VESTNIK
Poštni urad 9020 Ceiovec § Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt =	Izhaja v Ceiovcu
Erscheinungsort Ktagenfurt
Posamezni izvod 3 šitinge E	mesečna naročnina 12 šitingov
E	ceioietna naročnina 120 šiiingov	=
P. b. b.
x<nmnMmttmnnnum)H))mmmtnt)mmtmmmutH)utU!MMč;
LETNIK XXXV!	CELOVEC, PETEK, 4. DECEMBER 1981	ŠTEV. 49 (2048)
KOROŠKI SLOVENC) URGtRAJO RAZGOVORE Z VLADO:
Poživitev kontaktnega
Lnm!tn!n namesto sosvetov,
KU!!H tG[d ki jih dosiedno odkianjamo
ZSO in NSKS o trenutnem narodnopoiitičnem poiožaju
Prejšnji teden, v petek 27. novembra 1981, je bilo v Celovcu posvetovanje, na katerem so člani upravnega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ter člani predsedstva in osrednjega odbora Narodnega sveta koroških Slovencev razpravljali o trenutnem narodnopolitičnem položaju. 2e pred skupnim posvetom pa je imel odbor ZSO sejo, na kateri je prav tako obravnaval aktualna vprašanja slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Ob tej priložnosti je bila kritično ocenjena urad-
Na skupnem posvetu odbornikov ^SO in NSKS so sprejeli ter naslovili na pristojne oblasti in javnost naslednjo
V	zavesti odgovornosti za razvoj stovenske narodne skupnosti na Koroškem ocenjujemo sedanjo avstrijsko manjšinsko potitiko kot nadaljevanje asimiiacijskega pritiska na slovensko manjšino.
Zakona o narodnih skupinah ne Priznavamo kot izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Odklanjamo ga kot celoto in v nje-9ovih odredbah. Bojkot sosvetov ie za nas tudi izraz protesta proti Sedanji manjšinski politiki in posebej še proti zakonu o narodnih skupinah, ki ne pomeni izvedbe določil člena 7 avstrijske državne Pogodbe, marveč njegovo revizijo.
Koroški Slovenci tudi nikakor ne "loremo sprejeti dejstva, na so so-hosilci manjšinske zakonodaje tiste sile, ki so vedno bile v prvih vrstah, ko je šlo za demontažo naših pravic. To stanje pa imamo danes, ko v okviru tristrankarskega sporazuma o teritorialnem in vsebinskem obsegu pravic Slovencev na Koroškem dejansko odločajo slovenski manjšini najbolj nenaklonjene sile.
Z vso odločnostjo odklanjamo Pogojevanje izboljšanja na področju pravic slovenske manjšine in Pospeševanja dejavnosti slovenskih Organizacij in ustanov z vstopom v Sosvete. V tem odnosu do življenjskih potreb Slovencev na Koroškem vidimo nedovoljen in protizakonit pritisk na manjšino.
V	petih letih od sprejetja zakola o narodnih skupinah in dve leti Od predaje operativnega koledarja obeh osrednjih organizacij Slovencev na Koroškem avstrijski zvezni Kadi se ni zgodilo nič bistvenega, kar bi povečalo zaupanie manjšine do avstrijske manjšinske polivke. Operativni koledar, ki vsebu-!o del zahtev iz člena 7 avstrijske državne pogodbe, smo predali vla-
z namenom, da speljemo reševanje manjšinskega vprašanja iz slepe ulice.
Kljub slabim izkušnjam, ki jih knamo Slovenci na Koroškem z odnosom avstrijskih oblasti do naših življenjskih problemov, obe osred-
na manjšinska politika v Avstriji in posebej na Koroškem, kakor prihaja do izraza zlasti v oktroira-nem zakonu o narodnih skupinah, v siljenju v tako imenovane sosvete in še prav v ustroju tristrankarskega sporazuma, ki se je po svojem praktičnem uveljavljanju docela razgalil kot izrazit protimanjšin-ski pakt, preko katerega diktirajo in vsiljujejo svojo nacionalistično politiko prav tiste sile, ki so bile že cd nekdaj najbolj sovražno nastrojene proti manjšini in njenim pravicam.
nji organizaciji Slovencev na Koroškem poudarjata, da sta se kot enakopraven partner pripravljeni razgovarjati z državnimi in deželnimi organi, ki so edini pristojni in odgovorni za uresničitev določi) avstrijske državne pogodbe. Zato kot prizadeta manjšina predlagamo pristojni vladi poživitev svojčas od vlade ukinjenega kontaktnega komiteja, kajti v danih okoiiščinah odločno odklanjamo sodelovanje v
sosvetu. Upamo, da se bodo pristojni pozitivno odzvali na našo pobudo in se odločili za tak odnos do mednarodnopravnih obveznosti, ki bo prispeval k temu, da bomo Slovenci na Koroškem z večjim in utemeijenim zaupanjem gledali na avstrijsko politiko do manjšine, ter k temu, da bo koroško prebivalstvo
—	ne glede na narodno pripadnost
—	živelo v pogojih popolne enakopravnosti.
JUTRI V CELOVCU:
Srečanje Alpe-Jadran
žrtev vojne in borcev proti fašizmu
Jutri se bodo v Celovcu zbrali na tradicionalnem srečanju Aipe-Jadran predstavniki tistih organizacij, ki na Koroškem, v Sloveniji, Hrvaški in Purlaniji-Julijski krajini združujejo nekdanje borce proti naci-fašizmu ter žrtve vojne in fašističnega nasilja. Prireditelji ietošnjega srečanja so Zveza socialističnih borcev za svobodo, Koroška dežeina zveza avstrijskih borcev odpora in žrtev fašizma (KZ-Verband), OVP-jevska zveza poiitičnih pregnancev ter Zveza koroških partizanov in Zveza slovenskih izseljencev.
Srečanja bivših borcev proti fašizmu ter žrtev fašizma se odvijajo danes na različnih nacionalnih in mednarodnih ravneh, vsem pa je skupno prepričanje, da je treba z vsemi močmi nastopiti proti sie-hernemu oživljanju fašistične miselnosti in dejavnosti. Gojenje svetlih tradicij protifašističnega boja ne sme biti omejeno na manifestativne izjave. Iz zavesti, da mora biti spomin na preteklost hkrati tudi opomin za današnjo stvarnost, izvira namreč obveznost, da moramo biti vedno in povsod budni ter se zoperstaviti prizadevanjem, ki bi ogrožala tiste pridobitve, za katere so morali narodi v polpretekli dobi doprinesti ogromne žrtve — za mir, svobodo in enakopravno sožitje.
Tako se bo tudi jutrišnje srečanje v Celovcu odvijalo v duhu solidarne povezanosti bivših protifašističnih borcev in žrtev fašizma. Preko državnih meja ter mimo raziik giede narodnosti, jezika ali političnega prepričanja bo udeležence iz treh dežel družila zavest, da je tudi danes treba gojiti tovarištvo, skovano v letih boja in preganjanja. Kajti tisti, ki so na svoji koži občutili zie sadove nasilja in krivice, morajo biti mladim za zgled, kako je treba graditi svet pravice in gojiti odnose med ljudmi in narodi na osnovi strpnosti in medsebojnega spoštovanja.
PRED DNEVOM ČLOVEKOVIH PRAVIC:
Tud; pravice man/sin so čiovei<rove pravice
Z J; sf, <7% je to .s^Jošno znano ;'n K-oe/jav/jcno nace/o waj pr;' nas v zlvstr;;'; tre^a w Jr?o zno^a poa^arja;;.- <^a t^J; pralce Tnanpnn spadajo mcJ rcfHf/jne prav;'ce čjcoe^a. Xajt; oJnoy, ga kažejo wero^ajn; ^ejavn;'^;' v Ježe/; ;'n Jrž%v; Jo manpnn ;n njihov;'/; prav/c, je Me prej prepr^č/jro Jo^az, Ja se zafeJajo oJnosno Ja se priznavajo ^ te?MK nace/n.
Če s; preJočimo na primer torkovo sejo par/amenta na Danaj;;, ^jer so A-o; zaJnjo foč^o Jnevnega reJa ..obravnava/;'" v/aJno poročijo o „pospesevanja naroJnij? s^apin" v /era 79S0, potem moramo agofoviti, Ja je naravnost porazno, s ^aMno topostjo pristopajo ^ vprašanjem, Zn so za prizaJete manjšine živ/jenjs^ega pomena. V zaJnji/? peti/; /etii;, oJ^ar je M sprejet za^on o naroJniŽ; Škapina/;, so prizaJete in s tem zagonom menja osrečene manjšine že neštetokrat poveJa/e, Ja v njem ne viJijo izpo/itve č/ena 7 Jržavne pogoJke, marveč ga nasprotno ocenjajejo kot revizijo tega meJna-roJnega Jokamenta. /n prav tako jasno so poveJa/e, Ja zakon zato oJk/anjajo in zato taJi ne morejo soje/ovati v tako imenovanik sosveti/;.
čč/jak tema „zastopniki /jaJstva" v par/amenta trmasto ponav-/jajo neresnične trJitve, češ Ja je č/en 7 izpo/njen; oktožajejo manjšine, kako Ja so zakrknjene in nekva/ežne, ker nočejo v sosvete; kva-/irajo seke in svojo manjšinsko po/itiko ter govorijo o „vzornem" pospeševanja manjšin. Očitno pa se /e zaveJajo, kako neveroJostojni in že naravnost smešni postajajo v tem samozaJovo/jevanja, zato skašajo svoje keseJe /;oJ^re/;;'f;' s števi/kami,- ko/iko so „širokograJ-no" Ja/i eni in ko/iko Jragi manjšini oz. manjšinski organizaciji fpri čemer pa seve Ja sramež/jivo zamo/čijo, Ja takaj ne gre za po-sekno pospeševanje manjšin, marveč zgo/j za poJpore, Jo katerik imajo pravico vsi Jržav/jani ne g/e Je na naroJnost j.
PrikoJnji te Jen — /0. Jecemkra — komo spet okkaja/i Jan č/ovekovik pravic. Okkaja/i ga komo v smis/a tozaJevne Jek/ara-cije ŽJraženik naroJov, ki prog/aša vsestransko enakopravnost č/o-veka — /jaJi in naroJov ne g/eJe na raz/ike po naroJnosti, jezika, karvi kože, veroizpoveJi, spo/a a/i svetovnema nazora. Ravno za-raJi tega pa moramo taJi ok tej pri/ožnosti opozoriti na Jejstvo, Ja v /Ivstriji ta enakopravnost še nikakor ni aresničena. $e veJno imamo razne skapine Jržav/janov — mej njimi preJvsem taJi naroJ-nostne manjšine — ki se jik okravnava kot Jržav/jane Jrage vrste.
Vk/jačevanje naše Jržave v meJnaroJno praznovanje Jneva č/ovekovik pravic ko iskreno še/e teJaj, ko ko te pravice prizna/a najprej vsem svojim Jržav/janom. VenJar to ne ko š/o po poti ;'z-si/jevanja z raznimi pritiski niti po poti omekčanja z manjšimi a/i večjimi vsotami, marveč eJino/e z Jos/eJnim aresničenjem in spoštovanjem Jejanske vsestranske enakopravnosti — kajti taJi pravice manjšin so č/ovekove pravice.
Za praznik repubtike
tudi tetos novi deiovni dosežki
Ob koncu minulega in v začetku tega tedna so v Jugoslaviji praznovali dan republike, največji praznik, ki ga obhajajo jugoslovanski narodi in narodnosti v spomin na zgodovinsko II. zasedanje AVNOJ 29. novembra 1943, na katerem so bili sprejeti daljnosežni sklepi, s katerimi so bili položeni temelji nove Jugoslavije. In na teh temeljih so najprej zmagovito izbojevali osvoboditev svoje domovine, toda obenem so že začeli graditi tudi novo, ljudsko oblast, ki je v desetletjih po vojni preraščala in prerasla v današnji družbeni sistem socialističnega samoupravljanja, doslej brez dvoma edinstven model neposredne demokracije.
Svojega praznika letos niso obhajali z bučnimi proslavami, niti z velikimi besedami — tudi praznovanje je bilo v znamenju stabilizacijskih naporov, da bi obvladali sedanje gospodarske težave in potem toliko lažje nadaljevali po poti, ki so si jo začrtati sredi boja na življenje in smrt. Zavedajo se namreč, da ..avnojska pot", ki jo hodijo zdaj že skoraj štirideset let, ni gladka in lahka; vzpenja se in spušča, vendar je premočrtna: za seboj imajo veliko delo in pred seboj težke naloge, pa tudi jasno razvojno perspektivo.
Zato so — kakor tudi že v preteklosti — poklonili svoji domovini za njen praznik nove delovne dosežke. Po vsej Jugoslaviji so s ponosom in z zavestjo, da pomeni
vsak današnji uspeh tudi zmago za bodočnost, odpirali nove ali obnovljene objekte: tovarniške hale, delavnice, otroške vrtce, šole, ceste, vodovode, električne napeljave, zdravstvene ustanove, trgovine in najrazličnejše druge pridobitve. S temi prispevki so manifestirali svojo odločenost, da hočejo braniti vse tisto, kar so si priborili z neizmernimi žrtvami, da hočejo razvijati naprej vse tisto, kar so si zgradili z velikanskimi napori.
Najvažnejša vrednota vsega tega prizadevanja pa je prav gotovo zavest, da je obstoj in krepitev jugoslovanske skupnosti stvar vseh njenih narodov in narodnosti. Zavedajo se, da jim more napredek in bodočnost zagotoviti le taka Jugoslavija, ki je nastala in se razvila na temeljih, položenih z avnojskimi sklepi. Dobro pa vedo tudi to, da se ta skupnost ne razvija sama po sebi — zanjo se morajo nenehno bojevati, jo čuvati in utrjevati, saj je pogoj za nacionalno in socialno svobodo ter za enakopravnost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije.
Svojo povezanost z domovino so ob njenem prazniku izpričali tudi jugoslovanski delavci, ki so začasno na delu v drugih državah. Predstavništva SFRJ pa so ob dnevu republike priredila sprejeme, tako na primer na Dunaju, kjer so bili med udeleženci tudi vodilni predstavniki koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov.

Novi veieposianik SFRJ na Dunaju
je potrdi! sta!no skrb Jugos!avije za po!ožaj s!ovenske in hrvaške manjšine v Avstriji
V sredo prejšnji teden je novi jugosiovanski veieposianik na Du- tva dr. Ivo naju Miiorad Pešič v navzočnosti novega generainega konzuia SFRJ v Ceiovcu Marka Kržišnika na veieposianištvu na Dunaju sprejet predstavnike siovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji. V daijšem pogovoru so zastopniki obeh manjšin toimačiii trenutni po-iožaj in prositi predstavnika Jugostavije za nadaijnjo podporo v boju za uresničitev pravic v smisiu čiena 7 državne pogodbe. Veieposianik Pešič je dejai, da je Jugosiavija vedno podpirata upravičene težnje siovenske in hrvaške manjšine po popotni enakopravnosti. Pri tem je menii, da je ozračje dobrih meddržavnih odnosov v korist tudi reševanju manjšinskih vprašanj. Posebej je nagiasii, da je za Jugosiavijo bistveno, kako manjšina sama ocenjuje manjšinsko zakonodajo, kar veija tudi za sedanji zakon o narodnih skupinah, v katerem manjšina vidi revizijo državne pogodbe. Sicer pa je veieposianik Pešič ugotovi), da je vsaka asimiiacijska poiitika nedemokratična.
O položaju koroških Slovencev sta veleposlanika Pešiča seznanila predsednika obeh osrednjih organizacij. Predsednik ZSO dr. Franci Zwitter je najprej nagiasii dober razvoj odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo, toda obenem je opozori), da se položaj slovenske manjšine na Koroškem v zadnjih letih ne samo ni izboljšal, marveč še poslabšal. V tej zvezi je omenil, da že dalj časa ni bilo razgovorov z zvezno vlado, ki edina je pristojna za izpolnitev državne pogodbe, tudi na zadnjo zahtevo obeh osrednjih organizacij po takem dialogu sploh ni bilo odgovora. Medtem pa uradni predstavniki Koroške govorijo o miru in sožitju ter silijo Slovence v sovete, ne da bi obenem pokazali tudi pripravljenost za reševanje številnih odprtih vprašanj. Zato mora manjšina odločno vztrajati pri svojih temeljnih zahtevah, ki jih je formulirala že v skupni spomenici leta 1955 in potem še v številnih vlogah; prav tako pa velja to tudi za njeno stališče glede zakona o narodnih skupinah in glede sosvetov.
Podobno je tudi predsednik NSKS dr. Matevž Grilc izrazil zaskrbljenost zaradi trenutnega položaja, pri čemer je zlasti poudaril dejstvo, da manjšinsko politiko diktira tristrankarski pakt, ki se ravna po načelu ..skrajnega minimuma" in je v celoti odvisen od najbolj reakcionarnih in nacionalističnih krogov. Avstriji je očital, da je potrpljenje, ki so ga koroški Slovenci vedno spet pokazali kljub za-
vlačevanju in nereševanju njihovih vprašanj, ..nagradila" z nadaljnjim restriktivnim obravnavanjem manjšinske problematike. Sicer pa je ugotovil, da je avstrijska manjšinska politika diskriminacijska, zato se ji je treba tudi ustrezno zoperstaviti.
Probleme hrvaške manjšine na Gradiščanskem sta tolmačila predsednik Hrvaškega kulturnega druš-
Kancler Kreisky
SPREJEL
VELEPOSLANiKA PEŠiČA
Prejšnji teden je novega jugosiovanskega veleposlanika v Avstriji Miiorada Pešiča sprejet tudi zvezni kancler dr. Bruno Kreisky.
