Latinska slovnica.

Spisal

\ . Iv e r m avner,

c. Lcr. gimn, profesor v p.

V Ljubljani.

Ig\ pl. K1 e i n m a y v  & F e d. Bamberg.

1893 .

Tiskala in založila


Predgovor k drugemu natisu.

Ker sem iz prva le toliko učiva v kratki in določni obliki
sprejel, kolikor ga je gimnaziji treba, ker bi rad omogočil porabo
druge izdaje poleg prve, in ker sploh ni dobro šolske knjige naglo
izpreminjati, zato ostane «latinska slovnica» v drugem natisu v obče
neizpremenjena. Manjši popravki so: II. sklanje pridevniki so dobili
celo sklanjalo v obojem številu in samostalniki na -er v množini.
III. sklanje slovniškemu spolu je pristavljenih v § 43. nekaj vzgledov
s pridevniki in IV. sklanje izjemam so v § 60. pridodeti pridevniki.
Rad bi bil pomnožil vzglede s pridevniki zlasti pri III. sklanji; ali
vzelo bi to preveč prostora in pravilom zmanjšalo preglednost. Abla-
tivno sklonilo pridevnikov enega končaja je tako negotovo, da učenec
najbolje pogodi, ako je redno oblikuje na -i; vselej -e imajo le onde
v § 49. naštete izjeme. V spregi je po vzgledu novejših slovnic
opuščen konjunktiv futurov, ker je uprav konjunktiv prezensov
opisne sprege, pri kateri je itak omenjen, in ker uči sosledica časov,
da rabi za nastopna dejanja v ovisnih stavkih konjunktiv opisne
sprege. V skladnji so ponekodi zgledi pomnoženi, dasi jih vadbe
dovolj podajejo, in v § 331 a je dostavljen pregled časovnih stavkov.
Vrb tega je semtertje marsikatera beseda ali pridodeta ali izpuščena
ali popravljena.

Krčenje šolskih knjig, sosebno takih, ki se po več let rabijo,
ima tudi svoje meje; čim krajša je knjiga, tem več prepušča ustnemu
pouku, ki brez pripomočkov ni enako izdaten. Kar slovnica opusti,
to se učencu rado nepotrebno zdi, ker ne ve, česa mu bo pri čitanji,
prelaganji in razlaganji treba. Tako se priproste opazke o glaso- in
debloslovji celo višjim stopnjam upirajo, ako jih slovnica ne omeni.
Tudi ni prezreti, da izjeme in opazke glavna pravila določujejo in
utrjujejo, čeprav nikdo ne zahteva, da bi se vseh podrobnosti po
vrsti učili. Prvemu pouku zadostujejo v obče glavna pravila, v ti
knjigi po večjem tisku zaznamovana; marsikaj se le priskakuje omeni
in v knjigi pokaže, da se marljivi učenec natančneje seznani s pred¬
metom. Mimo grede naj pripomnim, da se razdelitve po deblih ni
treba iz glave učiti; treba je le na njo opozarjati, da se je učenec

polagoma zaveda; kajti metoda, ki se opira na razum in spomin, jo
vsekako izdatnejša od one, ki se na edin spomin zanaša. Zato želi
tudi umna didaktika, da se v domačem jeziku poučuje, ker učenec
razlago v njem hitreje ume in natančneje, in kar je razumel, lažje
pove. Pouk je tako izdatnejši in prihrani se mnogo truda in časa,
kar je sedaj tem važneje, čim več učenja in znanja od mladine hočejo.

