjev: „Vampir itd" - avtor Borut Grče, „Trpljenje in relaksacija mladega Werthcrja" - avtor Božo Grilj, „Nihčc več nc hodi po tej poti v jesenskem mraku" - avtor Andrej Sctina; Kinoklub Duplje: „Hiša vzhajajočega sonca" - avtor Jani Žlindra, „Solze so se zlile v mogočno reko bratstva" - skupina avtorjev; Fotokino klub Janez Puhar -fotokino , skupina Iskra Kranj, „Bedak" - avtor Milan Jereb, „Energija" - avtor Franc Pihlar; Foto-kino klub „Mavrica", Radomlje: „Valj" - avtor Karel Stcir.jr, „Pctek - slab začetek" - avtor Janez Kosmač.
Obiskovalci so za najboljša prikazana filma izbrali „Solze so se zlile v mogočno reko bratstva", skupine avtorjev Kinokluba Duplje in „Valj" avtorja Karla Steinerja, člana Fotokino kluba Mavrica, Radomlje.
Predsednik ZKO Slavko pišek je izročil sodelujočim filmskim skupinam Gorenjske knjižne nagrade, ki so jih prejeli tudi avtorji nagrajenih filmov.
In še tretjič so se predstavili člani Foto-kino kluba Mavrica Radomlje v mesecu januarju. To je bilo v petek, 28. januarja na „Dnevu Mavrice" v dvorani Kulturnega doma v Radomljah. Tokrat so predstavili:
Dokumentarne filme iz arhiva: Brigada zbor - proslava na Šipku leta 1975, Golčaj 1941-1975 -proslava na Golčaju, Na pomoč! 5 0-lctnica Gasilskega društva Homec, Dobrodošli v Radomljah — festival folklornih skupin Slovenije.
Filmsko kroniko 1982 — 1. del:
revijo pevskih zborov, razstava Mavrice, pustni običaji, volitve, kolesarska trim akcija, štafeta mladosti,
prvomajska budnica v Mengšu, po poti spominov, aeromiting na Brniku, otvoritev novih prostorov šole v Ihanu, občinski praznik, otvoritev drevoreda v Mengšu, konjeniški turnir na Krumperku, obrtniški sejem v Domžalah, Opera v Škoc-janu, ambulanta v Mengšu, srečanje folklornih skupin v Mengšu, opustošenje po toči, svetovni in domači dogodki.
Za tem je sledil uspel nastop dramske skupine Foto-kino kluba Mavrica, ki je uspešno predstavila recital pesnika Toneta Kuntncrja in poskrbela tudi za nekaj glasbenih točk.
Za tem je sledil še prikaz filmov članov kluba Mavrica, posnetih v letu 1982:
Vzpon - dokumentarni film, Po poti spominov - dokumentarni film, Kurs Susak - dokumentarni film. Mlaj - dokumentarni film, Ekskurzija - igrani film, Malo miru -dokumentarni film, Bilo je nekoč -igrani dokumentarec, Postanek -dokumentarni film, V nedeljo se dobimo - dokumentarni film, Vroča jesen v Butalah — igrani film.
Tako kot na prvem srečanju filmskih skupin in klubov Gorenjske v Domžalah, je bil tudi tu po končanem programu razgovor o prikazanih filmih.
Člani Foto-kino kluba Mavrica Radomlje pa imajo pred seboj še veliko dela, saj bo v oktobru letošnjega leta v Radomljah 20. jubilejni festival amaterskega filma Slovenije, kar je za tako prizadevni klub vsekakor veliko priznanje. Pripravljajo se pa tudi na 15-letnico društva, ki jo bodo praznovali v mesecu januarju prihodnjega leta.
Pri nadaljnjem delu jim želimo še veliko uspehov.
Tone Ravnikar
KULTURNI KOLEDAR
MAREC
- 4.1 II. Kinodvorana v Domžalah - Srečanje oktetov Gorenjske
- Likovno razstavišče Metulj - razstavi Dragice Čadež in Bernarde Zaje
- i0.3. Osnovna šola Martin Koželj, Dob - revija otroških pevskih zborov šolskih kulturnih društev osnovnih šol občine Domžale
- 14.3. Kulturni dom Mengeš - gostovanje lutkovnega gledališča iz Ljubljane z Malikovo „Žogico marogico"
V petek, dne 25. februarja so Mengšani praznovali 110-letnico kulturnega delovanja in 30-letnico dela DKD Svoboda Mengeš
ČESTITAMO!
VABILO
Vabimo vse organizatorje kulturnih prireditev, da pravočasno pošljejo informacije v uredništvo zaradi objave v kulturnem koledarju.
r.