Pogovarjala sta se o razvoju sosedskih odnosov med državama ter o nadaijevanju uspešnega in vsestranskega sodeiovanja. Pri tem sta sogovornika ugotovita, da sta si zadnja ieta obe državi veiiko prizadevati za izboijšanje odnosov in sodelovanja.
V tem okviru je biio govora tudi o nekaterih vprašanjih dvostranskih odnosov, ziasti tistih, ki se nanašajo na po-iožaj in pravice slovenske ter hrvaške manjšine v Avstriji, izvirajoče iz čiena 7 avstrijske državne pogodbe.
Muller in predsednica Hrvaškega akademskega kluba Marjana Grandič. Povedala sta, da 26 let čakanja na izpolnitev določil državne pogodbe ni prineslo ničesar: otroški vrtci so asimilacijske ustanove, hrvaščino poučujejo samo še v nižjih razredih osnovnih šol, gradiščanske Hrvate „izsu-šujejo — letna podpora jim je bila znižana od 500.000 na 180.000 šilingov, tako da tudi edino manjšinsko glasilo Hrvatske novine izhaja le še po zaslugi požrtvovalnih sodelavcev. Hkrati pa tudi Hrvate silijo v sosvete, ne da bi jim znali povedati, kakšne pristojnosti naj bi imelo to posvetovalno telo. V Avstriji se nihče sistematično ne bavi z domačimi manjšinami, medtem ko za južnotirolsko vprašanje skrbe celi inštituti. Avstrija je glede manjšin na eno oko slepa, so menili zastopniki gradiščanskih Hrvatov, ki so zato izrazili željo po večji moralni, politični in tudi gmotni podpori matičnega naroda.
Pogovor je vsekakor ponovno potrdil dejstvo, da ima Jugoslavija kot sopodpisnica avstrijske državne pogodbe vso pravico in dolžnost, skrbeti za usodo slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji ter avstrijske pristojne dejavnike opozarjati na njihove obveznosti, ki jim jih tozadevno nalaga člen 7 državne pogodbe.
V četrtek so se predstavniki koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov udeležili tudi sprejema, ki ga je veleposlanik Pešič priredil ob Dnevu republike, p*"--
Nov poziv Avstriji
DA SE MORA ZAVZETi ZA DOKONČNO REŠiTEV JUŽNOTiROLSKEGA VPRAŠANJA
Pred kuliso ponovnih dinamitskih atentatov je ob koncu minulega tedna potekal v Meranu kongres južnotirolske ljudske stranke. Čeprav je v zadnjih mesecih večkrat grozil z odstopom, če italijanska vlada ne bi do tega kongresa uresničila še zadnjih odprtih določil tako imenovanega „paketa", je deželni glavar Silvius Magnago vendarle spet kandidiral ter bil z velikansko večino 94 odstotkov veljavnih glasov znova potrjen za predsednika SVP. Vendar pa kongresu ni dajala poudarka toliko ponovna izvolitev Magnaga, marveč je bil to „spopad", do katerega je prišlo med zmernejšo večino in radikalnejšo manjšino znotraj stranke.
Južnotirolski Heimatbund, ki združuje radikalne sile v SVP in predvsem tiste južne Tirolce, ki so se v svojem boju posluževali dinamitskih atentatov in drugih nasilnih sredstev, je namreč v zadnjem času močno stopnjeval svojo kritiko Magnaga in njegove politike pogajanja z italijansko vlado. Višek je dosegla kritika teh krogov prav na kongresu samem, kjer so ob sklicevanju na domovinsko zvestobo terjali izglasovanje zahteve po samoodločbi — se pravi odcepitvi od Italije in priključitvi k Avstriji.
Sicer je tudi Magnago govoril o „domotožju" po Tirolski in Avstriji, hkrati pa je dejal, da nima smisla stremeti za stvarmi, ki so trenutno povsem neizgledne; boljše je staviti realistične zahteve, ki jih bo država ob dobri volji lahko izpolnila. Heimatbundovsko monopoliziranje domovinske zvestobe in ljubezni pa je očitno že presedalo tudi veliki večini južnih Tirolcev, kajti z 94-odstotno večino so se na kongresu izrekli za Magnaga in s tem proti tistim, ki pridigajo radikalizacijo in nacionalistično zastrupljanje narodnostne politike.
Kongres SVP je izglasoval nov poziv Avstriji kot zaščitni sili, naj se v Rimu ponovno zastavi za polno uresničitev statuta o avtonomiji Južne Tirolske. V smislu te zahteve je tirolski deželni glavar Wallnofer v svojem pozdravnem nagovoru poudaril stalno pripravljenost avstrijske vlade, nuditi južnim Tirolcem vso pomoč v njihovem prizadevanju.
Pust - olovci so med nami
..Zahteva po samoodločbi je trenutno nerealistična. Stoji pa v prostoru. Kot stalni opomin na to, da je bila priključitev te dežele klasična krivica."
Ne, tega ni rekel Zvvitter, tudi Slovenski vestnik tega ni zapisal. Pravzaprav s Slovenci nima nobene zveze. Pravzaprav.
Kajti gre za Južno Tirolsko. Gre za težnje skrajno nacionalističnih južnih Tirolcev, ki bi se rajši danes kot jutri priključili Avstriji. Zgor-
Odprta meja in manjšina
Republiški družbeni svet za mednarodne odnose SR Slovenije je prejšnji teden obravnaval problematiko, ki se nanaša na sodelovanje Jugoslavije s sosednjimi državami.
Poudarili so, da je treba z nadaljnjim razvijanjem politike odprtih meja in dobrososedskega sodelovanja utrjevati mednarodni položaj, stabilnost in varnost SFRJ. „Pri tem gre za tisto politiko dobrososedskega sodelovanja in odprtih meja, ki je doslej dajala pozitivne rezultate, ki pa nas tudi zavezuje, da nenehoma konstruktivno opozarjamo na odprta vprašanja (položaj narodnostnih skupnosti, neuravnoteženost v blagovni menjavi, neuresničene obveznosti partnerjev), saj bi sleherna pasivnost vodila k slabitvi že pridobljenih pozicij."
Kar zadeva manjšine, pa so na seji še posebej poudarili, da se politika odprtih meja pojavlja kot faktor krepitve njihovega položaja in jih postavlja v vlogo aktivnega udeleženca v njih.
„Poye/ mi, s Pom se družiš..."
Sodna raziskava povezav med AND in desnim eFsfremlzmom
V atc/M sorM/shffH poslopju ?M DKnajM, v žercfn so Me Mn#!: peže& izrečene ohsoJhc nM sMpino IjMi, hi so Mi vpleteni v Mimincln' IMnrM oholi grMnje Mnajs^e bolnišnice, je M% istega rine tMi nov% obr%vngv% v ohvlrK procesa, bi g% je sprožil prerlserlnib horošhegg iVeimrtf-tiiensfd dr. /ose/ Feldner proti dvema avtorjema znanstvene pnblibacije o desničarskem ekstremizma v Avstriji. V svoji časti se je čatil žaljenega zaradi tega, ker je o organizaciji, kateri predseduje, v omenjeni knjigi rečeno, da je desnoradi-kalna in da propagira ,,/ašizem možnega"; osebno pa knjiga o FfrlMcr/K ne vsebuje ničesar takega, zaradi česar bi bil v nevarnosti njegov agled.
Verjetno ni govora AND-/ewhlh /ankcionarjev na raznib ..domovinskih večerih", ni članka v njegovem glasila in ni stavka na njegovih letakih, iz katerih ne bi biio mogoče zaslediti znrne miselnosti, naperjene proti Slovencem. Toda če kdo to miselnost poimenaje z astreznim imenom, kakor sta se to drznila na primer avtorja omenjene pabiikacije, se čatijo pri AND ažaijene m hitijo k sodnika. Aajti desnega radikalizma se AND in njegovim /ankcionarjem se dolgo ne sme očitati. Saj je AND po iastmh trditvah vendar najbolj demokratična organizacija,- v vsej zgodovini so njegovi člani branili samo Aoroško in se za nemški rajh nikoli niso navdaševali, medtem ko se partizani nikdar niso borili za Aoroško, marveč vedno le za prikijnčitev k /agoslav j:. Takšna je priznana resnica na Aoroškem in kdor vasjo podvomi, žali čast za domovino zaslnžnih in mora pred sodišče.
Tako se godi tadi avtorjema omenjene pabi ka-cije o desničarskem ekstremizma. Da bi nekoliko posvetili za kalise AND in razjasnili njegeve po-
vezave, je branilec obeh obtožencev predlagal zaslišanje „prominentnib" prič.- minali petek sta bila zaslišana Norbert harger /predsednik N D F) in Tdith /anker /članica NDP in odgovorna aredni-ca NDT-jevskega glasila „A!artext"), medtem ko se Franz Stoarac /nekdanji organizacijski vodja AND in avtor številnih ..predmetnih" dopisov v koroškem tiska, ki pa je pred kratkim od AND ..presedlal" k NDP) sodnijskema vabila ni odzval in bo zaslišan skapaj z nadaljnjimi .desnimi skrajneži" na prihodnji obravnavi, ki je predvidena za 29. janaar 19#2.
Očitno se zavedajoč pregovora „Pove; mi, s kom se dražiš in povedal ti bom, kdo si" je Feld-ner seveda zanikal, da bi vabljene priče — razen Stoaraca — poznal in kdaj imel opravka z njimi. Priznal je sicer, da NDP-jevsko glasilo redno objavlja prireditve AND, „abwehrkamp/erjev" in /MoMlh organizacij, vendar je to stvar NDP — Fcidner si pač ne more razložiti, zakaj NDP to de'a, s AND vsekakor to ni dogovorjeno.
Parger sam je bil nekoliko bolj jasen,- njegova organizacija pozdravlja vse aktivnosti, ki prispevajo k ohranitvi nemškega značaja Avstrije. Ali, kakor je tolmačil prehod 5tonraca od AND k NDP.- kdor se zavzema za nedeljivo nemško Aoroško, mora logično biti tadi borec za enotnost nemškega naroda, /n NDP-jevski ,,Aiartext" zato ..logično" zakljačaje,- dokler obstajajo taksni možje, bo Aoroška ostala nemška, nedeljiva in svobodna. Sicer pa je imel Parger že nad sto predavanj o koroškem vprašanja in torej tadi pozna zas/age AND za Aoroško, zato — kakor je izjavil — goji NDP globoke simpatije za AND.
Teldnerja osebno Parger baje ne pozna, vendar tadi predmet zaslišanja niso bila osebna poznan-
stva, marveč različne ..povezave" med desničarskimi organizacijami. Ali bo take povezave možno tajiti tadi pri Stoaraca, ki je ..prestopil" iz AND v NDP? Ali pri Triki N^MMeMchlUger /ki bo prav tako zaslišana prihodnjič,), ki je kot /ank-cicnarka AAP obenem tadi članica NDP? Ned zaslišanjem je postalo tadi znano, da ima NDP na Aoroškem svoje deželno vodstvo, žal nepojasnjen pa je ostal osebni sestav tega vodstva, ki bi prav gotovo razkril zanimive povezave.
Aot priča je bil ponovno zaslišan tadi zasebni tožilec Feldner. Njegovih izvajanj o narodnostni politiki na Aoroškem ni treba obširno ponavljati, saj so že dovolj poznana. Nekaj „cvetk" pa se le izplača omeniti, ker pokažejo, kako daleč je AND oddaljen od vsega tistega, zaradi česar se čati njegov predsednik sedaj žaljenega v svoji časti.-
Odvetnik je predal sodnika /otogra/ske posnetke z desetooktobrskih pohodov, na katerih je jasno videti, da nosijo adeleženci nacistična odlikovanja s kijakastim križem. Na vprašanje, kako je to mogoče, ko pa AND z nacizmom noče imeti nobenega opravka, je Feldner menil, da si tega tadi sam ne more razložiti — „sicer pa bi bila naloga državne policije, da to prepreči" /morda bodo varnostne oblasti vzele ta poziv na znanje in v bodoče primerno akrepalelj. V zvezi s partizan; je Feldner dejal, da je za avstrijskega patriota popolnoma nerazamljivo, da aradna Avstrija slavi partizane in jim celo daje priznanja. O #. maja 1943 — dneva zmage nad naci/ašizmom — pa je predsednik AND menii, da je ta dan na Aoroškem povezan z zelo tragičnimi spomini.
Ado je kaj rekel o desnem radikalizma? Aasch, Tschasch/
tratter.
nji stavki pa so pritekli izpod peresa Ingomarja Pusta, ki si nič kaj ne prizadeva, da bi skril svoje simpatije za te težnje.
Seveda je uradno na uradni linij' južnotirolske ljudske stranke. Toda ta je že dovolj zaskrbljujoča: „Kot realisti akceptiramo mejo na Brert-nerju. Ne moremo in nočemo se pa sprijazniti s tem. Naša domovina je in ostane Avstrija." Uradno torej: danes še ne, morda pa jutri.
Seveda, ko gre za Južno Tirolsko, Pust ne more stati ob strani-Ne more, da ne bi obžaloval mlačnost današnje mladine. V prvi publiki bi že kar izbruhnil pra^ ..čustveni orkan bratovstva". In ne more si kaj, da ne bi že skoraj rasistično smešil prizadevanja „ne-razvitih zamorskih plemen" za samoodločbe v rasistični Južni Afriki.
Seveda, gre za nemško raso, gte za belo raso.
Pri tem se tudi nič ne boji. da bi mu kdo očital podpihovanje konfliktov v srednji Evropi. Kot da ne bi imeli že dovolj ogrožanja svetovnega miru, ki ga predstavlja oboroževanje velesil. Ne, še v tem prostoru je treba netiti separatistične ognje. Bodisi z odkritim' simpatijami za priključitev Južnega Tirola Avstriji, bodisi s podti-kavanjem Slovencem, da iredentistično hrepenijo po združitvi 7 matico. In tu imamo zvezo s Koroško.
Točno glejmo na prste pustolovcem v naši deželi. In ob potreb' udarimo po njih!
Ali res ni nevarnosti neonacizma v Avstriji?
Ce bi sodili
ukre-
po zadržanju <<. - ,. panju pristojnih oblasti, bi prišli do sa, da v Avstriji ni nobene nevarno^ neonacizma. Toda v resnici prev ^ oblastveno ravnanje bistveno prisp^., k temu, da postaja oživljanje nac'S ne miselnosti in stopnjevanje neo cističnih dejavnosti vedno večji P blem tudi v naši državi.
Zadnjo nedeljo je imela v	'
na Gradiščanskem svoj .Parje' cf j NDP, katere politična usmeritev ip/,^i že dovolj znana. Kljub temu so ob prireditev dovolile, pač pa so vedale protestno demonstracijo fašističnega komiteja!	igj-
Otroka bivšega koroškega terja Rainerja sta bila v začetku v. leta pred sodiščem obtožena rieoj^^ stične dejavnosti, vendar oprosc^^ kar je v javnosti izzvalo veliko mevanje in ogorčenje. Oprostilno ba je postala zdaj pravnove')0 ^ ker je državni tožilec prvotno nap dani priziv — umaknil.
Vrhunsko petje mladinskega zbora „Franjo Vrunč" iz Slovenj Gradca
Bi)} smo v kulturnem domu „Da-"ica" v Šentprimožu, kamor nas so vabiti prosvetaši šentvldskega društva. To je bilo minulo nedeljo, na sporedu pa je bil nastop mladinskih zborov SPD „Danica" in SPD
Slovenj Gradca — mladinskemu pevskemu zboru tamošnje osnovne šole „Franjo Vrunč", ki ga vodi profesor glasbe Jože Leskovar.
Vsaka prireditev, na kateri nastopa mladina, je lepo doživetje.
"Vinko Poljanec", prvega vodi Da- Zalo je številčno občinstvo napotnica Kežar, drugega pa Helga Mii- nilo dvorano, prišel pa je tudi kon-nar. Nastop imenovanih zborov je zul SFRJ v Celovcu Alfonz Nabijal v pozdrav mladim gostom iz borznik s soprogo, tajnik NSKS
Stovenskš pihalni kvintet gostova!
v Betjaku
V okviru abonmaja, za komorno žlasbo, je prejšnji četrtek v veliki dvorani kongresne hiše v Beljaku gostova] znani Siovenski pihatni kvin-Kt- Kot znano, ta ansambel sestavijo odlični solisti na pihalne inštrumente Anton Grčar in Stanko Arnold (trobenta), Viljem Trampuš Boris Šinigoj (pozavna) in Bo-Gruden (tuba). Prva dva sta na Koroškem že nastopala kot solista v pkviru prireditev Carintskega poletja in mednarodnega glasbenega tedna ^ Millstattu in v Beljaku. V tem sestavu pa so na Koroškem nastopali Prvič — in v hipu osvojili številno občinstvo, ki je prišlo na njihov koncert.
Čeprav je literatura za pihala iz-
redno redka, so gostje, z izjemo dela Samuela Schreidta, izvajali izključno tovrstna dela, pri čemer je šlo za izvirnike Antonya Holborneja, Ingol-fa Dahla, Victorja Ewalda, Josepha Horovitza in Malcolma Arnolda. 2e s tega vidika je bil koncert enkratno glasbeno doživetje, izredno visoka kvaliteta Slovenskega pihalnega kvinteta pa je glasbeni užitek občinstva še stopnjevala.
Ob tem lepem glasbeno-kulturnem dogodku lahko samo še dodamo, da so organizatorji tega gostovanja — kulturni urad mesta Beljak — imeli dobre poznavalce za interprete zahtevne pihalne glasbe, ko so v Slovenskem pihalnem kvintetu spoznali vrhunski ansambel.
Hauptmanova nagrada za Petra Turinija
Peter Turini, znani avstrijski književnik, po rodu Korošec, je pred kratkim preje) eno najvišjih iiterarnih nagrad nemškega kuiturnega prostora — Hauptmanovo nagrado 1981. Nagrado podeiujejo v Berlinu za iiterarne dosežke na področju dramatike. V tozadevni utemeijitvi je rečeno, da se Peter Turini v svojih deiih izredno anganžira za probleme sodobne družbe, pri čemer posebej zagovarja idejo pravice in svobode.