Da sem pa, kakor je v takih knjigah navada, po najboljših
slovniških pripomočkih posnel, kar sem glede na naše razmere po
mnogoletni skušnji za dobro spoznal, to mi odobri, kdor stvar ume.
Saj pisatelj šolske knjige ne more in ne sme drugače ravnati, kakor
javni učitelj sam. Zato podajaj le obče za dobro priznano učivo ter
se ogiblji jednako dvomnih novotarij, kakor zastarelih teorij. V laj¬
šanje učenja in ponavljanja naj zbližuje slovnice raznih jezikov ter
se pri latinski ozira sosebno na grško. Poučni nameni stoje tu v prvi
vrsti, ne pa gola izvirnost, ne glede na to, da se o marsičem, na pr.
o sklanjavi izimši III. sklanjo, o stopnjavi, števniku, zaimku, pred¬
logu, vezniku, in če se ravnamo po grški slovnici, o skladnosti, ge-
netivu, dativu, akuzativu na tako tesnem prostoru ne dajo nove
teorije razlagati; treba le izbrati, kar šola zahteva. Zarad zbliževanja
rabimo tudi zvečine latinsko terminologijo; zato je dalje sprejetih
mnogo vzgledov, ki so postali občno blago. Ko bi mi znana dobra
pravila in vzglede z novimi nadomeščali, obtežili bi učenje naši mla¬
dini, ker ima isti nauk na višji gimnaziji po nemško nadaljevati ali
ponavljati. Pri vsem tem pa hrani naša slovnica toliko novine in ne
samo posnete, da se mi je je iz početka skorej preveč zdelo, in da pri
današnjem napredovanji le vsled tega zdaj še ni zastarela. Ali po¬
glavitna naloga ji je bila primerjava latinščine s slovenščino, in ta je
skoz in skoz nova in izvirna.

Pravopis tujih besed je sedaj podomačen, vendar ne iz teore¬
tičnih nagibov, ampak zato, da si videzno z njim ne nasprotujemo.

Prirodna dolžina samoglasnikov je, kakor v prvi izdaji, zazna¬
movana; nezaznamovani samoglasniki so prirodno kratki.

Tako sem, kolikor moči, ustregel didaktičnim in znanstvenim
tirjatvam in tudi osebnim zahtevam, kar se mi jih je naznanilo,
edino to želeč, da bi slovnica koristila latinskemu pouku.

V Gradci dne 25. junija 1893.

V. K.

I. Glasoslovje.

Poglavje 1.

v

A. Črke in glasovi.

Latinščina ima 24 črk, namreč: § 1.

Aa, Bb, Cc, Dd, Ee, Ff, Gg, Hh, Ii, Kk, Ll, Mm, Nn,

Oo, Pp, Qq, Rr, S s, Tt, Uu, Vv, Xx, Yy, Zz.

Od teh je 6 samoglasnikov ali vokalov:  a, e, i, o, u, y; h  je
le sapnik; drugi so soglasniki ali ko n s on a n ti.

Izgovori: aut, haud, liabeo, herba, humus, nihil.

Črke j  Rimljani niso poznali, ampak i  je veljal pred vokali
početkom zlogov za j: iocus  šala, mdior  večji; reci: jokus, major.

K  se je rabil le v takih besedah, ki so se tudi s samo kratico
K.  zaznamovale; redno v Kaeso  (predimek) in Kal. — Kalendae  prvi
dan meseca.

Y  (ypsllon) in z  se nahajata le v nelatinskih besedah: pj/ramis
piramida, zephyrus  zahodni veter.

U  in V  se nista razločevala; zdaj je u  vokal, v  konsonant.

Ako se dva vokala v jeden glas stapljata, imenujemo ga dvo- § 2.
glasnik ali diftong.  Navadni diftongi so: au, ae, oe,  redki eu, ei, ai
(izgovarjaj av, d, d, ev, ej, uj).

Op. Kadar se imata ae  in oe  izgovarjajo ločiti, utegne se nad e  dvojna pika
postaviti, na pr. aeris  (zraka), da se loči od aeris  (medi). Tako loeenje se zove
diaeresis,  ločilna dvojna pika trema.