TOMAŽ BOLE:
»Življenje gre svojo pot«
Skoraj smo že mislili, da bo letošnji kulturni praznik v Domžalah minil brez prireditve. Toda Z KO Domžale in OK ZSMS Domžale sta se odločili, da bosta priredili kulturni večer s predstavitvijo pesniške zbirke Tomaža Boleta. V mali dvorani Glasbene šole Domžale-je pesmi TomažaBoleta bral igralec Aleš Valič, z glasbo pa so pesnikovo izpoved spremljali Lado Jakša, Janez Petrač in Tomaž Habe. Lahko rečemo, da so spremljevalci odlično odslikavali pesniške misli in da je Boletova pesem s tem dobila občuteno dopolnitev in poglobitev. Se posebno pa je treba pohvaliti igralca Aleša Valiča, ki je doživeto predstavil skoraj celo zbirko.
zen, kjer se reki zlivata v eno in vztrajata skupaj, dokler ne usahneta. Življenje teče svojo pot, a se vedno znova, v sreči in obupu, izteka v ljubezen in njeno odrešilno moč. Kljub temu so trenutki kot jesensko listje, ko človek mora najti kanal smrti, ki vodi v „pravo resnico prihodnosti", v svoje zadnje in pravo spoznanje, pa četudi bo to bridko spoznanje o praznem kaosu. ..Prihodnost je noč" in miren bo namenjen v to „praznino brez dna".
Pesmi Tomaža Boleta so polne iskanja modernega človeka, njegovega brezizhodnega položaja v svetu, kjer bi raje ne vedeli, kakšna je prihodnost, pa jo vendar neprestano iščemo. To so drobne impresije, trenutki razmišljanja, čas in prostor se razpenjata v neskončnost, zato ni nič dokončnega. Nobeno razpoloženje in nobena trditev nista absolutna, tu ne more biti nobena stvar statična, zato se tudi pesmi prelivajo, ena drugi oporekajo. in ostajajo nedorečene. Kajti življenje gre svojo pot, človek pa v njem išče svoj smisel, zadnjo besedo in resnico.
Pesniško zbirko je uredil Matjaž Kmecl, likovno pa jo je opremil Rok Zelenko. Knjigo je ob pomoči Kulturne skupnosti Domžale izdala Občinska konferenca ZSMS Domžale, saj so pesmi Tomaža Boleta nastale v letih 1972 do 1982 in predstav-' ljajo avtorjeva mladostna umetniška iskanja.
Zbirka je razdeljena na pet tematskih sklopov: Pomlad v mestu. Moje sanje. Življenje gre svojo pot. Jesensko listje in Noro srce. Glavni motivi njegovih pesmi so človekova utesnjenost v mestu, kjer avtor ambivalentno niha ned „ujetostjo v zidove" in „toplino množice ulic in cest", saj je „poseben čar živeti r gneči in hrupu". Mesto je človeku blizu, še zlasti, če si želi živeti med ljudmi in se ne predajati samotarstvu, ki ni blizu njegovi želji po koščku sreče. Avtorjeve sanje stalno spremlja tudi ljubezen, ki mu daje vero, pa spet v hipu izgine in njena pot se izgubi v megli. Ostane pa svoboda, spomin. Življenje gre svojo pot, ostane pust vsakdan, ki ga je potrebno napolniti. Usoda je človeku obenem prijatelj in sovražnik, občutek osamljenosti, ki je za hip zatonil, v naslednjem trenutku pokaže svoje izigravanje. Zato se razočaranje umakne v samoto in išče svoj mir in samega sebe. Bezanje iz „uma-zanega mesta", dviganje z „umazanih pločnikov" - toda vedno znova vračanje v ljube-
Janez Boljka v likovnem razstavišču Metulj
V likovnem razstavišču Metulj smo na slovenski kulturni praznik lahko prisostvovali že 20. večeru, predstavitvi in razgovoru z umetnikom. Tokrat je bil to Janez Boljka, kipar, grafik in v zadnjem času tudi slikar iz Ljubljane, kije prejel že vrsto domačih in mednarodnih nagrad in priznanj. Reči moramo, da razstavišče zares odlično in kvalitetno sledi svojemu glavnemu namenu -popestritvi kulturnega življenja v Domžalah. V razstavišču so obiskovalcem predstavili že vrsto domačih likovnih ustvarjalcev, še zlasti tistih, ki predstavljajo nova iskanja v likovni umetnosti in jih obiskovalcem predstavili na najbolj neposreden način - v sproščenih pogovorih, ki jih pripravlja Iztok Prcmrov.
Janez Boljka je rojen leta 1931. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je končal specialko zkiparstvo in grafiko. Na tokratni razstavi se je predstavil z deli, ki so vzeta iz njegovih najbolj značilnih opusov. Boljka se je sprva ukvarjal s kiparstvom in grafiko in ustvaril svojo značilno likovno izražanje, ki ga karakterizira značilna forma, podobe najrazličnejših delcev, ki jih z asemblažno tehniko druži v celote. Tako smo na razstavi lahko videli kiparske forma bika, značilnega Ribničana in opice, ki Boljko ves čas
spremljajo v različnih rešitvah. Grafike sc pretežno ukvarjajo s krajinskimi motivi, ki so eni od obiskovalk dali asociacijo na Eliotovo Pusto deželo - krajino 21. stoletja, ki je morda niti ne bo, saj grozi človeštvu atomsko orožje z močjo, ki lahko naš planet večkratno uniči. Prav tu sc Boljka kaže kot angažiran umetnik, ki s pesimizmom gleda na prihodnost človeštva.