Peter Turini se tudi kot čiovek močno angažira za pravice zatiranih, kot tak tudi za pravice koroških Siovencev. To izpričuje tudi v tem, da ob njegovih iiterarnih nastopih na Koroškem vedno zahteva, rta z njim nastopa tudi avtor siovenske narodne skupnosti.
Petru Turiniju k podeiitvi visoke iitrarne nagrade iskreno čestitamo.
prof. Jože VVakounlg in podpredsednik ZSO Janez Wutte-Luc. Mladim gostom- je izrekel dobrodošlico predsednik SPD „Danica" Stanko VVakounlg, predstavnik družbeno političnih organizacij občine Slovenj Gradec tovariš Hribernik pa je povedal, da so med nas prišli prav na dan rojstva, nove Jugoslavije, ko so tudi Slovenci odločili, da bodo sami krojili svojo usodo in da so se zato uprli vsem sovražnikom, ki so hoteli podjarmiti narodne in narodnosti Jugoslavije. Zato praznik nove Jugoslavije praznujejo veselo, ker živijo v svobodi in so srečni, je dejal govornik.
To veselje in sreča sta se odražala tudi v nastopu mladih gostov, ki so s svojo številčnostjo na-ooinili koncertne stopnice na odru. Že nastop sam v enotnih oblekah in mladih obrazov, je bil užitek za gledalca, ko pa so zadoneli v dvorano akordi Kogojeve pesmi „Zvončku", smo videli, na kakšni umetniški ravni je ta zbor: glasovno izenačen, vsi glasovi enako močno zastopani, p-o-lnozvočni, sočni, s svetlimi soprani, neprisiljeni v višini ob lep-o temno barvnih altih, je ta zbor segel do srca slehernemu poslušalcu v dvorani. Težki in zahtevni program je zajemal pesmi od Kogoja preko Palestrine, Pirni-ka, Ježa, Vrabca, Tomca do Gobca. imena navedenih avtorjev povedo, da je to zahtevna glasbena literatura. Še bolj se o tem prepričaš, če ta mladinski zbor poslušaš. Takrat te zadlvi zborova dovršenost študija te literature, interpretacija in disciplina, v podajanju posameznih pesmi, in harmonija,, ki jo je zbor obdržal skoz' celotni spored. Tu se vidi in čuti povezava med pevci in zborovodjo in tudi njegova močna roka se pozna, da je zbor zlit v eno telo. To ie prišlo tudi do izraza pri krstni izvedbi pesmi Radovana Gobca „Viak prijateljstva", s katero je zbor zaključil svoj spored. Dodatki, ki jih ie publika še sprosila, so bili naibotiši odraz hvaležnosti, katero je izkazala mladinskemu pevskemu zboru osnovne šole „ Franjo Vrunč" iz Slovenj Gradca.
Zeiji, ki jo je ob koncu'izrekel zborovodja prof. Leskovar, namreč, da se bi na takem koncertu še kdaj srečali, se pridružujemo vsi. ki smo bili na koncertu v Šentprimožu.
Kuiturni dom v Gorici-veiika pridobitev za Siovence na Primorskem
Slovenska narodna skupnost v itaiiji je konec minuiega tedna slavila zgodovinski dogodek — v Gorici so namreč izročili svojemu namenu nov kuiturni dom, kar je za siovensko narodno skupnost v itaiiji, ziasti v Gorici in okoiici, veiika pridobitev.
Temu primero so potekate tudi otvoritvene siovesnosti 27. novembra, ko so v Gorici otvoriii nov kuiturni dom. To je bii dejansko praznik vse Primorske in tudi širšega siovenskega kuiturnega prostora. Za otvoritev so pripraviii krstno izvedbo giasbene kantate, katero je na besediio dramatika in pesnika Fiiiberta Benedetiča ugias-bi! prot. Aieksander Vodopivec v režiji Jožeta Botiča pa izvede) ansambel Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Proslave, na kateri je imel slavnostni govor predsednik Siovenske kuiturno gospodarske zveze Boris Race, so se udeiežiii najvišji predstavniki družbeno političnih organizacij SRS Mitja Ribičič, Josip Vidmar, Dušan Šinigoj in Goriški župan Antonio Scherano; med gosti pa je biia tudi delegacija ZSO.
V kulturnem domu je velika dvorana s 310 sedeži, mala dvorana s 120 sedeži, dva foyerja, oder s 120 kvadratnimi metri površine, sobica za igraice, soba za baiet, dve pisarni in kiet. V teiovadnici je 560 kvadratnih metrov koristne površine, dvesto sedežev za giedaice, siačilnica, pisarna, kiubski prostor in trim soba. Obe sobi povezuje atrij, v katerem se obiskovaici iahko zadržujejo pred pričetkom prireditev.
Kuiturni dom v Gorici je veijai 4 miiijarde iir, katere je preskrbela SKGZ, k temu pa pride še 20 milijonov iir, ki so jih zbrali v posebni akciji Goričani in jih nameniti nakupu opreme za kuiturni dom, razen tega pa so iikovni umetniki iz Trsta in Gorice s svojimi deii domu dali umetniško opremo. Poteg ogromnih finančnih žrtev pa je gradnja doma v Gorici biia povezana s števiinimi težavami, s katerimi so graditeije socčaii razni administrativni ukrepi. Kajti zamise! za gradnjo kuiturnega doma za goriške Siover ce se je porodila že v povojnih ietih, konkretizirala pa prvič v ietu 1969, ko so oblastem prediožili načrt arh. Eda Mihevca, vendar ga je obiast zavrnita. To se je zgodilo večkrat in ieta 1974 so pričeti z gradnjo objekta, katerega gradnja pa je biia še vedno povezana z veiikimi probiemi.Tako so moraii zaradi novega urbanističnega načrta mesta Gorica vetik dei odjekta zgraditi pod zemijo, da niso prišii v konfiikt zaradi višine zgradbe. Po dvanajstih letih je dom vendarle dobii svojo dokončno podobo in s tem svojo nalogo - služiti kuitumemu razvoju siovenskega prebivatstva v Gorici, pa tudi povezovanju obeh narodov v dežeii in z matičnim narodom.
Ko k uspehu k otvoritvi novega kuiturnega doma našim rojakom v Gorici, posebno pokrajinskemu odboru SKGZ in preko njega vsem primorskim Siovencem, združenim v tej bratski organizaciji k temu edinstvenemu dosežku čestitamo, misiimo tudi na dan, ko bomo pričeli z uresničitvijo projekta našega kuiturnega doma siovenske narodne skupnosti na Koroškem.
&R. ANTON SVETINA
Prispevki k zgodovini Lipe nad Vrbo
V vrsti opisov zgodovine posameznih občin oziroma župnij na južnem Koroškem začenjamo danes objavijati prispevek o Lipi nad Vrbo, ki ga je — kakor tudi vse ostaie, ki smo jih objaviti v minuiih ietih in so biii med braici deiežni širokega zanimanja — napisat dr. Anton Svetina.
Uredništvo
četrta izmed petih župnij beljaškega cerkvenega okrožja, ki so bile od leta 1461 do [eta 1787 inkorporirane ljubljanski škofiji, je ^dpnija sv. Martina v Lipi nad Vrbo (Lind °b Veiden). Kdaj je bila ta župnija ustanovljena in kdo jo je ustanovil, do danes še ^'i pojasnjeno. Medtem ko je bilo za župnijo Skočidol ugotovljeno, da jo je ustanovil leta 1360 takratni nadžupnik prafare Šent Ru-Pert, je spadalo področje poznejših župnij Lipa nad Vrbo in Dvor nad Vrbo (Kranzel-Ijoffen) tedaj še vedno k župniji Šent Rupert. Koroški zgodovinar Gotbert Moro pojasnjuje v Razlagah k zgodovinskemu atlasu avstrijskih dežel, da je bila cerkev sv. Miklavža v predmestju Beljaka prvič označena kot župnija leta 1437 in da. je ta župnija kmalu nato prevzela od dotedanje prafare šent Rupert tudi funkcijo nadžupnije ^a beljaško cerkveno okrožje. G. Moro v Nadaljevanju pojasnjuje, da je bila župnija
Lipa nad Vrbo ustanovljena kot nekak sub-vikariat nadžupnije sv. Miklavža v Beljaku. Ker pa je župnija Lipa. ob ustanovitvi ljubljanske škofije leta 1461 že bila samostojen vikariat, domneva, da je bila ustanovljena med leti 1437 in 1461.
Pravico odvetništva nad župnijo Lipa nad Vrbo in tudi nad vsemi drugimi župnijami beljaškega cerkvenega okrožja so imeli v svojih rokah vsakokratni lastniki gradu in gospostva Landskron, patronatsko pravico nad župnijo Lipa pa je moralo gospostvo Landskron po ustanovitvi ljubljanske škofije deliti z ljubljanskim stolnim kapitljem, ki je obdržal to pravico še tudi po izločitvi be-ijaškega cerkvenega okrožja iz jurisdikcije ljubljanske škofije do leta 1889, ko je bila s pogodbo med ljubljanskim stolnim kapitljem in med ceiovškim stolnim kapitljem prenesena na krško škofijo.
Župnija Lipa nad Vrbo je imela tri podružnične cerkve, in sicer: 1. Cerkev sv. Lovrenca v Tmari vasi (Emmersdorf), 2. Cerkev sv. Petra in Pavla, v Konatičah (Kantmg) in 3. Cerkev sv. Avguština in sv. Lamberta v Semislovčah (St. Lambrecht).
Koroški zgodovinar župnik Štefan Singer navaja pri opisu župnije Lipa nad Vrbo tole: Ko je cesar Friderik lil. dne 6. decembra 1461 dodelil prafaro sv. Miklavža v Beljaku
z vikariati Št. Rupert, Skočidol, Dvor m Lipa stolnemu kapitlju ljubljanske škofije, je ta stolni kapitelj moral prevzeti tudi patro-natske pravice in dolžnosti nad temi župnijami. Novega župnika za Št. Rupert, Dvor in Lipo je imenoval enkrat stolni kapitelj, drugič pa gospostvo Landskron, za župnijo Skočidol pa. enkrat stolni kapitelj, drugič in tretjič pa gospostvo Vernberk.
Župnik Singer našteva v župniji Lipa tele župnike: 1519 Blaž Aichl, 1624 Janez Zung-gs, 1691 Martin Mossner, 1708 Gregor Kramer, 1729-1749 Lovrenc Briessner, 1761-1774 Marcus Reauz, 1774 Lukas Vedenik, provisor, 1774-1805 Jakob Nagele.
V	kapiteljskem arhivu nadškofijskega arhiva v Ljubljani je ohranjena tistina id ima tale nadpis: Inscripta in membrana Calen-darii Ecclesiae S. Nicolai antiguissimi (Zapiski na pergamentu najstarejšega koledarja cerkve sv. Nikolaja); na koncu te listine je takratni vikar župnije sv. Miklavža v Beljaku zabeležil: ita fuerit cum ego Magister Mathaeus de VVindischgratz eram vicarius Anno 1494 (Tako je bilo, ko sem bil jaz magister Matej iz Slovenjgradca vikar leta 1494). Omenjeni vikar je v tej listini opisal vse pravice in dolžnosti vsakokratnega vikarja župnije Lipa nad Vrbo, ki nam dokazujejo, da je bii vikar župnije Lipa nad Vrbo res le subvicarius župnije sv. Miklavža v Beljaku.
V	začetku te listine je zapisano, da mora vikar v Lipi ostati ob nedeljah in praznikih
doma in tu opraviti pridigo in sv. mašo, razen ob tistih praznikih, ko se obhaja v eni od župnij beljaškega cerkvenega okrožja cerkveno posvečenje ali patrocinij; v takih primerih pa moram farane obvestiti o svoji odsotnosti in moram v tistem tednu službo božjo nadoknaditi, če farani to zahtevajo. Ob drugih dnevih sme zapustiti faro, toda le, če tega ne ovirajo krstitve otrok ali obiskovanje bolnikov. Ti zapiski določajo, koliko sme vikar v Lipi prejemati v naturalijah: 64 mernikov rži, 20 mernikov pšenice, 24 mernikov ovsa, ostalo v ječmenu in prosu. Biro in doto sme prejemati, kakor so jo prejemali njegovi predniki, in „debebit esse obligatus Domino Vicario St. Nicolai prae-stare obedientiam, dare šibi unam mediam libram denariorum quodam posse, et venire ad missam in dedicatione ecclesiae, et in die St. Nicolai praedicare in Slavonibo, si vicarius requisivit, et cum missa et aiias esse subiectus Domino Vicario St. Nicolai in licitis et honestis, loco dominorum et capltulorum Laybacensium" (Vikar v Lipi mora biti poslušen gospodu vikarju v Šmi-klavžu ter mu mora dajati srednjo libro de-naričev, kadar zmore, na dan cerkvenega proščenja šmikiavše cerkve mora priti k maši, na dan sv. Miklavža pa mora v Beljaku pridigati v slovenskem jeziku, če vikar to zahteva, in mora biti pri maši kakor tudi pri vseh dovoljenih in častnih opravilih vikarju pri sv. Miklavžu, ki zastopa gospode ljubljanske kanonike, pokoren).
Gradnja Mladinskega doma v Celovcu napreduje kot načrtovano
jOder miadje" nastopa z novo komedijo
Premiera igre „Hodl de Bodi ati Dve vedri vode" je napolnita dvorano v Marijanišču. Podjetna odrska skupina ,,Oder mtadje" KDZ-ja jc ped režijo Francija Končana pripravita za koroško mtadino novo šaljivo igro.
Miha Vrbinc je kot cunjar Hodi de Bodt spretno spletkarit in spet razvozlavat zaptetke. Boris Sturm je za-
spanega in res predetanega čuvarja varnosti in strogega moralnega apostola igrat odtično. Simptimo in Sandro, dve nesrečno zatjubtjeni deklici, katerima izginejo prividi sete ko se omožita, igrata Magda Wern:g in Rozi Tratter. Dofilla, revnega čevljarja, igra Branko Kotter, bogatega Mošnjadora pa Rudi Vouk. Kot de-tavca nastopata Mihi Pasterk in Mihi
Dolinšek. Igralci so bili z navdušenjem pri stvari in kot v prejšnjih nastopih so napraviti vtis harmonične skupine.
K vsebini igre sami tahko ugotovimo, da se toti za mtadino žeto aktualnega vprašanja, zatjubtjenosti in tjubezni, ki se pa ne more uresničiti, ker obstajajo predsodki zaradi revnega stanu čevljarja, oz. ker bogatega Mošnjadora njegov denar tako raz-čtoveči, da ne pozna več smehljaja in nima več časa za soljudi. Ob srečnem koncu igre izginejo vsem njih prividi, predvsem zaradi tega, ker sta bogatin in delavec zamenjala vlogi in ob koncu zgubi denar svojo vlogo. Ob določenih pasažah se ne moreš otresti občutka, da daje igra preveč rožnat izhod, prav tako pa so nekateri ugotovili, da bi bilo na mestu bolj sodobno besedilo, ki upošteva še bolj probleme današnje mladine.
Igro, pri kateri skrbi za harmonično sceno in prijetne kostume Sasa Kump, si lahko ogledate v prihodnjih tednih še v drugih krajih južne Koroške.
Odbornik EL Jože Wakounig se je skliceval v svojem predlogu na zaščitna določila člena 7 Avstrijske državne pogodbe 1955; „ta mednarodni dokument, ki so ga podpisaii zunanji ministri štirih zavezniških velesil, ki so osvobodile našo domovino Avstrijo izpod nacističnega jarma, je jamstvo in temelj svobodi in državni neodvisnosti naše demokratične republike Avstrije". Tudi ni nobenega dvoma, da je kotmirška občina dvojezična, je zaključil odbornik EL utemeljitev svojega pismenega predloga.
Kot vedno se je seja začela z vprašanji odbornikov. Odbornik EL je oddal tokrat dvoje vprašanj. Na vprašanje, ali občina ne bi mogla vsaj popraviti zadnjega, neasfal-tiranega dela poti k hiši Trabesi-nje 49 (naselje na Maichinovem bregu) je župan odvrnil, da je občina itak storila, kar je bilo v načrtu. Na vprašanje, kaj bo s t.i. Burgstallerjevo gramoznico (to
vprašanje je odbornik EL prinesel že dvakrat pred občinski odbor), je župan odgovoril, da je občina storila vse, kar je v njenih močeh, da pa je v končn-i konsekvenci pristojno okrajno glavarstvo Celovec (po županovi izjavi je potekel predpisani rok za ureditev jame 31. avgusta 1981).
Zelo važna točka je bila razširitev vodovodnega omrežja. Občinski odbor je odobril finančni načrt, oddajo del (firme Asdag Celovec, Jos. Malle Celovec, Sztriberny Ribnica) in najetje posojila. Nadalje bo povišana z letom 1982 turistična taksa, taksa za prenočitve, davki na pse, prispevek za odvoz smeti in cena vode. Tudi prispevek občine za krmljenje občinskih bikov se bo zvišal. Kot zadnja točka so bila na sporedu personalna vprašanja, kjer je šlo za napredovanje štirih občinskih nastavljencev in za božično doklado.
gotovo velikega pomena za razvoj naše mladine, naj bi začela delovati konec leta 1983.