Zategnene ali dolge vokale zaznamuje ravna,  poluglasne ali § 3.
kratke pol uk rožna  poteza nad njimi, na pr. a —  dolg a, d =  kratek a
(izgovori mater, pater ); znamenje nad vokalom pa kaže, daje  zdaj
dolg, zdaj kratek.

Z apostrofom se naznanja odpad vokala, na pr. nostin’  nam.
nostine  poznaš-li?

Izgovarjajo  se latinske črke v obče kakor slovenske. Vendar § 4.
je pripomniti:

Kermavner, Latinska slovnica.

1

2

C  so izgovarjali Rimljani vselej kakor k;  zdaj se pa glasi pred
i, y, e, ae, eu, oe  kakor slovenski c,  sicer kakor k: Cato, Cicero,
caelum  nebo, clarnor  krik; reci: Kato, Cicero, caelum, klamor.

Izgovori: causa, corptts, cur , crtts, cancri, siccun, siccl, pecco, hic, haec, hoc,
fnc, nec.

Ti  se glasi pred vokali kakor slovenski ci ,  izimši 1.) če je i
dolg: totius  celega; 2.) če stoji pred njim t, s  ali x: Bruttium, oslium
ustje, mixtio  zmes; 3.) v grških in drugih tujih besedah: Miltiades,
Aegyptius  egiptovsk; 4.) v starinskem infinitivu na -ier : riitier  opreti se.

S q  je vselej u  združen, ki dela z njim jeden glas: qualis
kakšen, reci: kvalis. Podobno se glasi, če mu vokal sledi, ngu  in v
nekaterih besedah su: lingua  jezik, suadeo  svetujem, siidvis  sladek;
reci: lingva, svadeo, svavis; takisto urgneo.  Nasproti pa suus  svoj,
arguo  dolžim, izgovarjaj su-us, argu-o.

Ph  se glasi kakor x  kakor ks: Xenophdn —  Ksenofon; eh
kakor slovenski h: puleher  lep, Gracchus; sch  kakor slovenski sh:
schola  šola; reci: s-chola; y  podobno nemškemu u  in 0  kakor ds:
zephgrus.

§ 5. Pisali so Rimljani s samimi velikimi črkami (litterae unciales);

zdaj rabimo velike  začetne črke  le: 1.) početkom govora in za
piko; 2.) v lastnih imenih in pridevnikih, ki se od njih izpeljujejo:
Roma  Rim, Romanus  rimsk; 3.) v pridevnikih, ki služijo za priimke:
Alexander Magnus ;  4.) navadno v pesmih početkom vsakega verza.

§6. Za in ter p unkcij  s k o znamenje je služila Rimljanom pika

sama, ki je vrhu  vrste stoječa nadomestovala našo piko, sredi  vrste
podpičje in zdolaj  sedanjo vejico. Zdaj rabimo tudi v latinščini
vsa ločila novejših jezikov, namreč: vejico (,), piko (.), dvopičje (:),
podpičje (;), klicaj (!), vprašaj (?), oklepaj (), pomišljaj (—) in
narekovaj («..»).

B. Izprememba glasov.

1. Vokali.

§ 7 . Sporedje vokalov po njih krepkostije: a, o, u, e , i;  o, je tedaj

najkrepkejši, i  najslabejši vokal.

Vokali se pogostem tako med seboj menjavajo, da krepkejši
oslabevajo.

Prvotni d  se izpreminja v o, u, e, i , kateri se zopet med seboj
mnogotero menjavajo.

3

a  v o: pars portio oportet; a  v u: capio occupo, quatio con-
cutio; d  v e: dare tradere, sacer consecro; a  v i: capio accipio,
facilis difficilis, nam enim.

o  se menjava z u: colo cultus, fore futurus, corpor-is corpns,
mdior maius; d z e: tego toga, pendo pondus, cello collis; o  z i:
komo hominis, locus Ulico.

u  se menja z e: genus gener-is, pello pepuli, scribendus scribun-
dus; u  z i: famulus familia, exsul exsilium, maximus maxumus,
Siculus Sicilia.

e  se menjava z i: nomen nomin-is, mar e  iz debla mari, dulce
iz dulci, turrim turrem, lego colligo.