V slikarstvu je Boljka nadaljeval z motivi, ki jih je razvijal v kiparstvu in grafiki, s posebnim poudarkom na vprašanju barvitosti. Na razstavi sc predstavlja s podobami Ivana Cankarja in Štangarja. Boljko je pisatelj Ivan Cankar močno angažiral, na njem pa je zlasti poudarjal njegove drobne značilnosti (brki, frizura, metuljček, bela krizantema), iahko pa bi tudi rekli, da je Boljkov Ivan Cankar blizu Cankarju Hinka Smre-karja. Avtor je v pogovoru tudi zatrdil, da ga ni posebno prizadela odločitev, da je njegov Ivan Cankar ostal le v študijski zasnovi kljub dvakratni prvi nagradi na natečaju.
Likovno razstavišče bo s svojim kulturnim poslanstvom še nadaljevalo, upamo, da tako uspešno kot doslej. Tako je bila v mesecu februarju razstava domžalskega ustvarjalca Milana Mcrharja.
Cveta Zalokar-Oražerfi
r
i
ODGOVOR NA VPRAŠANJE KULTURNI SKUPNOSTI
Ker je predsedstvo Kulturne skupnosti menilo, da bi poleg tov. Matjaža Brojana morda še 1 drugega zanimalo zakaj je finančno podporo dobila pesniška zbirka „Življenje gre svojo pot" in ne knjiga „Ko je umiral Stob", se je odločilo, da objavi pojasnilo.
Odbor za varstvo kulturne in naravne dediščine, založništvo in knjižničarstvo je ugotovil, da bi bila knjiga „Ko je umiral Stob" lahko žaljiva za nekatere občane Domžal in da se je zaradi tega ne podpre. Enako je bilo tudi stališče Občinskega odbora ZZB NOV in predsedstva skupščine Kulturne skupnosti.
Za podporo pesniške zbirke „Življenje gre svojo pot" pa se je odbor odločil na podlagi dveh pozitivnih recenzij in v želji, da se pomaga mlademu ustvarjalcu.
Na predlog avtorja se je odbor odločil za brezobrestno posojilo za dobo dveh let.
Predsedstvo Kulturne skupnosti
Zapisala: Cveta Zalokar-Ora/.em
VABILO
Vabimo vse občane na jubilejni koncert ob 30-letnici Glasbene šole Domžale oddelka Mengeš, ki bo v petek, 11.3.1983 ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma v Mengšu.
V programu bodo sode/ovali: so/isti, inštrumenta/ne skupine, skupina za izrazni ples, Mengeška godba in otroški zbor Osnovne šole Matije Blejca-Matevža Mengeš.
Vljudno vabijo učitelji in učenci Glasbene šole.
RAZVE DRIL O - SPORT - REKREACIJA - RAZVEDRILO - SPORT - REKREACIJA - RAZVEDRIL O - SPORT
Občni zbor smučarjev v Domžalah
Smeli načrti SD Domžale
Smučarsko društvo Domžale ima že dolgoletno tradicijo, saj je bilo kot sekcija pri raznih domžalskih športnih društvih ustanovljeno takoj po drugi svetovni vojni, že 16 let pa deluje kot samostojno društvo. Zato ni čudno, da si je društvo, ki šteje v svojih vrstah kar 1260 članov, tudi na svojem zadnjem občnem zboru koncem lanskega leta zastavilo smele načrte v razvoju domžalskega vrhunskega športa in množičnosti.
Pod okriljem alpske sekcije smučarskega društva trenira in tekmuje 54 iriadih in obetavnih domžalskih smučarjev, ki so razvrščeni v pet vrst. Delo z mladimi tekmovalci so zastavili strokovno in načrtno, saj si želijo dobrih uvrstitev svojih varovancev, med katerimi sta tudi Primož in Nataša Matičič, člana mladinske oziroma pionirske reprezentance SFRJ. Mimo njiju im pravico nastopa na zveznih vrhunskih tekmovanjih še Polona Kosez, medtem ko ima sedem tekmovalcev pravico starta na republiških tekmo-vnjih, ostalih 44 mladih smučark in smučarjev pa bo v letošnji sezoni nastopalo na področnih tekmovanjih. Čeravno so smučarjem letos zagodle naugodne snežne razmere pri nas ter polog pri prehodu čez mejo, se športni delavci domžalskega smučarskega društva s strokovnim svetom na čelu trudijo, da bi svojim varovan-cemomogočili vse snežne treninge, kolikor jih imajo za letos v načrtu. Da pa so treningi, čeprav zmanjšani po obsegu, kljub vsemu kakovostni skrbi osem trenerjev. V zadnjih dveh smučarskih sezonah je društvo povabilo k sodelovanju tudi bivše člane državne reprezentance, ki lahko iz nedvomno bogatih osebnih izkušenj dobro svetujejo tekmovalcem na treningih in tekmovanjih. Tako sta trenerja prve vrste bivši član državne A reprezentance Tomo Virk in bivši član B reprezentance Matija Horvat, drugo vrsto pa vodi bivši mladinski reprezentant Jani Virk.
