Leposloven, in znanstver\ list?
Štev. 4. V Ljubljani, dnč 1. malega travna 1893. Leto XIII.
Titus Marcus.
Arheološka legend«-».
Izkopali
li spet novih so čtides ? Kaj ležalo je spet pod zemljdj? Kdor po cesti prihaja, obstane, Radovednežev včča se roj.
Mrgoli jih vse črno kopačev, Razkopavajo tri že tu dni; Zije jama globoka, široka, Zije zemlja na štiri strani.
Bili tčmelj kopati začeli Bogatinu za letui so grad —: Dues pod krampom, motikoj, lopatoj Nov zabliska povsod se zakHtd I
Učenjaki pa modri iz mesta Po globini že brskajo tčj, Izkopfue pobirajo drage, Poneso jih s sebdj za muzčj.
Glej tu prstanov, fibul, uhanov — ICrasoticam bogatim nakras! Tam črepinje ležijo oh, škoda — Preumetno obslikanih vaz.
Tu denarjev je brdnastih lonec, Starodavni koval jih je Rim; Zrjavčl leži meč tam iz jekla; Kdo li pisal, boril se je ž njim?
Tam na strdni med piskom in prodom Stoji stene po konci še kos; Kaj pomenjajo pestre t<J freske? Triumfatorski nčkak je voz.
Tu malik leži marmornat — ženska I Kdd odbil ji je roki ol>č? Občuditj idealno tö glavo! Ali videl že lepše si kjd?
Glej, tri m v kotu kopač pa je s krampom Ob kamnit sarkofag zdaj zadčl! TITVS MARCVS napis na pokrovu -A čegdv pod njim prah in pepčl ?
»I<d6 je td, ki v tem grobu počiva ?« Vsi ugibljejo — nikdo ne vč. Stopi starec z<laj tuj k sarkofagu Pa neznano lam Čita im4
Na visoko gorjaČo popotno Stas opira si sključeni svoj; Kak zgubančeno lice jc Čudno! Kj6 na svetu tdk nosijo kroj?
Do pasrt visi brada mu siva, Zbrav srebrnih čez pleča mu las ; Ves zamišljen v napis je na rak v i . . . Tu vzjasni se mu mračni obraz!
»Tite Marce! — Oh, tu sem te našel !
Kjč so dnevi pač tisti sed&j,
Ko pri č;»ši sva vinca sedela
Tam . . tam v Rimu ponosnem nekd&j!
»Pdmniš krčmo ob Tiberi nizko? Tam sva shrijala dan se na dan, Tam Falčrnec je tekel najslajši, Tam prelčp sva mnog sdnjala san.
»Kjč sedaj je, ki nama je stregla, Črnolasa krčmarjeva hči? 4 Kjč so ode, ki tam si jih zlagal Na čarobne ti njene oči?
»Iz avgurov lažnivih, neumnih Kakšne norce si, bratec, tam bril! V epigramih preslanih neštetih Na sleparje svoj žolč si izlil!
»Kaka vselej pa bila je gneča, Kädar pesmi robdvom si bral! Da navdušenje kočo podere, Jaz Že časih sem skoro se bal.
»In najhujša je bila satira, Na Caligulo ki si jo spčl; Poezije, sarkazma vrhunec . . . Vse pravičnike ž lijoj si razvndl.
»Kol j kor verzov strčl toljko si rnčtal Na trinoga ko Zevs iz nebd; Preroköval zatirancem dobo, Ko izgine tiranstvo s sveti.
»Kdaj izpolni preroštvo se tvoje ? Osemnajst sto jaz čakam že let Pa ti tragikomedijo gledam — Zgodovino naziva jo svet , . .
»Sim kakö si, tovariš, zablödil ? Mar pregnal te je Cezarjev srd ? Domovina tu morda je tvoja Med barbari, kjer srečal si smrt ?
»Tite Marce moj, blagor pač tebi! Ti pokoja že našel si raj; Kdaj ga najde prijatelj tvoj stari — Ahasverus, popotnik, o kdaj?«
A. Aškerc.
Balada o smrti.

0	čas je svoje zavrtel kold,
1	pota bila tvoja so začeta,
Ki vedno v istem tiru ž njim teko In tekla bodo do razsipa sveta Kar hip rodi, kar stvarijo nam leta, Spet v hipu, v teku let se v nič razbije; To delo tvojih je mogočnih rdk, Iz kteri h nam v obraz trohnelost dije — Rešnica ti si vseh nadldg!
Ves svet ti izročilo je nebd: Ponosni grad, ponižna koča kmeta, Brezmejno mdrje, zčmlje temno dnf> Odpirajo torišča ti nešteta. Na bojnem polji mladih borcev čela, Star eremit, otožni sin samije, Vsi neštevilna čeda smo otrdk. Ki pred tebdj drln&č za tebe žije.
Rešnica ti si vseh nadldg!
DA, pred tebdj drhti strahti vsa kdd, Naj veseli se še mladosti cveta, Naj sneg pobelil mu je že glavd, Naj mu bodočnost uič več ne obeta, Sedanjost krono trnjevo mu spleta, Le prosi, moli, v solzah roke vije, Da tebe bi obvaroval ga Bog, A tvoja kal v njem od zibeli klije — Rešnica ti si vseh nadlog!
Poslanic a: O smrt, ko zadnja ura mi odbije, Ko v mrzlem potu ležal bom ubög. DJij, da se vzdih mi v slavo ti izvije: Rešnica ti si vseh nadlög!
Fr. Gestrin.
Abadon.
Bajka za starce Pripoveduje Nejaz Nemcigren. (Dalje.)
IV.
it je lep popoldan, ko sta Abadon in Samorad zopet dospela v Monako. Potrpežljivi bralec se ne spotikaj ob tem. Solnce namreč ob himalajskem gorovji zahaja malone pet ur prej nego ob francoskih bregovih Sredozemeljskega morja; naša potnika pa iz Hindostana v Monako nazaj nista potrebovala nad deset minut.
Samorad se izprehaja po krasnem perivoji ob svojem dvorci, da bi si razvedril duhä. Toda zaman: vsi divni prostori med cveticami in neznanim drevjem bujnega juga, ves čarobni razgled na brezkončno morje in na zelene bregove za morjem mu ne more obuditi zanimanja in radosti. Vtopil seje v mučne misli: vedno je pogrešal nekaj, vedno se želel iznebiti nečesa: — Ko bi bila sedaj Cvetäna ob meni, kakd drugače bi gledal ta divni sveti Sinoči sem ji obetal, da bodem še danes govoril ž njo. Ona sameva domä, v skrbčh zäme in za svojo bodočnost, jaz pa se trapim in radujem po tujih krajih, in vse rado-vanje se mi izpreminja v domotožje in v neznosen dolgčas. Tukaj se držim Abadona, kakor bi bil prikjenjen nänj. Ali se ga ne morem iznebiti? Saj ne potrebujem več njega pomoči: živ sem in sam svoj gospod, Cvetäna je prosta in zopet moja nevesta; oba sva mladä in zdrava ter imava dosti bogastva za vse potrebe življenja in za vse potrate svojega stand. Pač imam pogodbo z Abadonom, toda ničesar več nego pogodbo. Tiste štiri ure spanja mu' bodem vestno prepuščal, dokler ne izteče najina doba, nasproti pa od njega ne bodem zahteval ničesar. Ali če prideva s pogodbo navzkriž, kaj potlej ? Neusmiljeno
je ravnal z zakladokopom, ne včm, zakaj. Ali rekel mi je, naj si to zapomnim. Kakd bode ravhal z menoj ? Kdo bode sodnik med nama ? — Te Samoradove misli ustavi Abadon, ki pristopi, kakor bi se bil vzel iz täl. Samorad osupne in obstane. Abadon vpraša dobro-voljno: Kakd ti je, mladi prijatelj? in nadaljuje, ne počakavši odgovora: Motil sem te premišljujočega in spravil bi te nemara v zadrego, da te vprašam, kaj si mislil? Uprav sedaj kanim kratkočasen izprehod na lepe prostorčke od Gvadalkvivira do Neve. Tvoje želje pa bržkone merijo na drugo stran, in spominjaš se morebiti, da si sinoči neki dragi osebi za danes obetal prijeten sestanek. Ne zadržujem te, temveč ukloniti se mi je tvoji želji. Takd veli najina pogodba. — Samorada osuplost nekoliko mine. Odgovori torej: — Ne šalite se, gospod. Čutim, da sem vam sluga in samd strahom a se drznem kaj prositi, kamoli ukazovati. Res želim pogledati na svoj dom in govoriti s Cvetdno. Prosim, dovolite mi torej, da odpotujem iz Monaka. Potlej bi pa želel ostati domd in vam biti bolj hvaležen negoli s prošnjami nadležen. Dolžnosti svoje pogodbe hočem vestno izpolnovati; ako bi pa kaj pregrešil, ravnajte z menoj usmiljeno, prosim vas s sklenjenimi rokami l —
Toliko da Samorad izgovori, že se spusti' prčdenj znani zrakoplov in Abadon veli: Tvoja odkritosrčnost mi ugaja. Sam se popeljem s teboj na tvoj dom, in če potlej želiš ostati domd in pri Cvctani, ne bodem te oviral. Tudi se ne boj, da bi ostro in trdo tolmačil najino pogodbo. —
Sedeta v ladjico, in ko ta po nekaterih trenutkih obstane, izpregovon Abadon: Tu pod nama se vali zelena Sava, blizu tam se sveti Cvetanin dvorcc, in tam glej ljudi, ki hodijo kropit tvojo mater. Spusti se na zemljo, pazi da se prezgodaj ne iznebiš nevidnosti, in bodi opreznejši, nego si bil sinoči, jaz pa bodem v zraku pazno gledal na tvoje korake in posegel, kjer bi bilo treba. —
Samorad čuti pod seboj tla ljube domače zemlje, radosten, ka-kerŠen danes ni bil ne v krasni Italiji ne v veličastni Indiji. Milo se mu storf, ko začuje od stolpa bližnje župne cerkve žalno zvonjenje za mrličema, svojo materjo in gospodom Petrom Pavličem, katera položč jutri k zemeljskemu počitku. Še bolj pa ga boli, da tudi danes ne more stopiti v materino hišo in da se ne smč dotekniti ugaslih očij, da mu je zabranjeno, materi poslednjič poljubiti hladno roko. Zgrudi se na klop pod velikim orehom tik ceste nasproti domačemu dvorcu in se glasno razjoka. Kropilci stopajo mimo njega, toda ne
vidijo in ne slišijo ga; on v svoji Žalosti se pa tudi ne mčni za dohajajoče in odhajajoče okoličane.
Od hiše proti orehu stopa znan kočar z bizeljskih goric, Ivan Jaroslavič, z zakonsko svojo družico Baro. Mož ima majhen dom z vindgradičem tik velike gorice Veselinove in je priden težak in navaden pomagač, kadar imajo Veselinovi dela pri vindgradu. S tem dobrovoljnim možem je Samorad vselej rad občeval; zatorej se napoti za zakonsko dvdjico, da nekoliko pozvč, kaj modrujejo ljudje o nenavadnih dogodkih včerajšnjega dnč.
Njiju pogovori Samoradu niso sdsebno povoljni, ker uprav o tem ni govorjenja, kar bi najrajši čul; tolažijo ga pa vender, ker zlasti Bara, zgovorna ženica, ne more prehvaliti dobre stare gospč in gospoda Veselina, ki bode tudi takd dobroten, kakor je bila rajna gospd. Posnel je Samorad iz njiju besed, da sta v hudi denarni stiski, da bode jutri sodna prodaja moževega ddma, da se njiju upnik, vinski trgovec (tovdrnik) z gorčnjske strani, ne da več preprositi, da bi jima bilo pomagano z dvesto goldinarčki in da bi to vsotico gotovo izprosila ter potlej polagoma odslužila, da gospä. Veselinova ni umrla in da mladi gospod ni odpotoval v inozemstvo.
Samoradu se mož zasmili, in znamenje tega usmiljenja je denarna listnica, ki leži sredi cestc pred zakonsko dvdjico. Žena jo naglo pobere in odprč ter naŠteje v nji deset novih gladkih stotinjakov.
—	Sedaj nama je pomagano! Sam Bog me je uslišall zakliče Bara vsa vesela.
—	Za pol je že pomagano, pristavi mož, za drugo polovico bode pa tovdrnik odložil. —
—	Ali si bedast? Tisoč goldinarjev imava, to je vender dovolj! odgovori žena nejevoljno.
—	Ne umeješ me, ljuba Baral Denar ni najin. Kdor je izgubil teh tisoč goldinarjev, nama pa mora po zakonu izplačati sto goldinarjev najdenine. Takd imava sto goldinarjev ali polovico dolgä. --
—	Dede, ti si pa zarčsno bedaki Ali misliš, da bodem iskala človeka, ki ne znd varovati svoje listnice? Ali on količkaj pričakuje, da dobi nazaj denar, katerega je izgubil na tej cesti in za belega dnč ? Pa kaj to tebe peče, saj sem jaz našla denar in ne ti! —
—	Miruj, ljuba Bara! Jaz nisem našel denarja in se ga ne dotaknem. Stdri ž njim, kar ti je drago; samd to ti povčm, da ni prav in da ti ne prinese božjega blagoslova, če ga zamolčiš in obdržiš. —
Natd spravi Bara bankovce v nčdrije in zaluči prazno listnico v grm poleg ceste, huda pa je takd na moža, da mu umolkne jezik in tudi vest.
Stopila sta kakih sto korakov dalje, kar jima pride naproti njiju gorčnjski upnik. Potoži jima ves prepaden, da mu je nedavno uprav na tej cesti prešla listnica iz žepa, v kateri je bilo natanko tisoč goldinarjev. Žena Bara ga miluje s prav presrčnimi besedami in potlej od njegove nesreče preide na nesrečno prodajo, katera preti jutri ter požene njo, možd in deco po svetu ob beraški palici. Gorčnjski mož pa se ne da preprositi in reče med drugim: — Nič ne odjenjam, in vse potčrjam brez usmiljenja, kar imam v tem kraji. Tukaj ste hudobni ljudje. Ravnokar so mi pravili, da sta mojega prijatelja Petra Pavliča, s katerim sem barantal toliko let, otrovala njega žena in njen ljubček na večer po poroki. Käj takega se zgodi samd pri vas 1 Tisto kleto nevesto prav sedaj tirajo uklenjeno v zapor. Dobro se mi je zdelo, ko sem gledal, kakd so jo devali na voz. Daleč je prišlo s poštenjem v vašem kraji! Pa saj niste bili nikoli nič prida, sami bahači ste in zapravljivci! Kaj stojita in zijata väme ? Pomagaj ta mi iskati izgubljenega denarja. Če ga najdemo, odpustim vama ves dolg in vaju napojim, da bodeta sita ves teden. —
Natd pravi Bara: Ti, dede, hiti domdv in opravi živad, jaz pa grem s tem očetom iskat izgubljenih denarjev. —
Mož se obrne po cesti naprej; toda trebalo je ostrega pogleda njegove ženice, da ni nekaj izpregovoril. Ko stopi nekaj korakov dalje, zakliče gorčnjski tovdrnik za njim: Hoj, prijatelj! Ti tudi utegneš nekaj zaslužiti, da bodeš lahko pil vse leto in popeval tiste vaše zdravljice. Vašega kletcga prešcstnika gotovo poznaš. Pavličevi sorodniki so dali oklicati, da plačajo tisoč goldinarjev vsakomur, ki go-spdski v pčst zasači tistega gospoda Vešalina, ali kakd se mu že pravi. Če ga najdeš, primi ga! —
Samorad je vse to čul, in sreča zänj, da je bil neviden in neslišen. Bizeljski kočar je šel svojim potem dalje, tovdrnik in žena pa sta krenila na drugo stran. Skoro opozori Bara tovdrnika na češminjev grm pri cesti. Tovdrnik ugleda svojo listnico in seže pdnjo v trnje. Potlej se pa raztogoti, vrže klobuk ob tlä in prekolne vse, kar leze in grč po tej cesti in daleč okolo. Prebrisana Bara, zadovoljna sdma s seboj in s svojim plenom, hiti nazaj za možem, tovdrnik pa gre proti sodišču. Samorad se veli prenesti v Cvetänin dvorec.
Tam uzrč vratdrja Miška, ki stopa in postaja ves zamišljen in upognjen po dvorišči. Samorad se ustavi pred njim v navadni človeški podobi. Miško se globoko prikloni in mu po stari navadi poljubi rokd. Samorad bere na njega obrazu žalost in zbeganost; drug človek pa bi sodil, da je to potuha in hinavstvo. Vender se tudi Samoradu zdi
nekamo sumnjivo, da vratär vpričo njega zazvižga, česar se prej nikoli ni predrznil, in da vrtnarskemu dečku, ki je pritekel na zvižeg, nekaj šepne na uhd in ga pošlje skozi včlika vrata v vas. Vratär Miško povč, da se je pred kakimi tremi urami v grädu vršil sodni nävod, da so vse po grädu in po shrambah preiskali in popisali, mrliča PavliČa raztelesili in da so napdsled vse duri in zapahe zapečatili ter gospd Cve-täno pred kratko uro odvedli k sodišču. Vprašanja, ali sodišče pozveduje tudi po Samoradu, vratär ne potrdi, pač pa povabi gospoda, naj stopi v njega hišico, kjer bode popolnoma varen. V tem se bode v vasi zvedelo, kaj je na tem.
Ni se še Samorad odločil, ali naj stopi v kletko z železnimi du-rimi in zamreženimi okni, ko priteče vrtnarski deček nazaj; za njim pa stopita dva orožnika skozi dvoriška vrata. V tem hipu prime vratär Miško gospoda Samorada na vso moč od zadi za rdke. Odmah pa orožnika naglo kreneta z dvorišča nazaj na cesto, vratärjeve roke sežejo na drugo stran, Samorad pa sčde v zrakoplovno ladjico visoko nad dvorcem.
PreplaŠenost, žalost in jeza so Samorada takd prevzele, da skoro ni mogel glave držati pokonci. Vender pa se mora zasmijati, ko mu Abadon s prstom pokaže doli na dvorišče. Ondu vidi, kakd se na sredi dvorišča sujeta, rujeta in mečeta vratär in mo2äk, ki je vratarju po velikosti in životu, po obrazu in gläsu, po obleki in vedenji, sploh v vsem takd podoben kakor kurje jajce kokošjemu. Kadar nekoliko odjenjata, trdi dni drugi mož, da je on vratar Miško in da on potegne tistih tisoč goldinarjev za ovadbo gospoda Veselina; pravi vratär Miško pa se iz nova razljuti in spoprime s svojim takisto jakim in ljutim tekmecem. Ta tekmec je služni duh, ki je Samorada otčl iz rdk zavratnega Miška.
—	Po kateri pravici so vender Cvetäno odvedli v zäpor ? vpraša Samorad Abadona.
—	Po človeški pravici, odgovori le-tä. Sumnja, da je umorila mo?.ä, oglasila se je proti Cvetäni; to sumnjo je provzročila ovadba Pavličeve rodbine. In kaj je vzrok tej ovadbi, tega še ne včš. Ta vzrok ni zločinstvo nedolžne Cvetäne nego ljubeznivost nje Četrt-dnevnega mo2ä. Ženin Peter Pavlič je v ženitnem pismu svojo znatno imovino zapisal Cvetäni, če umrč pred njo. To se je pripetilo. Zatorej sedaj njega sorodniki napenjajo vse žile in v svoji sebični domišljiji zbirajo in veliČijo vse malenkosti, da bi narčdili iz nedolžne Cvetäne zavratno morilko in takd razveljavili Pavličevo naredbo o nasledstvu v njega ostalino. Tukaj grč za veliko denarja. Tisti sorodniki, kakor
včš, v denarnih reččh ne poznajo nobenih ozirov na resnico in poštenje, zatorej je vsa stvar jako kočljiva. —
Samorad ne utegne odgovoriti, ker zapazi v dalji gost dim na strehi velike svoje žitnice pri domači pristavi. Ves v strahu zakriči: Oh, zopet nesreča! To je gotovo osveta Pavličeve rodbine! Ali bi mogli pogasiti ta požar? Lepo vas prosim, gospod! —
—	Bodisi, odgovori Abadon mirno. Postojva tukaj pol ure, in ugasnila bode slčhama iskrica. —
Prčcej se pod zrakoplovom zbirajo oblaki, gostč se in vrvč. Dolina se zagrne z neprezorno temnosivo odejo, vihar pribučf od juga in severa. Pod zrakoplovom šumi in vrši, strele švigajo, in grom bobni. Za Četrt ure se razpreleti nevihta; iz Žitnice, skoraj nepoškodovane, dviga se redek siv dim kakor od pogašenega ognja, in jasno solnce zopet obseva vso dolino.
Samorad izreče iskreno zahvalo, Abadon pa odgovori resno: Poglej natančneje in prihrani si hvalo. Vlila se je pldha, hudourniki so udrli na njive, nanosili na travnike kamenja in dračja ter podmlčli mnoga poslopja. Vihar je razkril strehe in vrgel na tla veliko sadnega in gozdnega drevja. Vsula se je toča, potolkla vsa živila na polji in vse grozdje v gdricah ter poškodovala vinske trte vsaj za tri leta. Glej doli in poslušaj deco, žene in možčl Celd meni, ki črtim vaš zärod, smilijo se ti siromaki! — In dna žitnica? Sam dobro včš, da so vsa tvoja poslopja z vsem, kar je v njih, dobro in pošteno zavarovana proti požaru. —
—	Oh, kolike nesreče sem zopet kriv! vzdihne Samorad.
—	Ali ti nisem danes drugič priporočal opreznosti? Zatorej drugoč premisli in se pomeni z menoj ali s svojo pametjo, predno zahtevaš delovanja mojih močij, katerim ne poznaš zakonov in po-sledkov. — Toda vrniva se k zadnjemu pomenku iz Monaka! Vprašam te, ali si še voljan, ostati tukaj v domačem kraji in morda vratarju Mišku ali svojim hlapcem dati priliko, da si opomorejo s tistimi tisoč goldinarji, ki so razpisani za tvojo glavo? —
Ves potrt Samorad ne more izpregovoriti besedice. Za nekaj minut sedita naša znanca zopet v Monaku pod košato platäno nad morjem.
Ondu gleda Samorad molčč na morsko planjavo: sedaj na peneče valove, ki se brez pokoja in prestanka drevč drug za drugim in se žalno ječč zaganjajo ob nerazdorni skalni breg, sedaj na svetlo migljanje solnčnih žarkov, ki se utrinjajo na temnih' valovljih razorih. Zdi se Samoradu, kakor da sc nad morjem, nad podobo večnega trp-
Ijenja, igrajo utrinki večnovesele nebeške luči in da se širi tudi njega trpljenje liki morju, nikar da bi mu posijal v srce žarek vesele *ne beške nideje. —
Abadon po daljšem molčanji zopet opomni, kakd je ravnati z dušnimi bolečinami; ko pa vidi, da je žalost velika, podä Samoradu vonjavo smodko, češ, da si z njenim dimom razkadi vse žalne spomine. Samorad skoro začuti čarodejno moč te smodke in začnč zopet svetle gradove zidati v oblake sebi in Cvetäni, s katero se domišlja skoro združenega: — Nedolžna je; sodišče je ne more obsoditi po krivem, tudi moja vest je čista; zakaj pri nobenem činu me ni vodil zloben namen, odkar sem otet savskih vrtincev! — Prav živahno se je razgovarjal in toliko razveselil, da se je zdel Abadonu opomin umesten, naj kadi to redko smodko počasi, kolikor more. —
Ko je bil večer naj razkošnejši in je vonjav, hladčč vetrič krotko dunil od zagorja proti morju, vstal je Abadon, rekši, da grč uživat svoje spanje. Prijazno je podal Samoradu rokd in ga opomnil, naj to noč ne odide iz Monaka in da bi ne bilo napačno, če nekoliko pogleda v igrališče.
Rekši izgine, kakor bi se razpuhtel. Samorad pa ostane pod plati.no v mamečem samozadovoljstvu, veselčč se krasnega večera in snujoč si zlato bodočnost. Kar stopi in sčde brez povabila k njemu suhi gospod oskrbnik, tisti zakladokop, ki je bil pred nekaj urami prepuščen tigrom in gadom v himalajskih prepadih. Drugoč bi bil Samorad zbežal pred takovim podlim značajem, sedaj pa ni umeknil roke, ko je segel vdnjo preprijazni prišlec in ga pozdravil kakor tovariša v službi velemožnega nadzemljana Abadona.
—	Kakd ste dospeli iz Indije? vpraša Samorad začuden.
