Okrepimo svojo organi- zacijo f Piše A Pesek.IV. O naročanju listov in plafievanju stanov skega in narodnega davka potom soc. odseka nZveze" še nekatera pojasuila. Soe. odsek ,Zveze" bo mu vplažane zneske vestno iziofil v i 8 t e namene, v katere določi naročaik. Učiteljska društva dobe za nje vptačano društvenino ali nsenkrat v s o ali pavdveh polletnih obrokih. Zneske za učit. konvikt, družbo sv. C. in M. i. dr., dobrodelne narodne namene bo plačeval odsek skupno kot pokroviteljnine slovštaj. učiteljstva, da dobi pii dotičnih društvih (družbah) glas in tako fpliv nanje. Ob koncu leta bo pa objavil soc. odsek ? BUčit. Tovarišu" natančen seznam, koliko in kdo je daroval za ta ali oni dobrodelui namen (koavikt, družbo sr. C. in M , podporno društvo nUčiteljski pripravnik" v Mariboru itd.). Kater8 liste ima kdo naročene, tega se ne bo objavilo, temveč to se bo naznanilo le soc. odsekom okrajnih učiteljskih društev za vsak okraj posebe t svrho agitacije. O vsem poslovanju bo predložil soc. odaek nZveze11 tudi upravnemu odboru natančen račun, tako da bo mogoča vsestranska kontrola poslovanja soc. odseka BZ\reze." Potom soc. odseka se lahko naroči Tsak slovenski in tudi neslovenski list (časopis) pa bodisi politiški, beletristiški i. dr. Kdor naroi llst potom soe. odseka, ga ne sme naročiti še pri upravništvu dotičnega lista, ker bi sicer dobival dva izvoda. Kdor pa je že naročil pri upravništvu kak list, ga sicer lahko še naroči potom 8oc. odseka, a mora razločno opomniti, da ga je že direktno naročil za četrtletje, polu ieta ali celo leto. Istotako ne pošiljajte naročnine direktoo upravništvom listov, temveč dobite poštne položoice soe. odseka nZveze" za plačevanje v mesečnih obrokih. Kdor je pa že poslal naročnino za kak list za leto 1909 dotičnemu upravništvu, naj to v BNaro6ilQf>m listu" raaločno opomni ter vpiše v nNaročilni list" le ostalo rsoto, ki jo še ima plačati na naročnini t letu 1909. Socialni odsek BZ?eze" je pristopil k Jekovnemu prometu in dobi vsak učitelj io vsaka učiteljiea, ki vpošlje izpolnjen in podpisan BNaročiloi liat", z obratno pošto 1*2 čekovnih položnic, 8 katerimi bo plačeval mesečne obroke. Potom odseka naročene liste bo dobilo u&iteljstvo naravnost od upravništev listov in n e potom soc. odseka, ker s tem bi se poslovanje sila otežkočilo in dostavljauje zakasailo. Eventualne reklamacije so torej tudi vbodoče pošiljati upravništvu dotičnega lista in n e 8oc. odseku, ker ta nima ničesa opraviti pri razpošiljanju časopisov. Izpremeniter stanovališča se mora pa naznaniti upravništvom listov ia tudi soc. odseku BZveze". Edor med letom ne mara več imeti naroženega kakega lista, ga slobodno vrne, a naznaniti mora to tudi soc. odseku, da mu doticni znesek naročnine odraf-uni, t. j. odpiše ostale mesece. Kdor si pa raed letom želi naročiti še kak list, naj to naznani soc. odseku, ki bo takoj potrebno ukrenil, a mesečni obroki se mu bodo zvišali za primerno vsotico. Naročniki imajo torej popolno svobodo; nikogar se ne sili ne tako in ne tako in vendar se uaročevanje listov in plačevanje narodnpga in stanovskcga davka znatuo olajša ter nima nobedea nikakih stroškov zaradi tega, temveč bo odsek izkušal doseči še celo nakaj odstotkov popusta pri naročaini za svoje fiaročnike. Vsak slovenski ueiteij in vsaka slovenska učiteljica ua Štajerskem se naj torej posluži »Naročilnega lista". V. Omenil sem že v III. članku nekatere ugodnosti, ki bi jih imela uaša organizacija od tega načina naročevanja, in navesti hočem še nekaj točk, kake koristi bi imel naš staDovski ugled od tega. Neki založnik je dejal nedavno: ^Učitelji so jako dobri odjemalci — a slabi plačniki." Ce pomislimo svojo gmotno mizerijo, je razumljivo, da smo učitelji slabi plačniki, a v omenjenem reku je očitanje, femu pa vzameš, če ne moreš redno plačevati. In to je poniževalno. — Pred alternativo smo, ali bi si uaj ničesar ne naročiii, ker ne moremo redno plačevati. Prvo nas dovede do duševne oU-pelosti ter je ne le našemu osebnemu in stanovskemu ugledu na kvar, temveč ima škodo tudi narod, zakaj kakršno učiteljstvo — takšna mladina . . . Iskati moramo torej način, da bomo redni plačniki svoje duševne hrane. In če nam zvišajo tudi p l a 6 e , ne postaa« učiteljstvo redni plačnik, ker drugi stanoTi, ki imajo znatno večje plače, tudi niso redni plačniki. Delavci ki dobivajo vsak t e d e n svojo mezdo, imajo v krajih, kjer je njibova orgaoizacija čvrata, kjer so zavedni, nvedeno t e d e n s k o plačevanje prispevko? za