Iz ai  postaja ae: aquai aquae; Romai Romae;

» i: quaero exquiro, aeqmis iniquus;

» d: Claudim Clodius, plaudo explodo;

» u: causa accuso, claudo includo;

» o: rivoi  dat. sing. rim;

» i: rivoi  nom. pl. rim, rivois  dat. pl. rivis; Corin-
thoi Corinthi; proior prior, proimus primus.

2. Konsonanti.

Konsonanti se razlikujejo po govorilih (organih), ki med izgo- § 8.
valjanjem posebno sodelujejo, in so:

1. ) goltniki  (gutturales) c (k), g, q (ch);

2. ) zobniki  (dentales) d, t (ih), s, n;

3. ) ustniki  (labiales) b, p, v, m, f (ph);

4. ) jezikovna  (linguales) l, r;

5. ) nebnik  (palatalis) i  consonans.

Nekateri konsonanti se <5 ujej o brez vokalove pripomoči, drugi
ne; po takem jih delimo v mu ta ve e (mutae) in polu glasne
(semivocales).

1. ) M u t a v c i so: goltniki, zobniki, izimši s, n,  ustniki razven m
in nebnik.

Po glasovni s t o p n j i so mutavci:

a)  trdi (tenues) c (k), q, t, p, j;

b)  mehki (mediae) g, d, b, v;

c)  nadihneni (asplratae) ch, ih, ph.

Op. H  ni konsonant, nego znači, da je sledeči mu vokal iz grla nadihnen.

2. ) Pol ug las ni ali doneči so l ;  m }  n, r, s.

» ae
» au
» au
'> oi
» oi

1 *

— 4

Ti so zopet:

a)  topljivca (liquidae) l, r;

b)  nosnika (nasales) m, n;

c)  sičnik (slbilans) s.

Obojim pripadata dvojna konsonanta x — cs, gs, qs  in z — ds,
ts  in sd.

Izprememba konsonantov.

§ 9. 1.) c  se menja z g: vlcesimus vlgesinius, tricesimus trigesimus.

2. ) c » » s q: cotidie guotidie, quoius = cuius, quoi = cui.

Pred konsonanti sme le c  stati: coquo, coc-si (coxi), coctus.

3. ) s  se preminja med dvema vokaloma, kakor tudi pred m
in n v r: mos moriš, eram  nam. esam, dirimo  iz dis-imo, gero uro
nam. geso uso; carmen  iz casmen, veternus  iz vetes-nus.

4. ) v  se pred konsonanti premeni v u: solvo solutus, auspex  iz
avispex.  S predidočim d se v  izpreminja v b: bis  iz duis dvis, bellurn
iz duellum dvellum.

Pripodabljanje, assimilatio.

§ 10. 1.) Meliki konsonanti se pred trdimi izpreminjajo v trde, na pr.

g  in b  pred t  v c  in p: ago actus, scribo scriptus; b  pred s  v p:
scribo scripsi.

2. ) Trdi mutavci, zlasti c,  prehajajo pred l, m, n, r  v mehke:
neglego  iz nec-lego, segmentum  iz sec-mentum, publicus  od populus,
quatuor guadraginta.

3. ) d  pred t  prehaja v s: claud-trum claustrum, ed-t (= edit)
est.  Jednako tudi t  pred t: equet-ter eguester, potent-tas  izpahnivši n
potestas.

4. ) Pe-jevec prehaja pred n  v m: sop-or som-nus, Sab-ini
Sam-nium.

5. ) n  se izpreminja pred ka-jevci in te-jevci v n: princeps  od
primus, time  iz tum-ce, eundem  iz eum-dem.  Vendar circumdo, circum-
cido  in poleg unquam  tudi umguam;  takisto tamguam, quamquam,
quicumque.