—	Ni še minila ura, odkar sem se vrnil. Ne zamerite, da se nisem javil prej, odgovori oskrbnik, uljudno se prildonivši, in nadaljuje: Ko sem bil takd izpostavljen tigrom, ki bi me bili razmesarili, da le zavohajo človeško mes<5, tedaj mi je dal brezup neznano srčnost in krepkost. Po sreči sem imel pri sebi nekaj kapljic, pripravljenih po navodilu slovečega mojega alkimista. Posrebam jih, vid in spomin se mi ojačita, in skoro spoznam, da sem na prostoru, kjer je zakopan zaklad. Odvalim skalo, kakeršne bi ne odvalili trije junaki, in pod tisto skalo ležita v svinčenem zavoji moja posčtnica in blagoslovljena sveta podobica, prav takd, kakor sem bil to škatljico položil pred mnogimi leti. Toliko da škatljico vtaknem v Žep, že stoji' Abadon pred menoj in zakriči: Zaklad je moji Ti pa se poberi nazaj v Monako in tam mi služi dalje, kakor da mi dosedaj nisi odslužil ničesar. — Potlej nako-
piči nad zaklad ogromno gomilo samih črnih skal — ne včm, od kod jih je vzel — prime me ža peto leve noge, tira me po zraku in spusti sredi tega gaja na tla, —
—	Če je resi pristavi Samorad. Kolikor včm, bil je Abadon vedno pri meni, odkar sva odšla iz Indije, —
Oskrbnik, kakor bi bil užaljen, nadaljuje: Premalo še poznate Abadona. On je duh in ni vezan na prostor; zdajci je lahko v Evropi in Indiji, na planetu Veneri ali sredi solnčne dble in povsod v drugačni podobi. Abadon je tudi sam dobro včdel, kje je zaklad; toda vzdigniti ga ni mogel in ni smel, ker je bila nad njim blagoslovljena podoba. Ko pa sem podobo snel, stopil je takoj na zaklad. Podobico sem moral potlej tudi zavreči, sicer bi me ne bil prenesel nazaj v Evropo. Res ste upravičeno nejevoljni, ker sem v svoji povesti pusto resnico nekoliko zabelil z ocvirki svoje domišljije. Toda izvolite pomisliti, da nam dandanes resnica sploh ne ugaja, ako ni oglajena in nališpana. Celd naši obični izrazi vsakdanje uljudnosti so zgolj laži, katere rabi brez pomisleka tudi najsvetejši človek, in oduren in surov nam je, kdor jih ne rabi. Abadon mi je pri našem razstanku pač rekel nekaj grenkih besed. Ali to je brez pomena. Zakaj spoznali bodete, ako še niste, da pretirava, da reče človeku vse, samd človek ne, in kadar je slabe volje, tačas so mu psi in osli več vredni nego najpopolnejši človek. Torej, gospod, ne zamerite in vzprejmite zagotovilo, da se po daljšem občevanji iznebite vse mržnje proti mšni. Dovolite, da vas vprašam, s čim služite včlikemu duhu Abadonu? —
—	Jaz ne služim Abadonu, nego on služi meni, odgovori Samorad samozavestno.
Oskrbnik se nasmehne in pogleda Samorada, kakor bi ga mi-loval in se mu zajedno rogal ter nadaljuje: Častitam vam, gospod, na tej izjemi l Poznal sem in še poznam stotine Abadonovih zaveznikov, toda nihče ni izustil takd ponosnih besed kakor vi. Vsi moramo v skrbčh in v strähu robotati za dobrote, katere nam podeljuje, in te dobrote so sumnjive vrednosti. Jaz na primer bi bil skoro odpuščen iz Abadonove službe, in izplačala bi se mi bila vsota, katero sem zaslužil. Toda bil sem proti vam neoprezen in za samo pičico sem prekoračil svoje področje; zatd sem izgubil svoj zaklad in služiti moram od kraja. —
—	Kakd služite, gospod, če smem vprašati? —
—	Moja služba je bolj nizka. Vzpričo dolge vaje, po svojih službah in izkušnjah v treh delih svetä sem si pridobil izvrstno me-ščtarsko prekanjenost in lokavost. Ta moj talent rabi Abadon v to,
da zavajam ljudi v vrtoglavo izgubo njih imetka ali pa — s čimer si služim še več — v silovito smrt, na primer v dvoboji, v zavratnem umoru ali v samomoru. —
—	Strašen, gnusoben pozivi —
—	Dä, gospod, gnusoben obrt! Ložja bi bila božja služba negoli ta služba za pekel 1 Vender ni dano vsakomur, da bi zatajeval samega sebe in krotil svoje strasti. Torej živim za trenutek, dam se voditi svoji slasti in strasti, in Abadonova služba me živi. Na zemlji sem; v bdji za obstanek moram braniti svoj prostor in se boriti za vsakdanji kruh. Saj veste, da je na tem svetu vsakdo lačen in žejen, da pa ni za vsakogar, ki tišči k mizi, miza tudi pogrnjena. Torej se pri tej mizi pehamo drug drugega, ta z lokavo besedo, drugi s komolcem in tretji z bodalcem. Nebeško solnce pa jednako sije nad pravičniki in krivičniki brez razločka. —
—	Vaši nazori, gospod, gnusobni so takd kakor vaš poziv. —
—	Počasi, prijatelj moji Kakd je z mano, to sem povedal. Jaz bijem boj za svoje vsakdanje potrebe; vam tega boja ni treba, ker ste bogati in vender v Abadonovi — naj rečem — zavezi. Kar se tiče Abadona, mislite sedaj, da vlečete — ne želim vam spoznanja, da ste vlečeni. Jaz plenim in morim samd posameznike. Bojim se pri vas kaj hujšega. Vam je dana bistra glava, obsežna omika in želja po učenosti (morebiti bolj nego meni po denarji). Abadon še zavede vaše znanje na takšen tir in vam še vcepi take nazore, da bodete potlej z zavednimi, blestečimi nauki in oznanjujč njega modrost, nakopali človeštvu več zlega in nesreče nego jaz s svojimi sto umori vi bodete kär tolpoma morili ljudi in njih duše. To je samd nekaj, povedal bi vam lahko še več. —
—	Ali so morda takd kvarne Abadonove ideje? —
—	Meni o tem ne grč odgovor. Vi sami imate slobodno sodbo; toda oprostite mi misel, da niste vajeni soditi samostalno. Vi imate takisto slobodno voljo, in želim vam, da bi ne prezrli, kdaj stopi pred vas izkušnjava, ki prevrže slobodno voljo v voljno robstvo. . . Vender, gospod, čas bode iti v igralnico. Najin gospod mi je naročil, naj vas spremim vdnjo in skrbno pazim na vas. Ne bojte se, da bi ondu tudi vam nastavljal svoje zanjke I Abadon sam vas je otčl samomora, česar baje še ni storil nikomur; torej ne mislite, da bi jaz, služabnik tega ostrega gospoda, namerjal kaj zlega proti vam. —
Samorad je imel, dokler ga speči Abadon ni motil, prav Ičpo priliko, nekoliko premišljati o sebi in o čudnih reččh, ki jih je videl in slišal; zatd se je napotil v igrališče. Nekaj ga je vabil oskrbnik.
nekaj pa je sam rad šel. Ukusno se nakitita; stari oskrbnik si celd počrni lasč in prilepi na obraz gosto, polno brado.
Stopita v veliko dvorano, sijajno opravljeno in razsvetljeno. V nji se giblje velika množica prihajajočih in odhajajočih, drug drugemu neznanih ljudij, ki jih vse veže želja, da bi si pri zelenih bančnih mizah kaj pridobili. Gospoda se je nanesla od vseh vetrov svetä. Bili so vmes igralci iz radovednosti, ker je že navada, da vsakdo z nekaj zlati poskusi svojo srečo. Bilo je pa tudi mnogo igralcev, katere je zavedla radovednost v strast in nekamo priklenila k zelenim mizam. Takovi igralci prihajajo največ iz evropskega vzhoda in sploh iz krajev, kjer je bahata potratnost z denarji uglednejša nego pametna varčnost. Samorad je opazoval obraze teh igračev, kakd jim prisiljena zunanja hladnost prikriva kopernenje in vrvčnje notranje strasti in kakd se tvezajo vse dušne moči in tvczajo zadnji novci za dobiček, čegar neverjetnost lahko preračunja vsakdo, dokler je trezen. Zoperni so se mu zdeli ti obrazi mdž in žčn iz samih omikanih krogov. Ko pa v bližnjem zrcalu ugleda tudi svojo podobo, spomni se basni o kotlu in lonci, ki sta bila oba sajasta.
Samorad stopi k igralnim mizam. Oskrbnik mu razloži razne načine igranja, tajnosti in zvijače, kolikor jih je pri igri. Samoradu pa tega uka ni bilo treba, zakaj služni duhovi so mu povedali vedno naprej, ali dobi ali izgubi pri stavi. Ko neha igrati, res odnese s seboj v zlatu in v vrednostnih listih blizu pol milijona frankov. Dvorano pa je moral ostaviti, ker ga je oskrbnik prav resno opomnil, da jc zadnji čas za odhod, sicer se mu utegne pripetiti kaj zeld neprijetnega, kar bi pa tu ne bilo nenavadno.
Nevidna in neslišna, ker takd veli oprezni oskrbnik, stopita pod milo nebd. . . Kakd blagodejen je sveži nočni vzduh proti soparici v igrališči! Kakd veličajen sij Ščipov nad morjem proti svetilkam in zrcalom v dvorani 1 Ali niso mirte in lovori, resno strmeči k nebu, vrednejši tvoje pozornosti nego medli kipi igrohlepnikov, na katerih nisi zapazil sledti vzvišenosti? Toda kdo se mčni za lepoto prirodno, če nosi s seboj tolikanj zlatä, priigranega brez truda!
Oskrbnik opozori Samorada na dva možd, ki sta ti koma za njima prišla iz igralnice. Jeden je imel v roki nekaj kožuhu podobnega, drugi vrv in bodalce. Nekoga sta iskala ali pričakovala. Oskrbnik spusti nekaj zlatov na stezo, ki se blišči v ščipu. To privleče ona možd takd kakor mčd ose. Zlati novci padajo dalje po stezi do skalne stene nad morjem. Možd pobirata in si polnita žepe. Ko se na robu
pripogneta, da pobereta zadnji zlat, sune ju oskrbnik na vso moč od zadi, in moža telebneta v prepad in v grob na dnü morjä.
Samorad se uprepade, oskrbnik pa izpregovon:
—	Ta moži sta prežala na vas, da vas zadušita, oplenita in spravita v morje, da bi za vami ne bilo sledu. Sedaj sta sama takd spravljena. Otela bi se plavajoč, toda zlatd v njiju žepih je tolikanj težko, da ju potegne v blato na dnü morjä. Zlatd je najtežja reč na zemlji; zatd ni čudo, da čestokrat celd možč visokoletečih mislij takd potlači k tlom, da lezejo podlo po blatu in prahu in da jim umrč njih poštenje v živem telesi. —
—	Kakd ti je, stärina? vpraša Abadon, prikazavši se na stenskem robu, kakor bi bil vzrasel iz morja.
—	Hvala, mogočni gospodar, odgovori oskrbnik ponižno. Dveh so se razveselili morski volkovi. Tretjemu pa pritrdim konopec na tisti platdnini veji, katere spomladi nalašč nisem dal odsekati. —
—	Menda si spustil ddli po steni onadva, ki baš sedaj zajemata vodo? Pravi bedak si, in vidi se, da ti možgani pešajo od starosti. Ona sta meni prav mršava pridobitev; tebi pa sta bila kokoš, ki nosi jajca dan za dnevom. Težkd se koplješ iz svojega dolgä. —
—	Prizanesite, gospodar; šlo je za življenje gospoda Veselina, ki je prigospodaril pol milijona frankov. —
—	No, Če je toliko prisleparil, onda se reč poravna, in smel si žrtvovati tudi pet takih pomagačev. Do jednega Veselina mi je več nogo do deset robov tvoje vrste. —
Samorada je bilo do dna svoje duše sram te laskave ocene. Neviden, kakor je bil, splazil se je v svojo spalnico in ondu skoro zaspal. Abadon pride potlej v njegovo spalnico, prešteje priigrani denar in še nekaj dodä. Ne smč se pa reči, da je s tem pridavom pomnožil vrednost Samoradovega dobička.
Ko Samoradu mine pet ur spanja, vzdrami ga Abadon, ali to ga je stalo dokaj napora.
Samorad si mane oči in reče: Prosim vas, gospod, podarite mi, pustite mi še nekaj spanja! Takd sem truden, kakor bi bil ravnokar legel k počitku. —
Abadon odgovori resno: Jaz sem vesten trgovec in se držim svoje pogodbe. Vstati morate 1 —
—	Saj se ne morem držati pokonci, gospod! Za uro spanja vam prepustim teden svojega Življenja. —
—	Pač marsikdo izmed vas izgubi za uro spanja teden življenja, ali med nama, prijatelj, to ne grč. V take negotove špekulacije se
jaz nc spuščam, odgovori Abadon, dvigne Samorada iz postelje in ga položi v kopeljno kad, napolnjeno z vinom.
Abadon in Samorad se zopet šetata med magnolijami, palmami in cipresami ter prideta do platäne, pod katero sta sinoči gledala na morje. Samorada izpreletf groza, in noge mu obstanejo. Na krepki veji te platdne visi na konopci mlad, lično oblečen gospod. Kar priteče mlada lepa ženska, vsa v glasnem joku, zgrudi se na tlä in se okleplje nog obešenčevih, ki se skoraj dotikajo täl. Abadon se obrne k Sa-moradu in reče hladno:
—	Ni prav uljudno, da je ta gospodiČ porabil baš najin gaj za poslednji pojav svojega zemljevanja; vender mu ne zamerim. Tebi je hotel prikazati hvalo, da si mu nocoj izigral ves imetek. —
—	Je li možno, gospod? vpraša Samorad ves preplašen.
—	Ne samd možno, gotovo je. Pri igri ni možno dobiti, da ne izgubi drug. Tebe, in sinoči jedino tebe, osrečil je velik dobiček, tega pa je zadela tolika izguba. —
—	Pomagajte, Abadon, Če je mogoče! —
—	Ne morem. Mrtev je in sojen tam, kjer čaka sodba tudi tebe. —
—	Oh, to je grozno! In ta ženska, ki takd medli v žalosti, to je njega nesrečna žena? —
—	Nikakor ne. Bil je pač oženjen. Ta ženska pa je plesalka, s katero je včeraj dospel semkaj iz svoje domovine: lepa predstavljate-Ijica dnega pesnikovega »večno ženskega«, iz tiste vrste Afroditinih svetnic, ki so vsakdanja prikazen povsod, kjer razsipijejo denarje. Sedaj igrä svojo žalost takd prirodno, da se ti prav smili. Tvoje sočutje, tvoje zanimanje in če je možno, tvoja ljubezen, to je jedini namen nje joku. Predno mine ta dan, smijala se bode zopet takd prirodno, kakor sedaj žaluje. Potlej bode zopet jokala, in takd se bodeta zaporedoma vrstila jok in smeh, dokler ne bode njena prenaglo razpro-davana lepota in mladost položena med staro šaro ali v kot neiz-birčne bdlnice. Morda se ji posreči, da doseže svoj namen, na katerega deluje neprestano: da namreč v mrežo zajame stanovitega častilca, ki bode voljan z zagrinjalom zakonske zaveze odeti nje strasti in nje vihravo minulost. Onda bode vzor olikane, dostojne in pobožne žene ter ostra in neizprosna obsojevalka slabostij in spodrsljajev ženske mladine. Ali gorjč mdžu, če ne bode imel dosti denarstva za ženo in nje častilce I —
—	Kaj pa je z ženo tega nesrečnika? —
—	Zeno ali vdovo tega moži poglej skozi te nadčnike, katere poznaš že od včeraj. Povej, kaj vidiš? —
Samorad natakne nadčnike in govori počasi:
—	Vid nese dalje in dalje. Ustavlja se ob gričih karpatskega prigorja nad ravno poljano, ki je zadi obrobljena z bukovo in smrekovo šumo. V ozadji te poljane na prisojni goričici se dviga bel grad v zlogu sedemnajstega stoletja. Ondu vidim v sobo, katere okna so na pol zagrnjena. V sobi stoji nežna zibelka, ki je pri vznožji okrašena s plemenitaškim grbom. V zibelki leži dete, kateremu je nekamo leto dnij. To dete se cvetočega obličja nasmiha v zdravem spanji. Pri zibelki sedi lepa, vitka, črnolasa gospä. Zadovoljno in ljubeznivo gleda^ na zibelko in spremlja detetovo nasmihanje s tisto zamaknjeno materinsko radostjo, ki se ne dä popisati. Sedaj je pristopil dolg strežnik v snažni livrčji in podal gospč na srebrnem krožniku zapečaten telegram ... —
—	In ta telegram, pristavi Abadon, pravi takd: »Tvoj mož je zaigral svoje življenje; svojo, tvojo in vajinega otroka imovino!« —
—	Vse, kar sem priigral, prepustim tej nesrečni ženi 1 Posredujte, gospod, če je mogoče l —
—	Možno bi bilo; vender tega ne dopušča nekovo višje pravo, ki vlada nam vsem. — Tega prava ne pojmiš. Zakaj si tolikanj zabredel v igro, ko moraš vedeti, da prav toliko, kolikor dobiš ti, izgubi tvoj bližnjik, ko včš, da so nasledki velike izgube čestokrat usodni in grozni? Celd naprej si včdel, da bodeš dobival v igri. Zatd, da nisi hotel nehati k sebi grabiti tujega imetka, za to strast ti ne smem pridobiti niti oproščenja niti postavljanja v prejšnji stan. To ni v moji moči. Kar se pa tiče te mlade gospč, sojeno ji je, da se bode pokorila z nesrečo in bedo vse žive dni. Zakaj ona je kriva sramotne smrti svojega možd in takisto je kriva, da se je razrušila blaginja nje obitelji. —
—	Varate se, gospodi Na tem lepem, blagem obrazu ne berem ' nobene strasti ali razuzdanosti in ne vidim nobene krivice. —
—	Prav v tem lepem obrazu tiči krivica I Telesna lepota se je pri tej ženski razvijala prirodno in je vzrasla do divne krasote. Vzgoja, katera bi bila morala ustvariti takisto dušno lepoto, pa je zaostajala, in duh se ni dvignil nad vsakdanjo podlost. Telesna lepota je omamila ženina in ga zvabila v zakon. Potlej je mož zapazil velikansko nasprotje med telesno zunanjostjo in dušno ' notranjostjo neločljive svoje žene. Kakor ga je prej telesna lepota vabila, takd ga je sedaj dušna nelepota odganjala in napdsled odgnala. Bil ni toliko modrijan,
da bi nosil voljno, kar se ne da predrugačiti; ampak šel je po svetu in skočil v grob, katerega si je izkopal sam. To je navadna vsakdanja tragedija, katera pa nima tolike moči, da bi spametovala modre gospodarje zemeljskih stvarij. —
—	Ta ženska vender ni kriva nedostatne svoje vzgoje ? —
—	Ona sdma mora trpeti ta nedostatek, kakor bi tudi morala trpeti säma, da je na primer po nepaznosti svoje pčstunje ohromela ali oslepela. Trdd je to, pa takd je, odkar vaš rod zemljo teptä, in od Adama sčm vam je sojeno, da se otroci pokorč za grehe svojih roditeljev. Če hočeš menj nositi te pokore, ravnaj se po pametnem načelu, ki je povedano v smešnotrmastem reku: .Če hočeš srečno živeti, dobro vzgdji svojega — deda.« — Na vzgojo svojega deda nisi vplival, zatd si nesrečen. Res čudna je vaša vzgoja! Toliko se trudite za razvitek razuma ali sploh umstva, da bi si pa izobražali voljo, blažili srce, tisto vaše gonilo, ki vam neti' življenje in nikdar mirujoč vedno hlepf po nasladi, imetku in mdči ter se nikoli ne nasiti — za to srce, čegar strast je močnejša nego sodba razuma, pa se največ brigate jako malo. Kaj čuda, da med vami velika omika izobraženega uma služi neomejeni samopašnosti neukroČenega srca! To vam je velika nesreča 1 Načelo za življenje vam jc brezozirni boj za obstanek. In za ta »obstanek« si želi človek toliko imetka in užitka, da omaga njegova želja samd tedaj in toliko, kadar in kolikor jo premaga takisto nenasitna želja močnejšega in še menj ozirnega bližnjika. Zatorej, kadar se vrš{ velika krivica, onda je ne obsojate, nego odobrujete jo z jednakim načelom: »Sila stopa pred pravico « Kaj čuda, da je po vsi zemlji in v vseh stanovih toliko robov, ki so na videz prosti, dejanski pa z verigo vsakdanjega gladu priklenjeni k stebru svojega gospodarja. — Očf imate za bedo svojega bližnjika, a samd oči; srce se vam ne ogreje. Modro govorite in učeno pišete, kakd bi se zmanjšalo siromaštvo ogromne večine Zemljanov; toda vsa vaša modrost se dd povedati s stavkom : Kdor bi lahko pomagal, preudarja, kakd naj v življenja reki tisti, kdor iz težka plava nad siromaštvom, pomore dnemu, ki se je pogreznil vdnje! Takd se vaša d6ba odlikuje s humanizmom blestečega uma in z brezkrščanstvom samopašnega srcal — Pač so še med vami značaji, katerim je srce omikano in oblaženo, možjč, ki nimajo samd lepih besed, temveč tudi dobrotne roke za bednega bližnjika. Toda samd izjeme so tisti tihi blagosrčniki, ki se trudijo dejanski izvrševati nepozabljeno božjo zapdved, katera bi, da se uresniči, rešila vsa socijalna vprašanja, preprosto zapdved: »Ljubi svojega bližnjika kakor samega sebe!« —
—	Kdaj bode rešeno socijalno vprašanje, gospod? —
—	Kaj ti koristi to včdeti? Ti, kakeršen si sedaj in kakeršen bržkone ostaneš, ne bodeš sodeloval pri tej rešitvi. Videl pa bodeš nekakovo rešitev, kadar predrugačiva svojo pogodbo, kakor je dogovorjeno. Sodil bodeš potlej sam, ali bode ta rešitev prava. —
—	Ne zamerite, gospod, da se ne morem iznebiti mislij na Cve-täno in da vas torej vprašam, ali bode ubožica, ki sedaj po nedolžnem vzdihuje v ječi, skoro prosta in srečna ? —
—	Verjamem, prijatelj, da te Cvetänina sreča bolj zanimlje nego usoda vsega človeštva; tem bolj, ker tiči v tvojem vprašanji samo-pašna želja, da bi zvčdel, ali se združi sreča Cvetdnina s tvojo srečo. Uprav zaradi tega moram odgovor na tvoje vprašanje odreči; razodeti ti smem samd to, da bi bila Cvetdna srečna v zakonu s Petrom Pavličem. —
—	Tega ne morem verjeti, gospod. —
—	Käj ne, kri ti vrč v glavo, ker si moral čuti to resnico? V ljubezni, ki je z rastočo strastjd vzkipela do blodnje, bil si uverjen, da je Cvetana danica tvoje bodočnosti in da bi bil brezkončno nesrečen, ako se ne poročiš ž njo. Zajedno te je mamila sebična in sa-moljubna domišljava, ki trapi vsakega zaljubljenca, da mora ljubljena devica takisto včrovati v tebe in da bi bila nesrečna z vsakim drugim možem. Na to šc pomislil nisi, da je Cvetdna drugače vzgojena nego ti in da je drugače vzgojeno tudi nje srce. Tvoje srce je vodila strast, nje srce je poslušalo glas hladne razsodne pameti. Prijala ji je läskava tvoja ljubeznivost, in ni si mašila ušes za tvojimi gorečimi obeti; toda kdo ti je porok, da je sanjarila o vajini zvezi prav takd kakor ti ? Na izbiro sta ji bila slobodno ti in Peter Pavlič; odločila se jc za priletnega, nestrast nega, praktičnega Petra Pavliča. Takd je za prihodnje ugodnosti svoje osebe poskrbela bolj, nego bi bilo preskrbeno, da je vzela v zakon mladeniča tvoje nravi. Za koga se odloČi potlej, ako bode rešena ječe in obsodbe, tega človek ne vč in tega ti ne smem povedati. —
—	Gospod, morda vender smete. —
—	Ne zahtevaj od mene, da bi ti razgrinjal omrak, ki odeva tvojo in Cvetänino bodočnost! Že sedanjost ti je Tantalovo trpljenje, in nakladati si hočeš na slaba rämena še bodočnost. Brezpametni človek l Sicer sem ti pa že povedal, da je bodočnost posledica sedanjosti, in le malokdaj se pripeti, da poseže vfnes takšen nepričakovan slučaj, ki trnje na stezi vašega življenja izpremeni v cvetice. Zatd razsoden opazovalec lahko prerokuje bodočnost poznanega bližnji ka
in povč zlasti tedaj, kadar se zvežeta ženin in nevesta pred oltarjem, lahko dokaj gotovo, ali bode »srečna dvdjica« svoje zakonsko igo nosila srečno ali nesrečno. Jaz pa iz svojega nepristranskega opazovališča, od koder motrim razmerje ogromne večine, ne oziraje se na izjeme neznatne manjšine, pomilujč in srdito obsojam največ vaše zakonske združbe, ki so tolikokrat ječa polna trpljenja, kazen za grehoto seda-njikov in nekdanjikov in vir nesreče za tiste, ki pridejo za vami. Zakon je sveta združba, podstava rodbine, steber človeške zadruge. Cerkev in država ščitita zakon s svojo oblastjo in delata s svčtom in postavnimi naredbami na to, da so zakoni kolikor možno srečni in da se zabranjujejo zveze, ki bi ne mogle biti koristne človeški zä-drugi. Kdor stopa v zakon, ima voljo slobodno in toliko pameti, da utegne premisliti, kakd je uprav vstop v sveti zakon najvažnejši, najusodnejši korak v življenji. In vender, koliko brezpametna. kako lah komiselna je večina človeškega rodu pri tem koraku, kjer grč za gorjč in blagost tistih, ki so, in tistih, ki bodo! Ne ozirajoč se na blagost svoje osebe, klanjajo se občemu nagibu mogočne prirode, ki pod krinko divne ljubezni deluje na to, da človeški zärod ne izmrč. Ker vam je sojena smrt, mora biti tudi rojstvo, da dni, kogar je rešila smrt zemeljskega trpljenja, dobi namestnika, ki nadaljuje in potlej svojim otrokom takisto oporoči zemeljsko bedo. — PaČ so nekateri ljudje, smem celd reči, nekateri stanovi, ki so oženjeni primeroma še dokaj srečno. To so prav tisti ljudje, katere imenujete vi omikanci filistejce, nizkoečno grmado, hodnične izdelke iz človečanske predilnice; prav tisti ljudje, ki nimajo razuma in volje, da bi se vzpeli do teoretskega premišljevanja, kako velik je razloček med nagibi prirode, ki gleda samd na zaploditev prihodnjikov, in med zahtevki človeške zd-druge, ki gleda na blagost sedanjikov. Njih obzorje je omejeno, ker jim nedostaje omike ali ker imajo stanovske predsodke, toda dobri ljudje so in najboljši državljani: bojazljivi v javljanji svojih želja, ali srčni v pokorščini ter ne vprašujejo, zakaj se jim ukazuje, nego zadošča jim včdeti, kaj se ukazuje. Izbirajoč neveste, gledajo na pridne rokč. na doto, na obiteljsko in stanovsko razmerje, sploh na blagost sedanjikov, vse tak6, kakor se je vedel Peter PavliČ. Ženijo se po preudarku pameti in ne kakor večina po strasti prirodne ljubezni. — Često pa me obhaja togota, kadar gledam, kakd se v zakon vprezajo ljudje tvoje vrste, ljudje, ki modrujejo o pozivu in važnosti zakona, sevčda, zgolj po teorijah in blesteči h mislih nerazumljenih modrijanov ; ljudje, ki so se v svoji učenosti navadili gledati s tujimi očmi. poslušati s tujimi ušesi in misliti z izposojenimi mislimi. Kadar se takšen
razumnik loti premišljevanja, »da ni dobro, če je človek sam,« onda pa je treba gledati na svoje oči in soditi po svojih možganih. Mož res plašno izpregleda kakor jetnik, ki po dolgih letih stopi iz temnice pod blestečo solnčno svetlobo; in sedaj započneta važno odločilno nalogo goli slučaj in slepa prirodna ljubezen. Mož se zagleda in vtopi v ljubezen do vrhu glave: žveplo mu je zlatd, steklena pena dijamant, in osat mu je »roža mogdta«, tista čarobna cvetka na Triglavu, s katero se ti odprd vsi zakladi na sneŽnikovem sosedu Bogatinu—snubač je brezkončno srečen! Po poroki stopi iz medenih nebes na tla zakonske vsakdanjosti, in onda se tista roža, ki je obetala toliko blaženih zakladov, pokaže v popolni svoji trnj&vosti. Potlej je »življenje ječa«, in »v nji rabelj hudi« ni »čas« nego hišni pozoj, ki je k mdžu priklenjen za vse žive dni z jeklenimi verigami. Koliko je dalje takšnih zakonov, ki so možni le zatd, leer jc žena takisto lahkomiselna kakor mož! Dokaj je tudi prisiljenih zakonov in zakonov iz brezupa ali takšnih, kjer si človek za kratko nepremišljenost prostovoljno naloži večno pokoro, kakor pravi pesem: »Za jedan časak radosti hiljado dana žalosti . . .« Iz takih, največ nesrečnih zakonov, katerih ni spojil razsoden um, ampak golotni Amor, ki ima od nekdaj zavezane oči, ali brezup ali bedasta pokorščina, narodi se obično mnogo otrdk. Kakd naj potlej roditelji vzgajajo svojo deco, ako sami nimajo vzgoje, in kdaj naj jo vzgajajo, ko jim ne preostaje nič časa zaradi večne vojske med seboj in proti bedi, ki se grmadi ndnjc od vseh stranij? Takšni roditelji vale Sisifovo skalo »od zore do mraka, od mraka do dnč« in kadar se zgrudijo v grob, prevzamejo tisto skalo njih otroci. Takisto se bode to vršilo dalje in dalje . . . Taki zakoni, taka vzgoja so temelj vašim družinam, občinam in državam. In nad vami naj še delj solnce sije? —