Mimo alpske sekcije deluje pod okriljem društva še sedem sekcij in komisij, ki skrbijo za
nemoteno delo društva. Sekcija vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja je v letošnjem letu poskrbela za vodstvo na smučarskem tečaju z mladino in odrasle v Kranjski gori. načrtuje pa tudi vodenje vrst na sobotnih izletih, ki bodo vsako soboto na enem izmed slovenskih smučišč vse do 9. aprila (prijave za izlete sprejema do slehernega četrtka Maja Mali, Kemična čistilnica. Ljubljanska 70), vodenje rekreacije za Obrtno združenje Domžale ter vodenje treningov alpske sekcije. Mimo tega so s strokovnimi nasveti pomagali na smučarskem sejmu, vodili pa bodo še akcijo „Na teku se dobimo" in tečaj predelave šole smučanja ter poskrbeli za izobraževanje članov sekcije in pridobitev novih vaditeljev in trenerjev.
Sodniška sekcija šteje 48 smučarskih sodnikov potem, ko so v tečaju koncem lanskega leta pridobili še 21 novih sodnikov. Sekcija si je za letošnjo smučarsko sezono zastavila obširen program: tako bodu 26. marca na Kobli organizirali slalom za vrhunski razred, dve republiški smučarski tekmi in več področnih. Med meddru-štvenimi tekmovanjih, ki jih bodo pripravili omenimo domžalski trimski pokal, tradicionalna tekmovanja družinski veleslalom ter pustni in nočni slalom (če bodo snežne razmere v okolici Domžal ugodne) ter troboj Domžale-Mengeš-Kamnik. Mimo tega bodo pripravili tudi odprta društvena prvenstva v slalomu, veleslalomu in smuku, tekaško tekmovanje ter vodili prvenstva za domžalske delovne organizacije in šole.
Komisija za množičnost skrbi za popularizacijo in večjo množičnost smučanja v domžalski občini. Zato pomaga pri pripravljanju smučarskih tečajev, izletov, turnih smukov, rekreativnih tekmovanj, pripravlja pa tudi tekmovanja v krosu in kolesarske izlete.
Slaba odmevnost Domžalča-nov za akcije tekaške sekcije priča, da tek na smučeh v Domžalah še ni zaživel. Za popularizacijo te športne zvrsti med svojimi člani pa bo društvo pripravilo tekmovanje v smučarskem teku, tekaško akcijo „Na teku se dobimo" in popeljalo svoje člane na največje slovenske tekaške maratone. Pod okriljem društva pa uspešno in prizadevno deluje pred leti ustanovljena sekcija za jadranje na deski, ki mimo svojih tekmovalcev nudi domžalskim smučarjem poletni dopolnilni šport. O uspešnosti sekcije pričajo podatki, d je v lanskem letu šest članov opravilo tečaj za vadite-
lje jadranja na deski in da so v Lanterni pripravili šolo jadranju za 450 tečajnikov. Udeležili so se tudi 13 republiških in državnih regat in osvojili pet prvih ter več drugih in tretjih mest. Patricija Česnik pa je postala celo državna prvakinja in sc s tem uvrstila v B državno reprezentanco jadranja na deski. Tarejo pa jih enake težave kot alpsko sekcijo — namreč pomanjkanje opreme, saj zaradi tega ne morejo izvesti samostojne šole jadranja.
Člani društva so na občnem zboru ugotovili, da kljub ste\il-nim težavam uspešno delujejo in dosegajo dobre uvrstitve, zahtevali pa so. naj s\ oigani domžalskega telesnokulturnega življenja jasneje opredelijo do vrhunskega športa, s čemer bi domžalsko smučarsko društvo dobilo več gmotnih sredstev za uresničitev zastavljenih načrtov.
Igoi Maticu
Poznate smučarsko društvo Mala Lasna
Vedno večje zanimanje mladine in odraslih za smučanje • in ugodni naravni pogoji so največ prispevali k temu, da je na pobudo iniciativnega odbora bilo ob koncu leta 1978 ustanovljeno Smučarsko društvo Mala Lasna.