6. ) Večkrat si konsonanti poleg stoječe po polnem pojedna-
čijo,  na pr. I: facillimus  iz facil-simus, vellem  iz vel-sem, corolla  iz
coron-la, puella  iz puer-la, pello  iz pel-jo.

r: celerrimus  iz celer-simus, ferre  iz fer-se, serra  iz sec-ra.

s:  v mnogih perfektili in supinih: cessi, iussi, pressi  iz ced-si,
iub-si, prem-si;  jednako missio, sessor, messis  iz mit-sio, sed-sor,
met-sis; essem  iz ed-sem.

5

Druga jednaka pripodabljanja so: summus  iz stip-mus, officium
iz op(i)Jicium, quicquam quicquid  poleg quidquam, quidquid,

Pogosineje nastopa pripodabljanje v sostavah z jedno- § 11 .
zložnimi predlogi,  sosebno z ad, ob, sub.

1. ) ad  se asimiluje pred vsemi drugimi konsonanti razven pred
b, m, v (h), i;  tedaj vselej pred c  in t: accedo, attendo,  navadno
pred p: appello.  Obe obliki se dopuščati pred f, g, l, r  in s: affero,
ciggredior, alluo, arripio, asseguor  poleg adfero, adgredior, adluo,
adripio, adsequor  itd.

Pred q  in n  se to raje opušča, tedaj adguiro, adriitor  bolje
nego acquiro annitor.

2. ) ob  in sub  se pripodabljata pred c, f, g, p: occido, offero,
oppugno, succumbo, sufficio, suppono.  Pred m  in r  se to pri ob  vselej,
pri sub  navadno opušča, torej submitto  bolje nego summitto.  V ostendo,
suscipio, suscito  itd. je b  izpahnen iz predlogov obs  in subs,  prim.
obs-olesco, obs-cenus.

3. ) cum  ima v sostavah pred ustniki b, p, m  starejšo obliko
com,  ki se pred drugimi konsonanti v con  izpreminja, pred l  in r
pa obično pripodablja: combiiro, confero, collaudo, corripio.

4. ) in  se izpreminja pred ustniki b, p, m  v im: imbellis, im-
primis;  pred Z in r se asimiluje: illustris, irruo.  Vendar utegne tudi
to neizpremenjeno ostati: inprimis, inlustris, inruo.

5. ) ex  se le pred f  asimiluje : effero,  za kar se je tudi ecfero

pisalo.

6. ) Per  se le včasi pred l  asimiluje: poleg perlicio  tudi pellicio.

7. ) Izmed dvozložnih  predlogov je le inter  v jedinem
intellego  asimilovan.

8. ) Od nerazstavnih  predlogov se dis  pred / asimiluje:
differo  in por  pred l: pol-liceor.

Izpah in odpah konsonantov.

Konsonanti se pogostem izpahujejo (elisio), pri čemer se pred- § 12 .
idoči vokal zateza (daljša): nadomestna zateza.

Tako se izpahujeta 1.) c in g  med topljivcem in sledečim s
ali t,  često tudi pred m  in n: spar(g)si, quin(c)tus, lu(c)na.

2. ) g  je izpadel pred soglasnim i  v maior  iz mag-ior, aio  iz
agio (nego  iz ne-agio);  pred v  v vi(g)vo (vig-si — vixi); g  z v  vred
v flu(gv)o (fluxi), stru(gv)o (struxi)  itd.

3. ) Iz x  = cs  se izpahne goltnik c: sescenti  poleg sexcenti. x  je
izpal v sedečim, semestris  idr.

6

4. ) d  in t  izpadata redno pred s: virtu(t)s, mi(t)si, ca(d)sum.

5. ) n  se izpahuje pred s: sangui(n)s, toties, quoties, sexies.
Ohranil se je n  pred s,  kjer je med njima t  izpadel: mon(t)s,
aman(t)s.