— Oprostite, gospod, vaši nazori so nekamo podobni Schopen-hauerjevi filozofiji. —
Ali si tudi ti pokukal v tega modrijana nenavadno modrost? Mož je nakopičil veliko vznesenih mislij in v te se je tolikanj zaljubil, da je trdil, ka človeška mati dosedaj ni porodila modrijana, ki bi bil dorasel njega. Jako mi ugaja ta drzni sebehvalec z novo svojo modrostjo, ne toliko zatd, ker v nji ne najdeš večne ljubezni in krščanstva, takisto ne tolikanj zaradi lahkoumevne, prikupne pisave, ka-keršna modrijanom ni navadna, nego zatd, ker je zmešal glavo mnogim omikancem tvoje vrste: takim, ki so prelenf ali'preslaboumni, da bi mislili s svojimi možgani, dalje takim učenim ženskam, o katerih pravijo Nemci, da nosijo modre nogovice, in takim modrijančkom. katerim je pod-
laga njih modroslovja podobna učenosti, po kateri vaš kmet vreme prerokuje ... Ta modrijan trdi, da mora človeštvo večno trpeti, ker mu je to sojeno. Jaz kaj takega ne trdim. Ni vam sojeno večno trpljenje! Toda vi sami, ki nečete opustiti svoje zlobe in beda-stoče, vi sami delate na to, da se trpljenja nikoli ne iznebite! . . . Moja modrost proti vam je samd ta, da Črtim in zaničujem to človeško zalego, in da v tem zmislu — delujem. Temu imam dosti povoda. Tiste usodne besede, ki jih je rekla »moja teta, imenitna kača« tvoji pramateri Evi: »Eritis sicut Deus, scientes bonum et malum«, omamile so moj in tvoj rod. Kaj more biti vzvišenejšega, nego ne imeti mej svojemu razumu in svoji mdči; kaj prijetnejšega, nego doseči izpolnitev vsake svoje želje ? Ako pa pogledamo stvar od druge strani: kaj more biti predrznejšega nego poskus nepopolne stvari, da bi se izjednačila večnemu, popolnemu Stvarniku? Segli smo po prepovedanem sadu spoznanja in zatorej smo pahnjeni v prekletstvo in pregnanstvo. Meni, ker sem popoln duh, ni nobene rešitve: moje prekletstvo in pregnanstvo je večno. Ti, ker si nepopoln duh, dosegel si milost in rešitev in če zopet padeš, zopet lahko zaceliš svoj padec. Zatorej črtim tvoj rod, ki je v popolnosti tolikanj pod menoj in v milosti tolikanj nad menoj! Ako bi se jaz mogel včlovečiti, pokleknil bi in zahvalil razžaljenega Očeta za toliko milost. Kakšni pa ste vi, človeški zarod? Vaš odrešenik se je razjokal nad jeruzalemskim mestom, rekoč: »Da bi bilo spoznalo tudi ti, in zlasti ta svoj dan, kar je v tvoj mir«! In vender vam je odklenil vrata do večne blagostij Vi pak ste šc vedno tedanji Jeruzalemci; tudi vi nečete spoznati svojega dnč in kar vam je v mir. Na nebd gledate, pa ne vidite Stvarnika; po tej lepi zemlji hodite, pa brat ne seže bratu v rdko! Brat vam je na-potje, da ga izpodrinete raz pot, ali orodje, da ga izrabite in potlej zavržete, in vender ima ta zemlja vsem prostora! Ali niste bolj zverski od divjih zverij? — Ko se takd oklepate svojih strastfj, sebičnosti in slepote svoje, tožite zajedno po izgubljenem raji, o katerem berete Sveto pismo, in po srečni zlati dobi, o kateri pripovedujejo pesmi in pravljice. Toda vi samd stokate, in nikogar ni, da bi hotel rabiti lek, ki ozdravi vaše prostovoljno trpljenje, nikogar, ki bi dejanski izvrševal besede sloveČega vašega pesnika:
»Nespametno ljudstvo, čemu li tvoj stok?
Na delo, ne nosi mi križema rok !
Povrni se s<lmo v prvotnost nazaj,
In našlo povsodi prvotni boš raj!«
Zatd vas po pravici zaničujem iz vsega svojega bitja. —
Abadon si oddahne od naglega glasnega govora. Oči se mu iskrč, in na grozovitem obličji je globoko izražena prav pošastna strast. Ni dolgo takd zrl v plašnega Samorada, kar izpregovori: Bežati nama je od tod. Nad teboj se zbirajo oblaki, strašnejši nego včeraj. Torej hajdi proti severu ! —
V Samoradu se oživi človeško dostojanstvo in sloboda premaga strah. Odločno izusti:
—	Hvala, gospodi Z vami ne pojdem, pridi näme, karsibodi. Ukrep je storjen: vrnem se domdv, tam služit Bogd in ljubit brata. —
—	Tudi prav, odgovori Abadon mirno. Torej se "ločiva, zlasti ker si tukaj varen vseh zasledovalcev in stojiš na prav trdnem stališči — to je na tčmeni ledenika Mont-Blanca. —
Abadon izgine. Samorad stopi v tem hipu na trdo skorjo ledu in srčna vrhu silne gore. Okolo in okolo pod njim so navpične stene in nepregledni prepadi, daleč okrog sdma mrtvotiha, ledena go-ličava. Sam samcat je in ko obupno zakriči, ne oglasi se niti jek. Zgrudi se na led, moč in zavest ga mineta.
Mraz objema nesrečnika z ledenimi rokami.
Za nekaj časa se vzbudi zavest ali blodnja. Zazdi se mu, da ga trese silni mraz, da se potem vrača toplota v život, da je gorkd odet in da leži na svoji postelji v domačem gradiči. Ljuba mati sedi pri vzglavji ob postelji in mu deva hladne obkladke na Čelo. Gospod Peter Pavlič stoji pri vznožji in gleda resno prčdse. Sedaj se vrata odprd, k postelji stopi tiho in počasi Cvetana. Bleda je in žalostna, solza se ji utrinja v očesi. Milo ga pogleda in vpraša polglasno: Samorad, ali me Še poznaš?.—
Samorad se krčevito vzpenja in zaječi v bolestni muki:
—	Gorjč strašnih sanj! Abadon, Abadon, otml me! —
(Dalje prihodnjič.)
nje.
Sred se v prsih nični dviga, Poji me čuduo hrepenenje, Spominja blažene ljubezni To pelje me in to zelenje.
Jesčn prišlžl je za pomlddjo, Ljubezni čustvo sem izgubil . . O, ko bi mogel zdaj še zopet Ljubiti kot sem ndkdaj ljubil!
Dolenjec.
Hrepene
(Pomldd na mehkih krilih plava. Poljublja zSmljo, rahlo boža, Po zraku leta čila ptica, Po vrtih se razpenja roža.
i
Pogubni malik sveta.
Spisal dr. Simon Šubic, profesor na vseučilišči v Gradci. (Dalje) IV. Omikani zmaji.
jrav takö sklepaš«, odgovorim na poslednje besede Sokra-tove, »kakor bi poznal sedanje nadloge in upal, da se jih rešimo. Res, iz svoje krivice trpi denašnje človeštvo! Povsod v občem delovanji zgolj nasprotja, povsod zatiranje, nikjer jednakopravnosti niti resnične ljubezni do bližnjika! Največ krivice pač trpi dni oddelek ljudstva, ki naj se najverneje drži marljivega delovanja. Dasi prava moč in blaginja slčharne države izvira iz krepkega delavnega stanu, bodisi poljedelskega, obrtnega ali trgovskega, vender ne dohajajo najuspešnejša deta teh stanov toliko v prid in blaginjo posamičnim delavcem, kolikor bi smeli upati in zahtevati za svoj trud in potrebe svoje. Zaslužek teh in drugih delavnih rdk se razteka po dnih vodotokih, ki gonijo maline bogatincev. Časih ni bilo takd. Ko sta bila trgovina in obrt še v rokah menj imovitih podjetnikov, ki so si delili brezštevilna podjetja, vsak z majhnim denarjem, takrat so posamični delavci še uživali nekaj pravic in odpiralo se jim je več potov, po katerih so dohajali do zaslužka ali do samostalnosti. Skoro po dovršenih učnih letih so utegnili zameniti svoj službeni posel z gospodarstvom; zadoščalo jim je iz večine käj malega, bodisi da so käj podedovali ali si p.osebe zaslužili. Saj tedanja podjetja še niso zahtevala tolikanj denarja. V tistih dneh torej še ni bilo toliko meja med delavcem in gospodarjem. Ali kar jih je moralo biti, nikoli niso zavirale podjetij nI tukaj nI tam. Delavcem se ni bilo treba družiti proti gospodarjem, češ, da bi jim nagajali ali šiloma zahtevali večje mezde. Semtertjä je sevčda ta ali dni delavec tčrjal boljše plače, ali če sta se sporazumela z gospodarjem, bilo je vse poravnano, ako se pa nista, ostavil je služabnik svoje delo ali pa celd ušel, kakor se mu je izteklo. To razmerje se je izpremenilo, ko je prestalo gospodarstvo na majhen denar in se umeknilo podjetjem, oprtim na kapital. Delavec posamičnik je izgubil svojo vrednost, zakaj podjetnikom je zgolj do tega, da se delo hitro dovrši, rabijo pa delavske moči kakor stroje.«
» »Ali to je käj neljubeznivo ravnanje,« reče Sokrat. »Ko sem jaz v svoji mladosti pri Fidiji obsekäval marmor za mojstrove kipe,
nikdar nismo slišali kaj takega. Kaj, ali sedaj prava vednost ali umetnost ni več toliko vredna, da bi gospodar spoštoval svojega delavca? Kaj pa bode z ljubeznijo do delovanja, brez katere se ne more nobeden umetnik toliko zatopiti v svoje delo, da bi ga dovršil na čast svoje umetnosti? Ali ni sedaj nikomur več do Čast» svojega znanja in podjetnosti svoje?«
»Žal, večinoma ne iščejo časti pri delu, zakaj strastno se trudijo, kakd bi čim prej spečali izdelek za denar. Vse grč le na denar! — Da se kapital kopiči v posamičnih rokah, to se po pravici zmatra za nesrečo delavnega ljudstva. Na Angleškem in v Severni Ameriki je posamičniku, ako nima milijonov, že sedaj iz težka ustanoviti in na svojo roko vršiti večji obrt. Kar je še ostalo prejšnjih manjših obrtnih podjetij, životarijo daleč od tokov, po katerih se proizvodi včlikega obrta prevažajo, zamenjujejo in prodajajo. Karkoli služi vesoljnim potrebam, to si izkorišča kapital. Denar prekupuje blagd po rudniških jamah in po občih tržiščih; kapitalisti si podajajo rokč in se dogovarjajo o ceni, po kateri bi potegnili näse vse blagd. S takšnimi kleščami vleče kapital näse tudi še tiste oskromne ostanke ljudskega imenja, kolikor si ga je prihranil plašni domači in tuji obrt. Kapital nima srca za ničesar drugega nego zopet le za denar; nima ne ljubezni do näroda, ne do domovine, ne do države in vlade! In glej, Širokoustno se ti baha, da ljubi ves svet, da je kozmopolitl Da, ljubi ga, ako bi ga mogel vdenariti! Takd jemljd Angleži tuje dežele z narodi vred, takd tudi Nemci v Afriki. Angleži se košatijo, da oti-majo zamdrce njih stare sužnosti in da širijo omiko med divjaki in pagani; dejanski pa jim jemljd vse, dežčlno in närodno slobodo. Doma zasužnjujejo svoje rokodelce in se srdito pulijo z Irci zaradi lordskega včlikega posestva. Kaj kaže to? Licemerstvo v tujih deželah, licemer-stvo domä, in vse zaradi zavednega malika, zaradi denarja!«
»Sedaj Šele včm,« ustavi me Sokrat, »zakaj Hermes ni samd bog trgovcev nego tudi bog tatov! Ali je denar res tolik slepar, da celd toli hvaljeno evropsko omiko onečašča z nečloveškim vedenjem ? To so strastf, kakeršnih ni hujših med divjaki! Če rodi' vaša civilizacija takšen sad, ne bode vam dovolj posoditi starogrškega Dijogena, ki bi podnevi iskal plemenitega srca — k divjakom bodete morali iti iskat prave človečnosti in preprostega človekoljubja.«
»Skoro res ne bode drugače, toda hiteti bode treba: med divjaki že prodajajo žganje in hudiča ter skrunijo rfjih prirodno preprostost in čistoto! Kdo bi poznal večje licemerstvo in brezvestnejŠo samo-goltnostl Anglija säma ima že več duš v svoji oblasti, nego jih živi
po vsi Evropi in po severnoameriških državah. Razven dnih, kar jih biva na manjših otokih, šteje tr i s to i n p et d eset milijonov podlož-nikov, torej malone četrtinko vseh Zemljanov. Angleži ravnajo blizu takd kakor nekdanji razbojniški vitezi, vender jih to izvestno še mine. Najprej se otresejo angleškega gospodstva prebivalci Severne Amerike v Kanadi, za njimi se oprosti dvesto milijonov Indijcev, kadar jim pride namreč na pomoč ruska država.«
»Kdor sliši o taki mogočnosti angleški,« reče Sokrat, »mislil bi, da mora biti Anglija presrečna dežela in da kraljuje v nji zlata doba, vesoljna blaginja, katere zaman iščejo in želč drugjč.«
»Pričakovati bi bilo res vesoljne ljudske sreče ondu, kamor se iztekajo studenci in zakladi vsega svetä. Žal, da ni takd! Angleži se mi zde prav kakor stari Rimljani, predno se je razrušila njih mogočnost. V Rimu ni bilo nikoli večjega razločka in nasprotja med suž-njimi rokodelci in med plemiči, nikdar večje bede med delavnim ljudstvom nego takrat, ko so dohajala največja bogastva podjarmljenih tujih närodov. — Poslušaj Angleža Ba x te rja: Leta 1865- so znašali dohodki dnih 23 milijonov rokodelcev, ki živč v Veliki Britaniji, blizu 300 milijonov angleškega denarja, dohodki dnih 7 milijonov imo-vitejših ljudij in bogatinov pa 500 milijonov. Ko bi razdelili te dohodke po jednaki meri med posamičnike, dne med delavce, te med bogatince, pokazalo bi se, da pride na vsakega imovitega prebivalca malone šestkrat več nego na siromaka, dasi bogataši ne dobivajo teh dohodkov za svoj trud nego kot dobiček nakopičenega svojega denarja in imenja. Kdo pa jim pomaga do tolikega dobička, če ne rokodelci ! Delavni stan se mora ubijati in stradati, dočim bogatini ne vedd, kakd bi zapravljali svoj denar, čegar pridobitev jih ne stane najmanjšega truda. Po notranjeevropskih deželah k sreči vender ni takd hudega beraškega razmerja, dasi je dovolj bede po kmetih, med obrtnimi in med mestnimi delavci. Toda povsod hira kmetski in sploh delavni stan, ker mu jemljd bogatinci in davki najlepše dohodke. To hiranje je takd grozno, da bi morala biti največja skrb vlade in poslanskih zborov, kakd bi se zmanjšali davki in kakd odprle resne podpore, ki bi obvarovale občinstvo obubožanja, sdsebno pa obrtni in poljedelski stan beraške palice! Vender, ali se znižujejo davki? Nikakor, še množč se z dovolitvijo närodnih poslancev 1 Nenasitnemu zmaju vesoljne vojaščine, splošnega oboroževanja od pete do glave grč vse v gorečo žrelo! Kakor kaplje vode v razbeljeni peči izginjajo v njem trdo prisluženi ljudski dohodki.«
»In kaj čaka närodov, kaj oblaste v,« pristavi Sokrat vprašaje, »ki pripuščajo prepad prvih plodnih m očij ter delavnih rdk ne varujejo bede in opešanja? Kdor išče odgovora, naj ne pozabi basni o žabi, ki se je napenjala, dokler ni počila l Kaj potem ? Nova osnova. Kakšna ? Kakeršne je ljudstvo vredno! — Čim večja je pomorska Žival, tem več mladičev požrč. Toda tega venderle ne umejem, odkod izvira to, da so se manjši obrtniki in kmetovalci sčasoma dali požreti večjim?«
»Izpreminom se ne more ogniti nI obrtnik nI kmet. Mali obrtniki in kmetje s slabimi svojimi posli in nedostatnim znanjem so otroci oskromnega delovanja svojih mladih dnij. Iz večine bivajoče daleč od napredovanja in izumov zadnjih let, zasačilo jih je — nepripravljene pri njih mirnem poslu — tuje delovanje, oprto na nove izume. Pomagali bi si še bili, da so zapazili nevarnost, toda ubožni, kakeršni so bili, niso mogli ukreniti ničesar brez potrebnih denarnih troškov. Ko je napočila doba parnih strojev, doba železnic in telegrafov, ostrmeli so starejši obrtniki in ubožnejši kmetje. Niti umeti niso mogli, da bi bilo tem potrebneje podajati roke tovdrišem in sodelavcem, čim ur-nejŠe je novo delovanje. Da bi se vrnili k prejšnji počasni vožnji s konji in kočijami in težkimi , par i zarji', nikar pa uporabljali železnice, to pač ni bilo mogoče. Saj dandanes celd Japanci gradč železnice in uporabljajo parne stroje, dasi se je to ljudstvo, veja zastarelega kitajskega debla, dolgo Časa kaj trdovratno branilo slčharne evropske kulture. Danes, ko vpliva novo delovanje tolikanj silno celd na tuje kraje, da se Japanci budč iz tisočletnega spanja, v takih dneh se po Evropi ni moči brez pogube izogibati jednakomernemu seznanjanju s prirodoznanskimi napredki. Saj se baš dandenašnji bogastvo in blaginja posamičnih narodov bolj negoli kdaj opira na skrbno uporabljanje prirodnih sil in prirodnih pridelkov. Površen pogled sedanje ekonomije po Evropi nam že odprč oči, da nejednakovredno uspevanje ali celd trajno zaostajanje zgolj slabi ljudsko blaginjo in napdsled celd uniči narodno bogastvo. O usodi državnega in ljudskega delovanja se lahko reče to, kar pravi Goethe o prirodi: ,Gibanju in porajanju ni nobenega postanka v prirodi — priroda preti s prekletstvom vsemu, kar zaostaja4! Proti tej protivni zlobi ni boljšega varstva nego resno oživljanje prirodoznanskih, kemiških in fizikalnih naukov. Človek si ne vč na pomoč poklicati prirode, ne prisiliti prirodnih sil, da bi se uklenile v njega jarem in opravljale njega dela, ako si ne prisvoji vsakeršnega znanja o prirodnih prikazih in zakonih. Prave zmožnosti ni iskati drugjč nego v närodnem pouku, v razbornosti sploh in v pravem uporabljanji prirodoznanskih napredkov. Narodna blaginja
rase z napredki in prepada s pogrešiti. Pouki o prirodoznanstvu so oddelki närodnega bogastva, časih pa so celd odškodovanje posestva, katerega preoskromna priroda ni podarila närodom v njih domovini. Tistim närodom, ki zaostajajo v uporabljanji velikih izumov, v skrbnem izbiranji in obdelovanji prirodnih stvarij, tistim, med katerimi takisto bogatinci kakor siromaki ne spoštujejo takega delovanja, tistim närodom, pravim, ni smeti pričakovati drugega nego prepast svoje blaginje. Zanemarjanje prirodoznanskih napredkov provzročuje tem bolj prepad narodne blaginje, čim srečneje si sosedna ljudstva izkoriščajo znanstvene, obrtne, poljedelske in umetniške pridobitve. — Ni lahka naloga ne, katero so si postavili Evropci sami z delovanjem, oprtim na prirodne moči! Vse drugače je v vzhodnih azijskih deželah. Evropska naloga tčrja toliko od närodov, da ni moči doseči nje zmotra drugače nego po opreznem varstvu modrega zakonodajstva in vesoljnega pouka. Vse to pa se ne izteče, ako se närodje odkritosrčno ne razvijajo in neovirano ne družijo od dežele do dežele. Jedino tam, kjer se närodni razvoj in närodna omika ne zavira, ampak podpira, prinaša nove napredke na polji telesnega in duševnega närodnega življenja. V duhu denaŠnjih dnij tiči po Evropi globok nagib, da bi se priro-doznansko oživljale obrtne in poljedelske stvari s pomočjo prirodnega spoznavanja. Osnova denašnjega družabnega življenja pa je vzrok, da te visoke naloge ni mdči izvesti brez denarnih podpor. Dokler se državna osnova opira na denarno imenje, utegnila bi nakopičena bogastva, torej kapital sploh, res hasniti, ako bi se rabila za ljudsko podporo. Ker pa veljä pravica svojega ali osebnega posestva, zatd ni moči oprostiti denarnih tokov, katere so zajeli posamični posestniki, in ne morejo se kakor voda navračati po presuhih travnikih kmetskih in sploh vsakeršnih ljudskih potreb. — Dasi žuli ubožne ljudi denar, nakopičen v tujih rokah, katerega bi potrebovali k zaželenemu napredku, vender ni tajiti, da so se z železnicami uvedle mnoge dobrote, ki so na blaginjo ljudstvu in mu potnnožujejo denarne moči. Koliko lože se dandanes blizu železnic razpečavajo pridelki in koliko lože se dobiva kaj za stvari, katerih prej ni bilo spraviti v denar 1 Sevčda pa grč sedaj tudi denar hitreje izpod rdk. Ali vse bi se še prebilo, da ni toliko davkov. Teh pa ne provzroča napredujoča omika nego državno gospodarstvo, kolikor se dostaje vzajemne dotike domačih närodov in njih mednarodnih stvarij ter vse to, kar imenujemo ,politiko'l In vender bi še bilo izhajati navzlic vsem tem neprilikam, da ni imenje razdeljeno vse narobe. Ljudsko imenje ni toliko v prid potrebnemu rokodelskemu stanu nego posamičnim posestnikom; malokdaj pride
ta ali öni izmed ubožnega stanu k obili mizi. Toda ako bi kdo zdajci razdelil jednakomerno ves denar, ali misliš, da bi bilo ljudstvo osre-čeno za delj časa? Od veselja bi pozabili skrbi, kakd si ohraniti imenje; zapravljali bi, ker bi se jim ne zdelo škoda tega, česar si niso zaslužili v potu svojega obraza, in le prehitro bi se uresničil pregovor: Kakor pridobljeno, takd izgubljeno! Mimo tega bi zastajalo napredovanje, tiČoČe se pridelovanja in izumov, morda celd napredovanje v znanstvih in umetnostih; zakaj kdor prehitro obogati, udd se tem rajši lenobi in postopanju, čim menj se je mogel nddejati takšnega imenja. Ko bi bilo danes razdeljeno vse jednako, jutri že bi se pojavil prejšnji razloček. Dokler grč delo za denar, prekosili bi nadar-jenejši ali pridnejši delavci menj marljive ali lene vrstnike, in skoro bi bilo zopet vse pri starem. Pri sedanji denarni osnovi bi ostal torej zvršeni socijalizem brezuspešen! Nekoliko drugače bi se Že godilo, ko bi bilo družabno življenje osnovano tako, da bi se imetje poravnavalo sčasoma in po zaslužku. Boljša osnova od sedanje bi se našla, ako bi se ljudstva sporazumela in dognala vprašanje: Ali ni nobene take pomoči, katera bi denarju ubranila rediti in pomnoževati jedino dno bogastvo, ki je nakopičeno v posamičnih rokah ? Poskusiti bi se utegnilo z združevanjem manjših imetij. Zakaj bi se ne združilo več manjših podjetnikov, ki bi zložili toliko imetja ali denarja, da bi se mogli meriti z nekaterimi bogatimi podjetniki? TaČas bi vsa ta družba uživala dohodke, primerne bogatincem, kadar bi si namreč pridobila spoštovanje svojih izdelkov. Pridobila bi si ga pa tem hitreje, čim zve-steje bi se posamični sotrudniki — strokovnjaki, kakor so — udele ževali vsak svojega dela pri združenem podjetji takisto marljivo, kakor so temu že vajeni od svojega posameznega delovanja v bdji z nasprotnim kapitalom. Taki marljivosti bi ne bili nikdar kos tisti najeti delavci, najsi so plačani Še takd dobro, kateri izdelujejo blagd kapitalistom, ne da bi jim šlo kdäj za svojo kožo! Sevčda, z največjimi kapitalisti ali celd z vsemi nasprotnimi kapitali se ubožnejŠi podjetniki, naj se družijo, kolikor hočejo, venderle nikdar ne morejo meriti. Zakaj ne? Spomnimo se Baxterjevega poročila. Izmed 30 milijonov Angležev, pravi Baxter, ima 23 milijonov ubožnih delavcev samd 300 milijonov dohodkov, drugih 7 milijonov bogatincev pa 500 milijonov letnih dohodkov. Naj bi se torej družili rokodelci, kolikor jim drago, iz svojih 300 milijonov bi ne mogli nikoli narediti 500 milijonov. — Kakorkoli, združeni denar in združeni ubožnejši podjetniki bi venderle imeli več moči za marsikatero podjetje, nego je imajo razdeljeni posamičniki. Dosti delovanja, ki sicer uhaja posamičnikom in prinaša dohodke
jedino bogatašem, utegnili bi zadružniki prevzeti na svojo roko in uporabljati dohodke v svoj prid, primerno vsakemu udeležniku, kakor sodeluje v zvezi. Ko bi šli še nekoliko dalje na tem poti, pomnožili bi svoje moči še bolj. Ko bi jih bilo že več združenih več let, videli bi, kakd jih gledajo sosedje izven zädruge malone zavidno. Zadružniki, tedaj iztegnite roke, potegnite jih za seboj v svoje kolo, ne vprašajte nikogar, ali je obrtnik ali kmet 1 Sedaj, ko je jasen vaš uspeh, lahko prepričate tudi kmeta, da je na dobro le njemu, ako se odreče inozemskim družbam, katere vlečejo denar iz vaše dežele v tujino, na Angleško, Francosko, če ne na Nemško. Zakaj bi kmetje zavarovali poslopja, polja, živino pri tujih družbah? Zakaj bi takisto obrtniki in uradniki plačevali zavarovalnino za svoje življenje ali svoječasno podporo svoje družine, svojih otrdk, takim družbam, ki nosijo denar iz dežele? Ako se združijo vzajemno in z vami, domačini, deležni bodete vsi skupaj primernega dobička in dohodki ljudskih premij ostanejo v domovini! . . . Takd vas vidim združenih veliko množico 1 Posegli ste preko bližnjih sosedov, združili se z občinami in mesti. Oprezni, kakor ste, izvolite za väruhe svojega podjetja nekaj spoštovanih in zanesljivih mdž, nekaj iz občin, nekaj iz mest, ki se udeležujejo vašega kola. Takd se utegne spajati občina z občino, mesto z mestom in z občinami, dokler ne dobite v svoje kolo vsega näroda. Kaj ne, koliko več moči bode imel sedaj v denarnih stvarčh ta združeni närod, koliko več nego sedaj, ko je vse razcepljeno in se še obresti posameznikov po mogočnem toku razlivajo čez meje vaše domovine, v blaginjo tujcem, ne vašim sinovom? Kakor ste se združili po domovini, takisto se utegnete združiti z drugim svojim närodom, najsi biva v tej ali dni kronovini. Kadar spoznate dobrote, katere vam prinaša združevanje, namenjeno närodnemu zavarovanju, vzbudč se vam želje, da se združite tudi v druge podpore, v bran proti rub-ljenju, bolezni, vojski in drugim škodam. Kadar bode kolo vašega združenega naroda tolikanj razširjeno, skoro si bodete zavarovali vsakemu posebe tudi potrebni živež s tem ali dnim pogojem. Čim več potreb pa bode objemalo vaše kolo, tem bolj bodete čutili, da bi bilo zavarovanje tem gotovejše, Čim širše se razprostirajo po deželah vaše zadružne veje; spoznali bodete, da bi nobena Škoda ne zadela vseh zajedno, da bi nepoškodovanci lože podpirali potrebne zadružnike. To spoznanje pa vam bode vzbudilo Željo, da bi se združili tudi z drugimi, zunanjimi närodi. Dolgo ne bode, in osnujete si ŠirŠe mednärodno zavarovalno kolo!«
(Dalje prihodnjič.)