Predsednik Slovenskega šolskega društva dipl. inz. Franci Einspieler je ob navzočnosti novega generalnega konzula SFRJ v Celovcu Marka Kržišnika in konzula Alfonza Na-beržnika, članov šolskega društva, predstavnikov ZSO in SPZ v spremstvu mojstra Beguscha predstavi! prostore. V štirih nadstropjih glavnega poslopja bodo moderno urejene študijske sobe in učilnice ter uprava in knjižnica, v kleti bodo klubski prostori, večnamenska dvorana oz. telovadnica in prostori otroškega vrtca pa so dograjeni. Če bo vse šlo naprej kot načrtovano, bodo še letos zaključena vsa gradbena dela, tako, da se bo začela z novim letom druga stopnja izgrajevanja. Zanimanje s strani staršev dijakov za novi dom je precejšnje. Poleg vajencev pa bodo po potrebi našli prostor v domu tudi študentje, prav tako pa bodo preskrbljeni dijaki, ki se vozijo in imajo popoldanski pouk.
Predsednik šolskega društva se je predstavnikom SFR Jugoslavije zahvalil za dosedanjo pomoč s strani matičnega naroda ter prosil se za nadaljnje razumevanje pristojnih mest. Prav tako pa je povedal, da bo ministrstvo za pouk na Dunaju svojo podporo prenakazalo v prjhodnjem letu. Iniciatorjem projekta želimo še naprej tako uspešno napredovanje, da bo mladina lahko čim prej izkoriščala prednosti takšnega doma, kar bo tudi najboljša potrditev pravilnosti tega koraka.
Na občinski seji 26. novembra 1981 je prebrat župan Josef Stru-ger tudi prediog občinskega odbornika EL Jožeta Wakouniga, naj občina Kotmara vas postavi na svojem območju dvojezične krajevne napise in kažipote. Župan je izrazi) pomisieke giede uresničitve tega predioga, skiicevai se je namreč na sedmojuiijsko zakonodajo in na ugotavljanje manjšine 14. 11. 1976, ter izrazit začudenje, da takih napisov niti tam ne postavijo, kjer bi moraii biti, v sosednji občini Bitčovs.
Z veiikimi koraki napredujejo deta za novi Mladinski dom v Ce-tovcu biizu slovenske gimnazije. Kot načrtovano bodo dela za surovo gradnjo končana do konec meseca. Začetek tega tedna je na strehi štirinadstropnega poslopja bit že „pušelc" in predstavniki Siovenske-ga šotskega društva, zastopniki jugostovanskega konzulata v Celovcu, Zveze slovenskih organizacij in gradbeni mojster Begusch so si ob tej priiiki na tiču mesta ogiedati gradbišče.
Največja slovenska investicija na jakov in vajencev. Ustanova, ki bo Koroškem bo ustvarila najsodobneje urejen dom za dvesto slovenskih di-
Kotmara vas: občinska seja
NEKAJ SKUPNtH AKCtJ ZSM tN KDZ V LETU 1982
Zastopniki ZSM in KDZ so na skupnem sestanku 30. novembra 1981 prijatetjsko oceniti deto obeh miadinskih organizacij ter se domeniti za nekaj skupnih akcij v časovnem obdobju teta 1932.
O TRENUTNt StTUACtJt
NA POLJSKEM
Zveza tovenske mladine vabi na prvo predavanje, ki bo v okviru izobraževainega programa ZSM.
Predavanje bo v soboto, 5. 12. 1981 ob 19.30 uri v Kui-turnem domu Danica v šent-primožu. O trenutni situaciji na Potjskem bo predavat tov. Srečko Kirn, predsednik komisije za idejnopoiitično deto pri RK Zveze siovenske mtadine Siovenije.
Vsi, ki se znimajo za razvoj na Potjskem, so prisrčno vabijeni.
Zvezna gimnazija za Siovence v Cetovcu in Združenje staršev
na tej šoti
vabita na
DAN STARŠEV in
OBČNt ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV
ki bo v soboto, dne 12. decembra 1981. Ob 8.00 uri se bo pričet občni zbor, po občnem zboru pa se bodo starši iahko med 10. in 11. uro pomenili skupno z razredniki o probiemih razredov, nato pa še do 12.30 ure individuatno s profesorji.
Dnevni red občnega zbora:
1.	Pozdrav in ugotovitev sklepčnosti
2.	Poročito predsednika in ravnateija šoie
3.	a) Poročiio biagajnika in pregtednikov računov b) Predpisi o šoiskih natogah in o spraševanju
4.	Debata in razrešnica starega odbora
5.	Votitev novega odbora
6.	Sklepanje o spremembah pravit
7.	Razno
dipt. trg. Janko Urank	dr. Reginaid Vospernik
predsednik Združenja starčev	ravnatelj
Gimnazija sodeluje z društvi
Za razvoj slovenske gimnazije v Celovcu je nujno potrebno povezovanje s podeželskimi prosvetnimi društvi, povezovanje pa je važno tudi za društva, so ugotoviti govorniki ob predaji božičnega drevesca-Siovenska gimnazija skuša zato v zadnjih ietih navezati tesnejše stike s kutturnimi društvi na južnem Koroškem, npr. ob akademiji ati drugih priiožnostih. Že drugič je ietos gimnazija dobita božično drevo iz podežeija. Lani ga je podarito Siovensko prosvetno društvo „Da* niča" iz Šentvida v Podjuni, tetos pa je prišto božično drevo izpod Jepe.
Ob izročitvi drevesa, zadnjo soboto, so se znašli v gimnaziji številni društveniki SPD „Jepa-Baško jezero", zbranim dijakom pa je zaigral tamburaški ansambel tega aktivnega društva.
Predaja drevesa je bila za dijake velik dogodek. Spregovorili so poleg predsednika društva iz Loč Francija Černuta, zastopniki odbora šolske skupnosti. Za profesorje je v zastopstvu ravnatelja Vospernika pozdravil Ločane profesor Zerzer in poudaril pomen takšnega povezovanja, ki je nujno potrebno za razvoj tega vzgojnega zavoda. Videti pa je tudi pomembnost gimnazije, je de jak saj je del odbornikov in nastopajočih obiskovalo slovensko gimnazijo, oz. jo še obiskuje. V imenu združenja staršev je Janko Urank želel, da se sodelovanje na tej poti še nadaljuje in pospeši, predvsem pa je poudaril, da si vsak narod usodo kuje sam in zato potrebuje samozavesten nastop mladih Slovencev.
Med dijaki so nedvomno najbolj odmevale besede zastopnika dijakov
Podetjevanje odtikovanj borcem proti fašizmu
Zveza koroških partizanov bo vsem tistim borcem proti fašizmu, ki osebno niso mogli prevzeti spominske medalje na minuli svečanosti v Šentprimožu iz rok konzula SFRJ, izročila odlikovanja ob drugi priložnosti.
Tako so npr. pretekli teden zastopnice Zveze slovenskih žena in Zveze koroških partizanov obiskale dolgoletno predsednico Zveze slovenskih žena Olipic Magdaleno in ji izročili spominsko medaljo. Hkrati so Olipic Magdaleni, ki se je z vsemi močmi upirala proti nemškemu fašizmu in aktivno sodelovala v partizanih, čestitali k 84. rojstnemu dnevu, ki ga je obhajala konec novembra.
Rudija Vouka, ki je izrazil svoje ve selje nad sodelovanjem med gimf^ zijo in društvi. Želel si je sicer J več aktivnosti dijakov v drustvtn. čeprav je njih delež precejšen, izpo vedal pa je precej kritičnih misli n? račun profesorjev, ki jim je očital pre malo angažiranosti v prosvetnem udejstvovanju koroških Slovencev Koroškem. Menil je, da je preveč 1^' reditev — tudi takšnih, ki so vazn^ za dijake — na katerih ni videti nt enega profesorja, oz. le po enega n dva. Če morejo biti dijaki poleg uče nja aktivni na raznih kulturnih p^p. ročjih, naj bi veljalo to tudi za vecp delež profesorjev.	,
Franci Černut je v svojem P°^. vu med drugim navezal na 40. o letnico izseljevanja v prihodnjem tu, s katerim so hoteli iztrebiti sl^ venski narod na Koroškem, ki pa ^ danens živi in dela. Dejstvo, da slovenska gimnazija povezuje z dr" tvi, je v imenu Ločanov toplo fh zdravil, saj to pomeni, da dob'v J šola s takšnim povezovanjem ^or^ nine, tako da slovenskega naroda bedo mogli izruvati.
Ustavno sodišče zavmiio priziv KEL
Dunajsko ustavno sodišče je P^ ziv Koroške enotne tiste v zvez' zadnjimi dežeinozborskimi volu mi zavrnito. Priziv KEL je vetja' % detitvi Koroške na 4 votitna okr ^ ja. Utemetjevaia je svoje staiišc ^ tem, da je opozorita na dejstvo, se je dvojezično ozemtje razde na vsa 4 votiina okrožja, s se onemogoča votiini tisti, ki P" ja iz manjšine, dosego mandata-
Ustavno sodišče je priziv za^ nito in ne vidt nobenega vzroka spremembo voiiinega reda. V ji utemetjitvi med drugim "9°';. tja, da je možno, da zaščita padnika manjšine v doiočenm ^ devah stvarno utemeiiuje oz. zahteva, da se manjšini pri čenih zadevah daje prednost-

Dia-predavanje o slovenski odpravi na Grenlandijo
V soboto 28. t. m. je SPD „Jepa-Baško jezero" vabilo čiane in prijatetje na zanimivo dia-predavanje pri Pušniku. Kot gost „Sioven-skega pianinskega društva Celovec" je vodja siovenske odprave na Grenlandijo dipi. inž. tov. Janez Bizjak iz Ljubijane posredovat iepe-mu števiiu navzočih izredno zanimivo predavanje in dokumentirat svoja izvajanja s fotografskimi posnetki, nam dosiej neznanih krajev.
Fascinacija polnočnega sonca je objela vsakega izmed nas; prav tako kakor so nas očarali nešteti skatnati ati z ledom pokriti, do tisoč metrov visoki vrhovi. Doživljati smo ekspedicijo od svoje začetne laze, preko številnih nepredvidenih ovir in težav enomesečnega potovanja, do njenega resda srečnega zaključka. Sledili smo alpinistom ha njihovi dolgi naporni poti, polhi vsakovrstnega pomanjkanja, nadčloveškega premagovanja — na stotine kilometrov oddaljenih od kakršnekoli civilizacije, prepuščeni 'e vremenskim neprilikam, ki se ne
Matthias Krassnig umri
V	nedeljo je umrl v 87. letu starosti dolgoletni koroški politik Matthias Krassnig. Pokojni je bil od leta 1945 do 1964 v koroški deželni vladi. Kot deželni svetnik je imel mnogo pomembnih funkcij, med njimi tudi to, da je bil dolga leta namestnik koroškega deželnega glavarja.
V	teku svoje politične dejavnosti v koroški deželni vladi si je pridobil mnogo zaslug za demokratični razvoj Koroške. To je na žalni seji koroške deželne vlade med drugim poudaril deželni glavar Wagner in izrekel iskreno zahvalo in priznanje pokojnemu koroškemu politiku.
Kot mnogi drugi koroški politiki je tudi on zašel v kolesje asimilacijske politike, vendar se svojemu materinskemu jeziku ni odpovedal. To je zlasti pokazal, ko je po upokojitvi postal predsednik
Avstrijsko-jugoslovanskega društva za Koroško in se ni sramoval govoriti slovensko. V okviru tega društva se je zelo prizadeval med obema deželama ustvariti dobrososedske odnose in atmosfero medsebojnega razumevanja.
dajo vnaprej določiti ali predvideti, ter samim sebi brez vsakega upanja na tujo pomoč. Ob divjanju silnih viharjev smo v duhu, glado-vali z njimi v ozkih šotorih, ki so nudili le borno zaščito in čakali na izboljšanje vremena, da lahko nadaljujemo pot, pot v negotovost; da se povzpnemo ponovno, kot že tolikokrat, na enega izmed tisočakov na katerega vrh doslej še ni stopila človeška noga. Radovali smo se z junaki gora, ko so razvili slovensko zastavo in dali najvišjemu vrhu ime Slovenija — bili smo ponosni, da smo Slovenci, kajti majhen narod smo, a postavljamo svoje spomenike prav na koncu sveta. Spoznali smo ljudi, ki govorijo čuden, nerazumljiv jezik; dež, veter, sonce, mraz so zarezali globoke brazde v njih obraz, koža se zdi iz usnja in neštete gube dajejo videz najmanj stoletnika, dejansko pa ima komaj polovico teh let. Če smo doslej videli v prebivalcih teh krajev, Eskimih, samo primitivne divjake brez globjega notranjega občutka — moramo te naše predstave kar temeljito popraviti — zvedeli smo namreč, da tukaj dana beseda še nekaj velja, da obljuba ne le dela dolg, marveč jo je treba izvesti za vsako ceno pa čeprav za ceno lastnega življenja. Ti ljudje ne poznajo ne zahrbtnosti ne hinavščine; kar nekam revna se nam je napram tem zdela naša tako slavljena civilizacija, upravičeno smo se spraševali po njeni vrednosti.
Nov svet se je odprl našim očem - stotine kilometrov dolge, snežene puščave, gorovja, slična lunini pokrajini, kjer se človeško bitje izgubi, kot peščeno zrno na morski obali. Slišali smo o življenju, o običajih teh ljudstev, ki poznajo le dva meseca poletja, ker ostati čas vlada tamkaj zima s temperaturami do štirideset stopinj pod ničlo. In vendar nihče teh prebivalcev noče zapustiti rodnega kraja, to je njih domovina, to je njih svet.
Še bi gledali, še poslušali, toda vsega je enkrat konec. V naslednjem pogovoru nam je tov. Bizjak
odgovarjal na stavljena vprašanja in teh zares ni bilo malo. Celo tako ljubezniv je bil, da je ponovil predavanje, saj se je medtem nabralo dosti novih gostov in tudi mi smo radevolje še enkrat sledili slovenski odpravi na Grenlandijo. Zares vsakemu je lahko žal, ki se ni udeležil tega dokaj zanimivega predavanja.
O
Da, res se popolnoma strinjamo s piscem tega članka, Frančkom Černutom, da je lahko vsakomur žal, ki je zamudil to lepo priložnost, saj je to bila ena redkih, da je med nami bil kar vodja kakšne ekspedicije.
Dan poprej, v petek zvečer je bilo predavanje v celovškem dijaškem domu SŠD, ki je prav tako lepo uspelo in je mladina predavatelja nagradila z navdušenim aplavzom.
V načrtu Slovenskega planinskega društva je bilo tudi predavanje v soboto popoldne pri Šoštarju v Globasnici, na žalost pa ie bila takrat dvorana zasedena. Škoda, da so Podjunčani zamudili to priložnost. V tolažbo pa naj bo, da bodo organizatorji pripravili v zimskem času še več predavanj, in da bodo prihodnjič Podjunčani prav gotovo prišli na svoj račun.
Sentpeter pri Šentjakobu
Sadjarji in kmetje iz Roža so imeii pred nedavnim v prostorih gospodinjske šoie v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu iepo uspel tečaj z nasiovom „Kako naj bo sadjarstvo na naši kmetiji". Tečaj, ki se ga je udeležilo lepo število obiskovalcev je organiziral Dom v Tinjah. Predaval je znani izvedenec na tem področju dipl. inž. Franc Lomberger iz Maribora.
Predavanje je bilo izredno zanimivo, tako da so nekateri naši kmetje, ki zaradi mnogega dela niso posvečali pažnje sadjarstvu, to mnenje spremenili in prišli do spoznanja, da bo sadjarstvu treba v bodoče dati večji poudarek. Predavatelj je predstavil tudi nove sorte sadja, ki so ga udeleženci tečaja tudi imeli priložnost pokusiti. Vsekakor tečaj je rodil dobre sadove, saj se bo po vsej verjetnosti s sadjarsko vedo nadaljevalo in sicer spomladi s praktičnimi primeri sajenja in obrezovanja sadja. Na tečaju je sodeloval tudi naš rojak in znani botanik Karli Samonik.
Ledince-spet požar
V Ledincah smo imeli v kratkem času kar dva požara. Mizarskemu mojstru Wutscheku je zgorela velika mizarska delavnica, v kateri je bilo zaposlenih 70 delavcev, pred dnevi pa je bila plen požara hiša gradbenega inženirja Jozeja Resmana. Hiša je bila prazna, ker je lastnik hiše zaposlen na Dunaju. Škode je bilo po prvih ocenah okrog 1,5 milijona šilingov. Kako je prišlo do požara, je seveda težko ugotoviti. Ni izključeno, da je hišo nekdo zažgal. Morda se tudi pri nas v Ledincah ponavlja tisto, kar se je pred nedavnim dogajalo v Šentjakobu, ko je gorelo na več koncih (krivca prijeli). Tudi pri Wuntscheku obstoja sum, da je nekdo zažgal. Lastnik bungalova je brat Martina Resmana pd. Tratnika iz Ledine.
Okrog 70 gasilcev je prihitelo na pomoč, da pogasijo ogenj. Ogenj pa se je razširil tako hitro, da je bila vsa pomoč zastonj. Njihovo delo se je osredotočilo predvsem na to, da se požar ne razširi na sosednje hiše.
Vognje potje
Pred MeJigfMtTM je	#7. žit-
(jenjs^i jaMej /anez MiMavčič pd. Orle iz Vognje poija. /aMaHt je starejši i?rat daieč pre&o weja Korošce znanega žel že pogojnega staroste siovens^ii? pianincev na Koror&em, /ozeja Afi^iatčiča. Naš jaMant je doma pravzaprav v Gorinčičai? pri ^entja^o^a. Tem je teida njegova zi-ž*ei^a, tam je živei in astvarjai. 3eie pred ieti se je preseiii ^ Mer^i in zeta na Vognje poije, ^jer ima sedaj svoj dragi dom.