6. ) r  izpada redko: pe(r)iero, s  pogostem: i(s)derh, po(s)no.  V
hau(s)-si, cen(s)-us  idr. je s  izpadel, ker se ss  za dvoglasniki in
konsonanti ne piše.

7. ) v  izpada v iutus, motus (iiivo, moveo), bd(v)s, bo(v)um,
audi(v)erunt.

8. ) Soglasni i  se izpahuje pred samoglasnim i: Gai, Pompei
(gen. sing.), Vei, Veis  (toda Vei-orum, Vei-os)\  v zloženkah z iacio:
db-icio, de-icio, in-icio  idr.; prim. tudi bigae, cunctus  iz bi-(i)ugae,
co-(i)unctus.

§13. 1.) Koncem  besede se od dveh konsonantov jeden odpahuje:

fel, mel, os  brez nadomestne zateze, ds, far ,  nam. fell  itd. — V cor
brez nadomestne zateze in lac  sta odpahnena d (cord-is) in t (lact-is).

2.) Cesto se odpahujejo končni konsonanti v predlogih,  po¬
sebno v sostavah.

ab  ali d,  poslednji le pred konsonanti. V sostavah odpada b
pred ustnikoma m  in v: dmitto, dvoco  itd.; pred f  in p  samo v dfui,
dfuturus, dfore  in dperio  (brez nadom. zateze).

ex  ali e,  poslednji le pred konsonanti. V sostavah odpada x
pred vsemi konsonanti, izimši / in s  in trde mutavce c, t , p: elido,
emitto , toda effero  (§ 11., 5.), exsisto, excludo, exquiro , extorqueo,
expugno.

com  odpahuje m  v sostavah pred vokali, h, gn  in tudi pred n:
coerceo, cohaereo, co-gnosco, cd-necto, co-nitor, co-nubium, co-icio  bolje
nego con-icio  (§ 12., 8.), toda con-ieci  (§ 11., 3.)

ob  odpahne b  v 6-mitto  in o-perio  (brez nadom. zateze).
sub  izgublja b  v sostavah pred sp: su-spicio.
ad  sme d  v sostavah pred sc, sp, st, gn  ali odpahniti ali ob¬
držati : a-scribo, d-spicio, d -sto, a-gnosco  poleg adscribo, adspicio  etc.
in  izgublja n  pred gn: i-gnosco, i-gnobilis.
circum  sme m  v sostavah z Ir e  ali odpahniti ali obdržati: cir-
cumeo  ali circueo,  navadno circuitus, circuitio.

trans  odpahuje s  navadno pred s: tran-silio,  vselej pred sc:
tran-scendo ;  pred d, l, m, n, v  in soglasnim i  utegne n s  odpahniti:
tra-duco, tra-icio,  pa tudi transduco, transicio, transmitto.

post  izgublja t  v pos-meridianus  poleg postmerulidnus  (oboje
bolje nego pomeridianus ) in st  v po-rnerium.

7

prod  je d  izgubil; ostal je d  le v prod-esse, prod-ire, prod-
igere, prod-igus.

Nerazdružni  predlogi: § 14.

cimb  se izpreminja pred p  v am,  pred c, q  i n f  v an: amplector,
anceps, anguiro, anfractus,  razven tega am-icio, an-helo.

dis  ostaja le pred trdimi mutavci c, t, p  in pred s  z vokalom:
dis-cedo, dis-pello, dis-turbo, dis-seco;  pred soglasnim i  sme dis  in
dl  stati: dis-iungo  ali dl-iungo  (vselej di-iudico) ; pred drugimi kon-
sonanti stoji di: di-mitto, di-labor, di-ruo.

sed  in red  izgubljata d  pred konsonanti, red  brez nadomestno
zateze: sed-itio, se-cedo, red-eo, re-paro ; red  tudi pred soglasnim i,
toda z nadomestno zatezo: re-icio.  Pred konsonantom je red  v red-do
d  ohranil.