O pomenu naših krajevnih imen.
Sestavil Evgen Lah. (Dalje.)
II.
aj pa vode? Tudi tu bogata razlika! Najprej dolga vrsta I splošnih pojmov: več Vodic, Vodavle, Sovodnje, Zavodo, j Medvode, Povodje, Teška voda i. t. d.
Vode so lahko ali stoječe ali pa tekoče; obojih imamo
Pričnimo s stoječimi. Najmanjša in zajedno najgrša stoječa voda je mlaka. Teh imamo več. Kjer so Mlake, tam tudi blato ne more biti daleč. O tem nas uverjajo vasi Blato, Blatnik in Blatna Brezovica.
Mlaki podobna voda je luža. Tudi teh je dovdlj. Na Kranjskem imamo Lu$e, Zgornjo in Spodnjo lužo, Žabjo lužo (kar je seveda prav umevno), Zabn*co, Mrzlo lužo in Lužarje.
Mimo prostranega resničnega ljubljanskega močvirja imamo tudi vasi Močvirje, Močimo in Močile.
Toda pustimo umazane vode in pojdimo k Ribniku (vas na Kočevskem) in k naši Ribnici Končno sevčda ne smemo prezreti Dolenjega in Gorenjega jezera (vasi ob cerkniškem jezeru), po katerih plavajo Brodi (več vasij po Kranjskem) in Ladija (vas pri Medvodah.).
Je li za tekoče vode tudi skrbeno takd dobro? Reči moramo, da istotakd.
Vsaka tekoča voda ima po prirodnih pojmih svoj vir, svojo strugo in svoje ustje. Na to so mislile tudi kranjske vasi Vir, Izvir, Struge, Predstrug in Ustije.
Najmanjša tekoča voda je studenec. Teh imamo na Kranjskem vse polno; vrhu tega pa Studeno in Studenčice.
Večji je že potok. Tudi teh je obilo, samih in sestavljenih, kakor: Svetli, Orni, Gorenji potok, Zapotok, Zgornji in Spodnji Tiefen-bach in Potoče.
Večje tekoče vode so potem reke. Tudi teh je več. Mimo Reke sploh tudi še Rečica, Zarečica, Zarečje, Poreče in Porečje i. t. d. Nekatere so sösebno bistre, kakor Bistra pri Vrhniki, več Bistric in Bistriška pri Kamniku.
Mimo Peričnika, Savice in Radolne imamo tudi Slap pri Vipavi in Slape pri Ljubljani.
dovolj.
Da so praktični Kranjci to obilo vodno silo tudi že zgodaj uporabljali na svojo korist, temu so porok vasi: Zaga, Spodnja iti Zgornja žaga, Podlaga, Stob in Stope, Maine, Mahn in Mimo.
Toliko voda in nobenega otoka, bilo bi vender prečudno. Res imamo na Kranjskem več otokov: Otok, Zgornji in Spodnji otok, Mali in Veliki otok, Otoče i. t. d.
Prav lepo in hvaležno od Kranjcev je, da so največjima slovenskima rekama na čast imenovali več krajev, da namreč govorimo o dveh Savah, o Savljali, o Dravljah, o Zasavji, Posavci in Savini peci, pa tudi o Moravi (le tega ne včm, ali je to srbska ali moravska) in o Moravčah.
Kjer se voda ni pravilno pretakala, pomagala si je umetno roka. Napravili so si jarke (to nam kažejo vasi Jarček, Jarčje brdo i. dr.), časih pa cela korita (glej vasi: Korito, Korita, Koritno in Koritnice).
Ker so imeli dosti vode, zatd so marljivo prali; evo vasij: Periše, Zgornja in Spodnja Pirašica.
Časih pluska voda na suho; ako pade kdo v vodo, zmoči se in treba se mu je obrisati, ako se hoče takoj zopet posušiti. To so gotovo že včdeli nekdanji prebivalci naše Kranjske; priča temu so vasi Pluska in Mokro polje, trg Mokronog, vasi Suha, Na sov i če in Briše.
Voda je res dobra stvar, koristna stvar in zdrava stvar. Kakor smo slišali, vode je bilo na Kranjskem tudi vedno dosti. Toda kdor poznä Kranjca le od te strani, poznä ga na pol. Kranjcu je znana še neka druga tekočina, ki mu je veliko ljubša. Da jo je imel že od nekdaj v visokih čislih, o tem ni dvojbe. Le pomislimo na kraje Vino, Vince, Vinica., Vinje \ Trto je sadil na Vinjeni vrhi, Vi?iskem vrhu in na Vinharjih. /e takrat so na trto pazili posebni Vincarji (vas pri Škofji Loki). Vinski pridelek so prodajali in točili v Vinji vasi (pri Novem Mestu) v poliče, ki so jih dobivali v Poljčah pri Rädovljici. Shajali so se v posebni Oslariji (pri Mirni na Dolenjskem). Vse je vrelo tja, takd da je moralo biti tam vedno natlačeno polno. Točilo se je namreč jako dobro in močno vino, ki izvestno ni zgrešilo svojega pota. Pač pa so ga zgrešili pivci domdv gredč; v celih gručah so obležali na dni gdri pri Krškem, ki se imenuje v spomin na to Pijana gora.
Toda pustimo prirodo sämo in preidimo k bitjem, ki živč v nji. To so mimo človeka sdsebno živali. Da se jih je človek že zgodaj okoristil, spoznaval jih in uporabljal v svoj prid, to je dokazana stvar. Tudi to je včdel, da so nekatere mirne, da se dado udomačiti, in nasprotno, da so druge divje in neukrotne. S prvimi se je spoprijaznil, drugim jc napovedal vojsko in jih zatiral. Da so bile in so še takd
zvane domače živali za človeka neizmerne koristi, uvaževali so tudi Kranjci in jim bili za to hvaležni. Stesali so jim posebna bivališča, ki so jih imenovali hleve (Hlevni vrh, Hlev išče in PuŠtal). Poznali so pa sploh že zgodaj skoro vse domače živali. Znana jim je bila dna žival, o kateri se pravi, da je najlepša, namreč konj, o čemer nas poučujejo vasi: Konj, Konjsko in Konjski hrib. Poznali so tudi že Kobile. Časih jih konji niso hoteli slušati; izumili so torej posebno bodrilo, to je naš Bič. Poznali so že dobro rogate domače živali (Royati hrib, Rogatec). Velikega pomena je bila že takrat goved, znana v vseh plemenih, tedaj Še natančneje nego konji, kjer Še niso poznali žrebcev in žrebet. To sklepamo lahko iz krajev Govejek, Junce, Volovnik, Kravjek, Telče in Telečji vrh. V hlevih so že takrat nastiljali (glej vas Stelnik). Poznali so že ovco in kozo; to nam pričajo vasi OvČjak in Janče, Kozlovo in Kožarje, KozarŠe in Koziše, Kozjak., Kositzen in Pokstein. Sevčda sta jim bili že znani dni Živali, ki sta bili in sta še v večni borbi, namreč pes in mačka. Dokaz temu so nam Pasjetc, Mačelc in Mačje, MacJcova vas in Mačkovec, Mačkin hrib in Mačji dol. Za mačjo hrano je bilo Že tedaj skrbeno; pdnjo je hodila mačka na MiŠače pri Rddovljtci. Sdsebno ukusno se jim je gotovo zdelo svinjsko mesd. Svinji, tej siccr zeld umazani, a koristni domači živali na čast so imenovane vasi Svinjsko, Svinje, Speharji, Gorenja in Dolenja Mina. Sicer ne toli koristni, zatd pa potrpežljivi domači živalci je morala biti tudi že svojih dnij prisojena vsaj nekakšna, dasi ne važna naloga. To lahko vidiš iz vasij Stara oslica, Nova oslica in Muljava.
Kakor pa je Kranjec domače živali spoznaval in spoznal od koristne strani, takd je bil prisiljen spoznavati in spoznati druge živali od škodljive strani. Pričnimo z malimi škodljivci. Znan mu je bil krt. Odkod siccr cčlo Rovise pri Litiji? Vsi pomisleki pa izginejo, če pomislimo na Krtino pri Brdu. Toda tudi drugi škodljivi rovar mu je bil že znan; o tem nam pričata obe Mramorovi. Tudi z jazbecem si nista bila prijatelja, ker ga je zasledoval po Jazbinah. Polh mu je delal škodo sdsebno po orehih in lešnikih; preganjal gaje tedaj okrog Polhovega Gradca in Polhovice, kjer jih je baje posebno dosti. Tudi vidro so že poznali, in sicer na Kočevskem; morila je ribe v posebnem potoku, ki so ga imenovali po nji Otterbach. Zajec mu je delal škodo pri drevji; zaradi tega, nekoliko pa tudi zaradi ukusnega mesa in kože ga je zalezoval po Zajčjem vrhu.
Časih so bili pa proti živalim tudi krivični. Ne da bi jim bile provzročevale posebne Škode, preganjali so jih močno in jih skoro popolnoma zatrli, takd da nimamo na Kranjskem 11. pr. skoro nič
več jelenov in srn. Da bi krivico vsaj nekoliko popravili, imenovali so tema dvema živalima na čast več krajev. Govorimo namreč o Jeleniku, Jelenovci, Jelenji vasi, Jelenjem dolu in Srnaku. Pravijo, da je na Kranjskem dokaj volkov, ki napravljajo našemu seljaku zlasti o zimskem času pri domačih živalih mnogo škode. V takih slučajih se napravijo naši ljudje nänje in jim napovedd črno vojsko. Dasi ved d natanko, kam volk zahaja, kje navadno biva, po katerem polji dela škodo, kam hodi pit (vasi Volčje, Volčkova vas, Volčje jame, Volčje njive, Volčji jpotok), vender jim redno spodleti. Pravijo, da je na Kranjskem tudi dosti medvedov, zlasti na Kočevskem, kjer imajo kar svoj Bärenheim, Ober- in Unterbärenthal. Toda tudi drugjč po Kranjskem jih je neki dovolj, saj imamo Medvedjek, Medvedico in Medvedje brdo. Še več, celd do Tacnja pod Šmdrijno goro seza medvedova taca. Tu pa tam naletimo še na käko divjo mačko, toda nji na čast se ni izplačalo imenovati nobenega kraja. Ris je iz naših krajev izginil. Tolikih sovražnikov bi se bil pa človek le slabo branil z navadnimi oskromnimi pomočki. Skopci, pasti i. t. d., to kmalu ni zadoščalo; treba je bilo gotovejših moril. Človek je začel loviti in streljati (vasi Lovsko brdo in Strelec).
Priroda pa pozna še druge živali, nji so znani n. pr. tudi ptiči. Tudi kranjski prebivalec jih je spoznaval že zgodaj in jih ločil od drugih živalij (Tičje Brdo). Včdel je, da so pokriti s perjem (Perovo, Zgornjem Spodnje Pivnice). Ker je videl vsakovrstne živali te vrste, začel jc posamezne tudi razločevati. Nekatere si je udomačil, drugi so ga razveseljevali s petjem, zopet drugi so mu delali škodo v hiši in na polji i. t. d. Kot domačo perjad je zgodaj poznal kokoši, race in go lobe. O tem nam pričajo imena vasij Peteline, Golobinjek, Zgornja in Spodnja Ročna, Račja vas, Račje selo in Racna gora. Ker je kmalu uva-ževal korist teh domačih živalij, ker si jih je za to marljivo vzgajal, moral je tudi že zgodaj spoznavati njih sovražnike in čuvati svoje varovance proti njim. Znani so mu bili orli in skopci (vasi Orle, Sko-pica, Zgornji in Spodnji Skopec; trg Postojina i. t. d.). Spoznal je pa tudi kmalu poljske razbojnike in tatove, kar lahko povzamemo vasčm Vranja Peč, VranŠica in Vranoviče. Spoznal je dno klepetavo tatico, ki sdsebno rada izmika vse, kar se sveti; temu dokaz so Srakovle. Spoznal je tudi dnega ponočnega modrijana, ki se ne mčni nič za to, kar se podnevi godi okrog njega, dasi ga manjši ptičji päglavci radi dražijo — spoznal je čuka, kar nam kaže Cucja Mlaka. Zanimal se je tudi za ptičje petje in ga dostojno cenil, čemur so porok vasi Sker-javČevoy Velike in Male ŠkerjančeFinko vo, G impel, Sla veja vas, Lisec,
Nadlesk, BrinovŠiea. Znan mu je bil 6ni domači nepridiprav, ki ima svoj kljun povsod, kjer ga ni treba, to je naš vrabec (vasi Vrabce, Grable in Grabci). Poznal je senice in nje mladiče (vasi Zgornja in Spodnja Senica, Senicica). Tudi mu je žc prerokovala na KuJcovi gori usodo in srečo kukavica. Poznal je Brgleza, poznal žerjava, ker ga je videl vsako jesen letečega na jug (vasi Žerjavka in Žerjovin).
Tudi na to, kar lazi, bili so naši Kranjci opozorjeni že zgodaj. To nam svedočijo vasi Martinček, Slepšek i. t. d. Sdsebno neznosna je morala biti žaba. Dolgo časa so jo kär prezirali, ker se je pa le še množila in še vedno kvakala, mislili so si, da ji zamašč usta, če jo pošljejo na Zabjek (pri Trebnem), v Zabnico, v Velike in Male Zabije, Žabjo vas in če ji odmenijo posebno Žabjo lužo. Menili so, da bode stvar s tem pri kraji — toda varali so se, kvaka jim Še dandanes. Ribe so jim morale biti vsekakor izvrstna jed, ker so jih umetno vzgajali v posebnem Ribniku in ker so dobro poznali kraje, kjer je dosti rib (Ribno Ribnica in Ribjek). Že takrat so bili tu posebni ljudje, ki so imeli pazno okd na ribe: zvali so jih ribiče (vasi Velike in Male Ribče). Dobra se jim jc pa zdela skoro gotovo kär vsaka riba brez razločka, ker jih še niso ločili v posebne vrste. Znana jim je bila posebej le ščuka (vas Sukovo), to pa morebiti zatd, ker so spoznali, da je ta riba velika morilka med svojimi vrstnicami.
Kar je osel med višjim, to je polž med nižjim živalstvom; tista oskromnost, tista lenoba, tista počasnost, katero so morali tudi skoro zaslediti (vasi Zapuže in Polžica, ki se večkrat ponavljata na Kranjskem). So li že takrat tudi polže jedli ali ne in s sladkorjem ali brez sladkorja, to se ne dä dokazati in apodiktiško dognati.
Poznali so že kačjega pastirja, toda ne po tem imeni, ampak po imeni Libefj, kar kaže na latinski izvor, čemur se pa ni Čuditi, ker sem že povedal, da so imeli naši pradedje obilo duha za klasicizem. Znani so jim bili tudi že Roji in VoŠce, ki jasno dokazujejo, da so Kranjci poznali in dostojno cenili našo prekoristno bučelo. Da bode dokaz neovržen, pokličem na pomoč še vas Pikomik. Gotovo je bilo že takrat dosti mrčesa, sicer bi Kobilica ne bila dobila zadosti hrane. In da je bilo tudi dovolj muh, priča nam Muhova vas. Muha, ki je dandanes zlasti v vročih poletnih dnevih zeld nadležna, nekdaj vsaj vsem brez razločka ni mogla biti nepovoljna. Nekateri so namreč muhe nabirali, drugi sevčda so se jih branili prav odločno. Dokaze imamo v vasčh Muhaber in Muhobran. Bolj nego ljudje sevčda so jih že od nekdaj preganjali pajki, ki so se shajali na posvet, kakd bi zalezovali muhe, na Pajkovem. Neko drugo nadlogo so pa tudi že
poznali Kranjci, imeli so namreč že ščurke po kuhinjah in shrambah. To nam kažeta vasi Šurlcovo in Surke.
Rake so Kranjci že davno čislali; ali so jih pa že takrat prodajali na tuje, o tem kranjski anali ne poročajo. Vzemimo, da rak kot tržni produkt Kranjcem svojih dnij Še ni bil znan. Zatd so pa sami tem pridneje sezali po njem in tudi lahko, ker so imeli poseben Rakovlik, Rakovnik, Rakov potok; poznali so Rako in Rakek.
Sčasoma so morali Kranjci dobiti jako gorko kri. Če ima namreč človek preveč krvi, stavijo mu pijavke. Tega zdravstvenega pomočka so se morali Kranjci gotovo že kmalu poprijeti in tedaj Časih imeti preveč krvi; o tem pričajo vasi Pijavslco, Pijavce in Pijava Gorica.
(Dalje prihodnjič.)
Gazele.
5-
l^esto gledal rože bujno sem cvetoče, Ko pomlddno jih vzbudilo solnce vroče. Rož krasota bila mi veselje, Da odcv&le bi — dejal sem, ni mogoče . . . Mine pdmlad. — Rož le malo vidim: Te zatrl je mraz, in solnce te pekoče. »Nddeje ostanejo mi vedno cvčtne«, Čustvo slddko teši to ljudi mrjoče. Mine pomlad, kakor rožam krasnim — Mrtve, pokopane zr& okd plačoče!
6.
Zapeli tožno danes so zvonovi — tebi! Odprl se grob med drugimi grobovi — tebi ! Umrla si v mladosti zorne svitu, Ko bližala bodočnost se z darovi — tebi! Naj moč bi kdo imel, hitim do njega, Da mrtvo spet življenje v svet pozovi — tebi! Zamdn ! — Usoda ni prijazna, stvarstvu. Življenje nje potopili valovi — tebi! Potopili življenje? — Ne! — Mladostno Na vek podali rajski so svetovi — tebi!
Rastislav.
Jara gospoda.
Povest. Spisal Janko Kersnik. (Dalje)
IV.
če Krača je stal sredi ceste ter se kakor vojni general I oziral na desno in levo stran po hlapcih in pomagačih, I ki so ob cestnih jarkih postavljali dva mogočna mlaja. ■ Mrak je že legal na dolino.