Kdo na jažnem Korošcem ne pozna /aneza oz. TVanzeja Afi^iavčiča, Vrneta, lastnica i?etons^ega obrata v 3entja^o^a in vehTcga rodoijaim. Vse svoje živijenje je deiai in gara/, pri tem so ma pridno pomagali otroci, ta&o da je prišel do lepega imetja. Kija!? oldinema dela pa je Idi tadi tesno povezan z Imjem za obstoj naše narodne s^apnosti in to vse življenje. Pil je PorPene narave in vedno v prvi/? vrstaP, &jer je šlo za pravice našega Ijadstva. Kot doPer gospodarstvenik se je aveljavljal v našem zadražništva, kil navdašen prosvetas in rad pomagal tam, kjer je kila potrebne pomoč. To je zlasti pokazal, ko se je gradila prva slovenska zamejska planinska postojanka na Rle-ščeči, kjer sta s sinom Tončijem ki-stveno pripomogla, da se je gradnja mogla realizirati.
Ok njegovem praznika so našega ja-kiianta okiskali pevci PPD ,,/cpa-Paško jezero", katerega član je sedaj on in ma zapeli. V imena draštva ma je čestital prejšnji predsednik /anez Afikl in želel, da ki ga še dolgo, dolgo imeli v svoji sredi, številnim čestitkam se pridražaje aredništvo Slovenskega vestnika.
Bsviti so se s sejemskimi vprašanji
Pred nedavnim je bila pod vodstvom predsednika celovškega sejma, podžupana VValterja Dermutha klavzura, katere so se udeležiti člani nadzornega odbora, člani kon-zultativnega odbora in zastopniki sejemske direkcije. Namen te klavzure je bi) analizirati in predisku-tirati potek letošnjega 30. lesnega sejma in potrditi usmeritev za prihodnje leto.
S to klavzuro je bilo zlasti zadoščeno razstavljalcem, ki so s svojimi pobudami živo zainteresirani, da bi tudi nadaljnje sejemske prireditve bile uspešne. Zlasti to velja za sejemski prireditvi 1982 in 1983.
Na tej konferenci so sklenili, da bo lesni sejem 1981 trajal šest dni, od 13. do 18. avgusta in da se bo vzporedno z njim odvijal splošni blagovni sejem, ki ga poznamo pod imenom „Klagenfurter Messe", in ki bo trajal od 13. do vključno nedelje 22. avgusta 1982.
Ta odločitev nekako odgovarja mednarodnim kriterijem, da je šestdnevna doba sejma najbolj
GOSPODINJSKO
POMOČNICO
v poslovno gospodinjstvo išče oče z dvema otrokoma v Grabštanju. Starost nad 20 let. Plača po dogovoru.
Ponudbe na uredništvo Slovenskega vestnika,
telefon: 0 42 22 - 84 9 24
ugodna, po drugi strani pa da so splošni blagovni sejmi nekoliko daljši oz. obširnejši, saj zajamejo prav vse sloje človeške družbe. Deset dni naj bi zadostovalo, da se prebivalstvo seznani s ponudbami, ki jih nudi Celovec.
V okviru klavzure so seveda sklenili, da bodo še bolj polagali važnost na to, da bo organizacija brezhibna. Tako bodo v okviru prihodnjega sejma uvedli za razstavljatce poseben uradni dan sejemskega vodstva, ki se bo zavzemal za to, da bodo sejemske storitve tako s strani razstavljalcev, kot s strani obiskovalcev vsem v spiošno zadovoljstvo.

PAVLA ROVAN
Kje so tiste stezice
**	KOROŠKA POVEST
Zato je Zala danes na meji čakala kamnoseka, bivšega partizana, da na družinski grob vkleše še sestrino Ime. Čakala je nanj, ki ga je poznala iz vojne, ko je prihajal kot mlad partizan na domačijo, dokler jih nacizem bi pahni) v brezdomstvo ...
Krenila je po trgu na pokopališče. Spet je imela pred očmi Seppov jezni obraz, ko je slovenska beseda padala ob svetlem sončnem dnevu ob grobu sestri v poslednje slovo. „Kje so tiste stezice," so ji njeno najljubšo pesem žapeli domači pevci. Sepp je nemirno gledal v množico Pogrebcev, če ni morda navzoč tudi kak višji in bi potem izostala njemu že obljubljena velika kupčija z lesom.
Že nekaj časa koraka Sepp, kot bi bil spet v rjavem kroju. Juračevi pa so čutili tesnobo, ki so jo že poznali 'Z pretekle vojne.
Na tem zadnjem počivališču človeka, ob obokanem Vhodu v baročni lepoti, je bi) nekoč vklesan star napis: Pokopališče. Zdaj je pročlje brez napisa in še enkrat se je ozrla nanj. Ob desni strani ob zidu stoji enajst železnih križev z napisi ..Soldat", obdanih s pol metra visoko železno ogrado.
Njen korak je obstal pred partizanskim spomenikom, 'me ob imenu: dva, tri, štiri in tudi devet članov ene družine je ubil nacizem. Zala je pokleknila na robnik in oči So objele ime matere in očeta, gospodinje in gospodarja
slovenske Juračeve domačije.
Lobnik, Bela, Lepena, Remšenik, Obirsko, Podpeca, Koprivna, Suha, Korte, Praznica... Padli partizani, talci, ustreljeni v Celovcu, obglavljeni na Dunaju, umrli v taborišču ... Ime sledi imenu. Ne moreš jih prešteti. Otrpneš od bolečine.
Vstala je in pohitela prek stezic do rodbinskega groba, kjer počiva zdaj tudi sestra Mojca. Tedaj ji je korak obstal. Sončni žarki so se odbijali od novo vklesanih črk. Ne, to ne more biti res ... Brala je:
HIER RUHT MITZI WEINIGG, GEBORENE JURATSCH ... Brala je še enkrat, kot bi naslednji trenutek tega ne mogla več prenesti. Črke so poplesale pred njenimi očmi in ko je že sonce stalo v zenitu, se še ni premaknila.
Počasi, kot bi molila, je premikala ustnice in prebrala vsa imena rodnega drevesa od leta 1792 — Pongrac Ju-rač, in dalje Angela, Marija, Anže, Zala, Jozej, Blaž, Zala, Matjaž, Zala in Ana — 1962.
In potem razkošno, z zlatimi črkami: HIER RUHT .
Kot omamljena od žive bolečine se je s težkimi koraki napotila vzdolž pokopališkega zidu. Povsod so se vrstili grobovi in spomeniki, z napisi skozi stoletja uklesani, s tihimi besedami boiečine in slovesa potrjeni: „Naj jim bo lahka slovenska zemlja". In pokopališče je odprta knjiga zgodovine.
Mojčino ime ni smelo na spomeniku imeti slovenskega spomina. Vzdihnila je: „Mojca, kako so spremenili tvoj obraz..Žalostno se bohotijo na slovenskih nagrobnikih ugasle krvi popačena imena — iste rodbine.
Skrušena se je vračala po stezici.
..Prepozno si prišel," je dejala Zala kamnoseku, ki je stal zdaj pred partiznskim spomenikom. ..Prehitel te je Heimatdienstu uslužni Sepp VVeinigg. Njegov ded se je še imenoval Vejnik."
Odšla sta proti Zalini domači vasi. Nad njima so se dvigale sence pričujočega nasilja. Železna je veriga, ki kot kača stiska zvijačno člen za členom in kaplja krvi pada druga za drugo v naš čas.
O
Zrla je skozi okno v megleno nebo, sivo in oblačno, kakor hladna, tuja beseda, ki še zmerom visi nad grobom sestre Mojce, nad koroško slovensko domačijo in pokrajino...
- Hier ruht Mitzi VVeinigg, geborene Juratsch -
Predrzno, s cenenim nasmehom je Sepp VVeinigg, mož umrle sestre Mojce, gleda) Zali v oči. Molčal je. A z zardelim obrazom in z napetimi ustnicami nabuhnjene premoči, kakor hudournik, ki lahko plane v prostor in se silovito razrašča z vsako besedo v sovraštvo.
Občutila je, da na zemlji pradedov, v zibelki slovenstva bledi toplina srca od človeka do človeka. Ne brez vzroka.
Mogočen in mučen, le v besedi deželnih gospodarjev stoji za ovinkom ob Zalini slovenski domačiji napis kraja. Izza njega vdira v srca tema.
Svetloba, ki je ob koncu druge svetovne morije tako obetajoče zažarela, je spet zamrknila v močvirju obljub, slepeče miloščine za slovensko govorico. Ob životarjenju naj bi jezik — ta živa kri slovenstva — pozabil na stoletno rast, na muke duše in telesa; v njej naj materina beseda utone ali pa kopni v dih.
To Zalino hudo je vstajalo iz vse njene notranjosti, rastlo in se razrastlo v glasen krik:
..Povejl Zakaj si podpisal?"
Ta krik je sprostil prsi. Ozrla se je na svaka Seppa Weinigga. Oholo, brezdušno je gledal z obrazom tujca v rjavo sivino.
M - Štev. 49 (2048)
4.
december 1981
Oobro počutje ob potni mizi
0(ro^ pgč 7Hor% jMf;, r/g rg^e/, rgz-v/;g/ Zw Z^o zr/rgv. Pozg^/jgrrro pg, r/g worg jest/ tgr/Z zgto, Jg Z?o r/o/^ro počgtZ/. Do/^ro pg se Z^o počgtZ/, če Z^o srečen Zn zgtZovo/jen. č/go^Zno Z^o ngn; r/e/ofg/o, če Z^o ;eJeZ prZ mZ-zZ, oZ< ^gterZ seeZZjo tgr/Z stgrejšZ. Tg^sno r/rg-žZns^o s^gpnosr ng) Z^Z otro^ r/ož/v/jg/ vsg^ rZgn prZ zgjtr^g, ^osZZn gZZ večerjZ.
^eve<Zg rZrgžZng zgrgr/Z zgposZenosrZ srgršef znrerg; ne wore Z^ZrZ rg^o Zepo z^rgng prZ ?nZzZ. yt vsg) prZ enem oZ*ro&K ng Jgn Z^Z Zn/o /e potrebno, č/g Z?Z /'Z/Z vsZ zZ*rgnZ prZ n?ZzZ. /n to )e /gbbo sgnto fečer;g.
NZ pomembno, bg; mgtZ zg tgbo večerjo prZ-prgvZ, pomembno je /e to, r/g ser/Zjo vsZ sbnpgj ob pogrnjen/ mZzZ, Zzmenjgjo meJ seboj tKt/Z nebgj beser/ Zn mZs/Z, otrocZ pg so ^Ze/ežnZ se top/Zb pog/er/ov svojZb stgrsev.
PrZjetno ozrgčje prZ mZzZ povečgtg tgJZ /epo pogrnjeng mZzg Zn sopeb cvetjg. N Z potrebno, <Zg so to <ZrggZ ngge/jnZ. ^e /epse %čZnb%je po/j-sbo cvetje, bZ gg /gbbo mZmogrerZe ngberejo tg-tZZ otrocZ.
Ob tem se t%<ZZ otrob postopomg nggčZ, bgbo se prZprgvZ pogrnjeng mZzg. ^tgršZ /gbbo to t/o/žnost prepgstZjo že sest/etnemg otrobg.
Otrob bo ze/o ponosen, če bo sgm pogrnZ/ mZzo Zn postgvZ/ ngnjo /ončeb s cvetjem. 3e več, vese/ Zn srečen se bo gse<Ze/. To Zn pg po-bvg/g stgršev mn bostg povečg/g teb. Obenem pg s tem prZ otrobg že ze/o zgor/g; rgzvZjemo občgteb zg /epo.
Pg še to. PrerZ je<Zjo ngj sZ otrob cZobro gmZ-je robe. Če je še mgjben, mg ngtgbnemo /Zčen s/Znčeb, če pg je že večjZ, mg Jgjmo čez brZ/o g/Z bo/eng prtZčeb. Zg brožnZbom ngj se<ZZ po-boncZ Zn zrgvngno. Dgjmo mg ves jer/Z/nZ prZ-bor Zn še pgpZrngt prtZčeb, t/g s/ vse/ej /gbbo obrZše gstg. To nZ meščgnsbg ngvgc/g/ Vse to ngmreč sor/Z b teme/jnZm ngvgr/gm ob brgnje-njg. Če ngš otrob z<Zgj pojrZe or/ <Zomg v ve/ZbZ svet, mg bo to v borZst, ngm pg ne bo v zg-t/rego.
VsgbfZo, bZ bo opgzovg/ tgbšno ver/enje pr/ mZzZ, bo c/g/ stgršem pr/zngnje. NZ /gbbo po-pe/jgt/ otrobg v ž/v/jenje. Ve/Zbo je trebg /jg-beznZ Zn še več modrost/, <Zg otrobovo ž/v/je-nje gsmer/mo b zr/rgvZ sreč/. Zn zgto je !gc/Z ngč/n brgnjenjg eng ZzmetZ pomembn/b ob/Zb rgzvojg otrobove osebnost/.
^ sZ/jenjem Zn bgzn/jo otrobg ne bomo prZ-prgvZ/Z, c/g b/ jeJe/. Zggpgjmo njegov/ ngrgv-n/ potreb/ po brgn/. PrZ sprejemgnjg brgne ve-/jgjo zg otrobg /ste prgv/ce bot zg oJrgs/egg.
Zstočgsno s brgno vrZZbgvg otrob vse, tgtZZ ozrgčje svojegg obo/jg, prec/vsem pg je ze/o ob-čgt/j/v, če ne <ZožZv/jg ngb/onjenost/ svoj/b stgršev. Otrob potrebgje nenehno občgteb, c/g gg Zmgjo stgrš/ rgc/Z. Če te gotovost/ n/mg, po-sbgšg vzbg^ZtZ pozornost stgršev s tem, (Zg orZb/gnjg brgno.
VerZetZ morgmo, c/g so /e bo/n/ otrocZ res-n/čno brez tebg.
NZbo/Z ne pozgb/mo, c/g otrob ne je Zn p/je sgmo zgto, c/g b/ pr/JobZ/ gstrezne v/tgmZne Zn bg/or/je. 3 sprejemgnjem brgne se ob/Zbgje tg<ZZ otrobovg osebnost.
PrepgstZmo neješčemg otrobg, c/g /gbbo poje to/Zbo, bo/Zbor sgm že/Z. Tgc/Z če bo nebgj r/n/ bo/j /gčen, ne bo šboJg zg njegovo zJrgvje. Tg-
BHža se Novo leto
Ni praznika brez potice. Tako so bile prepričane naše babice, matere ... No, nič ne bo narode, če tudi mi tako porečemo . ..
TESTO ZA POTICE
60dkg bele moke, kvaseč iz 3 do 4dkg svežega kvasa, 2 žlici mlačnega mleka, 2 žlici moke in 1 žlička sladkorja, 1 rumenjak, 5dkg kuhanega masla ali 7 do 8dkg margarine, 5dkg sladkorja, 2'A do 3 dl mleka, limonina lupinica, sol.
Moko pokrijemo in postavimo na toplo. Medtem pripravimo kvaseč: kvas zdrobi-
Kdo ve kolikim zakonskim drugom nočno žaganje krati spanje in jih spravlja ob pamet. Nobeno žvižganje, pst-pst, ali suvanje pod rebra na zaleže. Smrčalec se zbudi, pokesa, saj si, revež, ne more pomagati, nato pa spet zaspi in čez nekaj časa nadaljuje koncert.
Neprostovoljno nočno občinstvo se pona-
Proti iakoti
Pri preizkusih v ZDA so udeieženci v šestih mesecih shujšati za šest kiiogramov. Učinkovitost tega hujšanja iahko pojasnimo. Debeiuharji so zato tako neznansko iačni, ker jedo ie trikrat dnevno, pa še takrat preveč hiastno pospravijo obroke. Zdravniki trdijo, da živčni sistem ne more tako hitro ..dojemati" žeiodčnih signaiov o poinjenju. Ob taki jedi preide tudi več hra-niinih snovi v kri in siinavko, kar povzroča kopičenje teh snovi v obiiki maščobe. Ob tem najkasneje v treh urah nastane sladkorna praznina, ki v nas spodbudi občutek nevzdržne iakote. Seveda iahko premagamo sto po iakoti in maščobni ..napad" tako, da jemo večkrat, počasneje in manj. Z re-zuitatom boste zagotovo zadovoijni — vsekakor ne boste iačni, neprijetnega saia pa bo tudi manj.
S preizkusi so zdravniki dokazaii, da ob več obrokih ceio shujšamo, če je kaiorij-ska vrednost hrane enaka tisti v treh obrokih. Drži tudi dejstvo, da tisti, ki šestkrat aii sedemkrat nekaj použijejo na dan, nimajo težav s srcem.
Ob koncu naj še enkrat poudarimo, da s čokoiado preiisičimo iakoto, enostavno jo za nekaj časa potešimo.
bo bo po$fg/ rcJg/ČMo /gčen. /g /gčcg otrob rgt/ ;c/
PrZ brgnjenjg Zn pr/ jet/Z bo^/Zrno z otrobom potrpež/j/vZ Zn /jgbezn/u/.
Ne presbgšgjmo pr/ je</Z woj/b *ozgojn;b $po-yobno$t/. 5prejemgnje brgne ngj bo zg otrobg Zn oč/rgi/e pr/jeten obrec/.
mo, prilijemo mleko, dodamo moko in sladkor, zmešamo in postavimo na toplo. Ko vzhaja, penasto umešamo maščobo, rumenjake ali cela jajca in sladkor. Mleko pogrejemo, da je mlačno, ga osolimo in dodamo limonino lupino ter pripravljeno umešamo. Mleka s temi dodatki ne primešamo vsega, nekaj ga prihranimo in ga po potrebi pozneje dodajamo. Iz vzhajanega kvasa, moke in pripravljene tekočine zamesimo ne pregosto testo, ki ga drobno stepamo s kuhalnico tako dolgo, da se loči od posode. Testo po-
vadi jezi, redko pa kdo pomisli, da je smrčanje lahko posledica bolezni (polipi, sinusi) ali deformacija nosu. Včasih celo posledica bolezni dihal ali srca, kar zahteva dolgotrajno zdravljenje.