S počet  k a so konsonanti redkeje odpadli: (g)nosco,  prim. § 15 .
co-gnoseo; (g)nascor,  prim . gnatus  (poet.); (g)ndvus,  prim. i-gnavus;
latum  iz tlatum.  Tudi h  odpada početkom besed: poleg karenci,
harundo, hedera, herns  tudi arena, arundo  itd.

Med m  in naslednji s  ali t  s ep  vtika: contem-p-si contem-p-tus,  § 16.
dem-p-si dem-p-tus, sum-p-si sum-p-tus; tem-p-to  poleg tento.

C. Zlogi.

Razzlogovanje.  Ako imajo besede po več zlogov, razzlo- § 17.
gujejo se po teh vodilih:

1. ) Jeden konsonant med dvema vokaloma se jemlje k nasled¬
njemu zlogu: a-ger, a-mi-ci-ti-a-rum.

2. ) Kadar sta med dvema vokaloma dva ali več konsonantov,
jemljemo oba ali vse k naslednjemu zlogu, če smeta kako latinsko
besedo začenjati: a-gri (gratus), pa-tris (tres), fa-scis (scio), magi¬
stri (struo), a-sper (spes)-,  če ne, jih razdružujemo: mel-lis, an-nus,
doc-tus, rap-tus, scrip-si, om-nis, mon-strum, Grac-chus.

3. ) Zložene besede se tako krojijo, kakor so zložene: ab-est,
prod-eo, red-eo, trans-eo, sic-ut, long-aems.

Dolžina in kr at kota  zlogov (zlogomerje). § 18.

Zlog je po času, ki ga izgovarjaje potrebujemo, ali kratek
ali dolg,  in sicer dolg:

1.) Kadar ima dolg vokal ali diftong: prirodna dolžina:
mater, poena.

2.) Kadar za prirodno kratkim vokalom nastopita po dva ali
več konsonantov ali dvojen konsonant: stavna  (pozicijska) dolžina:
mons, ferre, absum, dux.

Vendar ostaja zlog kratek, kadar nastopi mutavec s topljivcem
(mutci c,um liquida) l  ali r: arbitrov, tenebrae, mediocris, locuples. A
to ne velja za zložene besede: ab-rumpo, db-ruo, db-lino  itd.

19. Zlog je kratek:  1.) kadar ima prirodno kratek vokal in to
brez pozicije; 2.) kadar je vokal v tej isti besedi neposredno pred
vokalom ali pred h (vocalis ante vocalem brevis): audio fluo, prior,
troho, veho.

Izjeme so: 1.) e  v gen. in dat. pete deklinacije je dolg, če je vokal pred
njim: diet';  2.) dolgi so vokali pred izpahnenim soglasnim i: G Cii. Pompei; coicio,
reicio  (§ 12., 8.); 3.) gen. sing. na ms: unias, illius  itd.; le v alterins  je bil i
dvojnotrajen (anceps);  4.) v oblikah glagola flo,  razven če r  nastopi; 5.) grškim
besedam ostaja grško zlogomerje: ottc, Doreus, Menelaus.

20. Naglašanje.  Vsaka beseda ima na jednem zlogu glavni na¬
glas ali akcent,  in sicer ga imajo:

1. ) dvozložne besede vselej na predzadnjem zlogu: Borna, rosa;

2. ) mnogozložne besede na predzadnjem zlogu, kadar je dolg,
na predpredzadnjem, kadar je predzadnji kratek: sermones, homines.

Op. Ako se dva poslednja zloga v jednega skrčita, ima predidoči tudi tedaj
naglas, kadar je kratek: Vergili, ingeni  (§35.); takisto ohranja facio  v zloženkah
z neoslabljenim a  svoj naglas: calefdcis, satisfdcit  (toda perficit  idr.) in v pas. caleftt.