»Škarje naprej 1« velel je krčmar, in hlapci ob desnem in levem mlaji so potisnili za nekoliko korakov naprej velikanske drogove, ki so sredi obeh obeljenih smrek obpeti z debelimi verigami podpirali težki drevesi. Takd se je za nekaj stopinj dvignil vsak mlaj, tičoč s spodnjim koncem v globoki jami. Jeden je že stal navpično, drugega pa so obkolili na glasno krčmarjevo povelje: »Škarje okrog!« in ga potiskali vzpdred s prvim prav tedaj, ko se je adjunkt Pavel pridružil gospodi, ob cesti gledajoči ta redki in zanimljivi prizor.
»No, oče Krača, käj takega bi si ne bil mislil, da ste takd pozorni in ljubeznivi, ko niti ne veste, kakšen bode naš novi sodnik!«
Oče Krača je debelo pogledal in na pol odprl usta, zinil pa ni ničesar.
Za adjunktovim hrbtom jc poštar iztrkaval pipo in pokašljeval na pol glasno.
»Kaj — sodnik?« vpraša Krača napdsled, ko nihče drug ne reče ničesar.
»Ej, nocoj pride sodnik Vrbanoj«, odgovori adjunkt Pavel, »in vi kot župan in vaša ali naša občina mu vender napravljate ta slavolok?«
Krača je bil pameten mož in je takoj razumel ves položaj.
»Da, dal« dejal je; »to bode kär za — dva! Ti Minče, Čuj — glej ga, saj nima ušes — Minče! Deska mora na levi sträni nekoliko više l«
Tak<5 zapovedujč se umakne kär za dvajset korakov od drugih.
Poštar je še vedno kašljal, davkar pa, ki je stal s svojimi hčerami blizu adjunkta, smijal se je na glas.
Pavel je zrl na desko, ki naj bi vezala slavolokova stebra, in čital na srebrno-zlati podlagi pozdrav, sestavljena od belo-modro-rdečih črk: »Mir tej hiši in vsi fari!«
»Kaj pa je to?« vzklikne na glas, in njega lice ne kaže prav nič önega duhovitega sij'aja, ki ga je značil vselej, kadar se je živo razgovarjal.
»Bog vas je dal — ali še ne veste?« zagrohoti se davkar, in njega hčere mu takisto pritrdijo.
»Kaj?« dcje adjunkt, »to je za kakega župnika, ne pa za sodnika!«
»I sevčda!« mčni poštar nekamo sramežljivo.
»Ta napis mora izginiti!« jezi se adjunkt.
»Ne, ne«, tolaži ga poštar, dočim se smeje vsa družba, »saj ta napis ni odločen sodniku, ta je za župnika, ki se nocoj popelje tu skozi v Babino polje!«
Sedaj se takisto adjunkt zasmeje na ves glas.
»No, morda bode pa tudi umesten pozdrav našemu sodnikul« vzklikne dobrovoljno in poskuša zatrcti hudomušni izraz, ki mu sili na lice. —
Zvonovi župne cerkve grobeljske se oglasč. Včliki zvon pdje veličastno svoj jednakomerni »bem—bam«, in vmes pritrkava spretni cerkvenik s srednjim in malim zvonom, nekoliko časa s (remi udarci v presledku med zvoki včlikega zvona, potem s petimi, napdsled s sedmimi. To je bila vselej njegova največja umetnost! Saj je bilo pa tudi treba dovölj telesne moči, zdravih prsij in krepkih rdk. In vselej, kadar je prestopil iz mirnejšega udarca v hitrejši udarec, poknili so na griči poleg cerkve trije topiči, zaporedoma užgani po vestnem in izkušenem pomočniku cerkvenikovem.
Adjunkt Pavel je mnogokrat trdil, da ni klerikalec, in je to svoje mišljenje hotel dokazati ob raznih prilikah. Zatd je tudi sedaj naglo odšel od slavoloka in krenil proti Kračini krčmi.
Skoro v veži se srečata z notarjem Tinčetom, ki je že zaprl pisärno in sedaj radovedno čakal dogodkov, ki naj bi bili uprav zgodovinsko znameniti Grobljem in okraju.
»Vrbanoj bode mislil, da je slavolok zanj!« zasmeje se proti adjunktu.
»Jaz sem tudi mislil!« mčni Pavel. »Včdel bi pa venderle rad, bode li Krača babinopoljskega gospoda vzprejel oficijalno, kajli?«
»Bčži, bčžil Liter vina bode postavil prčdenj in pojal Ančiko po hiši, Češ, sedaj to, sedaj dno, koncem pa se bodeta z gospodom dogovorila zaradi tedenskega mesä in — vzprejem bode končan. Ti — ah, stoj, stoj! Julika je tukaj. Prav sedaj se hoče odpeljati.«
Pavel je veselo poslušal prvo modrovanje notarjevo, ob njega zadnjih besedah pa se je zgenil.
»Tukaj? Kaj dela tu?«
»Dekret ima! Dekret za Zagorico! In Še nocoj se odpelje tja. Niti k moji ženi ni hotela danes, skoro pa pride zopet semkaj.«
Adjunkt se zavrti v polkrogu in je že nekaj korakov od hišnih vrat, ko ga prisili veseli notarjev klic, da se vrne.
»Pavel, Pavel! Gospodičina Julika Orlova!«
Poleg Valentina res stoji Julika.
Častiti čitatelji naj oprostč, ako prčcej ne najdejo natančne fotografije te novodošle osebe. Znano jim je, da je že prekoračila trideseto leto svoje dobe, in jedino to je morda takd prevzelo nekatere, da bi ne verjeli novo predloženi sliki. Reči hočemo le to, da se Juliki ni poznalo tistih trideset let ali kolikor jih je že imela.
In prav to je provzročilo, ako ni prihajalo iz hipne zadrege, da se je adjunkt Pavel, ves zardčl, viharno pozdravljajoč in gospodičini stiskajoč roko, izustil neumestne besede: »Oh. gospodičina — po tolikih letih, po tolikih letih se vidimo iz noval«
»No, pol stoletja vender še nil« deje Julika nasmehoma, dočim vender naglašuje svoje besede nekoliko zlobno.
»Nama se pa skoro takd dozdeva, odkar namreč nisva videla vas«, reče Valentin.
»Vi pa vil Oh, recite, kolikokrat ste se me spominjali?« očita Julika na pol resno.
Od ceste sčm se začuje ropot dveh kolčseljev, in majhna gneča se naredi tamkaj.
»Tukaj je — novi župnik babinopoljski!« vzklikne Pavel, pora-bivši to ugodno priliko, da si zopet dobi prejšnje duševno ravnotežje.
»Čula sem, da pride nocoj«, deje učiteljica; »toda moj voz je tudi že pripravljen. Z Bogom, gospoda!«
»Oh, kkj že? Kaj takd hitro?« reče Pavel.
»Nocoj pač! — Da se skoro vidiva, gospod Valentin! Priporočite me svoji soprogi in oprostite!«
V tem že sčde na jednovprežni voziČ ter vravnava kovčeg in nekaj škatelj poleg sebe. Voznik, širokopleč kmetski fant, z dolgo smodko v ustih, udari po konji, in zdajci zdrdrata z dvorišča.
»Uboga dčklica!« reče adjunkt.
»Zakaj?« mčni Valentin. »Videti je zadovoljna!«
Delj govoriti ni bilo mdči, zakaj s ceste je prihajala velika družba, in pozdravljali so* se kar vprek.
Novi župnik, »gospod Frančišek«, kakor ga je nazival oče Krača, ž njim njega kapelan, ki se mu je pripeljal naproti, župnik grobeljski in nekaj imovitih gospodarjev iz Babinega polja, oče Krača in njega sin, davkar in poštar, oba trgovca grobeljska — vsi so bili skupaj. Sedaj je še prihajal učitelj, ki je zamudil vzprejem, ali bolje rečeno, prihod gospodov.
»Tu si nekoliko odpočijemo!« mčni gospod Frančišek, ko se predstavijo drug drugemu, in skoro potem sedi vsa gospdda, duhovna in posvetna, v znani zatohli sobici.
Razgovor se iz početka ni mogel prav razviti — vreme je bilo skoro obdelano, setev in Žetev tudi, politike se sedaj Še ni hotel nihče lotiti, starih skupnih znanstev ni bilo najti, in šele ko so prišli pdtem nekovega skrivnostnega prirodnegu zakona na red dohodki in plače te ali dne župe, te ali dne javne službe, vnela se je jako živahna razprava. Vender tudi to je zdajci ustavil Kračin Minče, stopivŠi v sobo z glasnim vzklikom:
»Sodnik je tukaj U
Zajedno je vrgel na zadnjo klop v kotu debel plašč, dežnik in kovčeg, katerega je prinesel z vozd.
Sodnik Vrbanoj pa je bil tudi že med vrati, ko so vstajali adjunkt in davkar, notar in poštar in drugi razven duhovnikov, da ga pozdravijo.
Bil je po svoji zunanjosti res takov, kakeršnega sta ga že nekoč opisala adjunkt in notar: velik, krepak, moškega, resnega vedenja in vender v vsem svojem gibanji nekoliko neroden. Iz prva ni včdel, komu bi najprej segel v roke, toda ko je pozdravil — in sicer prav presrčno in prijazno — Pavla in Valentina, opravil je tudi hitro z drugimi in sčdel ob gdrenji konec mize poleg domačega župnika.
»Ali nisi videl mlajev?« pošali se Valentin, »saj si takoj včdel, da —«
»Niso namenjeni meni!« pristavi Andrej.
»Prislužite si jih, prislužite!« reče gospod Frančišek sladko, vender z zasmehujočim izrazom na lici.
»Vi si jih menda tudi še niste, častiti gospod, niti tu niti v Ba-binem polji ?« vrne takisto Vrbanoj, in glasni smeh posvetne gospode, ki zazveni po njega besedah, priča, da med njo in dnimi tremi duhovnikih ni posebnih simpatij.
Učitelj je poštarju zadovoljno šepnil na uhd, toda oprezno in takd tiho, da g a je poštar komaj slišal: »Ta je pa srčen, ta se jih ne boji!«
Gospod Frančišek je hotel jezno odgovoriti, toda domači župnik je segel v besedo s pomirljivo opomnjo:
»To je že taka navada pri nas — ti mlaji U »In lepa!« pritrdi Vrbanoj in s tem tudi izgine iz družbe bojeviti duh, katerega je vcepil gospod Frančišek z zabavljivo svojo opazko. Sicer je bil novi babinopoljski župnik še vedno take volje, da bi pikn il tega ali önega, in je tudi imel radovoljnega pomočnika ob svojem kapelanu, ki bi bil sedaj silno rad govoril le o slovenskih liberalcih; toda domaČi župnik ni dopuščal, da bi se razgovor poostril.
Jedna prilika pa se je venderle še ponudila gospodu Frančišku, da je pomogel svojemu jeziku do sijajnega uspeha.
Nesrečni poštar je namreč zdajci začutil potrebo, poseči v debato in izpregovoriti o novem predmetu, od katerega je v svoji nekoliko zlobni najivnosti pričakoval mnogo zabave.
»Kje pa imate svojo kuharico, he, he, gospod župnik?« vprašal je, kakor bi se hotel nekoliko pošaliti.
»Jutri pride v poštnem zavitku; prosim, da se mi dostavi express!« Smeh je bil sedaj ves na župnikovi strani, in poštar, rdeč kakor kuhan rak, od same jeze ni včdel kaj odgovoriti. —
Takšna je bila zabava naše gospode prvi večer ob prihodu Vrbanojevem.
Ko sta se ločili obe stranki — duhovniki so skoro odšli — znesel je poštar svojo jezo s polglasnim vzklikom:
»Ej, pravega ptiča so dobili tja gdri v Babino polje, ta jih bode učil kozjih molitvic, ne pa božjih!«
In rekši je pomenljivo namignil s cevjd svoje pipe. Zunaj pa je sedal gospod Frančišek s kapelanom na voz in še prožil roko grobeljskemu župniku v slov<5. Ko pa je zaropotal voz z dvorišča, vzdihnil je gospod Frančišek in se obrnil k poslužnemu kapelanu, zaničljivo rekoč:
»Ej, gospod Luka, nocoj sva pa — med koprive padla!«
(Dalje prihodujič.)
233	A. Šlritof: »Tragedija* in »komedija« na pročelji novega gledališča.
„Tragedija44 in „komedija44 na pročelji novega
gledališča.
V zadnjem času je dobilo deželno gledališče na svojem pročelji znamenit okrasek; slavnoznani naš kipar gospod A. Gangl mu je namreč postavil v dolbinah na sprednji sträni dva krasna kipa: alegoriški podobi tragedije in komedije. Snov bi se utegnila zdeti marsikomu precčj lahka in hvaležna, toda prav takšni predmeti delajo navadno največ preglavice umetniku, kateri neče samö posnemati, kar so že ustvarili drugi, ampak stavi baš v izvirno idejo svojega dela najvišji ponos. Vrhu tega je moral umetnik v tem slučaji še računjati z odmerjenim prostorom. Gospod Gangl je rešil svojo nalogo, kolikor morem soditi jaz, zanašajoč se zgolj na prirodno svoje estetiško čustvo, takd izvrstno, da je do cela opravičil visoko naše mnenje o svoji nadarjenosti.
Kipa sta nadčloveške velikosti (od tal do glave merita po 2^25 m), zvršena sta od rmenkasto-belega isterskega kamena in nam kažeta bistvo tragedije in komedije v dveh genijalno izumljenih Ženskih podobah, ki sta oblečeni z novodobno dekorativno draperijo in imata na sebi značilne embleme svojih pojmov. Na >komedije® ljubkem obrazu je izražen vesel nasmeh, toda ta veselost ni taka, kakeršna se časih loti resnega človeka, ko ga obide »dobra volja5 ; temveč tej radosti je pravi vir v popolni brezskrbnosti, lahkoživnosti, dä, celd lahkomišljenosti in razkošnosti: minulost je pozabljena, bodočnost — kdo bi že mislil nänjo! Veselimo se jedino le sedanjosti in hitimo, da jo užijemo v polni meri! Takih mislij polna glavica je obrnjena kvišku, in slastne oči zr6 proti radostno iztegnjeni goli desnici, katera drži žezlo svojega dostojanstva — paličico vodilko s Kurentovo glavo na konci, kakor bi ž njo vodila še cel zbor jednako preščrnih lahkoživk za seboj. Lasjč se ji mršavo kodrč ob desni sträni kot znak slobodnega vedenja; leva roka oklepa ob sträni moško krinko satirskega izraza, spominjajoč nas starodavnega postanka grške komedije ob Dijonizijevih praznikih, desna noga je pomaknjena nekoliko naprej, kakor bi se zdajci hotela privzdigniti v vesel poskok. Koliko življenja, koliko dejanja! — Do cela drugačna je »tragedija*. Desnica krčevito držf bodalce, pripravljeno na sunek, z levico si razkriva vrhnjo obleko, da se oprosti tesnobne ovire; noge stojč v ener-giški poziciji, obraz pa — ta obraz nam povč vse! Duševna razburjenost je prikipela junakinji do vrhunca, strasti so zadušile vsak trezni premislek, zdajci se mora zgoditi usodni tragiški čin! Energiško čelo kaže gubč, žareče oči so stopile iz otlin in zrtf prebodljivo na predmet, na katerem se prav kar zgddi krvavo dejanje, usta so odprta, okrog njih pa utriplje ncopisna bolest. Skoro bi stopili k junakinji in ji zaklicali: ^Nikar !
A. Štritof: »Tragedija« in »komedija« na pročelji novega gledališča.
233
Kar namerjaš, bode ti v pogubo!* Ali te bridke poteze na obrazu! Ali nima vzroka, da si napravi sama pravico, katero ji drugi teptajo z nogami r In — storjena je tragiška krivda.
Posamezno je poudarjati pri obeh kipih zeld prirodno izvedeno dra-perijo, zlasti pa očito razliko med debelo vrhnjo haljo in mehko, skoraj prezorno spodnjo tančico. Poslednja se v lahnih gubah tesno ovija gore-njega telesa — pri »tragediji* tudi ndg od kolen nizdolu — da se nam nagota sicer decentno zakriva, da pa vender lahko zasledujemo lepe obrise in oblike posameznih telesnih delov pod tančico. Nezakrita je pri »komediji* desna roka in desna noga od kolena, pri ,tragediji* pa leva roka; gola so pri obeh poleg vratu in zapestij tudi stopala. In celd na teh razkritih delih se nam kaže razloček med komedijo in tragedijo: tam obilost in polnota, kakeršna vzrasta le v razkoŠno-nasladnem življenji, tü skoro moška kostnatost in žilavost. -— Končno tudi ni prezreti, da oba kipa prav ukusno izpolnjujeta dolbini, kateri je moral vpoštevati umetnik. Žkl da sta bas dolbini preplitvi! Zaradi njiju molč naprej pomaknjene noge čez rob plošče podnožnice, sloneč na posebnem ploščinem podaljšku.
Vredno je, da se na tem mestu zabeležijo tudi prejšnja Ganglova dela. Imel sem priliko in srečo na svoje oči gledati postanek skoraj vseh. Prvo delo, s katerim je Gangl zaslul leta 1883., dobivši zänje v Gradci na jubilejski razstavi prvo darilo z diplomo, to je »Kristus na križi*, zrezljan od zelenikovine, sedaj svojina gospoda kanonika Kluna. Med raznimi študijami na dunajski akademiji je zlasti hvalno omenjati »Davida mladeniča«. Izven šole je za akademiških let Gangl zvršil m odelo v ana doprsna kipa gospoda profesorja Šukljeta in ekscelencije barona Schwegla. Spominjam se, da so prvi kip ob nekovi razstavi celd dunajski časniki omenjali priznalno. Dalje je zabeležiti več osnutkov za Vodnikov spomenik, izmed katerih se jeden večjih dandanes hrani v ljubljanskem Rudolfinumu. Dalje je »Vodnik« sam iz leta 1888., lit od brona in postavljen na Valvasorjevem trgu pred gimnazijskim poslopjem. Ko je Ganglovo ime zlasti po »Vodniku* zaslulo tudi önostran mej naše ožje domovine, pozval je vladika Strossmayer umetnika, da napravi na glavnem vhodu v djakovsko stolnico velik relief Kristovega vstajenja. To delo, ki obseza sedem vpodobljenih oseb, bilo je dovršeno še leta 1889., kratko pred odhodom Ganglovim v Italijo in na Francosko, koder je umetnik, podprt z državno umetniško ustanovo, leto dnij (1890.) spopolnjeval svoje študije. Lani (1892.) pa je bila zvršena velika skupina nad glavnim pročeljem novega gledališča, predstavljajoča »g e n i ja z d r a m o in opero*. Ta skupina je s »tragedijo« in »komedijo« pač najdivnejŠi kras novega gledališča in bodi mlademu umetniku v tolažbo za vse prebite bridke ure! A. Štritof.
234 Dr. J. Vošnjak: K zgodovini Wolfovega sloveusko• nemškega slovarja.
K zgodovini Wolfovega slovensko-nemškega
slovarja»
Slovencem nepozabni mecen, knezoškof Anton Alojzij Wolf, določil je v svoji oporoki z dnč 17. avgusta 1858. leta v 26. členu t6-le:
»Ich habe die, eines deutsch slo venischen und slovenisch-deutschen Wörterbuches sehnlichst harrenden Landsleute dadurch erfreuen zu müssen geglaubt, dass ich die Kosten dieser Auflage auf mich genommen habe, und der erste Theil derselben, bestehend aus zwei grossen Oktav-Bünden, dürfte die Presse schon heuer verlassen. Auch habe ich bei dem Aufschwünge, den die krainerische Sprache seit einigeu Decenuien genommen, zu einer neuen Auflage der krainerischen Bibel des alten und neuen Bundes in sechs Grossoktav-Bänden mich entschlossen, deren vier schon in diesem Jahre gedruckt sein werden Meine dokumentirten Vormerkungen über die für beide Werke bereits bestrittenen Auslagen werden die Herren Testaments - Executoren auf meinem Schreibtische vorfinden.
Sollte ich eher sterben, als der Druck dieser beiden vom Lande sehr gewünschten Werke zu Stande kommt, so lege ich dem Collegium Aloisianum, meinem Erben, die Verpflichtung hiemit auf, aus meiner Erbschaft die für die vollständige Beendigung des Druckes beider Werke erforderlichen Kosten, für welche dasselbe vermög der weiter unten getroffenen Verfügung allmälig den Rückersalz erhalten dürfte, zu bestreiten, und damit ja keine Zögerung in dem Drucke dieser Bücher eiutrete, ermächtige ich hiemit die Herren Testaments-Executoren, noch vor der Einantwortung des Verlasses an den Erben aus demselben die zur Bestreitung dieser Auslagen zeitweise etwa erforderlichen Gelder für Druck und Papier zu verabfolgen, und ersuche zugleich meinen Nachfolger am Bisthume oder den Kapitular-Generalvikar, von meinem für das Collegium Aloisianum übernommenen Verlassvermögen immer so viel Barschaft disponibel zu halten, dass die Druck- und sonstigen Kosten fiir beide Werke immer rechtzeitig berichtiget werden kounen. Da ich die Auflage des Wörterbuches dem Collegium Aloisianum, die neue krainerische Bibelauflage aber dem hochwürdigen Consistoriuin für den bereits bestehenden alten Bibelverlag als Eigenthum hiemit überlasse, so sollen aus dem Vcr-schleisse dieser zwei neuen Werke, den wohl die Ordinariatskauzlci immer besorgen wird, die Geldbeträge, welche für den Verkauf des Wörterbuches eingehen werden, dem Collegium Aloisianum stets vollständig, diejenigen Geldbeträge aber, die aus dem Verkaufe der neuen Bibel-Auf Jage einflicssen werden, nur in so lange zufallen, bis es fUr die auf die Bibel-Auflage aus meiner Erbschaft verwendeten Auslagen gedeckt sein wird, und der aus dem ferneren Verkaufe der neu aufgelegten slovenischen Bibel allenfalls resultirende Gewinu soll nur dem alten Bibel • Verlage zu Guten kommen, alles Geld aber, das dem Collegium Aloisianum aus dem Verschleisse dieser Bücher allmälig zukommen wird, darf nicht für currente Auslagen desselben verwendet, sondern muss flir eine seinerzeitige gelegenheitliche Kapitalisirung, d. i fruchtbringende Verwendung, aufbewahrt werden.«
V prvem deželnem zboru kranjskem leta 1861. je dr. Toman v 7. seji dnč 16. aprila z ozirom na te določbe predlagal:
»Der Landtag wolle sich zur Wahrung der von dem Fürstbischöfe A. A. Wolf gemachten Anordnung, dass auf Kosten dessen Nachlasses das slovenisch-deutsche Wörterbuch ohne alle Verzögerung aufgelegt werde, für kompetent erklären.«
Dr. J. Vošnjak: K zgodovini Wolfovega slovensko-nemškega slovarja. 235
Ta nasvčt je bil po kratki debati vzprejet, in dežčlnemu odboru se je naročilo ukreniti, kar je potrebnega.
Leta 1863. je deželni odbor v x. seji dne 8. januvarja poročal, da se je obrnil do knezoškofa Vidmarja in do deželnega sodišča, in sicer do poslednjega s prošnjo, naj priganja zvršitelje knezoškofove oporoke, da zvršč oporoko, v kolikor se tiče slovarja.
V	6. seji dnč 4. decembra 1865. leta je dr. Bleiweis poročal, da se po naznanilu finančne prokurature zapuščinska obravnava bliža svojemu koncu. Zatö se je bil deželni odbor dnč 6. januvarja 1864. leta iz nova obrnil do knezoškofa in deželnega sodišča. Knezoškof Vidmar je dnč 28. junija 1865. leta odgovoril, da mu je deželno sodišče dnč 13. junija naznanilo, da mu bode izročena vsa zapuščina Wolfova, ako ni nobenih ovir zoper zvršitev §§ 24,, 25., 26. in 27. oporoke, in da se imenje izroči Alojzijevišču. Torej sedaj ni gmotnih zadržkov, in pričel se bode slovar tiskati. Sicer pa odklanja knezoškof vsako drugo vtikanje (jede anderweitige Einmengung), v kolikor se tiče tiskanja slovarja, ker v oporoki ni govora o nobenem višjem nadzorstvu za univerzalnega dediča. Knezoškof pa priznava kot svojo dolžnost proti domovini, da po možnosti ustreza vsem upravičenim zahtevam. (Gl. stenogr. zapisnik dež. zbora 1865. str. 66.) Dr. Bleiweis je dalje poročal, da so rokopisi žc pridobljeni in da je knezoškof že imenoval poseben odbor za ureditev slovarja. Dr. Teman je ugovarjal kne-zoškofovi trditvi, kar se tiče nadzorstva, in se sklicaval na sklep iz 1. sesije, po katerem se je deželni zbor že izjavil, da je kompetenten paziti na zvršitev oporoke. Zatö pozivlje deželni odbor, naj tudi odslej pazi na to, da se oporoka zvršf. Njega naloga bode šele končana, kadar prvi zvezek ugleda beli dan.