Kar 35 odstotkov vseh zemljanov smrči. Neprijeten zvok, ki pri tem nastaja, ima različne izvore. Lahko nastane zaradi ovire, ki preprečuje zraku normalen izhod, lahko pa se mehko nebo pri dihanju preveč zatrese, in smrčanje je tu.
Polipi so najpogostnejši vzrok smrčanja. To so izrastki, ki so ovira za zrak. Kirurg jih zlahka odstrani, nato pa je dobro nekaj časa preživeti na morju, in smrčanja bo konec.
Deformiran nos, podedovan ali pridobljen kot posledica udarca ali padca, prisili človeka, da začne dihati skozi usta. In spet je smrčanje tu. Pomaga lahko zdravnik z operacijo.
Odvečna teža, nadloga mnogih ljudi je prav tako lahko vzrok smrčanju. Neki mlad zakonski mož se je po letu dni zakona zredil za celih 11 kilogramov, kar seveda ni nič tragičnega, če le ne bi bil začel nenznosno smrčati. Mlada žena, ta tako dobra kuharica, je že razmišljala o ločenih spalnicah. Pa sta prej le stopila skupaj k zdravniku. Možu je predpisal dieto. In ko se je le-ta rešil odvečnih kilogramov, je nehal smrčati.
Debeli ljudje pa tudi srčni in pljučni bolniki dihajo globlje, hitreje in zajemajo več zraka. Dihajo z zaprtimi usti in čez dan njihovega dihanja sploh ni opaziti. Ponoči pa močnejše tresenje mehkega neba preide v smrčanje.
Kaj nam je torej storiti, če naš najdražji (ali najdražja) smrči? Čimprej se skupaj odpravimo k zdravniku. Če splošni zdravnik ne najde vzroka, bo treba do otorinolaringologa. Zdravnik bo odkril vzrok smrčanja in ga poskušal odstraniti. Lahko pa se zgodi, da se smrčanje tudi potem nadaljuje. Včasih je tre-bo dolgoletnega smrčalca dobesedno na novo navaditi dihati. Razvado, s katero si je prej pomagal do lažjega dihanja, bo sčasoma lahko odpravil.
Včasih pa je seveda vzrok smrčanju le navaden prehlad in poln nos, ko mine prehlad, je tu-di smrčanja konec. Vedeti pa moramo, da je človek, ki smrči, nemara bolan in da ga je treba pozdraviti, pa čeprav gre le za kako nedolžno bolezen.
krijemo in ga denemo vzhajat na toplo. Ko naraste za dvakratno količino, ga razvaljamo za prst na debelo. Pri boljših poticah zadebeljene robove odrežemo. Testo namažemo z nadevom, ki smo ga pripravili med vzhajanjem, testo zvijemo v potico, ki jo denemo v namazan in z drobtinami potresen model. Postavimo vzhajat na toplo-Vzhajano potico namažemo z raztepenim jajcem ali samo z mlekom in denemo v pečico.
Pečica naj bo precej topla. Pečemo približno .1 uro, potice s težkim nadevom pa tudi dalj. Če se nam zgoraj žge, jo pokrijemo z mokrim papirjem ali alu-folijo. Pečeno potico iz modla takoj zvrnemo, da ne postane vlažna in skorjica ne odneha, še toplo potresemo s sladkorno moko. Potico režemo šele drugi dan. Izjema so tiste, ki jih ponudimo tople, kot so npr. ocvirkove ali špehovke.
MEDENA POTICA
Nadev: 'A kg medu, 10dkg sladkorja, 5 dkg masla, 'A kg sesekljanih ali zmletih orehov, 3 žlice ruma, limonina lupinica, malo cimeta in klinčkov, drobtin in mleka po potrebi.
Med, sladkor in maslo denemo v kozico in vse skupaj segrejemo; zavreti ne sme-Ko se malo ohladi, dodamo pol orehov, rum in dišave. Gostoto nadeva uravnavamo 7 drobtinami oziroma z mlekom. Razvaljamo testo in ga namažemo z nadevom; potresemo z drugo polovico orehov in zvijemo.
OREHOVA POTICA
Nadev: 30 do 40 dkg orehovih jedrc, 1'/* dl mleka, 1 pest drobtin, limonina lupinica, nageljnove žbice in cimet, 3 žlice goste smetane, 3 dkg masla, 2 rumenjaka, sneg iz 2 beljakov, 10 dkg sladkorja, 15 dkg orehovih jedrc in drobtin po potrebi.
Zmlete orehe polijemo z vrelim mlekom, dodamo drobtine, dišave, smetano, masla in rumenjaka. Primešamo in dodamo ša sneg. Z nadevom namažemo testo, ga potresemo s sladkorjem in orehi; če je nadev bolj redek, pa še z drobtinami.
Maslo umešamo z rumenjaki.
SKUTINA POTICA
Nadev: 'A do ^Akg skute, 1 do 1'Ad! goste smetane, 10 dkg masla, 2 rumenjaka, 10 dkg sladkorja, limomnina lupinica, sneg iz 2 beljakov, po želji 5 dkg rozin.
Skuto pretlačimo in ji primešamo smetano. Posebej penasto umešamo maslo, rumenjaka ter sladkor in ji dodamo skuto, s sesekljano lupinico vred. Nazadnje primešamo še sneg. Po želji potrosimo po nadevu še očiščene rozine. Če se nam zdi nadev preredek, ga zgostimo z žlico belega zdroba.
Nenaročen nočni koncert
„Kako je vse to žalostno," je utišala glas in počasi s kretnjo, kot bi odvrgla pretežko breme, sedla na klop. Nemočno je spustila roke, pa ji je srce tolklo hitreje, kakor da so legle v mrak, so po tem kriku prihajale iz ust le še trpeče tihe besede.
„Kako je vse to žalostno," je ponovila in malo se je na klopi dvignila opiraje se na eno roko. Vsa tresoča je stiskala z drugo poslednje pismo umrle Mojce. Vsebina jo je trpinčila od jutranje zore do poznega mraka vse dni in noči, odkar ga je našla med knjigami, na polici v kotu izbe. Bito je med slovenskimi koledarji, ki kot svetli žarki ogrevajo slovensko besedo v razočaranih srcih, ker ji sedanjost ni odprla vrat.
Vedno zaničevana in ustrahovana, nikoli v prijateljstvu zalita slovenska beseda na Koroškem pa se kljub vsemu vedno znova dviga iz globin stoletnih korenin. Zato zanjo ne more in ne sme biti smrti!
Ob tej misli se je Zalina žalost prepojila v odpor. V njej se je dvgnilo zaničevanje do svaka Seppa in trgalo sorodstvene vezi, ki so že tako tolikokrat hromele. Že davno bi mu morala izreči resnico. To se kot gora dviga v njej in pada spet v neizrečenem valu misli in hotenj. Kako ginevajo nekoč dane obljube! V Seppu tiči zloba, kača, ki se levi, da spet zastruplja pokrajino, njeno rodno zibelko.
Na poti človečnosti po vojni, na tedaj široki cesti svetlobe — Sepp in njemu enaki niso nikoli pristali.
Nemara moram nekoliko počakati, je pomislila, da se ta žalost v meni uleže, ublaži. Seveda trde besede, to ni dobro, te se ovijajo na kamenit steber in se odbijajo od kamna. Seveda to ni dobro, ne, ni dobro. Bes se ji je spremenil v žalost, žalost v stisko, bolečino.
Pogled ji je blodil nekje na tleh, spet se je spogledal z navzočnostjo oholega Seppa, kot bi njegova praznina in predrznost potrjevala nekaj, česar bi z ničemer ne mo-
*++++++++++*+++++++++++++++++++*++++++++*++++++++++++++++++++*
gla zrahljati ali odstraniti. Tako je moralo biti tedaj in tudi v prihodnje bo tako. Prešinila jo je slutnja, da je zanj vsa preteklost nekaj dokončnega in naj to sled pusti mimo.
„Kaj bi pojasnjeval. Bila je pač vojna," se izvije Sepp iz svoje lastne neprizadetosti. Vojna.
Zrak v izbi je postal težak. V prostor so legle težke misli preteklosti in Zala je dihnila lastno misel, kot bi imela odprto pot, še tja in tja in potem k cilju.
Pred tolikimi leti... vmes je dolga praznina.
Vojna, krvava in grenka, grozotnejša kot kdajkoli prej. Po prvem strelu so se nacisti utapljali vedno globlje v kri in temo. Kjer se je uporna iskra vžgala, je bila pogašena in polita s krvjo. Poljane in planine so se lomile v krčevitem boju. Zapori, taborišča, nacistična krvava pot je spletala usodo narodov in stiskala posameznika ko bohotnica do poslednjega diha.
Taborišča! Kar vemo iz temine koncentracijskih taborišč, je le košček v ogromnem krvavem temnem mozaiku vojnih zločinov.
Z votlim glasom, kot bi hotela zasuti globoko jamo človeškega gorja, razpetega med vojno, je trgala iz sebe besedo za besedo, kot bi se srčna kepa dvomov metala v beli dan.
„Kdo te je poslal na našo slovensko domačijo, ko so nas v trdi noči odgnali v taborišče?" je skušeno vprašala. „Kdo?"
Za trenutek je premolknila. Presenečenemu Seppu so se na vratu napele žile.
„Kdaj si podpisal?" je begala beseda v vse kote izbe in se odbijala ob javorovi mizi, ki je kot osamljen spomin na mirne čase še stala v levem kotu.
Zakopala je glavo v dlani in neznosna teža se je naselila vanjo. Še vedno je tam sedela, zgrbljena od teže besed, nato pa je dvignila glavo in uprla pogled vanj. Vpra-
šanje je prinašalo s seboj duh po krvi.
Sepp je molčal in gledal v tla. Hotel je dvigniti roko, da bi malomarno potrepljal Zalo po rami, pa mu je v trenutku omahnila. Zaje! je sapo in zapel gumb na rjaveti! suknjiču, ne da bi ji gledal v oči. Rjave suknjiče, vojaške, je cenil. V njih se je počutil najbolje. Iz rokava je gledale žilnata krvotočna roka, tirnica v pretekli vojni na vlake smrti. Taki tiri so se vili iz heimatbunda v slovenske koroške vasi in naravnost teh smeri je vodila v smrt.
S svojimi, od kajenja porumenelimi prsti, si je zapo' še zadnji gumb suknjiča, se zravnal, zajel sapo in zavpH-„Strich daruber!" ne da bi jo pogledal. Še enkrat je trdno prestopil. Negibno in ošabno so gledale njegove oči; nit' ene gubice ni bilo na njegovem gladkem čelu.
„Krieg ist Krieg," je zamahnil z roko.
Ob tem udarjajočem pogovoru se je potrjevala njena misel, kako ni v njem razumne preudarnosti, kako bi sa na dani ukaz spet sprelevi! v zatiralca. Ničesar ni nikol' zajel iz čustev človečnosti pokojne žene Mojce. Tako se spet razrašča v njem nadutost, se dviga objestno vse-nemštvo, ki na novo prižiga ogenj v vrtincu kalnih voda-„Zakaj sbvraštvo in laž, ko si nas toliko želi prijateljstva in resnice," je menila.	..
Prižgal je cigareto, dim v gostih kolobarjih je zameg'" prostor.	,
..Nadutež," je bruhnilo iz nje. Zdrznila se je in ktt bi obvisela noč, se je dušila v besedah: „Ko je mlad ljubezen peljala sestro Mojco po vojni prek Drave na tv° dom, si pa navidezno na stežaj odprl vrata spoštovanj do obeh jezikov. Kako si gojil ta cvet, da je roža usahnila Vsadil si dvom v srca Mojčinih otrok ..."
Besede so se pretrgale.
(Dg/jf pri/jor/rij"^
Dve materinščini v isti šoli ita mednacionalne vezi
Podoba dvojezične šole v Prekmurju
krep
Pisati o dvojezičnem šolstvu, izhajajoč predvsem iz zakonskih določil 'n predpisov, je nekaj povsem drugega, kot približati se stvarni podobi; upoštevajoč najrazličnejše odmere. Značilno je namreč, da se je v javnih občilih dvojezično šolstvo pojavljalo predvsem skozi črko uradnega predpisa, torej, kaj prinaša novi zakon, kakšne pravice daje in temu podobno. Nato sta še dve skupini Napisov, ena, ki je nastala nekako ob desetletnici dvojezičnega šolstva in ki sledi žgočim razpravam o miselnosti dvojezičnosti (z vsemi odmevi doma in onstran naših meja), in druga, ob dvajsetletnici (1979), katerih značilnost je slavnostna naravnanost, hkrati pa je v njih zaznati odgovor, da Je dvojezična šola z doseženimi uspehi potrdila zastavljeni koncept, natančneje to potrjujejo visoki učni rezultati in prijateljsko sožitje pripadnikov slovenske in madžarske narodnosti.
DVOJEZIČNA ŠOLA S 70 UČITELJ)
Beseda je o šoli, ki ji na svetu sko-taj ni para, čeprav tudi drugod poznajo dvojezične šole. Bistvena razlika je v tem, da drugje, tudi na avstrijskem Koroškem, dvojezično šolo obiskujejo zgolj pripadniki manjšinskega naroda, večinski se šola v enojezični šoli. Na narodnostno mešanem območju Prekmurja dvojezične šole j— 4 popolne dvojezične osnovne šole in 7 podružničnih šol — obiskujejo tako slovenski kot madžarski otroci. kJajvečja dvojezična šola, ki je ob onem tudi najbolje opremljena in kjer Poučuje 70 učiteljev, ki imajo vsi Zahtevano — za dvojezične šole še Posebej predpisano izobrazbo (kar je za osnovne šole na Slovenskem redek primer), je osnovna šola Drago Lugarič v Lendavi. Njen ravnatelj Franjo Bobovec je povedal, da letos solo obiskuje 940 učencev, med nji-*ni nekaj več kot polovica madžarske narodnosti, 50 jih je iz sosednje Hrvaške, in seveda Slovenci. Pouk na ttižji stopnji poteka v slovenskem in (Madžarskem jeziku nekako v razmerju pol-pol, vendar, kot so soglasno tnenile na pogovoru pri ravnatelju Uavzoče učiteljice, ni moč vselej upoštevati takšnega razmerja. Ni togosti, včasih se pogovarjajo v slovenščini, včasih pa več v madžarščini. Temeljno pravilo je, da učenec sam izbira, v katerem jeziku se bo izražal, seveda brez prisile, kajti rabe jezika okolja ne ocenjujejo. To pomeni, da Začetne težave z izražanjem bodisi v slovenščini bodisi madžarščini ne Vplivajo na oceno.
Praksa pa jih je napeljala k upo-tabi — kot so jo imenovali — stimulativne ocene, ko z višjo oceno ovrednotijo znanje, ki ga je učenec Pokazal, uporabljajoč jezik okolja, kakšno ravnanje spodbuja, da se slovenski otroci izražajo v madžarščini m obratno, kar brez dvoma zagotavlja ustrezno razumevanje obeh jezikov v okolju. Na višji stopnji osnovnošolskega pouka postopoma začenja Prevladovati slovenščina, in če je moc govoriti o razmerju, se to ustali pri 70:30. Na šoli, kjer poučuje približno polovica učiteljev madžarske narodnosti, so poudarili, da je takšno razmerje nujno zaradi poznejšega vključevanja v srednie šole (kar 94 odstotkov učencev OŠ Drago Lugarič nadaljuje šolanje na srednji stopnji), vselej pa so pozorni do tega, da temeljne pojme in vso terminologijo, ki se uporablja na predmetni stopnji, razložijo v obeh jezikih.
VSE SE ZAČNE V VRTOH, SKOZ! !GRO
Glede izražanja v materinščini oziroma v jeziku okolja so še povedali, da je v zadnjem času mnogo manj težav in sicer zato, ker se otroci z jezikoma srečajo v vrtcih. V Prekmurju namreč deluje 29 dvojezičnih Vzgojnovarstvenih oddelkov, v katere je vključeno 565 otrok. Prav v vrt-pih se, kot so dejali, otroci skozi igro 'n spodbudo usposobljenih vzgojiteljic najlaže naučijo jezika okolja. Nasploh v prve razrede osnovnih šol Vpišejo okoli 30 odstotkov učencev, ki že uporabljajo oba jezika, med nji-
mi zlasti otroci iz mešanih zakonov in otroci, ki živijo v izrazito narodnostno mešanem okolju. (Raziskava o govornem obnašanju učencev dvojezičnih šol Albine Luk, ki je bila objavljena ob 20-letnici dvojezičnega šolstva, navaja, da je v skupini anketiranih učencev sedmega in osmega razreda odgovorilo: v skupini Madžarov, da jih 38,17 odstotka uporablja madžarščino kot jezik, ki ga izključno uporablja v tej govorni situaciji; Slovenci komunicirajo izključno v slovenščini v 56,25 odstotka. Izključna raba drugega jezika v govorni situaciji v šoli doseže pri Madžarih
33,60 odstotka, pri Slovencih pa 12.25 odstotka. Pri nediferencirani rabi obeh jezikov v šoli pri Madžarih in Slovencih ni pomembnih razlik: Slovenci uporabljajo oba jezika v 27,42 odstotkih, medtem ko je pri Madžarih komunikacija v obeh jezikih prisotna v 25,41 odstotka.)