S tem smo krajanom še bolj približali smučanje kot zdravo rekreacijo in dvignili nivo smučarskega znanja preko rekreacijskih tekmovanj. Društvo ni imelo in nima namena gojiti tekmovalnega športa ker za to obstajajo že druga športna združenja v bližnji in daljnji okolici. Naj ob tem omenimo, da se je na tem področju smučalo že pred vojno in da so se organizirale celo tekme (smučarski skoki).
Območje delovanja SD Mala Lasna so Krajevne skupnosti Zlato polje. Lukovica. Prevoje. Rafolče in Velika Lasna. Tudi večina članov prihaja od tod. nekaj pa tudi iz bolj oddaljenih krajev.
Društvo je doslej delovalo v okviru KS Zlato polje, teče pa registracijski postopek na občini Domžale.
Materialna sredstva za delovanje smo prispevali sami in izdelali tudi veliko sami (startne številke, zastavice, palice, for-mularji itd.), z denarjem pa je priskočila na pomoč KS Zlato
polje pri nabavi plakatov in izkaznic društva.
Društvo ima dve sekcije: alpsko sekcijo in sekcijo za skoke. Če bo dovolj zanimanja bomo ustanovili tudi sekcijo za smučarski tek.
Društvo je v prvem letu štelo 67 članov, sedaj pa 91 Želimo, da bi se v društvo včlanilo še več mladine.
Društvo prireja vsako leto rekreacijsko tekmo-vpnje POKAL VELINK. Sestav več  tekem v veleslalomu in
(Nadaljevanje na 22. sti
(Nadaljevanje z 21. strani)
slalomu na katerih se uvrstitve točkujejo. Tekmuje se v treh kategorijah: člani, mladinci in pionirji.
V štirih sezonah smo izvedli skupno 19 tekem v slalomu in veleslalomu s skupno 539 udeleženci. Najboljši dobijo priznanja, zmagovalec pa prehodni pokal. Naj naštejemo najboljše: 1979 Andrejka Vlado, 1980 Slavko Smerkolj, 1981 Franc Avbelj, 1982 Roman Iglic.
Društvo je leta 1979 organiziralo prvenstvo v veleslalomu za 00 ZSMS iz Črnega Grabna in še več drugih tekmovanj.
Omenimo naj prizadevne člane iz Čepelj, ki so sam- izgradili smučarsko skakalnico.
Kot v večini ostalih sorodnih društvih se tudi pri nas pojavlja težava, da premalo članov   aktivno   pomaga pri
izvedbi    dejavnosti društva.
Izboljšanje le-tegaje naša glavna naloga v prihodnje. Med ostalimi cilji naj omenimo nabavo in postavitev vlečnice, nekaterih tehničnih sredstev in kadrovsko okrepitev.
Zavedamo se, da tega ne bo moč doseči brez tesnejšega sodelovanja s ZTKO, DPO v krajevnih skupnostih, šolo, delovnimi organizacijami in sorodnimi društvi. Mislimo, da smo s sedanjim delovanjem opravičili pričakovanje, da nam bodo prej omenjeni dejavniki materialno in moralno priskočili na pomoč. To bo v korist vsem krajanom v smislu večje medsebojne povezanosti, krepitve zdravja in s tem tudi SLO. S tem bomo tudi prispevali k resničnemu podružbljanju telesne kulture in tudi na tem področju razvijali samoupravljanje.
TEČAJ KARATEJA IN SAMOOBRAMBE
Karate klub Forum vpisuje v nov tečaj rekreativne in redne vadbe Sankuka i ka rate j a in samoobrambe. Trening je ločeno za starejše in pionirje.
V začetnem tečaju se udeleženci naučijo osnov karateja in več učinkovitih tehnik samoobrambe za najbolj pogoste situacije. Vsebina ter metoda treninga sloni na dolgoletnih izkušnjah. Tečaj priporočamo tudi fizično šibkejšim osebam in tistim, ki se s športom doslej še niso mnogo ukvarjali. Na teh treningih si vadeči namreč precej poveča gibljivost in splošno telesno pripravljenost in počutje. Program se stopnjuje postopno in izvaja zelo strokovno.
Po opravljenem začetnem tečaju je možen trening karateja v nadaljevalni skupini. Bodoči tekmovalci lahko po prilagoj-
enih pravilih tekmujejo že po šestih mesecih treninga.
Za vse člane klub organizira tudi letovanje s treningi v Umagu.
Torej možnosti so velike za vsakogar, ki želi izboljšati svoje psihofizične sposobonosti.
Vpis je do 4.3.1983 vsak ponedeljek od 17. do 18. ure in četrtek od 18. do 19. ure v hali Komunalnega centra Domžale.
Treningi za starejše so: ponedeljek od 19. do 21. ure, četrtek od 20. do 22. ure v hali KC Domžale.
Treningi za pionirje so: torek in četrtek od 18. do 19. ure.