V	2. seji dnč 21. novembra 1866. leta je deželni odbor naznanil, da se skoro natisne prva pdla novega slovarja. V 8 seji je poslanec Svetec izrekel svoje pomisleke proti poročilu deželnega odbora, ker ni upati, da bi se že kmalu pričelo s tiskom, če se hoče podati takö obširno in temeljito delo, kakor se vidi iz odlomka v »Novicah«. Pač je želeti kolikor možne popolnosti, vender bi se stvar zavlekla mnogo let. Zatö iz nova pozivlje deželni odbor, da pospeši hitro in nepretrgano izdavanje slovarja. Prav ta nasvčt je bil ponovljen in sklenjen v 21. seji dnč 2. oktobra 1868. leta.
V	sesiji 1869. leta je deželni odbor v posebnem poročilu (priloga 33.)
poročal o slovensko-nemškem delu Wolfovega slovarja. To poročilo sldve:
t
»Knezoškof je s pismom od 12. junija 1868. leta razjasnil tačasni stan slovarja. Izvoljen je bil poseben odbor, ki je g. Fr. Levstiku izročil vredništvo slovarja Pripravili so se vreduiku ti-le pripomočki:
236 Dr. J. Vošnjak: K zgodovini Wolfovega slovensko-ncmškega slovarja.
a)	Zalokarjev rokopis, ki na 1100 polah obsega vredjeni slovar slovensko-nemški in ki je bil v ta namen iz, zapuščine Wolfovc kupljen za 2000 gld. v gotovem denarji iu za vsakoletnih 200 gld., ki jih gospod Zalokar dobiva do svoje smrti;
b)	Cafova zbirka besedi, ki je jako velika;
c)	Miklošičev rokopis v 4 velieih zvezkih na 287 pölah;
d)	zbirka besedi v abecednem redu, poslana po gospodu Kočevarju; rokopis slovarja brez imena pisateljevega.
To je zaklad, ki je vredniku pripravljen.
Pretekla so 3 leta ko se je vredovanje začelo in stroškov v ta namen je Alojzje-višču narastlo ta čas že 1190 gld., a vendar ni še nobena pola za tisek pripravljena.
V	dvojni odgovornosti, ki jo imamo — tako se dalje glasi pismo gospoda knezo-škofa — namreč v odgovornosti za to, da se tiska slovdr, a tudi v odgovornosti tej, da zapuščina ranjcega knezoškofa doide Alojzijevišču, moral sem misliti na to, da se zapuščina ne potrosi za same priprave slovarjeve, sicer naposled ne bo slovarja, in Aloj-zijevišČe izgubi zapuščino. Glede na to sem začasno razpustil dotični odbor in ustavil plačila iz zaloge Alojzijeviščeve.
Naj tedaj tisti učeni Slovenci, kterim je hitri natis slovarja pri srcu, blagovolijo skrbeti za to, da se dovrši za natis ugodni rokopis. Meni ni bila sreča mila, da bi bil to dosegel. Dokler pa stoji Alojzijevišče pod mojim varstvom, bode denar za tisek slovarjev vsaki Čas pripravljen. Za tisek ugodni rokopis pripraviti, to pa ne stoji v moji moči, a tudi ni dolžnost moja kot predstojnika Alojzjevišča, kajti oporoka knezoškofa Antona Alojza nasledniku njegovemu ne daje take naloge, a je tudi dati ui mögla.
To je bistvo pisma svetlega knezoškofa. Vidi se iz njega, da je gospod knezoškof vse storil, da bi se bil začel tisek željno pričakovanega slovarja. —
Že v sporočilu lanskem je deželni odbor obžaloval, da slovensko-nemški del, o kterem je govoril deželni zbor že pred 8 leti, ni še do tega dovršen, da bi se tiskati začel in po pismu gospoda knezoškofa je prestalo sedaj in je res prestati moralo vredovanje nakupičenega obilega gradiva.
Ker pa je potreba obširnega slovensko-nemŠkega slovarja živo pripoznana, to je, obširnega saj toliko, kakor je nemško-slovenski del, in ker svetli knezoškof v dopisu od 12. junija t. I. poživlja deželni odbor, naj on najde pot, da se dovrši delo, tedaj misli odbor, naj bi se prijazni klic svetlega knezoškofa v nemar ne puščal da se z združeno močjo — pa brez stroškov deželnih — dožene tisek slovarja.
V	tem smislu nasvetuje tedaj deželui odbor: Slavni zbor naj sklene:
»Deželnemu odboru daje se nalog, da na poziv gospoda knezoškofa in vzajemno ž njim prevzame skrb za to, da se kar najbrže izgotovi rokopis za tisek slovarjev, ter se v ta cilj in konec dogovori s svetlim knezom.« —
Ta predlog je bil brez debate vzprejet v 6. seji dnč 24. septembra 1869. leta.
V	zasedanji leta 1870. je poročal del odbor (priloga 31. str. 176.), »da je deželni odbor nabrane slovarjeve rokopise i. decembra 1869. 1. od
g. stolnega dekana dr. Pogačarja inventaričuo prevzel in je g. ravnatelju bogoslovnega semenišča Kramarju izročil, da bodo gg. bogoslovci po različuih rokopisih raztreseno zbirko besedi v abecedni red spravili, ktero delo se že prav marljivo izvršuje. To se ve, da bode še precej nekaj časa preteklo, preden se tisek rokopisa dovrši, ali deželni odbor bo gledal marljivo na to, da se to delo prej ko mogoče dokonča.«
M. Valjavec: K prvemu sešitku slovensko-nemškega slovarja Wolfovega. 237
To je bilo poslednje poročilo deželnega odbora o Wolfovem slovarji, o katerem se v javnih sejah ni več govorilo in sklepalo.
Tudi deželni odbor ni ukrenil ničesar več, dokler se ni c. kr. deželno sodišče oglasilo dnč 31. marcija 1874. leta z vprašanjem, kakö je z zvr-šitvijo VVolfove oporoke, v kolikor se tiče slovarja. Deželni odbor se je torej spet obrnil do knezoškofa Vidmarja, kateri je odgovoril dnč 4. maja 1874. leta št. 429. — kaj, ne morem povedati, ker so se vsi akti, tičoči se Wolfovega slovarja, razven poslednjih treh iz leta 1874. založili, ne znam kam. Deželni glavar Kaltenegger jih je namreč vzel iz registrature, ko je sklical enketo, o kateri še izpregovorim, in jih ni več vrnil.
Deželni odbor je knezoškofov dopis naznanil c. kr. dež. sodišču dnč 18. maja 1874. leta, in deželno sodišče je dnč 20. junija 1874. leta odgovorilo :
»Dass bei dem Umstände, als der Verlass des Fürstbischofes Anton Alois Wolf bereits mit Verordnung ddo. 11. Juli 1865 eingeantwortet wurde und diese Einantwortung in Rechtskraft erwachsen ist, nun eine abhandlungsbehördliche Ingerenznahme von Seite dieses Landesgerichte;; wegen Verhaltung der Universalerben »um Vollzuge der Drucklegung eines sloven isclwleutschen Wörterbuches nicht mehr stattfinden könne, daher nur der ordentliche Rechts- und Klageweg für den Fall offen bliebe, wenn aus der letztwilligen Auorduung des Erblassers in betreff der Drucklegung des besagten Wörterbuches eine grossere Verpflichtung der Universalerben abgeleitet werden wollte, als wozu sich sein derzeitiger Curator in der Erwiderung vom 4. Mai 1874, Z. 429 selbst herbeilässt.«
Deželni glavar je vzpričo tega dopisa sklical enketo, h kateri so bili povabljeni deželni odborniki Blciweis, Costa, Deschmann, Murnik, potem knezoškof, stolni prošt Pogačar, kanonik Kramar, dr. Razlag, dr. Zamik, L. Svetcc, J. Mam, J. Šolar, J. Vavru, M. Pleteršnik, M. Žakelj, J. Tušek, P. Kozler, dr. J. Poklukar in V. Kermavner. Enketa je zborovala dne 16. julija 1874. leta. Knezoškofa, dr. Pogačarja, Kramarja, dr. Bleiweisa in Svetca ni bilo k enketi. Naznanili so svoje misli v pismih.
(Konec prihodnjič.)
Dr. J. Vošnjak.
--------
K prvemu sešitku slovensko-nemškega slo-. varja Wolfovega.
(Dalje.)
blisikanje fulguratio, hlislkati; blistkavica f. Habd. ad. 571 Gašp. 3.137 Vranič 1.133, i. t- d. — blisikavina f. ŠimuniČ mar. 92. — blagoddmost f. Wohlthätigkeit. Koc. Fil. 3.4. — blišnost f. die Nähe — poroda. Lalanguc pupk. 60. — b/ji't/av adj. = hrv. blutav Habd. ad 1046. človek, ki se v lenost
238 M. Valjavec: IC prvemu sešitku slovensko-neraškega slovarja Wolfovega.
pusti, vse več je mlahov, bljutav, zaspan. Koc. Filotea 1.36 duše, kotere imaju ove jošče, privoljnosti i gingavoče, meni se vide spodobne bljutavem dekličem, kotere nisu betčžni, nego vsi čini njihovi jesu betežni. — blodnica f. me-retrix. Vramec kron. 5b Japbet neke žene blodnice sin (blodnik 19* proti blodnikom nevernim). — b&bek m. dolg kol, s katerim se ribe izpod korenin podč iz globočine; je pa ali trokrak, ali pa ima peto od čevlja na konci pribito, da se s tem voda kalf. — bobovnjdk m. die Gartenkresse. Lalangue med. 293. Mikloušič izb. 145. — bobunjak m. beccabunga La-langue med. 294. — b&Čkora f. alter zerrissener Stiefel. — btočuga i bo-čiiga f. ime svinji. — bodli m. ogerskosl. Gönczy abc. 24 bodsl smekne.
—	biodež m. der Stachel des Igels. — bog: zli bog: Halxl. ad. 468 med tem toga žena, detca, sluge i ostala družina zloga boga vživaju = hudo se jim godi. — büg = ubog: vsaki bwgi dan jeden lieben Tag, vsaku bogu nor jede liebe Nacht. — bogabojazen f. = bogaboječnost. Trpläk psi. 34. 12. i. t. d. — bogabojdznest f. = bogaboječnost. — bogačonka f. jabolko rdeče nakiselo kesnd v jesen zrelo. — begati se = bogmati se. — bog-čarija f. = siromaštvo. — bogeHja f. siromaštvo. — bagečki = siromaški.
—	boglca boglcica f. neko jabolko. — b tog uiti b tog nem: reči: bogme, — bogoljübstvo n. = bogoljubnost. Kocj. Fil 3.3. — bogomil- zla adj. duše bogomile Kocj. Fil. 3.7. — bogomilen- 11a adj. Koc. Fil. 3.15 mi nemarno drugoga posla pred rukami, nego da dobri i pobdžni, mužke i ženske glave bogomilne postanemo. — bogomilnost f. Koc. Fil. 1.4 tak človek doseči do križnoga sada bogoviilnosti krščanske ne sme se trsiti. — bogo-molja f. Gottesanbetung. Krajačevič v predgovoru: culi su, da je gustokrat nje opominal na bogomolju govoreči: prosete i dati vam se hoče. Zagrebec 5* 147 na kletve i blaznosti vusta ima odprta, a na bogomolju i spove-danje grehov svojeh zaprta. — bogomoljenje n. Krajač. — bogon&rec m. Švagel 1.269 ecce homo! skriknul je krivični sudec Pilatuš proti ne ljudem, nego krvolokom i bogomorcem. — bogomorskl Cant. 133 muku je pretrpel pri ljuetvu židovskom anda bogomorskom. — bogonoseč Krajačevič 279 z bogom nas spravlja i sklčplje i bogonosčče čini. — bogoslävkinja f. r, frsoXoyo; Švagel 1.30 s. Barbaru za naj mudrešu jeste odebrali navučitelicu bogoslavkinju. — bogoslovlja f. (-slo) vi ja). Kron 9115. — bogoslovnost f. Theologie Reš 118 v peklu, kak vuči bogoslovnost, ne mogel on niti želeti niti prositi. — bCjgoten folgsam, ogerskosl Bäräny: prve knige čtenjd 1871: Roditelje vnogo delajo ino se trüdijo za svoje dejte. Nego z vesčljom delajo ino se trudijo za nje, naj je samo ono bougottio ino dobro. — bo-gov'it adj. Gregor kapucin 17. — bogozabljivy gottvergessen Vranič 2.82 nepokoren, bogozabliv postaneš. — bogozn&nost f. Kenntniss Gottes Reš 17 ne je to naturalska mudroznanost platonska, neg bogoznanost s. Paula. —
bojäznost f. = boječnost ogerski kajk. — bojezlßv adj. — boječ, Škvorc 9.
—	bojiti kämpfen: dober boj sem bojio, predge ogr. — bojniUe n. = bojišče Kampfplatz. Vranič rob. 2.254. — bokariti se brünstig sein, svinje se bokare. — bolMi (bubač) m. Kristijanovič nač. 57 gdo je on, koji je ko-trige buhe i zemeljskeh buhhčev na takov način naredil, da oni svoj raz-lueni red imaju? (S. Augustin). — bolhilnica f. langes Nachthemd. — bol Mr m. Weibernachthemd. — bZdtati wölben. — bolvančAr m. idolis serviens. KUzmič i kor. 5. 11. — bombard a f. die Bombarde. Matakovič 2.452 Gašp. 2.336 4.288. — b&mbek m. Kügelchen z. B. nach der Erdäpfelblüte; majhen zvonec, ki se kravam obeša okolo vratü. Kuhglöckchen. — bömblek = bombek. ogersl. — bong&ci m. pl. = bangaloci. — bZmta f. kahle Anhöhe. — boriti = siliti kam: krava bori v kvar, krave domom boriju. — borovlZka f. Nagy nav. 168 z semena (borovega) borovičko i vrästvo sprav-lajo. — borovički adj. Wachholder, in borovi?ki adj. — bortim m. die Galeere. Jfurjevič 108 morje se je s trhom bilo i bortuna težko bč trpčti preveč vode puna. Mul. pos. 857 obsudil ga je da ide na morske bortune kak velimo na galije za devet let. — bošpor m. Knoblauchbrühe. — bdiSL f. der Stock. — bozdoganj m. = buzdovan. Pergošič 7ib. — bradavka f. bradavica. — bradkga, braduga f. ime svinji. — bradihijaV. m. Hosenband. — branilce n. Windfacher. Gašp. 2. 634 z branilci hlad si je napravljal. — bras k lav adj. runzelig uneben Nagy nav. 67 šlžitajte po etom stoli. Jeli kaj je malo brasklav? Zdaj Slätajte po glažojni. Jeli, kaj je gladka? — brdtenec m. brdtinec m. = bratranec. — bratiČev adj. Milovec 390. — bralUnica f. dem. od bratlčna. — brätin adj. = bratov. Pergošič 12b etc.
—	bratovHna = bratovščina. — brav&ga bravrtga f. ime svinji. — brbot-Ijivec = brbljiv človek Matakovič 2.364 je nekoteri velik brbotlivec. —
(Dalje prihodnjič.)
M. Valjavec.
--♦ ---
Prinos k slovenskemu knjištvu.
(Dalje.)
Izvestja za leto x 8 7 4J5.
Dunaj. Akademiška gimn. Šuman Josip'. Die Wurzel „spar0 im Slavischen und in den verwandten Sprachen. 36 str. 8°.
Celovec. Drž. gimn. Borštner Vine.'. Zur Theorie der Potenzen von Kreisen und Kugeln. 10 str. 8°.
Beljak. Drž. realna in velika gimn. Knittl Miha'. Physische Beschreibung der Umgebung von Villach. 22 str. 8°.
Ljubljana. Drž. gimn. Pleterbiik Maks: Vodnik, učitelj ljubljanske gimnazije. 9 *str. 8°.
Gorica. Drž. realka. Cebular Jakob'. Berechnung der Brigg'schen und Nepper'schen Logarithmen und die Erklärung der Proportionaltäfelchen. 41 str. 8°.
Izvestja za leto 1875./6.
Celje. Drž. gimn. Krašan FranČ.: Generatio spontanea (Razprava je nemški pisana). 32 str. 8°.
Ptuj. Dež. realna gimn. Hubad Franč.: Der erste Alcibiades. Ein Versuch in der platonischen Frage. 34 str. 8°.
Beljak. Drž. realna in velika gimn. Dr. Storni k Peter (sedaj ravnatelj na gimn. v Mariboru, iz Leš na Koroškem; Slovenec?): Ueber Parallele. 21 str. 8°.
Ljubljana. Drž. gimn. Suklje Franč.: Die Entstehung und Bedeutung des Verduner Vertrages vom Jahre 843 n. Chr. 24 str. 8°.
Kranj. Drž. realna gimn. Glaser Karol: Odlomek slovensko-francoske slovnice. Po Ploetz-ovi slovnici. 12 str. 8°.
Novo Mesto. Drž. gimn. Og6rek Josephus (rodom Poljak iz Debowe v Galiciji, sedaj na 2. drž. gimn. v Lvovu, a za svojega ondotncga bivanja vnet pristaš slovenske stvari): Hör. Carm. I. 28. ad dialogi similitudinem revocari non posse demonstratio. 23 str. 8°.
Gorica. Drž. gimn. Vodušck Matevž: O določevanji časa, poldnevnika (meridijana) in zemljepisne širjave po solnčnih opazovanjih. 38. str.. 8°.
Gradec. Drž. realka. Hauptmann Franč.: Ueber einige Arbeiten auf dem Gebiete der Electricitätstheorie. 24 str. 8°.
Celovec. Drž. realka. Schrei) Tomaž (iz Logatca na Kranjskem ; Slovenec?): Höhenmessungen in Kärnten. Nach den Gebirgs- und Flussgebieten geordnet und im Metermasse angegeben. 77 str. 8°.
Izvestja za leto 1 8 7 G.jj.
Ljubno (I^eoben). Dež. realna gimn. z včlikorealčnimi razredi. Turkuš J. T.: Eine Studie über Shakespeare's „Macbeth". 42 str. vel. 8°.
Ptuj. Dež. gimn. Glowacki Jul.: Uebersicht liber den heutigen Stand der Frage von dem Wesen der Lichenen. 24 str. vel. 8°.
Ljubljana. Drž. gimn. Med šolskimi novicami kratek nekrolog o prof. J. Tušku.
Novo Mesto. Drž. gimn. Ogorek Josip: De Socrate marito patre que familiae. 30 str. vel. 8°. (Gl. iste gimnazije izvestje za leto 187$./6.).
Gorica. Drž. gimn. Vodušek M.: Popravki in dostavki k lanskemu spisu: „O določevanji časa, poldnevnika i. t. d.*1 24 str. vel. 8°. (Gl. iste gimn. izvestje za leto I875./6.).
Strassnitz (Moravsko). Drž. mala gimn.: Kümmel Emil Fr.: Die zwei letzten Heereszüge Kaiser Heinrich III. nach Ungarn (1051 und 1052) m i t Rü c ks i c h t n a h me auf die b a i r i s c h - k ä r n t n i s c h e Empörung. 31 str. vel. '8°.
Dunaj. II. okraj. Drž. mala realka Dr. Jamih Ivan Urban. (Slovenec?; sedaj menda romanist na dunajskem vseučilišči): Sprachliches aus rumänischen Volksmärchen. 29 str.
Ljubljana. Drž. realka. Knapitsch Bal tli.: D i e V e r u n r e i n i g u n g des Lai bach-Fl uss wasser s bei seinem Durchlaufe durch die Stadt. 18. str.
Trst. \ )rž. realka. Swida Franc*.: Studien zur kiistenländischcn Geschichte im Mittelalter, mit besonderer Berücksichtigung Triests. 37 str.
Gorica, Drž. realka. Erjavec Fr.: Die malakologischen Verhältnisse der Grafschaft Görz. 82 str.
Iz ves t ja za leto 1877 ./8.
Celje. Drž. gimn. Weiss Josip (Mariborec; Slovenec?; pozneje na ljubljanskem učiteljišči in ondu umrl leta 1889.): Luthers Einfluss auf die deutsche Literatur. 35 str.
Maribor. Drž. gimn. ValenČak Martin: Primož T r u b a r, de r Begründer der neuslovenisehen Literatur. 39 str.
Kranj. Drž. realna gimn. Ar tel Anton: Ucber den propädeutischen Wert des classischen Sprachunterrichtes in philosophisch-aesthetischer Beziehung. i 5 str.
Novo Mesto. Drž. realna in vel. gimn. r.) P. Hrovat Ladislav: Slovenski dom. 31 str. 2.) Ogdrck Josip: Wann hat Cicero die beiden ersten catilinarischen Reden gehalten? 17 str. (Gl. novomeške gimnazije izvestje za leto 1875./6.).
Gorica. Drž. gimn. Rutar Simon: Začetek svetovne oblasti a k v i 1 e j s k i h p a t r i j a r h o v i n p o k n e ž e n j e g o r i š k i h g r o f o v. 20 str.
Paziti Drž. gimn. Ivančič Josip: Wie hat Walther von Castiglione Vergil nachgeahmt? 22 str.
Ljubljana. Drž. realka. Leveč Franč.: Die Sprache in T r u b e r s „M a 11 h a e u s". 43 str.
(Dalje prihodnjič.)
Književna poročila.
IV.
Naše škodljive rastline v podobi in besedi. Opisal Martin Cilenšek, profesor na deželnim gimnaziji v Ptuju. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu 1892. str. 128.
Sedanjost zahteva, da se ljudstvo v obče izobra/.a v realijah ter zlasti spoznava domovino in prirodnine okolo sebe. Kdor ne vč, kaj krije domovina lepega in koristnega, ta je ne poznžt in je ne more ljubiti iz srca. Zatö vsi närod je nabirajo in natančno opisujejo zemeljske proizvode, ne samö svoje domovine, temveč tudi drugih krajev. Dolžnost je torej tudi nam, da se zavedamo in vzdigujemo kakor oni! Kdor ovira prirodopisno znanje, tisti je protivnik naši omiki, našemu namenu, bodisi vedoma, bodisi nevedoma. Pravim rodoljubom mora biti tedaj prva skrb, da närodu odkrivajo krasoto prirode, korist in škodljivost prirodnin — zrno prave omike. To pa se vršf tem lože, ker je naš närod radoveden, prebrisane glave in ker hrepeni po znanstvu v tej ali drugi stroki, med katerimi prirodoznanska gotovo ni zadnja. Zakaj prirodoznanska veda je neusahen vir naj blažjega užitka, in milovati je človeka in närod, katerega ne ogrevajo nje blagodejni žarki. Kaj bi sicer vzpodbujalo in povzdigovalo, kaj blažilo in navduševalo njega mladino; kaj branilo, da ji prezgodaj ne odreveni mehko srce, ako ne ljubezen do prirodne lepote?
Prav to prepričanje je vzbudilo že pred 25 leti v odboru družbe sv. Mohorja željo, da bi društveniki poleg knjig verske vsebine prejemali tudi take, ki učč človeka spoznavati prirodo ter nje prijazne in sovražne sile. Prav v ta namen nam je dal Bog tisti čas izvrstnega učitelja, ki je poleg šolskih knjig z nenavadno vednostjo, z najblažjim srcem, z nedosežno vzgojiteljsko modrostjo in prirojenim darom prirodne poezije napisal dve knjigi: »Domače in tuje živali v podobah« (1868.—1873.) in »Naše škodljive živali« (1880.—1882.), kateri sta znanstvena in vzgojevalna umotvora neminljive vrednosti. Ti knjigi sta vzbudili občo pozornost, ker je ni bilo do tedaj knjige, ki bi bila obravnavala v vsem svojem obsegu živali poljudnoznanstveno in takö obširno, kakor bi ustrezalo tolikanj ljubljenemu predmetu. V mnogem oziru je Erjavec prvi nabral gradiva za svoje preko-ristno delo, katero je zahtevalo ne samö nenavadne učenosti, nego tudi izredne marljivosti. Erjavec je oral ledino v pravem pomenu besede, predno
Slovenskemu slovstvu toli koristni pot, katerega je nastopil Erjavec, ubral je sedaj prav uspešno že po raznih spisih znani nam prof. M. Cilenšek in nam podal knjigo »Naše škodljive rastline«.
Ta knjiga je dokaz o uspešnem napredovanji velenadarjenega našega pisatelja na literarnem polji. Ne samö, da se nam je v nji pokazal mojstra, kar se tiče uglobljenja v izbrano tvarino, temveč prepričal nas je, da si je prisvojil tajnosti Erjavčevega duhä za spisovanje poljudno-znanstvenih knjig. Prof. Cilenšek je zadelal veliko vrzčl v poljudno-prirodopisni znanosti gledč rastlin.
\TiL-/»1r/\v r.*» rwiclity>a -n» frntit-rt rf>Zf>tr\ ftovari vsehine . Na Si h škodljivih
»Naše škodljive rastline« so najboljši kažipot, katerih rastlin se sösebno varujmo.	«
Jezik je gladkotekoč, lahkoumeven; vsi sestavki so pisani preprostemu ljudstvu prav primemo, zajedno pa se čuje povsod lepota, krepkost in milina našega jezika.
Da se g. pisatelj ponižuje med preprostega seljaka in ga uččč lahkotno dovaja na višjo stopinjo, to je umetnost, zaradi katere ga moramo še po-sebe pohvaliti. —
Tiskovne hibe se pač vidijo tu in tam, vender knjigi ne jemljd nje vrednosti.