Delo v šoli je zadnja leta v mno-gočem olajšalo tudi obsežnejše izdajanje dvojezičnih učbenikov. Ti so v celoti na voljo za nižjo stopnjo, za predmetno stopnjo pa si pomagajo s povzetki v madžarskem jeziku, ki obenem zajemajo vso strokovno terminologijo. Na šoli so poudarili, da jim
Dvojezična osnovna Sola Drago Lugarič v Lendavi
pogosto menjavanje učbenikov otežuje delo, saj prirejanje in prevajanje novih knjig terja veliko truda. Učenci dobijo vse učbenike brezplačno v šoli, kar velja tudi za enojezične slovenske šole v lendavski občini. Manjka jim učbenik družbenomoralne vzgoje, čitanko pa dobijo v Vojvodini, kar jim povzroča določene težave zaradi precejšnjih razlik v učnih programih. Po besedah ravnatelja OŠ Drago Lugadič učenci zelo pogosto segajo po knjigah iz šolske knjižnice, ki hrani okoli 17.000 knjig, spet nekako polovico slovenskih in polovico madžarskih, ki jih kupijo predvsem v Vojvodini, nekaj pa jih je podarila tudi LR Madžarska.
Poleg pouka, pri katerem ob nekaj nad 6-odstotnem osipu dosežejo 99-odstotni letni uspeh, so pomemben most zbliževanja učencev obeh narodnosti tudi interesne dejavnosti. Na šoli jih je kar 50. Vendar po mnenju učiteljic nič ne odtehta bolj kot izrazito individualno delo z učenci. V razredu jih je največ 24, tako da je časa za diferenciran pouk dovolj.
Korak naprej je uvedba dvojezičnega oddelka s pedagoško usmeritvijo na srednji šoli v Lendavi, prihodnje leto, ko bodo vprašanja izobraževanja pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti urejena z novim zakonom (ta je prav zdaj v skupščinski obravnavi) pa nameravajo odpreti (v Murski Soboti) še ekonomski in družboslovni dvojezični oddelek. Kot pomemben dosežek zbliževanja Slovencev in Madžarov so omenili srednješolski oddelek slovenskih učencev, kjer poučujejo madžarščino kot jezik okolja in kjer učenci dosegajo zelo dobre rezultate. (Odlomek)
Branimir Nešovič
(De!o, Ljubtjana)

RADIO — TELEVIZIJA

		AVSTRtJA 1
		PETEK. 4. H.: 9.00 Poročila
ke — 9.30 Ruščina — 10.00 Naravne obiike — umetne obiike — 10.30 Litije na potju — 12.00 Mat! Courage — 13.C0 Redakcija — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.30 Pustotovščine Toma Saw-yerja in Huckteberryja Pinna — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Panoptikum —
18.30	Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Derrick — 21.20 Humor ne pozna meja — 22.10 Rektama in šport
—	22.20 „Kompjuterska kriminatiteta" —
23.30	Poročita.
SOBOTA, 5. 12.: 9.00 Poročita — 9.05 An-gteščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Presenettjiva voda — 10.55 Svetovni poka! — vetestatom za moške —
12.30	Eggenbergerjev gtasbeni kotedar —
13.00	Redakcija — 14.2 Heidetberška romanca — 16.00 tz partamenta — 17.00 Kdo rokodetči z nami? — 17.30 Napete pustotovščine — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki in šport — 20.15 Astro-show — 21.50 šport — 22.10 Mikis Theodorakis — 23.00 Poročita.
NEDELJA, 6. 12.: 11.00 Uvod k današnjemu ORF koncertu — 11.15 ORF koncert —
12.50	Nasprotovati ni težko — 15.15 Varujte se p!avotask — 16.45 Katif Storch — 17.15 Nits Hotgerson — 17.40 Hetmi — 17.4 Ktub seniorjev — 18.30 Avstrijska tjudska gtas-ba — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.20 Adventni pogovor — 19.30 čas v stiki in šport
—	20.15 Samoportret opernega norca —
21.15	Opera v madžarskem jeziku — 22.15 Šport — 22.30 Poročita.
PONEDELJEK, 7. 12.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Prosim k mizi — 10.00 Kjer so stanovati bogovi — 10.30 Verujte se ptavotask — 12.00 tz partamenta — 13.00 Redakcija — 17.00 Za predšotske otroke — 17.30 Lgssie — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 To je ostato od dvogtavega orta — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Po-nedetjski šport — 21.05 KAZ & Co. — kri-minatka — 21.50 šport — 22.50 Poročita.
TOREK, 8. 12.: 10.00 Draga mama — dragi sin — 10.20 Huzar Fanfan — 14.50 Heidi
—	16.30 Konjiček bet kot sneg — 17.00 Čevtjar in njegovi prijatetji — Očetova žena in jaz — 17.55 Hetmi — 18.00 tntegra-c ja — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 ČC3 v stiki in šport — 20.15 Prižgimo tučko — 21.45 Pesnik, čarovnik in prerok — 22.45 šport — 23.00 Poročita.
SREDA, 9. 12.: 9.00 Poročita — 9.05 Že!ez-nica skozi pragozd — 9.25 Svetovni poka!
—	statom za moške — 11.30 Deto včeraj in danes — 12.25 Svetovni pokat — statom za moške — 14.00 Redakcija — 17.00 Rešite!j živtjenja — 17.50 Viki in močni možje —
17.55	Otrokom za tahko noč — 18.00 Smeh na recept — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki
—	20.15 Tekmovanje v Bombay — 21.45 Zr-catne stike — 22.00 Poročita.
ČETRTEK, 10. 12.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Dežeta in tjudje
—	10.C0 Božji gtasbenik: Anton Bruckner —
10.30	Snežne opice na Japonskem — 11.10 Wattoni — 11.55 Svetovni pokat: Vetestatom za moške — 13.30 Redakcija — 17.00 Za predšotske otroke — 17.30 Marco — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 TV kuhinja
—	18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije —
19.30	čas v stiki — 20.15 „Primer nekega karierista" — 22.05 šport — 23.00 Srajca, ki jo upravtjajo — 23.40 Poročita.
AVSTRtJA 2
PETEK, 4. 12.: 10.55 Svetovni pokat: smuk za moške — 17.C0 Svetovni pokat: Smuk za moške — 17.30 Nasprotovati ni težko —
18.00	Gaterija — 18.30 Brez nagobčnika —
19.15	Otroci pripovedujejo ... — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Ptedoaje za jezerca in mta-ke — 21.20 Potitika v petek — Deset pred deseto — 22.20 Proktetstvo črnega rubina
—	23.55 Poročita.
SOBOTA, 5. 12.: 14.25 Svetovni pokat*: vetestatom za moške — 15.45 Koncertna ura
—	17.00 Draga družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Traiter — 19.30 čas v stiki *—
19.50	„Primer za tjudskega odvetnika?" —
20.15	Vas brez moških — 21.55 Laura — 23.20 Uporniki iz Liang shan po-a — 0.05 Poročita.
NEDELJA, 6. 12.: 10.00 Matineja — 16.25 Adventno petje — 17.00 Serengeti — 17.45 Dire straits — 18.30 Okay — 19.30 čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted — 20.15 Cot-tin — 21.50 Uporniki iz Liang shan po-a —
22.35	Poročita.
PONEDELJEK, 7. 12.: 8.55 Svetovni pokat: statom za ženske — 11.5 Svetovni pokat: statom za ženske — 18.00 Perspektive —
18.30	Dunajska družinska zgodba — 19.15 Otroci pripovedujejo ... — 19.30 čas v stiki — 20.15 Dattas — 21.05 Puščava v mestu — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Dan detfina — 0.05 Poročita.
TOREK. 8. 12.: 16.05 Poj z nami — 16.40 Adventno petje — 17.10 tvana na grmadi
—	18.30 Dunajska družinska zgodba — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 čas v stiki
19.15	„Baktja brez napak" — 20.15 Cottin — 21.45 Etias Canetti — 22.45 Anatotij Karpov. Viktor Korčnoj — 23.15 Poročita.
SREDA, 9. 12.: 16.45 tz partamenta — 18.00 Dežeta in tjudje — 18.30 Dunajska družinska zgodba — 1915 Otroci pripovedujejo
—	19.30 Čas v stiki — 20.15 Cafe Centra) —
21.00	Otrok in njegov svet od včeraj —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Umetnine
—	23.10 Uporniki iz Liang shan po-a —
23.55	Poročita.
ČETRTEK, 10. 12.: 16.15 tz partamenta —
17.30	Siika in gtasba — 17.45 Tehnike tikov-ne umetnosti — 18.00 Po Avstriji — 18.30 Dunajska družinska zgodba — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 čas v stiki — 20.15 10 a!i manj — 22.20 Ktub 2 in poročita.
ORF - KOROŠK) RADtO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 4. 12.: 14.10 Obzornik — Zate potko to vrtimo — Spominjamo se.
SOBOTA, 5. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 6. 12.: 7.05 Duhovna miset — Naj pesmica naša darito vam bo.
PONEDELJEK, 7. 12.: 14.10 Obzornik, napoved sporeda — tz tjudstva za tjudstvo —
16.00	J. Totmajer: Snegutjčica (rad. šotska oddaja za šotarje od 1.-3. šotske stopnje).
TOREK, 8. 12.: 7.05 Praznična oddaja.
SREDA, 9. 12.: 14.10 Obzornik — Za oddih
ČETRTEK, 10. 12.: 14.10 Obzornik — Gtasbeni mojstri.
OBVESULO POKOJNtNSKE ZAVAROVALN)CE ZA DELAVCE
Pokojninska zavarovatnica za deiavce sporoča, da bodo v mesecu decembru v siedečih krajih uradni dnevi:
Šmohor 300, občinska hiša
7. dec. 8.—12. ure
Labot 65, občinska hiša
18. dec. 8.—12. ure
Beijak, Kaiser-Josef-Piatz 1 Delavska zbornica
22. dec. 8.—12. ure
J U GOS LAV! J A
PETEK, 4. t.: 8.50 TV v šoli 16.20 Smuk za moške, posnetek iz Vat d tsera — 17.10 Poročita — 17.15 Padta z neba, češka otroška serija — 17.45 Artiče '81 (srečanje pihatnih orkestrov) — 18.15 Obzornik — 18.25 V senci energetske krize — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Martin Eden, itatijanska nadatjevanka —
21.00	Ti dnevi, ta teta — 21.50 V znamenju
—	22.05 Nočni kino: Ceddo, senegatski fitm.
SOBOTA, 5. 12.: 8.15 Poročita — 8.20 Gtasba za cicibane — 8.35 Popotovanja škrata Hajaška, češka otroška serija — 8.45 Je-tenček, otroška serija — 9.15 Pisani svet —
9.35	Jedrska revotucija — 10.05 Sindikati ati stranka, aktuatna oddaja — 10.55 Vat dtsere: Vetestatom za moške, prenos 1. teka — 12.30 Srečno, tujka, avstratska nadatjevanka — 13.25 Poročita — 14.25 Vat d tsere: Vetestatom za moške, prenos 2. teka — 17.05 Poročita — 17.10 Kdo je videt
veter, kanadski mtadinski fitm — 18.50 Naš kraj — 19.05 Ztata ptica — 19.10 Risanka —
19.15	Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Roparji vtaka, ameriški fitm
—	21.35 Prva sobota — 22.20 TV kažipot — 22.40 Poročita.
NEDELJA, 6. 12.: 9.20 Poročita — 9.25 2iv žav, otroška matineja — 10.20 Anno Domini 1573, nadatjevanka — 11.10 TV kažipot —
11.30	Narodna gtasba — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročita — 15.05 Festivat re-votucionarne in rodotjubne pesmi — 16.45 Poročita — 16.50 Carigrad, dokumentarna oddaja TV Priština — 17.10 športna poročita — 17.20 Poticijski pes, španski fitm — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Manj strašna noč . . ., TV nadatjevanka — 21.00 Tabu
—	moč navade — 21.25 športni pregted
—	21.55 V znamenju.
PONEDELJEK, 7. 12.: 8.45 TV v šoti — 17.15 Poročita — 17.20 Ciciban, dober dan —
17.35	Burteska — 18.00 Za zdravo živtje-nje — 18.10 Ustvarjatna igra vodi k ustvar-jatnemu detu — 18.35 Obzornik — 18.45 Pop godba: Visoka napetost — 19.15 Risanka
—	19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj
—	19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik —
19.55	Vreme — 20.00 Voranc, predstava Drame SNG Ljubtjana — 21.50 35 mm, oddaja o fitmu — 22.50 Poročita.
TOREK, 8. 12.: 9.25 Aprica: Vetestatom za moške, prenos 1. teka — 13.25 Aprica: Vetestatom za moške, prenos 2. teka — 14.40 Šotska TV — 16.15 Vetestatom za moške, posnetek iz Aprice — 17.25 Poročita — 17.30 Potovanje škrata Spančkutina, češka otroška serija — 17.40 Nihče kakor jaz, mtadin-ska serija — 18.10 škotski ansambet dud —
18.30	Obzornik — 18.40 Mostovi - Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost
—	18.55 Knjiga — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme —
20.00	Skupno, oddaja TV Priština in drugih jugost. studiev — 21.05 Ženske z oba-te, francoska nadatjevanka — 22.35 Poročita.
SREDA, 9. 12.: 9.25 Madonna di Cimpigtio: Statom za moške, prenos 1. teka — 12.25 Madonna di Cimpigtio: Statom za moške, prenos 2. teka — 15.55 Statom za moške, posnetek iz Madonne di Cimpigtio — 17.05 Poročita — 17.10 Cirkus — 17.35 Romantika proti ktasicizmu — 18.05 Okrogti svet —
18.15	Obzornik — 18.30 PMZ Ceije '81: Skoraj samo dekteta — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme —
20.00	Fitm tedna: Potetna svettoba, švicar-sko-francoski fitm — 21.50 Miniature — 22.00
ČETRTEK, 10. 12.: 8.55 TV v šoti — 16.30 Su-pervetestatom za moške, posnetek iz Madonne di Cimpigtio — 17.30 Poročita —
17.35	Jetenček — 18.05 Mozaik kratkega fii-ma: Turizem in gospodarstvo Argentine, argentinski fitm — 18.30 Obzornik — 18.40 Jože Medic, dokumentarna reportaža — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 tz živtjenja neke narkomanke, dokumentarna drama — 21.00 625 — 21.40 V znamenju
RADtO LJUBLJANA
PETEK, 4. 12.: 4.30 Dobro jutro — 6.10 Prometne informacije — 8.00 Poročita — Prometne razmere — 8.08 Z gtasbo v dober dan — 11.35 Znano in pritjubtjeno — 13.50 čtovek in zdravje — 14.25 Voščita — 19.25 Obvestita in zabavna gtasba — 19.45 Z an-sambtom Mihe Dovžana — 20.00 Uganite, pa vam zaigramo — 24.00 Poročita.
SOBOTA, 5. 12.: 4.30 Dobro jutro — 6.50 Dobro jutro, otroci! — 9.00 Z radiom na poti — 10.05 Amaterski zbori pred mikrofonom — 12.40 Veseti domači napevi — 14.05 Kutturna panorama — 19.35 Mtadi mostovi — 20.00 Sobotni zabavni večer — 21.30 Oddaja za naše izsetjence.
NEDELJA, 6. 12.: 5.00 Dobro jutro! — 8.07 Radijska igra za otroke — 9.05 Še pomnite, tovariši! — 11.10 Voščita — 15.10 Pri nas doma — 17.50 Zabavna radijska igra —
20.00	V nedetjo zvečer.
PONEDELJEK, 7. 12.: 4.30 Dobro jutro! — 8.08 Z gtasbo v dober dan — 12.10 Vetiki revijski orkestri — 14.25 Voščita — 18.00 Na tjudsko temo — 19.45 Z ansambtom Toneta Žagarja — 20.00 Kutturni gtobus — 21.05 Gtasba vetikanov — 22.00 Poročita — Našim rojakom po svetu — 24.00 Poročita in konec oddaje.
TOREK, 8. 12.: 4.30 Dobro jutro! — 8.08 Z gtasbo v dober dan — 8.30 tz gtasbenih šot — 11.35 Znano in pritjubtjeno — 15.00 Dogodki in odmevi — 18.00 Sotočje — 19.35 Lahko noč, otroci! — 19.45 S kitaristom Bojanom Drobežem — 20.00 Stovenska zemtja v pesmi in besedi — 21.05 radijska igra.
SREDA, 9. 12.: 4.30 Dobro jutro! — 6.50 Dobro jutro, otroci! — 9.05 Z radiom na poti — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.25 Voščita — 19.00 Radijski dnevnik — 19.45 Z ansambtom Ludvika Lesjaka — 20.00 Naj narodi pojo — 22.00 Poročita — Našim rojakom po svetu — 23.10 Jazz pred potnočjo.
ČETRTEK. 10. 12.: 4.30 Dobro jutro! — 8.08 Z gtasbo v dober dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.20 Koncert za mtade postu-šatce — 18.00 Vsa zemtja bo z nami zapeta .. . Kako je nastata Bitečanka — 19.45 Z Ljubtjanskim jazz ansambtom — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Loče nad Baškim jezerom
Pretekli teden je praznovat v Bačah svoj osemdeseti živijenjski jubiiej, daieč naokoii znani kmet, narodnjak Hajnžek Kargi p.d. Je-rutov oče.
Za ta praznik so se zbrali na Jerutovi domačiji sorodniki, znanci in nekdanji tovariši od požarne brambe. Domači pevci pa so slavljenca počastili z glasbenim darom, z lepo slovensko pesmijo. Za SPD „Jepa-Baško jezero" je naslovil predsednik društva Franček Černut besede zahvale jubilantu za njegovo dolgoletno delovanje kot prosvetašu in zadružniku. Orisal je pot človeka čigar plemeniti značaj vsakdo ceni, ki ga le pozna. Njegova radodarna, nesebična roka je bila vedno pripravljena pomagati, kjer je bilo pač potrebno; pa naj je bil to so- ali drugače mišljenik — v ospredju je bil vedno le človek. Dva težka udarca sta hudo prizadela to pravo slovensko korenino, jo močno omajala a kloniti je nista mogla. Leta 1962 je požar uničil gospodarsko poslopje, velika je bila škoda a le še trdneje je prijel, tedaj šestdesetletnik, za delo. S krepko pomočjo svoje življenjske družice Lizike in še mladoletnih treh otrok je postavil novo domačijo z modernim gospodarskim poslopjem. A kmalu je še bolj kruto posegla grenka usoda v srečno Jerutovo družino — prerana smrt je Hajnžeku iztrgala skrbno ženo, otrokom pa ljubljeno mater. In kakor školjka porodi iz svoje bolečine dragoceni biser, tako je v srcu težko preizkušenega očeta vzklil še žlahtnejši biser ljubezni do svojih otrok, saj jim je moral nadomestiti tudi še izgubljeno mater.