Trenerji:   S   Šorotar (3. DAN), D. Zaje (1.  DAN, S. Sokler (3. KYU). SEKCIJE VPIS:
Lukovica: torek in četrtek od 18. do 19. ure v OŠ J. Kersnik Brdo — trener Tači Fadil — 1. Kyu
Republiško prvenstvo)
v krosu v zasneženem
Tivoliju
s     Atleti in atletinje Atletskega kluba Domžale so v nedeljo, ||
j§ 13.2.1983 dokazali, da so bile zimske priprave odlično g
H izvedene ter da lahko preko leta pričakujemo dobre rezul- f|
§§ tate. Med 22 atletskimi organizacijami so dosegli ekipno 6. ||
§§ mesto za ekipami Olimpije, Kladivarja, Maribora, Koroškega g
§§ atletskega kluba ter Velenja. g
M Uvrstitve posameznikov: =
§§ — 1. mesto pionirji zlato odličje Tomaž Drolc, republiški j
Ij                prvak W
H — 2. mesto starejše   mladinke  srebrno  odličje  Liljana =
f§                 Horvat j§
H — 5. mesto pionirke Marjeta Nemeček g
= — 5. mesto pionirji Klemen Žajdela g
= —1. mesto ekipno pionirji — pred Mariborom in Gorico j§
=     Tudi v ostalih kategorijah so bile uvrstitve dobre, neko- §§
H liko več smo pričakovali v kategoriji mlajših in starejših M
H mladincev, vendar bedo fantje z dobrimi teki tako zaupanje H
g potrdili na atletskih stezah. jj
%                                                               M. Gorza 1|
IlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH
Slavko Šorotar (mojster tretjega dana) in Jože Kastelic (mojster drugega dana) v borbi
I Sodelujemo j I        s krajem |
§§       Osnovna šola Matije Blejca Matevža Mengeš že vrsto let ||
š uspešno sodeluje z delovnimi in telesnokulturnimi organiza- ||
H cijami in društvi v kraju. = H      Najtesneje smo povezani s TVD in SD Mengeš. 9. jg
H februarja 1983 smo z veliko mero strokovne in ljubiteljske §§
H pripravljenosti  Smučarskega  društva  organizirali šolsko §§
J prvenstvo v VSL. Tekmovalo je 122 učencev. Torej še vedno =
M ohranjamo našo znano športno tradicijo. M
1 REZULTATI: §
H       Cicibani:  1.  Valenčak Franci, 2. Car Jani, 3. Burnik =
jI Primož, 4. Rženičnik Janez, 5. Golob Sandi s M       Cicibanke: 1. Pavlic Petra, 2. Lavrič Mateja, 3. Medic M
= Tatjana, 4. Burnik Karmen, 5. Prijatelj Damjana fj H      Ml. pionirke: 1. Burnik Bojana, 2. Rifelj Nena, 3. Mušič §[
M Tatjana, 4. Špenko Helena. 5. Kumer Tanja = M      Ml. pionirji: 1. Majcen Boštjan, 2. Burnik David, 3. s
š Gregorc Rok, 4. Hribar Bojan, 5. Keržič Janez H      St. pionirke:  1. Šimenc Irena, 2. Šimenc Tatjana, 3. g|
H Kočar Eva, 4. Kopitar Simona, 5. Čož Irena i§ šj      St.  pionirji:   1.  Majdič Peter, 2.  Ručman Aleš, 3. W
H Prelo všek Tomaž, 4. Smole Janez, 5. Ves Janez §§
1 ŠŠD MENGEŠ 1
= a
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH
V SPOMIN
DUŠANU MATIČIČU
13. marca mineva 10 let, odkar naju je zapustil dobri mož in očka.
Tvoj dom, ki si ga neizmerno ljubil, je ostal prazen, ostala pa je ljubezen in boleč spomin na čas, ko nama je usoda vzela tisto, kar sva imeli najraje.
Žena Francka in hčerka Janja.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni smrti našega dragega
JOŽETA POLJANSKA
iz Zaboršta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izraze sožalja in številno spremstvo v njegov mnogo prerani grob. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene hčerke
TEJE HAFNER
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, izrazili sožalje, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti.'
Vsi njeni.
ZAHVALA
V imenu invalidnih oseb se zahvaljujemo tov. Ivanu Sivcu, ker nam je podaril celoten honorar, ki ga je dobil za izvirno dramsko delo Ljubezen, ljubezen... urpizorjeno v Mengšu, v znesku 3.923,65 din.
Center za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb — Mengeš
OGLAS
V najem dajem pro stor  v  Domžalah cca 150 m2,   primeren za skladišče. Naslov v uredništvu glasila.
ZAHVALA
Ob nenadni in mnogo prerani smrti našega
FRENKA OCEPKA
iz Radomelj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala uslužbencem „Napredka", posebno še sodelavcem iz Kuriva.
Vsi njegovi!