sroj stauovski davek (članarino organizacije) in naročnino za liste. I n tanačinsejejako dobro obnesel, zakaj bi se potem omenjeni način naročevanja in plačevanja potom soc. odseka BZveze" ne obnesel !?Bdini način, da bo učiteljstro ne le dober odjemalec, temveč tudi reden plažnik, je, da se uči t elj s t ? u omogoči plačevati naročnino in druge pispevkevmesečnih o b r o k i h. Da 8e napredai listi ne zavzemajo za učiteljst?o s tisto vnemo, kakor bi se morali, je vzrok tudi, ker imajo med učiteljstrom razmeroraa malo naročniko? in dober del teh redno niti ne plačuje naročnine. Kako nevoljen je upravnik BU6it. Tovariša", pričajo doFolj njegove listnice, a to je upravnik atanovs k e g a glasila, ki še potrpi, ker ve, kaka je naša gmotna mizerija. Lastniki drugih listov pa ne potrpe, temveč na tihem in tudi javno zabavljajo čez učiteljstvo, češ — s 1 a b i plačiiiki so. In oa ta načio trpi ugled vsega stanu. Ako se pa učiteljstvo naroči na liste potom 8oc. odseka nZVeze", odpade namah ta veliki nedostatek, ki nam toliko škoduje, in učiteljstvo dobi ves drug ugled, ker bo r e d e n plačuik. Naša organizacija bo pa od časopisor tudi lahko zabtevala podpore za to ali ono našo akcijo, n. pr. regulacijo plač i. dr., stanovske in alužbene zadeve. Eateri časnik paje že prinesel kaj člankov, n. pr. o regulaciji učiteljskih p l a č ? Nobeden! Kako potrebno pa bi bilo, da bi se listi zavzeti za naše težoje, ker listi vplivajo sugestirno na mase ter delajo tako javno mneDJe! Javno mneDJe pa je dostikrat ali celo večinoraa merodajno za postavodajne korporacije. Javno mDenje postavi učiteljstvo v svojo službo, če dobi vpliv na liste in to je mogoče, če ee učiteljsvo naroči nanje potora soc odseka in postane tako r e d e n plačnik. Vodstvo organizacije lahko od listov zahteva : BKer je toliko in toliko učiteljev in učiteljic naročenih na V&š list, zavzamite se letos za to in ono našo težujo, sicer bomo uf-iteljstvu priporočili, da ga opusti prihodnje leto." Iq takšna alteroativa bi gotovo izdala; da, listi bi zaradi konkurence — vsak list je vendarle trgovsko podjetje — celo tekmovali, kateri bi se bolj zavzemal za naše težnje. Naš stanovski ugled bi se tudi jako povzdignil, če bi plačevalo učiteljstvo narodni davek, t. j. prispevke za to in ono narodno društvo, n. pr. družoi sv. 0. in M., soc. odseku ia bi ta plačeval pokroviteljuine s tem. Sedaj se navadno sodi, da učiteljstva nič ne daje v narodne namene, ker če da tudi kateri tu eno krono, tam dve, javno mueBJe to prezre ia tako je razumljivo tisto neupoštevanje učiteljstva pri narodnih napravah. Ce pa da vsak učitelj in vsaka uČiteljica bodisi v ta ali ooi narodni uamen m e s e č n o le 10 ali 20 h potom soc. odseka BZveze", bisenabrale lepe vsote, ki bi glasno pričale o naši narodui zavednosti in naš stan bi dobilves drugugled, če bi letozaletom plačal toliko i n toliko pokroviteljnin za to ali ono narodno n a p r a v o. Pred nekoliko leti se za dijaštvo nihče ni zmenil, v očeh starejših bo bili le n e z r e 1 i dijaki, ter so bili kvečjemu dobri, da so na kaki primiciji zabavali občinstvo z burkami BKovač si je nažgal tobak" i. dr., a dandanes ima dijaštvo ves drug ugled. Družabno se jih ne prezira, in časopisi obširno poročajo o vsakem pokretu dijaštva. Ta ugled si je pridobilo dijaštvo z narodnim delom in s 8?ojo narodno požrtvovalnostjo. Že celo srednješolci zbirajo pri8pe?ke, da plačujejo pokroviteljnine v narodne svrhe, in kak vtisk napravi poročilo, n. pr.: Mariborski gimnazijci so plačali letoa družbi sv. 0. in M. že drugo pokroviteljn i n o. Pri tem pa marsikdo pogreša poročila, da je učiteljstvo kaj vplačalo. Učiteljstvo sicer plačuje narodni davek iu je gotovo tudi jako narodno požrtvovalno, a učiteljske krone se ne upoštevajo, ker tuintam prikapljajo raztresene. Potrebno je torej za povzdigo našega stanovskega ugleda, da organizujemo plačevanje našega narodnega davka. Tisto, BLevica naj ne ve, kar da desnica", velja le za poaameznika, a za atan je potrebno, da se vsako leto izkaže s svojim prispevkom, ker velja za stan v tem oziru še bolj kakor za posameznika, da tofiko veljaš, kolikor plačaš. Pri plačeranju narodnega davka pa imata učitelj ia nčiteljica istotaka popolao svobodo kakor pri naročevanju listov. V BNaročilne liste" vpišeš za katerikoli namen hočeš dati in kolikor ho^eš dati. Nihče se ne sili in tudi ni nikakršnega beračenja in vendar bi bil uspeb znaten. Kako veliko korist bodo imela užiteljska društva, o tem pa prihodnjjč,