Družba sv. Mohorja si je pridobila vrlo zaslugo, da je to knjigo poslala med slovenski svet. Iz nje se ne bodemo učili sam6 spoznavati strupenih rastlin; učili se bodemo iz nje spoznavati tudi narodovo dejanje in. se prepričali, koliko zanimljive svojine ima naš närod. To res dobro knjigo priporočamo pa tudi zlasti 6nim, ki iščejo gradiva berilom za našo mladino, ker ima za mladino dovdlj primerne tvarine.
Končno srčno želimo, da bi za prvim delom skoro prišli drugi, prav takö obdelani zvezki 1
—d.
V.
O jeziku Prešernovem.
Razpravo s tem naslovom je v zadnjem šolskem izvestji mariborskega gimnazija priobčil g. prof. dr. J. Tertnik. Po obični razpredelbi takih razprav je razdeljena tvarina po temeljnih slovniških poglavjih takö, da obravnava prvi odstavek glasoslovje (samoglasniŠtvo in soglasništvo), drugi oblikoslovje (sklanjatev in spregatev), tretji skladnjo. Obširnejšega poglavja o besedotvoritvi g. razpravljalec (kar j« popolnoma umevno) v svojo razpravo ni uvrstil. Tem trem odstavkom pa sta pridejana še dva, jeden razpravljajoč o pomenu nekaterih besed, drugi o nemčiznih in o tujih besedah.
Preščren je gotovo v razvoji slovenskega slovstva toll znamenit veljak, da je vreden tudi slovenskih jezikoslovcev suhoparnega zanimanja, in vsakogar mora veseliti, da nam je g profesor PreŠčrnovega jezika posebnosti pregledno zbral in razvrstil. PreŠčrnove pesmi pa so tudi na mnogih mestih potrebne pojasnil in razlag s slovničarskega stališča, in dasi pravi g. Stritar v svojem uvodu (pag. 14.), da so posamezne PreŠčrnove pesmi takö lahko-umevne in jasne, da jim ni treba nikakeršnega razlaganja, vender tej sodbi nisem mogel nikdar popolnoma pritegniti, kadarkoli sem prebiral baš 6no imenovano izdajo Preščrna iz 1866. leta. Da splošno in površno razumevanje in este-tiško uživanje Preščrna ne dela težav, temu ne oporekam; če pa začnemo posamezne stavke na drobno analizirati, utegnemo pač najti marsikak ozel
in ozliček, ki ga ni takö lahko razrešiti in razozlati. Ravno samovlastne poprave in na mnogih mestih ponesrečene premembe Prešernovega teksta pri različnih izdajateljih in ponatiskovalcih so namreč pokazale, da tu pa tam niso znali pogoditi zmisla in konstrukcije pesnikovih besed, kakor so jih imeli v prvotni izdaji pred seboj, da jim torej niso bile tolikanj lahko-umevne, kakor bi kdo mislil. Predno preidem k dr. Tertnikovi razpravi, bodi mi dovoljeno uvrstiti nekoliko vzgledov v dokaz izrečene trditve.
Interpunkcije stavimo zatd, da čitatelju olajšamo razumevanje in pravo vezanje besed v stavkih. Ce torej kdo ločila odpravi ali drugam postavi, nego jih je bil avtor postavil sam, ali pa če vrine celö novih, tedaj mora za to imeti tehtnih razlogov, češ, da avtorjeva prvotna ločila ovirajo pravo pogoditev misli, njega nova interpunkcija pa da jo olajša. Sedaj pa primerimo sonet „Vrh solnca sije solne nam cela čeda" (pag. 154 v Jurčič-Stri-tarjevi in pag. 128 v prvotni izdaji iz leta 1847.).
Jasno pa je, da je zemlja pondči od solnca zapuščena, ne pa öna po nebu razkropljena čeda solne. Umevno je, da se z6vc solnce ljubimec zemlje, ne pa ljubimec dne čede razkropljenih zvezd. Kakö poetično zasnovana misel, če se stavita zemlja in solnce v ljubimsko razmerje — misel, ki jo nahajamo pri pesnikih prav pogostoma. Kaj pa zahteva primera v tem sonetu? Kje je takö zvani ter ti um com parat i on is? — Kakor zemlja pondči, ko ljubega solnca ne vidi, z veseljem ogleduje množino svetlih zvezd, takö je tudi Preščren, kadar nje ni bilo, rad ogledoval ljubljanske ljubeznive gospodičine, vpričo nje pa je bil slep za vse druge device ter se je zameknil v mili obraz kraljice svojega srca, kakor se tudi zemlja o prihodu zlatega solnca takö izgubi v ljubezen, da v zvezde ne obrne več pogleda (cf. 4. gaz.).
Kaj pa naj porečemo o prvi vrstici zadnje kitice v ravno tistem so netu, kjer je Preščrnov tekst: „Al drägi täka mdč je čez me däna" po pravljen(l) v sledeči obliki: „Al' drägi! täka mčč je čez me däna" - ? — Dragi pa vender ni množinski zvalnik (= dragi čitatelji, kajli ?), ampak je jedninski dajalnik (= dragi dčklici prevzetni). —
V „Krstu pri Savici" pripoveduje Bogomila: „Ko slä domü sim združbo näjno v glävi« i. t. d. V izdaji iz leta i86(>. so te besede popravljene takö-le: „Ko šla domu sem, z družbo naj'no v glavi". A združba (= združitev Vereinigung) naj se nc zamenja z družbo (Gesellschaft). Bogomila pač
Original:
Ponatisek:
Verb sdnea sije sducov cčla ččda Vo nčba svftlih pdtih razkropljena; Od sdnea, ljdb'ga svoj'ga zapuščna
Vrh solnca sije solne nam cela Čeda, Po neba s vitlih potih razkropljena,
Jih zčmlja cčlo «dč z vcsčljam glčda:
Od solnca, ljub'ga svoj'ga zapuščena; Z veseljem zemlja celo noč jih gleda:
hoče reči: „Ko sem šla domöv, premišljujč spotoma o najini združitvi, češ, bodeva li kdaj mož in žena, ali pa ostaneva razdružena" i. t. d. (Cf.Tertnik pag. 27.) Združbo je tožilnik, a ne družilnik s predlogom.
Preščren, pripovedujoč, kakd hrabro se je včdel v boji Črtomir, kakö je sekal in kosil sovražnike okrog sebe, pravi takö-le:
Kjer srtčc mfcč, na ččli smfertne sriige
Lež<£ sovražnikov trupla kervdve
Mertvlh, al «rdihjdčih dtfše drrfge; ... i. t. d.
Slovensko berilo za V. in VI. razred srednjih šol je imelo v prvi izdaji (186, 13) neumestno popravo: »Mrtvih al' vidihujočih duše drage", in Jurčič-Stritarjeva izdaja ima: „Mrtvih al' zdihajočih duše drage". Prvo kakor drugo ne veljä, zakaj i vzdihovati vzdihujem, i zdihati zdiham (okrajš. iz vzdiha ti; okrajšano obliko iz izdihati bi kazalo pisati 'zdihati), oba sta intransitivna s pomenom: avarvstv, Athem holen, seufzen, stöhnen. Tukaj pa potrebujemo transitivnega glagola izd i ho vati (primeri dušo i zd i h n i t i, frw.ov	b'y/w sz-vsTv, animam efflare, exspirare, den
Geist aushauchen). Izdihujoči duše drage = umirajoči. Zmisel je tedaj tä-le: Kjer suče meč, ležč ali mrtvih ali umirajočih sovražnikov krvava trupla s smrtnimi sragami (== z mrtvaškim znojem) na čelu. Oblika izdihjoČih se pa tudi popolnoma ujema s Preščrnovim jezikom, z gorenjščino. Glagoli 6. vrste, kateri spone ne naglašajo, jo izpahujejo; n. pr. včrvati, včrjem (credo); svčtvati, svčtjem (suacleo); värvati, värjem; nalčtvati, nalčtjem (sneg nalčtje m. nalčtuje, t. j. po malem sneži); prfdgvati, prfdgjem (predigen) i. t. d.; toda kupövati, kupüjcm. Primeri Preščrna: 103. 2 gosčnce käj na rčpo värje; 179. 24. Vda Čertomir se v t6, kar ribič sv č tje. Takö tedaj tudi izdihvati, izdihjem (po 6. vrsti napravljen imperf. od izdihniti, aushauchen).
O verzu „Šel n<1j vsak säm bo skoz življenja zmčde" primeri ^Ljublj. Zvon* X. tečaj str. 246. Tudi poprava v tem verzu kaže nerazumnost in je neupravičena, zakaj Bogomila odločno povč, kaj je sklenila gledč svoje prej namerjane združitve s Črtomirom. Pesnik besedam Bogomilinim ni dal splošnega pomena, ampak n<1nja dva omejenega: Za naju sedaj ni čas družitve, ampak Čas ločitve, in vsak sam zäse pojdeva skozi zmede življenja, zakaj dočim si bil ti na vojski, pokristjanila sem se jaz in v strahu zäte obljubila Bogu večno čistost, da bi te rešil nesrečne smrti; moja molitev je bila uslišana, torej ne smem biti tvoja nevesta. — Preščren besedice n äj ni brez namena postavil v arzo in vrhu tega nänjo dejal poudarno znamenje za zategli poudarek. —
V pesmi „Slovo od mladosti" pravi Preščren o mladosti:
Povsöd vesele liičice peržiga
Ji dp goljfivi. k njim i7. stisk ji mfga.
V	Jurčič-Stritarjevi izdaji je k predlogu „k" zaobešen apostrof, kakor bi moral to biti okrajšan relativum „ki", in takö je iz prirednega stavka napravljen podreden stavek z dvema dativoma, katera sta čitatelju uganka. Razbrati pa je Preščrnove besede takčle: „Povsod vesele lučice prižiga ji (se. mladosti) up goljfivi (ter) k njim (se. k lučicam) iz stisk ji (se. mladosti) miga". — Ta napaka je sicer na konci knjižice med „večimi po-greški" popravljena, in recimo, da jo ima na včsti stavec — toda koliko čitateljev je, ki pogledajo tudi med corrigenda: —
V	„Novi pisariji" pravi učenec:
/	Peržg&l si, mdjster! žark mi nove Idči;
Na dčlapust de sddniga jez dndva Slovim, Še td, kaj pdl bdm, me podtfči!
Janežič je v „Cvetniku slovenske slovesnosti" (pag. 92.) zadnja dva verza premenil takö lc:
Na delopust do sodnega jaz dneva Slovim; še to, kaj pel bom, me poduči!
Iz finalnega stavka je napravil samostojen glaven stavek, premenivši finalni veznik da v predlog do in vejico za „slovim" v podpičje. Na ta način se je pa zmisel navedenega mesta precčj predrugačil. V tem slučaji bi bil učenec, ki se nam sicer kaže ddkaj prebrisanega, vender preprost in najiven, ako bi mislil, da mu nevenljiva slava že ne odide, Če doseže le toliko, da se bode znal kot dosleden purist ogibati tujk. („Slovim4' poleg te interpunkcije kot predikat samostojnega stavka more imeti le pomen „bom slovel"). Zmisel je mariveč tä-le: Učenec na pisarjev opomin, češ, naj se zlasti ogiblje tujčevanja v izrazih, dvojbeno-resno odgovarja: O besedi in obliki si me (hvala ti) temeljito poučil, a sama čistota in gladkost jezika mi še ne pomore do slave; da si pripojem in pripesnikujem slavo, ki bode trajala do sodnega dneva (t. j. še na delopust sodnega dne), pouči me še o predmetu in vsebini.
Toda dovdlj! Najti bi se dal še marši kak pogrešek med popravami ponatiskovalcev, a ni mi namen iskati takih napak, ampak hotel sem samd opravičiti svojo trditev, da ni vse tolikanj jasno in umevno. Nekoliko slov-ničarskega razlaganja, nekoliko komentara nič ne škoduje. Bog nam daj učakati obljubljeno novo izdajo Preščrna, ki nam dostojno raztolmači vse nejasnosti in podä pristni Preščrnov tekst!
(Dalje prihodnjič.)
•LISTEK.
f Gregorij Jereb. Dud 5. m. m. je umrl v Trstu znaui slovenski pisatelj, poštni olicijal Gregorij Jereb šele v 47. letu döbe svoje. Pokojnik je priobčil dokaj spisov v različnih časopisih slovenskih, sosebno rad pa je proučeval našo književno zgodovino in opisoval zaslužne književnike. Takd je v našem listu leta 1883. opisal Remca, leta 1884. PodmilJaka in Godino-Vcrdelskega, lani pa Franula de Weissenthurna in Pavla Knoblja. Večina teh životopisov se odlikuje po izredni korenitosti,- marsikaj je v njih celd popolnoma novega. Za letos nam je obetal ddkaj zanimljivostij, žkl, da ni mogel zvršiti svojega namena. — Vrli sotrudnik ostane našemu listu vedno v najdražjem spominu!
Slovensko gledališče. Zgodovina gledaliških predstav in dramatične književnosti slovenske. S Četirimi slikami. Spisal Anton Trstenjak. Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. V Ljubljani. Natisnila »Narodna Tiskarna.« 1892 — O tem delu, iz katerega je naš list lani priobčil poglavje »Slovenci v starem deželnem gledališči,« priobčimo posebno oceno šele prihodnjič, ker nam je došlo za to številko prepozno. Pri tej priliki pa bi prosili gg. pisatelje in založnike, ki reflektirajo na ocene v našem listu, naj nam pošiljajo svoje publikacije o pravem času kakor drugim listom, ker se nam je sicer težko ozirati nanje.
Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. — Obči zbor muzejskega društva je sklenil dnč 23. prosinca t. 1. izdajati svoja »Izvestja« odslej vsak drugi mesec v se-Šitkih, obsezajočih dve do tri tiskovne pole; uredništvo novega časopisa pa se je izročilo arhivarju deželnega muzeja, g. //. Koblarju, Prvi zvezek tako preosnovanih »Izvestij« nam je došel minuli mesec v jako ukusni obliki in •/. izbrano tvarino. Najprej čitamo članek »Gradišče in gomile na gori sv. Magdalene pri Smariji«, v katerem nam g. prof. S. Rutar opisuje znamenite starinske najdbe pri Šmariji. Spisu sta pridejani dve sliki; prva kaže situvacijski načrt zemljišča na gori Sv. Magdalene, druga predstavlja uspehe izkopavanja v zadnji jeseni. — V nastopnem Članku priobčuje prof, S. Rutar Še kratko slovensko-nemško starinoslovsko terminologijo, ki se odlikuje večinoma po jako lepih izrazih. — V članku »Slovenska osebna imena v starih listinah« je zbral g. prof. y. Seheinigg iz Redlichovega dela »Die Traditionsbücher des Hochstiftes Brixen vom 10. bis in das 14. Jahrhundert» blizu petdeset slovenskih imen, iz katerih je razvidno, da so bile slovenske kmetije v u. in 12. stoletji na zemlji, kjer sedaj gospoduje ncmščiua, namreč po Gorenjem in Srednjem Štajerskem, po Goreujem Koroškem in celd po Dolenjem Avstrijskem. — »Drobtinice iz furlanskih arhivov«, katere priobčuje g. Anton Koblar, nadaljujejo spis v prejšnjih dveh »Izvestjih« ter obravnavajo kranjske fare v alfabetskem redu. Veseli.nas obet g. Koblarja, da namerja izčrpavati tudi podatke za zgodovino sosednih škofij. — Znani rastlinoslovec, g. župnik S. Robil, pričenja v tem zvezku »Izvestij« "popis kranjskih mahov, katerih je nabral 366 različnih pasem, in sicer v okolici olševski in preddvorski, potem na Storžiči in Zaplati, v kokriški dolini, na Grintovci in Grebenu, na Šenturški gori in bližnjih planinah, v Kamniški Bistrici in na Veliki Planini kamniški; le kakih 8 do to pasem jih je z Notranjskega in visokega Gorenjskega. — Končno prinašajo »Mali zapiski« mnogo zgodovinskih zanimljivostij. — S prvim sešitkom letošnjih »Izvestij« je odbor gotovo ustregel vsem dnim rodoljubom, ki so že davno hrepeneli po strogo zuanstvenem listu za slovensko domoznanstvo v domaČem jeziku. Cena »Izvestij« je jako nizka: 2 gld. za tekoče leto. Člani »Muzejskega društva«, ki plačajo na leto pO 3 gld., dobč »Izvestja« in dva zvezka nemških »Mit-theilungcn« (letos »Repertorium zu Valvasors Ehre des Herzogthums Krain« in zvezek
prirodoznanske vsebine) brezplačno. Denar se pošilja »Muzejskemu društvu za Kranjsko« v Ljubljani.
Stanley in njegovo potovanje po Afriki. V Ljubljani. Tiskali in založili J. Blaznikovi nasledniki. 1892. 122 str. Cena 20 kr. — Vsebiua lične knjižice je razvidna iz naslova. Brez dvoj be se bode hitro omilila po svojem živem in zanimljivem pripovedovanji, vender bi želeli, da so se zatrle nekatere jezikovne hibe. Ker je delce (prevod) namenjeno zlasti mladini in preprostemu ndrodu, nepotrebne so do malega vse tuje besede, katere čitamo käj pogostoma. Sicer bodi knjižica toplo priporočena.
Stabat Mater. Naša dična »Glasbena Matica «je dnč 24. in 27. sušca proizvajala najslavnejše delo češkega skladatelja A. Dvofaka »Stabat Mater« za soli, zbor in orkester, op. 58. Ako pomislimo, da bi bilo Še pred nekaterimi leti v Ljubljani do cela nemogoče izv&ti takšno monumentaluo skladbo, in sicer izvesti zgolj z domačimi močmi, tedaj moramo zavzeti obstati pri teh koncertih in iskreno častitati našemu glasbenemu zavodu na njega prekrasnem napredku in uspehu. Danes nam seveda Še ni mogoče priobčiti obsežnega poročila, pač pa bode »Ljubljanski Zvon« v prihodnji številki svojim čitateljem podal obširnejšo oceno, pisano s strogo glasbenega stališča. To pa moramo vsekakor poudarjati že sedaj, da se je gospod A/, Ihtbad, najodličnejši dirigent, kar jih je kdaj vodilo naše pevske zbore, z rcčenima koncertoma oslavil pred vsem slovenskim svetom in izven mejd naše zemlje! Gospod Hubad vodi oba pevska zbora »Glasbene Matice« z jekleno roko, 3ie plašeč se nobenih težav in ne trpeč nobenega polovičarstva; njega zasluga je, da se pri nas vzbuja zmisel in ljubezen do visoke glasbene umetnosti, in samo tako jc bilo mogoče, da se je skladba Dvofakova proizvajala in tudi poslušala, rekli bi, z ono iskreno pobožnostjo, ki se zamaknjena topi v veličastne glasbene lepote. Zabele-žujemo še, da je zbor gospÄ in gospodičin poklonil svojemu pcvovodji lovorjev venec s prekrasnimi trakovi, na katerih so zapisana imena vseh sodelujočih pevk, in sklepamo svoje začasno poročilo s ponosnim prepričanjem, da se je slovensko petje dnč 24. in 27. sušca vzpelo na vrhunec glasbene umetnosti.
Slovensko gledališče. Meseca sušca so bile v deželnem gledališči te le slovenske predstave: dnč l. sušca burka »Čevlj ar baron«, dud 5. sušca prvikrat »Krivopri-sežnik«, ljudski igrokaz v treh dejanjih, spisal L. Anzengruber, preložil J. K.; dnč 8. sušca veseloigra »Trije klobuki«, dud 11, sušca spevoigra »Teharski plemiči«, dnč 16. sušca veseloigra »Bratranec« in opera »Cavalleria rusticana«, dud 19. sušča opera »Cavalleria rusticana« in veseloigra »Starinarica«, končno dnč 22. sušca prvikrat »Lepa Vida«, drama v petih dejanjih, spisal dr. y. Vošnjak. — Anzengruberjev »Krivopri-sežnik« se je predstavljal na korist učitelju, režiserju in igralcu »Dramatičnega društva«, g. Ignaciju Borštniku, in je uspel sosebno krasno. Imeli smo že pogostoma priliko na-glašati izredue zasluge g Borštnika za slovensko gledališče; kakd jih ceni in čisla naše občinstvo, to jc ta večer poleg veucev pač razločno dovölj pokazala viharna pohvala, ki je zvenela g. beneficijantu od vseh stranij. Predstavo zabeležujemo med najboljše v vsi gledališki döbi, bodisi kar se tiče dela Samega, bodisi gledč igranja. — Pri obeh predstavah Mascagnijeve opere je sodelovala kot gost gospodičina Mai'cnka Volnarova s češkega gledališča v Plznu s sijajnim uspehom. Takih ovacij, kakeršne je priredilo občinstvo tej umetnici (prvemu gostu slovenskega gledališča) sosebno pri drugi predstavi, ni bilo še nikoli v našem gledališči. Gospodičina Volnarova je pela Santuzzo nenavadno krasno; nje glas je takisto zvonek v nižjih kakor višji,)* ležah, predavanje izrazovito, lepo nijansirano, nje igra se ponaša z veliko mimiko. Upajmo, daje nismo videli zadnjikrat! Dr. Vošnjakovi »Lepi Vidi«, s katero se je za vršila letošnja gledališka doba, zajeta je snov iz jednakoimeuovanega Jurčičevega romana, vender jo je izvedel gospod
pisatelj dokaj samostojno. Nečemo tukaj podrobno razpravljati tega najnovejšega dra-matiškega dela, ker se je to ugodilo že drugjč; povedano bodi lc to, da ima »Lepa Vida« mnogo lepih prizorov, ki bi se dali zbrati v dovršeno dramo s tremi dejanji. Marsikaj je pač tudi slabo podprto, v obče pa priča »Lepa Vida« o lepi nadarjenosti g. dr. Vošnjaka za dramatiŠko stroko. Dr. Vošnjak je sploh dandanes jedini pisatelj, ki kij stori za razvoj slovenske dramatike. Občinstvo je vzprejelo »Lepo Vido« jako prijazno. —
Izpregovorimo končno še nekoliko besed o letošnji gledališki dobi sploh. Dramatično društvo je priredilo vsega skupaj 49 predstav. Med temi je bilo novih devet dram in veseloiger, namreč »Veronika Deseniška«, »Pokojni Toupinet«, »Naša kri«, »StarinaricA«, »Drugo lice«, Valenska svatba«, »Fedora«, »Krivoprisežnik« in »Lepa Vida«, Čuli pa smo med novostim i tudi jedno opero (»Cavalleria rusticana«), jedno spevoigro (»Teharski plemiči«) in jedno opereto (»Svatba pri svetilnicah«). Izmed novoupri-zorjenih del so bila tri izvirna, kar pa se je predstavljalo preloženih, ta so iz večine stalne vrednosti, takd sosebno opera »Cavalleria rusticana« in drame »Valenska svatba«, »Fedora« in »Krivoprisežnik«. Sodelujočih članov »Dramatičnega društva« je bilo pri drami iz začetka 13 angažiranih, 3O neangažiranih, opera je štela 7 solistov in v zboru 12 pevcev in 13 pevk. Splošni uspeh je takšen, da smo za sedaj lahko zadovoljni ž njim; za prihodnjo d&bo se je nadejati, da ukrene »Dramatično društvo« marsikaj, kar le povzdigne ugled slovenskega gledališča. Repertoar bode boljši, obsežuejši; igralno osebje se utegne pomnožiti, spopolniti. Iskrena naša želja je, da »Dramatično društvo« vsestranski pripravljeno nastopi novo döbo; takisto pa naj igralno osebje vestno in marljivo uporabi svoje počitke!
Drugi glasbeni večer »Glasbene Matice« dnč 4. m. m. se je kakor prvi večer odlikoval z lepim, umetniško izbranim, vzporedom. Prva točka je bila Beethovnova sonata za klavir in vijolino, op. 12.; v nji sta pokazala gg. Baudis in Hojfmeister, kako se znata vglobiti v klasiško glasbo. Nato je g. Hojfmeister, čegar visoka izobraženost v klavirski igri je itak splošno znana, igral tri lepe skladbe, iu sicer Chopinovo noktitrno v H-duru, Paganini-Schumannoyo etudo in Schumannovo romanco. — Sosebno zanim-Ijiva je bila nastopna točka, Bcndlova »Razrušena ljubezen«, čveteroglasen ženski zbor po narodni češki pesmi s spremljevanjem klavirja. Gospč in gospodičine so pod vodstvom g. Baudisa, ki se je izkazal spretnega dirigenta in vodil petje na občo zadovoljuost, pele tako vrlo, da se je moral zbor ponoviti. Koncertanta sla jih počastila s cvetičnimi darili. Zbor »Razrušena ljubezen« je bil za Ljubljano novost; umevno je torej, da je tembolj zanimal vse poslušalce. Kot četrto točko smo čuli Riesovo arijo in Joachim-Brahmsov ogerski ples štev. 3 za vijolino iu klavir. Dočim je g. Baudis proizvajal arijo iskreno in s polnim tonom, dokazala je njega interpretacija ogerskega plesa, da takisto dobro pogodi sentimentalen značaj, kakeršen je položen v ta glasbotvor. Koučna točka, Smetanov duo za klavir in vijolino »Iz domovine« je kakor Beethovnova sonata dovršena komorna skladba in je izredno ugajala. — V obče moramo reči, da je uredila vzpored vešča roka, ki je poskrbela za vredne točke, prijetno izpremembo in primerno stop-njatev. Zato je upati, da se naše občinstvo rado udeleži tudi tretjega iu poslednjega večera ter tako pokaže, da priznava trud g. H'. Baudisa, prireditelja lepih teh večerov.