ZAHVALA
Ob smrti naše mame
IVANE OSOLIN
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iz Logatca in Domžal za izrečene izraze sožalja, za darovano cvetje, ter jo pospremili v njen zadnji dom Iskrena hvala vsem, ki ste nam karkoli pomagali.
Žalujoči Slavica in Janez z družino
KOZMETIČNI SALON RISMONDO ALENKA
Kidričeva 5 — Domžale (nasproti tovarne Univerzale)
posluje po najnovejših metodah in ugodnih cenah
— nega obraza (tudi zdravljenje aken)
— nega telesa (mesaža, posebne večnamenske maske, itd.)
— depilacija neboleča s hladno smolo
— trajno uničevanje dlak z električno pinceto
— dekorativna in korektivna kozmetika
— kmalu tudi SAUNA
vsak dan, razen sobote in nedelje od 14. do 19. ure
CVETLIČARNA "MARJETICA"
DOMŽALE, Kidričeva 5 (nasproti tovarne Univerzale)
NUDIMO VSE CVETLIČARSKE USLUGE:
— šopki, venci, aranžiranje daril
— velika izbira lončnic in okrasnih lončkov
— sredstva za varstvo rastlin in
— sveče
Konkurenčne cene! Za obisk se .priporoča
Cvetličarna „Marjetica" Eržen Stanka
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
IVANA KRALJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali ob nenadni izgubi, za izraze ustnega sožalja ter ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
LETNAR ALOJZA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, izrekali sožalje in ga množično pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo delovnemu kolektivu Tekstil TOZD Filc Mengeš. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Vsi njegovi!
OGLAS
Sprejmem kakršnokoli delo na dom ali pridem k vam. Lahko knji-goveško delo ali pa tudi šivanje. Naslov v uredništvu glasila.
OGLAS
Hladilnik Gorenje 180 1 in 10 kg švedskega laka za parket prodam. Naslov: Frangež, Ljubljanska 76B/48, Domžale.
OGLAS
Prodam opremljeno dvosobno stanovanje z dodatno vgrajeno opremo v Domžalah. Telefon 061/722-707 po 17. uri.
OGLAS
Manjšo stanovanjsko hišo kupim v Domžalah ali bližnji okolici zaradi vselitve. Plačam v gotovini takoj. Naslov v uredništvu glasila.
OGLAS
Moško dvokolo sem našel. Lastnik ga dobi v Domžalah, Brejčeva 3tt
OGLAS
Izvajam elektroinsta-lacije s svojim materialom ali naročnikovim. Se priporoča Jože Šver, Zikova 3, Kamnik.
PAMETNA GRAME ZA:
EPIGRAME
Poznam človeka, ki rad na sestanke leta samo zato, ker pozneje bo Poročevalec objavil, kaj je izjavil!
CVETLIČARNA "MIMOZA"
ŠRAJ DARKA
VIR, šaranovičeva 23 a
Nudimo vse cvetličarske usluge po ugodnih cenah
— aranžiranje daril
— vseh vrst šopkov,
— žalnih vencev,
— lončnice
Delovni čas: od 8. do 14.30 in od 16. do 19. ure, ob sobotah do 13. ure
Za obisk se priporoča
Cvetličarna MIMOZA VIR
OBRATOVANJE 2IČNIC NA VELIKI PLANINI Nihalka od 8. do 17. ure, sobota in nedelja od 7. do 18.
ure
Sedežnica od 8. do 17. ure, vlečnice od 9. do 16. ure.
Smučarska avtobusa: odhod iz Ljubljane ob 7.00 in 7,45 uri, Domžale (ob 7.25 in 8.10), Mengeš (ob 7.30 in 8.15), Kamnik (7.45 in 8.35).
Povratek (ob 15.30 in 17. uri).
8. marec v hotelu Malograjski dvor Kamnik
Zabava s plesom s pričetkom ob 18. uri.
Rezervirajte!
OBČINA DOMŽALE Sekretariat za občo upravo
OBJAVLJA prosta dela oz. naloge
"OPRAVLJANJE DEL V KRAJEVNEM URADU RADOMLJE"
Pogoji:
— 4-letna upravno-administrativna ali srednja ekonomska šola
— šest mesecev delovnih izkušenj
— strokovni izpit.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi kadrovski službi upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale.
OGLAS
Ugodno prodam parcelo — travnik v izmeri 7.000 m2 na območju med Zaborštom in Ihanom. Izjemoma lahko tudi po delih. Naslov v uredništvu OP. Cenjene interesente sprejemam vsak dan od 17. do 19. ure na naslovu.
OGLAS
Občasno čuvam vašega otroka. Informacije na tel. 722-282.