Danes so otroci dorasli in na Jerutovem gospodari sila podjetni sin Folti, ki marljivo hodi po očetovi poti; mladi vnuk Marijan pa je gotovo dedejev ljubljenec. Jubilant pa je še poln svežine, živo spremlja dogajanja po svetu, je zelo odprt modernemu kmetovanju in rad obiskuje slovenske prireditve; gori za narod, kot v mladih letih. Vselej ga srečaš nasmejanega in naravnost košček navihanosti zablešči v njegovih očeh kadar pripoveduje dogodivščine iz mladosti. Prijetno je kramljati z njim, vedno spet izveš kaj novega, vedno spet odkriješ delček neposredne zgodovine iz okolice Baškega jezera. Pa tudi danes mu življenje še ni praznik, kvečjemu le bolj umirjen delovni dan.
Jerutovemu očetu želimo še mnoga zdrava in zadovoljna leta sončne jeseni.
O
V zvezi s 85-letnico Hajnžka Kargla je jubilanta obiskala tudi delegacija pod vodstvom predstavnika Slovenske kmečke zveze in Skupnosti južnokoroških kmetov, Ludvika Lesjaka in mu čestitala ter mu podelila dar v obliki knjige.
Manj nasprotnikov jedrske energije
Menda se manjša število nasprotnikov za pogon jedrske elektrarne v Zvventendorfu. To je namreč ugotovitev zadnje preiskave IFES-a. Rezultat te preiskave je bil sledeč: samo 33 odstotkov Avstrijcev je še proti pogonu jedrske elektrarne v Zvventendorfu, za pa 48 odstotkov, 16 odstotkov se je vzdržalo glasu. To je poročal na tiskovni konferenci družbe za energetiko, dr. Heinz Kienzl. Kienzl je ta pojav razlagal tako, da je danes drugačna situacija kot je bila za časa referenduma. Prebivalstvo je namreč
Slovensko planinsko društvo v Celovcu sporoča, da je planinska postojanka „Koča nad Arihovo pečjo" na planini Bleščeči od 1. decembra naprej odprta samo ob nedeljah in to redno skozi celo zimo do L maja 1982. Od 1. maja 'naprej pa je koča spet normalno odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Planinci, ki delajo takoimenovano Evropsko pot, ki se vleče iz avstrijske Štajerske preko Karavank in Karnijskih Alp do Siliana na Vzhodnem Tirolskem, imajo priložnost, da od 1. maja naprej do 1. decembra prenočujejo v slovenski koči. Mimo koče vodi omenjena Evropska pot z markacijo 03. Mnogo planincev se je že poslužilo te možnosti. To pot delajo predvsem planinci iz Zvezne republike Nemčije.
Koča nad Arihovo pečjo je edina laninska postojanka v Karavankah, i je tudi pozimi redno odprta (ob nedeljah) in to pri vsakem vremenu. Odprta je zaradi tega, ker dežurni-ki opravljajo hkrati tudi meteorološko službo. Mimo koče na Bleščeči so zgradili gorsko cesto, ki se v serpentinah vije proti jugu do nekdanje Lichtensteinove lovske koče (pičlih 1300 metrov višine). Pot služi spravilu lesa s tega območja Karavank. Pod navpično Arihovo pečjo je bil nekoč partizanski bunker. Na njegovem mestu stoji danes lesen križ. Do tega bunkerja je markirana pot označena z napisnimi tablami „Partizan-ski bunker". Pred nedavnim so kmetje nad bunkerjem podirali les. Pri tem so bila žrtev tudi drevesa, na katerih so bile nameščene napisne table.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slo venskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik Andrej Kokot; uredništvo: 9020 Celovec/Kla genfurt. St. RuprechterstraiSe 19/IV (Sindok) tetefon 84 9 24, teleks 42088; uprava: 9021 Celovec/Klogenfurt, Gasometergasse 10. te ieton 82 5 50 - Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava. Celovec - Borovlje
spoznalo, da premog, olje in plin, ki naj bi nadomestovali jedrsko energijo povzročajo tudi velike probleme, saj so veliki onesnažitelji našega okolja.
Na konferenci so menili, da tudi vodne elektrarne na naših avstrijskih rekah ne zadoščajo, da bi Avstrija bila neodvisna od importa energije. Skratka, če hočemo, da ne bomo imeli težav s preskrbo energije bo pač le treba pognati jedrsko elektrarno v Zvventendorfu in tako zadostiti potrebam po energiji v Avstriji.
Pošteni lastniki gozda so tablo demontirali in jo spet namestili na drugem vidnem mestu, tako da še naprej služi planincem in turistom, da pridejo k bunkerju. Res plemenita in hvalevredna gesta naših kmetov.
Kot smo že večkrat poročali v Slovenskem vestniku, planinska postojanka „Koča nad Arihovo pečjo" (1080 m) ni oskrbovana. Obiskovalci koče si v dobro opremljeni kuhinji sami lahko pripravijo s seboj prinešeno jedačo in pijačo. Skratka koča je sa-moprehranjevalnega tipa. Med tednom, ko je koča zaprta, imajo člani Slovenskega planinskega društva pravico do uporabe koče. Ključ dobi vsak član, ki je plačal članarino tekočega leta (potrdilo — žigosana izkaznica, poštna položnica ...). Kdor želi imeti ključ, naj se obrne na gospodarja koče Tončeja Korena, trgovina s čevlji v Šentjakobu v R. 124 ali na predsednika društva Lubota Urbajsa, Zoprače pri Vrbi, Haydn-weg 4.
Velika vas pri Šentjakobu v Rožu
V ponedeljek smo spremljali k zadnjemu počitku na šentjakobskem pokopališču Janeza Fanturja pd. Mežnarja iz Velike vasi. Po daljši bolezni nas je v 80. letu starosti za vedno zapustil. Njegovo smrt objokujejo otroci in žena, ki so bili zelo navezani na tega srčno dobrega človeka. Z njimi žalujejo tudi vsi, ki so poznali pokojnika. Kot že domače ime pove, je bil mežnar, po poklicu pa je bil nameščenec cestne uprave, ali po domače cestar. Kot vse v življenju je tudi službo cestarja vzel zelo resno. Dobro se ga spominjamo, ko še ni bilo nove ceste med Reko in Rožekom. Kako je z veliko vnemo že navsezgodnje v proslu-lih Meieh (izredno strm klanec) po-
Pripravljalni odbor za ustanovitev krajevnega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem za občino Zitara vas vabi na
USTANOVNI SESTANEK
ki bo v soboto 12. dec. 1981 ob 19.00 uri v gostilni Štern v Stari vasi.
V okviru ustanovnega sestanka bo tajnik Zveze slovenskih organizacij tov. Feliks VVieser spregovoril tudi o trenutni narodnopolitični situaciji s posebnim ozirom na izjavo obeh osrednjih organizacij.
Tov. Teodor Domej pa bo v posebnem dia-predavanju aovoril o novejši zgodovini koroških Slovencev s poudarkom na Zitaro vas.
Večji del večera pa bo posvečen konkretnim akcijam in problemom v občini Zitara vas.
Vsi prisrčno vabljeni.
Pripravljalni odbor
sipal pozimi cesto, da so se avtomobilisti pretolkli čez klanec. Da, službo je jemal zelo resno, kakor tudi vse drugo česar se je lotil. Drugače pa je bil veselega sončnega značaja in zaradi tega priljubljen in spoštovan pri vseh, ki so ga poznali. To je pokazala tudi množična udeležba na pokopališču. V Rožu je slovel tudi kot „vad-vovec" na porokah. To funkcijo je opravljal v splošno zadovoljnost. Sploh je bil človek, ki je hotel vsakemu dobro. Kot pravi Rožan je ostal zvest tradiciji svojih prednikov in to prenesel tudi na potomce.
V cerkvi in pred odprtim grobom so se od pokojnika poslovili domači pevci in pevci iz Podgorij in mu tako izkazali poslednjo čast. Pogrebni obred je opravil domači župnik Andrej Karicelj.
Pokojnega Janeza Fanturja bomo ohranili v nepozabnem spominu, ženi in otrokom z družinami pa ob težki izgubi izrekamo naše globoko sožalje.
Slovensko planinsko dtušfvo Celovec vabi na
IZLET V NEZNANO v nedeljo 13. decembra 1981 Zbirališče oz. odhod od slovenske pla-nin:ke postojanke . Koče nad Arihovo pečjo" ob 8. uri [ob vsakem vremenu). Kam se bomo podali je odvišno od vremena. Na programu so: lepa, Komnica ali Gračenica. Prisrčno vabljeni}
Oanes dan žaiovanja v Jugos!aviji
Svet je pretresla vest, da se je v torek na otoku Korziki razbiio jugosiovansko ietaio in da je v tej nesreči zgubiio živ-ijenje 180 ljudi. Nesrečno ietaio je za praznike poieteio iz Ljubljane (Brnika) na enodnevni iziet v giavno mesto Korzike Ajaccio. Nedaieč od mesta pa je prišio do nesreče — ietaio je treščiio na višini 700 m v goro.
Kako je prišio do nesreče še ni znano. Po vsej verjetnosti sta biii vzrok dve stvari — da radarske naprave na ietiišču spioh nimajo in da je biio zeio siabo vreme brez vidljivosti (ob iepem vremenu bi ietaio lahko pristaio brez radarske pomoči).
Med ponesrečenci so samo Jugosiovani oziroma Siovenci. Čarterski poiet na Korziko je organiziraio turistično društvo Kompas. Nesrečno ietaio je biio znamke DC 9, iast družbe tnex Adria.
!z dejavnosti SPD v Ceiovcu
ŠPORTNI VESTNIK
HOKEJ NA LEDU
V	hokeju na ledu prepričljivo vodi moštvo KAC. Tudi naše drugo koroško moštvo VSV se je po krizi na letošnjem prvenstvu spet ujelo. Hokejiste iz Kapfenberga so pometli z rezultatom 11:2. Lanskoletni državni prvak se torej spet uveljavlja.
KAC je na tirolskem ledu premagal igralce iz Innsbrucka s 4:2. Pri igri je prišlo do takih scen, da so že mislili prekiniti igro. Navijači Innsbrucka so se vedli skrajno nešportno. Sodnik se ni mogel uveljaviti. Igra med Celovcem in Innsbruckom je bila kar se tiče nespolnosti ena najbolj ..blestečih". Da se je igra sploh mogla nadaljevati, je morala intervenirati policija.
V	torek je KAC igral proti Kapfenbergu in zmagal z 9:4. Do 22. minute je vodil Kapfenberg z 4:1, potem pa so se Celovčani le znašli in končni rezultat je bil 9:4. Na veliko začudenje publike je spet sodil tisti ominozni sodnik iz Innsbrucka.
Tudi Beljačani so zmagali proti ECS Innsbruck z rezultatom 7:4. Igra se je odvijala v Beljaku. Nadaljnje igre so bile: HC Salzburg -VEU Feldkirch 0:3, WEV - WAT Stadlau 6:2. Na tabeli zvezne lige je naslednja situacija: 1. KAC, 2. VEU Feldkirch, 3. HC Salzburg, 4. WEV, 5. EC VSV, 6. Innsbruck, 7. Kapfenberg, 8. WAT Stadlau.
NAMIZN! TENIS
Dr. Tone Koren, poslovodja Mohorjeve družbe je odličen športnik in to zelo mnogostranski. Poznamo ga kot smučarja, nogometaša, igralca tenisa, namiznega tenisa itd. Pred nedavnim je v na-
miznem tenisu postal koroški deželni prvak v okviru DSG in UNION-Tonetu želimo še veliko športnega užitka. Čestitamo.
ODBOJKA
Tudi v Avstriji se odbojka vedno bolj uveljavlja, vendar v svetovnem merilu mešajo drugi. V Tokiu je bilo setovno prvenstvo v odbojki. Zmagali so Sovjeti tako suvereno, da niso beležili niti enega poraza. Sovjetska šestorka je od leta 1977 zmagala na vseh pomembnih veli-
Stovensko prosvetno društvo Borovlje vabi na
REDNI OBČNI ZBOR v ponedeljek 7. decembra 1981 ob 19. uri v društveni sobi, Dollich-gasse 4.
kih mednarodni tekmah, tako na evropski kot na svetovni ravni i" tako potrdila da je trenutno najboljša ekipa na svetu.
Rezultat svetovnega prvenstva: 1. SZ 14, 2. Kuba 13, 3. Brazilija 12. 4. Poljska 11,5. Kitajska 10, 6. Japonska 9, 7. Italija 8, 8. Tunizija 7.
SVETOVNO PRVENSTVO V TELOVADBI
V Moskvi se je končalo 21. svetovno prvenstvo v telovadbi. Najbolje je odrezala ekipa Sovjetske zveze z 9 zlatimi, 6 srebrnimi in 5 bronastimi kolajnami. Sledile s<? Nemška demokratična republika (5.
0,	2), Kitajska (2, 4, 2), Japonska, ki je nekdaj bila svetovna sila (E
1,	3), ZRN (0, 1, 0), ZDA (0, 0, 2), Madžarska in Bolgarija (vsaka po 0, 0, 1).
PRIREDITVE
Farna mladina v Šentjakobu v Rožu vabš na
MIKLAVŽEVANJE
v nedeljo 6. decembra 1981 ob 14. uri v farni dvorani v Šentjakobu. Nakopajo: otroci Marijinega vrtca z igrico ..Miklavžev večer".
Po miklavievanju bo tombola.
BOŽIČNI BAZAR
v otroškem vrtcu „Naš otrok" lO.-Okto-ber-Straf[e !$, Celovec, bo v sobofo H. decembra 1981 od 9. do 17. ure.
Slovensko kulturno društvo v Globas-nici vabi na
MIKLAVŽEVANJE
v nedeljo 6. decembra 1981 ob 14.30 url pri Šoštarju v Globa:nici. Nastopa domača igralska skupina.
„Oder mladje" Koroške dijaške zveze vabi na igro
HODL DE BODL ali DVE VEDRI VODE
#	v nedeljo 13. decembra 1981 ob 11. uri (po maši) v farni dvorani v Železni Kapli
#	v nedeljo 13. decembra 1981 ob 19. uri pri Miklavžu v Bilčovsu.
Prireditelj SPD ..Bilka"
Slovensko pro:vetno društvo „Rož" v Šentjakobu v Rožu prireja PLESNI TEČA1
v nedeljo 6. decembra 1981 ob 16.00 url v gostilni Gabriel v Lešah Vodi: Gregor Krištof
Slovensko prosvetno društvo ..Srce" v Dobrli vasi vabi na
KONCERT
OB S. OBLETNICI MPZ ..SRCE" v nedeljo 13. decembra 1981 ob 14.30 url v kulturnem domu v Dobrli vasi. Nastopa: MPZ ..Srce" Iz Dobrle vasi
Slovensko prosvetno društvo „Rož„ v Šentjakobu v Rožu vabi na
KONCERT
v soboto H. decembra 1981 ob 19.30 ur) v občinskem kulturnem domu v Šentjakobu v Rožu.
Nastopata: mešani pevski zbor „Blaž Arnič" z lesenlc in domači mešani pevski zbor „Rož".
Prisrčno vabljeni!
Slovensko prosvetno društvo „Danitc' v Šentvidu v Podjuni vabi na
MIKLAVŽEVAN1E
v nedeljo 6. decembra 1981 ob 14.3** uri v Kulturnem domu v Šentprimožu.
Prisrčno vabljeni!
RAZSTAVA ZNAMENITtH UMETNIKOV v Domu v Tinjah
Razstavljajo: Michaela Favarin, Paole Cervi, Karel Vouk, Marjan Jelenc, p'°* Slavko Kores, Caroline, prof. HaX* Staudacher, Albert Kraiger.
Tinjska galerija je odprta do 8. dectf* bra 1981, vedno od 8. do 18. ure.
13. KOROŠKI KULTURNI DNEVI bodo od 28. do 30. dec. 1981 v dij*B* kem domu Mohorjeve, 10.-Okt.-Str. Celovec.
Osrednja tema predavanj:
VPRAŠANJA ASIMILACIJE Program bomo objavili prihodnji tedef-Pripravljalni odbor KKD
Sveče - občni zbor SPD Kočna
Na rednem občnem zboru Slovenskega prosvetnega društva „Kočna v Svečah je po 15-letnem predsedovanju odstopil predsednik Dr. Valentin Inzko in vodstvo prepust'' mlajšemu dr. Janku Zerzerju.	,
V okviru občnega zbora je zap<j* tudi domači moški pevski zbor. y delovanju odbora so poročali: prej*,' sednik dr. Valentin Inzko je naglas'*' da gre okrepljena dejavnost društva med drugim tudi na račun naselitvi akad. slikarja prof. Goršeta v Svečah; tajnica Matka Feinig je pouda* rita števitčno in izredno pestro deto vanje, btagajnik Pepi Begusch pa ^ je tahko pohvalit, da je društvena b' tanca pozitivna.	..
Novi odbor je stedeč: predsedn' dr. Janko Zerzer, namestnica Gabrte la Partl; tajnica je ostala Malka Fe' nig, njen namestnik Fabijan Hafne ? blagajnik Pepi Begusch.
Kot zastopnik Krščanske kulturo zveze se je Herbert Seher zahval' društvu, prav posebno pa dolgoletni mu predsedniku dr. Valentinu InzK za prizadevanje v prid društva.