Iz odborove seje »Matice Slovenske«. Potrdi se zapisnik poslednje seje. — Predsednik prof. Leveč se spominja umršega predsednika kanonika Marna, in staroste odborovega dr. Jerneja Zuftanca, ki je bil odlikovan s Frančišek-Jožefovim redom. — Na predlog ravnatelja Wiesthakrja se sklene izvoliti novega predsednika šele po občem zboru. —
Zapisnikar poroča o društvenih računih za leto 1892., ki kažejo, da je gmotno stanje ugodno. — Na znanje se vzprejmd nekatera gospodarstvena poročila. — Razpiše naj se častna nagrada iz ob rest ij Jurčič-Tomšičeve ustanove. (Glej razpis v denašnji številki. Urcd.) —Za leto 1893. izidejo knjige »Letopis«, ureduik prof. A. Bartel, »Goriška« II. del, spisuje prof. S. Rutar, in Sienkiezoicz - M. M. »Z ognjem in mečem« II. del. — Vzprejmd se na znanje predlogi književnega odseka o osnovi teh knjig. — Kot založna knjiga skoro izide »Slovenska stenografija«, spisal prof. A. BezenŠek. — Prof. y. Trdina bode spisal poljudno »Zgodovino slovenskega naroda«, ki izide v posebnem zvezku Knezove knjižnice. — V zadnji d6bi je došlo »Matici« več prošenj za podelitev založnih knjig; rešile so se po obiČnem poti, — Odobri se tajnikovo poročilo o poverjeništvih. — »Matica« je nedavno prejela volilo pokojnega Božidara Raiča v znesku 90 gld. — Sklene se, da se omislijo katalogi o društveni književni zalogi. — Izvoli se poseben odbor, da sestavi do prihodnje seje osnovo novim pravilom, ker so dosedanja, v marsičem zastarela in nedostatna, popolnoma pošla. — Poročilo »MatiČi-nega« zastopnika v upravnem odboru »Narodnega Doma«, ravnatelja J-. Šubica, vzprejme se zahvalno na znanje. — Knjižnici je priraslo od poslednje seje 145 knjig, zvezkov in časopisov. — Za lani je plačalo 1925 letnikov, za letos 273 ; od zadnje seje je pristopilo 98 novih udov, med njimi jeden ustanovnik.
Razpis častnega darila. Da bi pospešila razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje »Matica Slovenska« po določilih Jurčič-Tomsičeve ustanove
200 goldinarjev
častnega darila izvirnemu pesniškemu pripovednemu delu, v prvi vrsti kaki daljši in celotni epični pesmi.
Snov bodi delu zajeta iz zgodovine ali sploh iz življenja ndroda slovenskega. Delo mora biti pisano takd, da po obliki in vsebini svoji ustreza umetniškim zakonom lepe pripovedne književnosti ter poleg tega ugodi literarnim namenom »Matice Slovenske« Pisatelj, kateremu se prisodi častno darilo iz novcev Jurčič • Tomšičeve ustanove; prejme vrhu tega za svoje delo še navadno pisateljsko nagrado, katere plačuje »Matica Slovenska« po § 15. svojega opravilnega reda po 25—40 gld. za tiskovno polo..
Rokopisi naj se brez pisateljevega imena pošiljajo 'odboru »Matice Slovenske«
do dnč 3:. decembra 1893. 1. Pisateljevo ime naj se pridenc rokopisu v zapečatenem listu, na katerem je zapisano dotično geslo.
V Ljubljani, dnč 1. marci ja 1893.
Odbor t, Matice Slovenske Ganglova dela. Denašnjcmu poročilu o Ganglovih delih dodajam, da je g. GangI leta 1885. dovršil tudi relief »Matere božje« od lipovine in ga pobarval. Sedaj je svojina g. dr. Moschčta.	A. Štritof.
Slovenske šolske knjige. Izmed šolskih knjig, o katerih smo že poročali o svojem času, potrjene so doslej po vrsti za šolsko rabo: »Obrtno spisje«, spisal A. Funtek, „Zgodovinske povesti za meščanske šole", spisal Ivan Vrhovec, ,,Osnovni nauk iz fizike in kemije za meščanske šole'1, spisal A. Senekovii, „Prirodopis za meščanske šole", spisal Jolef Hubad, „Latinske vadbe za prvi gimnazijski razred" (2. natisek), spisal Fr. Wies-thaler, „Obrtuo knjigovodstvo", spisal dr. T. Romih, in „Zemljepis za meščanske šole in višje razrede ljudskih šol", spisal J. Orožen.
Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaji je razposlalo četrto-letno poročilo svojega delovanja Iz tega je posneti plodonosno delovanje za dobo od
novega leta 1892. do konca meseca septembra. (Odslej bodo poročila izhajala ob občem zboru ter bodo obsezala ŠolskQ ddbo). Ustanovnikov šteje društvo 38, med njimi nadškofa goriškega, knezoškofa lavantiuskega in ljubljanskega. Knezoškof lavantiuski je častni ud. Novi ustanovniki so: slavna mestna občina ljubljanska (100 gld.), gg. Feliks Starč, grašČak v Domžalah, dr. Jernej Glančnik, odvetnik v Mariboru, in Viktor Rosina, c. k, notar v Mokronogu, ki so društvu darovali po jo gld. Podpornikov, rednih udov in dobrotnikov je štelo društvo 127, med temi 22 duhovnikov. Na prvem mestu je Maribor z 31 udi, potem Dunaj z 21 udi, Kranj z II, Ljubljana z 8, Postojina z 8; Krško šteje 6, Vojnik 5, Brežice, Konjice, Mala Nedelja, Podgora pri Gorici, Polhov Gradec po 2 uda. Po i uda imajo : Bled, Celje, Čadram, Češki Brod, Črnomelj, Dovje, Frau-kolovo, Gradec, Kalobje, Kamena Gorica, Litija, Ljutomer, Nabrežina, Nova cerkev, Radovljica, Stillfried, Stražišče pri Kranji, Škofja Loka, Šmartin v Rožni dolini, Št Andraž pri Gorici, Trst, Vrhnika. — Posojilnica v Črnomlji, kmetska posojilnica ljubljanske okolice in hranilno in 'posojilno društvo v Radovljici so društvu darovale po 10 gld. Dohodkov je imelo društvo 7424 gld. 6S kr. Osnovna glavnica znaša 4144 gld. q8 kr. Največje je darilo neimenovanega gospoda iz volila pokojnega rodoljuba Kotnika s 400 gld. — Podpor se je razdelilo 456 gld. 25 kr. med 32 podpirancev v 125 slučajih, in sicer v gotovini 47krat, v znamkah obednicah pa 78krat (1035 obednic po 25 kr.), Žal, da je moral odbor večkrat tudi res potrebnim dijakom podporo odreči ali jim nakazati najmanjšo malenkost Med podpiranci je bilo 15 ju-ristov, 7 medicincev. 6 filozofov, 1 tehnik in izredoma 1 akademik iu 2 veteriuarca. — Posebno hvalo odborovo so si zaslužili: g. Fr. Dolenec, trgovec v Mariboru, g. Avg. Drukar, not. kandidat v Kranji, g. Ivan Hočevar, not, kandidat v Krškem, g. Jurij Kraighet, trgovec v Hraščah pri Postojiui, č. g M. Šcrvicelj\ župnik na Rebcrci; potem dijaki vseučiliščniki gg Žtn/ive, Bcnedik, Dokler, Mikalič, Zupančič. Društvo žaluje pO blagem udu g. dru. Skofičtt, c. k. okr. sodniku v Škofji Loki. Ker je društvo res vredno in prepotrebno, zato je prav toplo priporočamo. — Doneske je pošiljati vč. g. doktorju Fr. Sedeju, c. in kr. dvornemu kapelami iu ravnatelju v Av-gustineji na Dunaji, I. Augustinerstrasse 7.
Podpiralna zaloga slovenskih vseučiliščnikov v Gradci je z letošnjim akademskim letom dovržila dvajsetletnico svojega delovauja. Šibek je bil početek, vender se je društvo po ugodnih razmerah razvilo in ojaČilo tako, da mu je moči deliti dvakrat in trikrat tolike podpore, kakor jih je iz početka več let zapored delilo zaradi pičlih tednitjih dohodkov. V akademiškem letu 1890 /91. se je razdelilo med slovenske vseuči-liščuike 809 gld, leta 1891./92. pa 1070 gld. Čistih dohodkov z obrestimi vred je bilo 1175 gld. 32 kr., a od prejšnjega leta je ostalo v gotovini 868 gld. 51 kr„ torej skupaj 2043 gld. 83 kr. Troški so znašali 1151 gld. 28 kr., in gotovine je ostalo 892 gld. 55 kr, kateri so na račun prihodnjega akademiškega leta v hranilnici shranjeni na obresti. V hranilnici je tudi vsota 550 gld., katera je bila po odborovih sklepih leta 1889./90. 1890./91. in 1891-/92. dodana glavnici v gotovini. — Odbor je zboroval osemkrat in je rešil 144 (prejšnje leto 87) vloženih prošenj; odbitih jih je bilo 9, drugim l35'm pa se je dovolila vsota 1070 gld. Najmanjša jednokratna podpora je bila 5, največja pa 1$ gld. Podpiranih je bilo 31 slovenskih vseučiliščnikov: 13 pravnikov, 14 medicincev in 4 modroslovci. Po deželah jih je bilo 17 s Štajerskega, II s Kranjskega in 3 s Primorskega. Koroškega Slovenca, ki bi bil prosil podpore, tO leto ni bilo nobenega. — V minulem akademiškem letu je preminil vseučiliški profesor dr. H. Ign. Bidermann, ki je bil društvu mnogo let delaven in vesten odbornik in več let tudi skrben blagajnik. —■ Odbor podpiralne zaloge je sestavljen takd-le: g. dr. Gregorij Krek, pred-
sednik in blagajnik, g. Emanuel Deteani, njega namestnik, g. dr. Bogomil Krek, tajnik; odborniki so gg.: Edvard Pajnič, Fr. Krttšič, Fr. EUer in Milan Mencinger.
Matica Hrvaška je razposlala svojim članom, kakor smo omenili že v poslednji številki, devet krasuih knjig, s katerimi je sijajno poslavila svojo petdesetletnico Ta odlični zavod napreduje od leta do leta, čemur najlepši dokaz je pač vedno rastoče število društvenikov, ki se je od lani zopet povišalo za tisoč udov, takd da so se knjige natisnile v 9000 izvodih in tudi prdcej razpečale. — Prva knjiga se imenuje „Slike iz občega zemljo p i sa". napisal dr. Ivan Hou\ izšla pa je kot 17. knjiga poučne knjižnice, katero je „Matica" leta 1877. započela s Klaičevim „Priroduim zemljopisom Hrvatske", ali kot tretja knjiga „Slik iz občega zemljopisa". Hoičevo delo je bilo nagrajeno iz zaklade grofa Iv. Nep. Draškoviča, prinaša pa na 26$. straneh opis skandinavskega polotoka, Danske in Nemčije. Knjiga je pisana toli korenito, kakor smo temu že vajeni od pisatelja, kakeršen je g. dr. Hoič, krasi pa jo 74 slik, izmed katerih so posebno lepe slike nemških mest; mimo tega ima tri zemljevide. — Drugi knjigi je naslov „Po vie s t francuzke revolucije od godine t789.de godine 1815." Preveo, pripomenkom i kazalom popratio Ivan Rabar. Izmed premnogih del, ki so izšla o francoskem prevratu, izvestno je Mignetova zgodovina najimenitnejša. Pisatelju je naklonila Čast, da ga je francoska akademija imenovala za svojega člana, in dandanes je že prevedena malone v vse jezike evropske. „Matica" se po pravici ponaša, da ta knjiga vredno pristoja knjigam „svjetske poviesti", katere je izdala dosihdob, zakaj Mignetovo delo je uprav klasiško, nežno in ožimo v verskih in vseh drugih stvareh. Mignet završuje svojo zgodovino $ prvim pariškim mirom in pregnanstvom Napoleonovim na Elbo, prof. Rabar pa jc dodal svojemu prevodu tudi opis poslednje borbe evropskih držav proti Napoleonu in je zajedno opisal temelje, na katerih se jc razvijalo politiŠko življenje evropsko po dunajskem kongresu. Rabarjeva knjiga obseza petnajst poglavij in napdsled jako umestno kazalo imen in stvarij. Kakor nas je razveselila ta publikacija, takisto radostno pričakujemo zgodovine devetnajstega veka, katera se nam obeta, — Nekaj posebnega je knjiga „Hrvatska antologija". Umjetno pjesiuštvo starijega i novijega doba. Sa-stavio Hugo Badalic. Ta knjiga obseza Štiri stoletja hrvaškega pesništva! Leta 1501. je zapisal Marko Marulie, da je dovršil svojo „Judito", in takd bodo Hrvatje za nekaj let slavili štiristoletno slavo umetnega pesništva svojega. „Sva je naša povjestnic.v velik samo zbor pjesama \*( Pesmi so razvrščene po kronološkem redu, v/,prejete pa so le tiste, katere lahko umejc vsak izobraženi Hrvat. Vsega skupaj čitamo v antologiji imena 69 pesnikov in preko 200 pesmij, pravih biserov poezije hrvaške. Prekrasni vsebini je dostojna tudi izredno ukusna zunanja oblika. Da bi pač tudi kdäj pri nas uČakali takšno slovensko antologijo!
(Konec prihodnjič.)
Prosvjeta. List za zabavu, znanost i umjetnost. — Takd se imenuje nov leposloven list, ki je začel ob novem letu izhajati v Zagrebu Lastnik mu je g. Pr. Folnegovie\ urednik pa g, A. TresisPavitlč. »Prosvjeta« se odlikuje po lepih člankih in ukusnih ilustracijah; med sotrudniki čitamo imena mnogih odličnih pisateljev hrvaških, takd da se list v vsakem oziru vredno druži s starejšim, izborno uredovanim »Viencem«. »Prosvjeta« se ozira tudi na našo književnost, in zato iskreno želimo, da si pridobi prijateljev tudi med nami. List izhaja vsak petek na dveh polah in stane po pošti 7 gld. za vse leto. Naročnina se pošilja tiskarni Antona Scholza v Zagrebu.
Glazba. List za svjetovuu i crkvenu glazbu i dramatsku umjetnost. Uredjuje prof. Vael. Novak, Tisak i naklada knjižare Lav. Hartmana (Kugli i Deutsch) u Zagrebu. — Ker je koncem minulega leta prestal glasbeni časopis »Gusle«, odločila se je gori na-
vedena knjigarna izdajati nov list, čegar prva številka je z bogato vsebino izšla minuli mesec. »Glazba« bode prinašaja razprave m študije o glasbi v obče, zlasti pa o hrvaški glasbi in hrvaških narodnih glasbotvorih, študije o znamenitih glasbenikih in glasbenih pisateljih, domačih in tujih, in v vsaki številki bode po možnosti tudi po jedna slika mož, zaslužnih za glasbeno umetnost. Dalje bode donašala »Glazba« kritike in referate novih knjig o glasbi in muzikalijah, o znamenitih koncertih, glasbenih produkcijah po Hrvaškem in o dramatiških predstavah. Vsaki številki bode priložena glasbena priloga z ložjimi in težjimi skladbami za klavir, gosli, orgije, petje i. t. d. Novi Časopis izhaja po jedenkrat na mesec na celi poli ter veljd za vse leto 3 gld.
»Vatrogasac«, prvi hrvaški ilustrovaui strukovni časopis za vatrogasne sborove, občine, tvornice, mlinove i. t. d., nastopil je letos svoj drugi tečaj. Odlikuje se po skrbno izbrani vsebini ter prinaša poleg hrvaških Člankov tudi slovenske dopise, razpravice i. t. d., zat6 ga toplo priporočamo našim slovenskim gasilnim društvom, ki itak nimajo skupnega glasila. »Vatrogasac« izhaja dnč t. in 15. vsakega meseca ter stane za vse leto 4 gld. Naročnino prejema lastnik, izdajatelj in urednik g. Venceslav Mayer, Reka-Trsat.
Jeremija. Prejeli smo to epiško pesem v treh spevih, katero je zložil mladi hrvaški pesnik Branimir Livadic. Kritika oponaša temu delu različne stvarne in tehniške hibe ter zlasti poudarja, da pesnik ni dorasel vzvišenemu predmetu, katerega obravnava v svoji pesmi. Takisto sodimo mi, priznavamo pa g. Livadiču drage volje lepo pesniško nadarjenost, ki se sosebno pojavlja v lepih mislih in globokih čustvih. Stihi po nekod niso do cela dovršeni.
»Javor«, list za zabavo, pouk in književnost, nastopil je letos svoje 22. leto in se zajedno iz Novega Sada preselil v Zemun. Njega lastnik je sloveči srbski književnik dr. J, Zmaj- Jovanovk\ urednik pa Dan. A Zivalovič\ Mi ta izborui list priporočamo Slovencem, ki se zaniml:ejo za srbsko književnost. »Javor« izhaja dnč 1 in 15. vsakega meseca in veljd za vse leto 5 gld. Naročnino vzprejema knjigarna Jove Karamata v Zemunu ali pa knjigarna V. Valožiča v Belem Gradu. Našim čilateljem naznanjamo še posebe, da je pričela v prvi letošnji številki izhajati književna študija »Janko Kersnik, slika h slovenačke novelistike, napisao Andra Gavrilovič«. Sploh se bode »Javor« vedno pozorno oziral na našo književnost, in zat<5 opozarjamo slovenske kujigotržce, naj pošiljajo svoje knjige uredništvu rečenega lista v oceno.
Nova pesem kneza Nikole. Črnogorski knez Nikola I. je spisal pod naslovom »Pjesnik i vila« novo pesem, ki obseza preko Štiritisoč stihov. Pravi se, da je ta pesem jedna najlepših, kar jih je poteklo iz peresa knezovega.
Ljubo Nenadovič, sloveči srbski pisatelj in pesnik, praznoval je nedavno petdesetletnico svojega književnega delovanja. „Književno-umjetnička zajeduica" v Belem Gradu mu je priredila sijajen banket, katerega se je udeležilo nad 400 gostov.
Društvo za podporo onemoglih srbskih umetnikov in njih rodbin se je osnovalo v Belem Gradu. Vsak društvenik vplača prvič deset diuarov, potem pa vsak mesec po dva dinara. Umetniki in njih rodbine imajo pravico do podpore po minulih treh letih, počenši od dnč prvega vplačila; vender je moči dajati podpore tudi še pred tem časom, ako bi umetnik onemogel za delo; rodbini pa se dajd prčcej po smrti člana umetnika.
Nova češka opera. Nedavno se je v Pragi predstavljala nova opera »Debora«, katero je zložil mladi češki skladatelj Jožef Foerster zun. Dejanje je zajeto iz znane Mosen thalove drame. Kritika se je izrekla o tem delu jako po volj 110 ter zlasti hvali njega moderno obliko in polnoglasno instrumentacijo.
»Luna sije« v italijanskem prevodu. „Rinnovamento", goriški list, ki poleg puljskega „Diritto Croato" v italijanskem jeziku izvrstno zagovarja slovenske pravice na Primorskem, priobčuje tudi prevode naših najboljših pesniških in leposlovnih proizvodov. Takd je prinesel nedavno Prešernovo pesem „Luna sije", katero je preložil urednik g, Ivah Kitšar\ le-tii prevod se nam vidi takd lep, da bodi tukaj priobčen v celoti:
Sott o il ver one.
Splende la luna, squillano l'ore tarde alia torre della citt&, ma dall'augoscia ch'ange il mio core non dormo e pace Pahna non ha!
Tu sei, mia bella, tu la cagione
dei miei tormenti, dei miei sospir; smarrito ho il sonno e la ragione;
la nottc e il giomo mi fai languir.
II tuo bel volto roseo, ridente
scolpito stammi negli occhi ognor; coi suoi sospiri il core ardente
te cerca e brama, mio solo amor.
Vieni, mia bella, sul tuo verone — Ci guardan tacite le stelle in ciel, non altri. Ah, vieni, che il tuo garzone ti attende; fidati del tuo fedel!
Fammi un sol cenno, dolce mio bene, se temi forse di favellar ! Nessun risponde, Ella non viene...
Qui solo, o misero, che deggMo far ?
Tremule stelle del», voi guardate s'ella riposa, se dorme ancor! l>el suo verone dietro le grate
m'ascolta o ad altri donato ha il cor ?
S'ella gift dorme, s'ella riposa,
luna pietosa, non la destar: e se in silenzio m'ascolta, ascosa,
col tuo bel raggio non la »urbar!
Al lor che ad altri daržt il suo afTetto e me negletto, tradito avrJt, tosto il mio core morr& nei petto: dal duolo. o misero, si spezzerfc!
Vieni, mia bella, sul tuo verone — ci guardan tacite le stelle in ciel, non altri. Ah, vieni, che il tuo garzone ti attende; fidati del tuo fedel. —
Pri tej priliki tudi omenjamo, da je 22. zvezek dunajskega časopisa »An der schönen blauen Donau« z dnč 15. listopada na posebni glasbeni prilogi priobčil isto pesem v znanem Samhaberjevem prevodu. Postavil jo je za samospev s spre mljevanjem klavirja Gustav Adolf Schmidt.	,
Znameniti grobovi. Dnč 22. prosinca je umrl v Madridu Jost Zortlla y Moral, največji španski pesnik sedanjega časa. Spisal je več izvrstnih veseloiger, potem pa se je posvetil zgolj liriškemu pesništvu. Pred petimi leti je bil k&r najslovesneje venčan
za pesnika. On in augleški pesnik Tennyson sta bila jedina in poslednja venčana pesnika v Evropi	#
V	Peterburgu je meseca svečana umrl sloveči mineralog Nikolaj Ivanovi! Kok-Sarov, Njega najimenitnejše delo »Russkaja mineralogija« je izšlo leta 1853. in mu pridobilo članstvo ruske carske akademije; potem pa so ga za svojega člana imenovale tudi akademije v Parizu, Londonu, Turinu iu Monakovem. Sosebno velike so njegove zasluge za kristalografijo.
Dnč 3. sušca je umrl v Florenci sloveči poljski pesnik Teoftl Lenarlowiez, porojen leta 1822. v Varšavi. Dasi je dovršil samo ljudsko šolo, pridobil si je vender toliko izobrazbo, da se je vzpel celo do podtajniške službe v miuisterstvu. Poslednjih 30 let je živel v Florenci. Lenartowicz je izdal tri zbirke pesmij in več drugih spisov; Poljaki ga štejejo med svoje najboljše književnike.
Dnč 5 sušca je umrl v Parizu kulturni in literarni zgodovinar prof. Hipolit Taint, jeden največjih učenjakov in mislecev tega stoletja. Izmed premnogih njegovih spisov slujeta sosebno zgodovina angleške književnosti, ki je izšla leta 1864., in študija »Les origines de la France contemporaine« (1878.—1884.), v kateri prikazuje razvitek moderne Francoske.
Pesniki, pripovedovalci in učenjaki slovenski. Ljubljanski fotograf g. Jožef Armiž nas je te dni razveselil z jako lepim delom, katero bode gotovo ugajalo vsem prijateljem naše književne zgodovine. Zbral je namreč na treh lepd izvedenih kartonih doprsne podobe 65 odličnih pesnikov, pripovedovalcev in učenjakov slovenskih. Prva skupina nam kaže književnike do leta 1850., druga od leta 1850. do leta 1870. in tretja od leta 1870. do denašnjih dnij. Slike so posnete po fotografijah in imajo medajlonsko obliko. Zbirka seveda ni mogla biti popolna, ker ni bilo možno dobiti nI slik še živečih književnikov; navzlic temu pa SO vsi trije kartoni lepo praznično darilo. Svojim čita-teljem jih priporočamo tem rajši, ker jim je cena jako nizka; vse tri skupine skupaj se dobivajo za 3 gld. 30 kr. pri g. Jožefu Armiči v Ljubljani. Naj bi jih ne pogrešala nobena hiša slovenska !
Listnica. Breda Danes nismo mogli priobčiti ničesar. Oprostite! — S. Pesem »Slovd« je nezrela po obliki in še bolj po vsebini. Sodite n. pr. sami: »Vse vničila volja mu nje je očeta, Ki sam si izvolil za hčerko je zeta, In njemu, ki ljubi ga, dala slovd Bo danes, ker jutri poroka vže bd!«
V	tej kitici pač ne tiči nI trohica poezije! — Sava. »Potnik« bi še bil, dasi ni kij posebnega, toda stiki: »d/l — §21; dekl<? — vod/; pil — poljub/l (!); dekli — v/!« »Pevec« nam prija v vsakem oziru še menj. — N. Takih stvarij naš list ne vzprejema. — P—č. Z narodnimi stvarmi smo preskrbeni vsaj za deset let. Saj niti z dosedanjimi ne moremo na dani — V—r. Nerabno.
„Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na incscc v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. Oo kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Izdajatelj Janko Kersnik. — Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo »Ndrodna Tiskarna« Kongresni trg št. 12. v Ljubljani.
Tiska »Ndrodna Tiskarna« v Ljubljani.