□
LU
za progo Ljubljana — Kamnik
co o>
(0
■ BUB%
(5
3
j5
4>
"O
o
a> >
LJUBLJANA .		|	5.15	5.54	6.34.	7.02	745	8.50	940	1040	1140	12.50	1340	14.48	15.50	16.50	17.50	1840	1940	20.50	21.50
Brinja			5 10	549	6.29	6.57	?.49	845	945	10.45	11.45	12.45	13.45	14.42	1545	1645	17.45	18.45	1945	20.45	2145
Črnuč«			5.04	543	ejn	6.51	743	849	949	10.39	1349	1249	1349	1447	1549	1649	1749	18.39	1949	20.39	21.39
Trzin-Mlak«			4.58	5.37	6.17	6.45	747	843	943	10.33	1143	1243	13.33	1446	15.33	1643	17.33	1843	1943	20.33	21.33
Trzin (Oepala vas)			4.55	5.34	6.14	642	744	840	940	10.30	1140	1240	13.30	1443	1540	1640	1740	1840	1940	20.30	21.30
Domžal«			4.52	5.31	6.11	649	741	847	947	1047	1147	1247	1347	1440	1547	1647	1747	1847	1947	2047	2147
Rodic*			4.49	5.28	6.08	6.36	740	844	944	1044	1144	1244	1344	14.18	1544	1644	1744	1844	1944	2*44	2144
Jari«			4.45	544	6.04	642	7.16	840	940	1040	1140	1240	1340	14.14	1540	1640	1740	1840	1940	2040	2140
Homac pri Kamniku			4.42	5.20	5.55	6.29	7.13	8.15	9.15	10.15	11.15	12.15	13.15	14.10	15.15	16.15	17.15	18.15	19.15	20.15	21.15
Smarca			4.40	5.1T	5.53	647	7.11	8.13	9.13	10.13	11.13	12.13	13.13	14.08	15.13	16.13	17.13	18.13	19.13	20.13	21.13
Bakovnik			4.38	5.15	5.51	645	7.09	8.11	9.11	10.11	11.11	12.11	1J.11	14.06	1S.11	16.11	17.11	18.11	19.11	20.11	21.11
KAMNIK			4.35	5.11	5.48	642	7.06	8.08	9.08	10.08	11.08	12.08	13.08	14.03	15.08	16.08	17.08	18.08	19.08	20.08	21.08
KAMNIK MESTO	1	1	4.32	5.08	5.45	6.19	7.04	845	9.05	10.05	11.05	12.05	13.05	14.00	14.58	16.05	17.05	18.05	19.05	20.05	21.OS
448 4.54 5.05 5.09 5.12 5.15
5.29 5.34 5.45 5.50 5.53 5.56
6.05 6.11 6.25 6.30 6.33 6.41
7.08 7.14 7.19 7.24 7.27
8.00 8.06 8.11
8.16 8.19
7 30 8.29
9.00 10.00 9.06 10.06 9.11 10.11 9.16 10.16 9.19 10.19 9.29 10.29
11.00 11.06 11.11 11.16 11.19 11.29
1240 12.06 12.11 12.16 12.19 1249
13.00 1346 13.11 13.16 13.19 13.29
13.55 14.01 14.05 14.10 14.13 14.23
14.22 15.00 1448 15.06 14.34 15.11 14.40 15.16 14.43 15.19 14.47 1549
16.00 16.06 16.11 16.16 16.19 16.29
17.00 17.06 17.11 17.16 17.19 17.29
18.00 18.06 18.11 18.16 18.19 18.29
19.00 19.06 19.11 19.16 19.19 19.29
20.00 20.06 20.11 20.16 20.19 20.29
5.18	5.58
5.26	6.01
549	.6.04
5.31	6.07
543	6.09
5.37	6.12
5 39	6.14
6.43 6.46 6.50 6.52 6.54 6 58 7.00
7.34 7.37 7.40 7.42 7.44 7.48 7.50
8.32 835 8.38 8.41 8.43 8.47 8.49
9.32 10.32 9.35 10.35 9 38 1 0.38 9.41 10.41 9.43 10.43 9.47 10.47 9.49 10.49
11.32 11.35 11.38 11.41 11.43 11.47 11.49
12.32 12.35 12.38 12.41 12.43 1247 12.49
13.32 13.35 13.38 13.41 13.43 13.47 13.49
1426 1429 14.32 14.35 14.37 14.41 14.43
14.49 15.32 14.53 15 35 14 56 15.38 14 S9 15.41 1501 15.43 15.05 15.47 15.07 15.49
16.32 16.35 16.38 16.41 16.43 16.47 16.49
17.32 17.35 17.38 17.41 17.43 17.47 17.49
18 32 1835 18.38 18.41 18.43 18.47 18.49
19.32 1935 19.38 19.41 19.43 19.47 19.49
20.32 20 35 20.38 20.41 20.43 20.47 20.49
LJUBLJANA
Brini«
Čmuce
Trzin-Mlak« Trzin (Depala vas) DomJal«
Rod>ca Jarš«
Homec pri Kamniku Smarca Bakovnik KAMNIK KAMNIK MESTO
Vlaki ne vozijo ob sobotah, nedeljah in praznikih