21. Breznaglasnice que  (in), ve  (ali), ne  (li), ki se drugim besedam
pritikajo, potegujejo naglas na neposredno predidoči zlog, ako je ta
dolg ali ako ima beseda sama naglas na predpredzadnjem zlogu:
plericpue, minusve, corpordque.  Le kadar je zadnji zlog kratek in
predzadnji dolg, dobiva dolgi zlog naglas: pleraque, musaque, tantane
(v abl. pa musdque, tantane).  — Ločiti se ima itdque  (in tako) in
utique  (in da) od itaque  (torej) in utiepue  (vsakako).

Pripomniti je še, da so Rimljani naglas in dolžino natanko ločili. Ako je
tedaj zlog kratek in ima naglas, se zato ne sme dolgo izgovarjati; pa tudi dolg ne-
naglašen zlog se ne sme izgovarjaje kratiti. Loči torej na pr. popiilus  ljudstvo in
populits  topol, m (Huni  zelo in malimi  jabelko, levi n  lahek in leviš  gladek. Izgovarjaj
pravilo ab, ne, os, os, solo, solo, arma, armti, legit, legit  itd.

9

II. Pregibanje.

Poglavje 2.

Razredba besedi.

Po pomenu so besede vsakega jezika: 1.) imena,  i. t. samo- § 22.
stalniki, pridevniki in števniki (nomina substantlva, adiectiva, nume-
ralia); 2.) zaimki  (pronomina); 3.) glagoli  (verba); 4.) členci
(particulae), i. t. prislovi (adverbia), predlogi (praepositiones), vezniki
(eoniunctiones) in medmeti (interiectiones).

Imena, zaimki in glagoli se pregibljejo, členci so nepregibni.
Pregibanje imen in zaimkov se imenuje sklanjava  (declmatio),
pregibanje glagolov spregatev  (coniugatio).

A. Sklanjava.

Latinščina ima: 1.) dvoje število  (numerus): jednino (nume- § 23 .
rus singularis) in množino (numerus pluralis); ta nadomestuje tudi
slovensko dvojino;

2. ) Sester o sklonov  (casus): nominativu,s (imenovalnik),

genetivus (rodilnik), dativus (dajalnik), accusativus (tožilnik), voca-
tlvus (zvalnik), ablatlvus (ločilnik);

Op. Nominativ in vokativ se imenujeta nezavisna sklona (casus recti), drugi
so zavisni skloni (casus obliqui).

3. ) troji spol  (genus): moški (genus mascullnutn), ženski
(genns femimnum) in srednji (genus neutrum).

1. Samostalnik, substantivum.

Spol spoznavamo ali po pomenu besed: pr ir o d ni spol,  ali § 24 .
po njih obliki: slov n iški spol.

Na prirodni spol besedi je najprej paziti, in le kadar ta ne
odločuje, ravnati se je po slovniškem spolu.

Op. O slovniškem spolu se bode pri vsaki sklanjatvi posebe govorilo.

Pravila o prirodnem spolu.

1.) Mož, n&rodov, vetrov in rek g 25.

Imena moška so povprek.

Moškega spola so torej: cigricola  poljedelec; Persa  Perzijan;
aguilo  sever (veter), etesiae  pasatni vetrovi; Garumna, Seguana, Ti-
beris  Tibera (primerno moškim apelativom ventus, amnis, Jiuvius).

10

Op. 1.) Po slovniškem, ne po prirodnem spolu se ravnajo fe mini  na:  copiae
vojaške čete, excubiao  in vigiliae  straže, operae  delavci, in neutra:  mancipium
suženj, servitia  robovi, auxilia  pomočne čete, ker ta imena osebe samo v drugotnem
pomenu značijo.

2.) Zenska so imena rek: Allia, Matrona, Lethe, Styx, Albula  je commune.
Ako se jliimen  pristavi, utegne vsako rečno ime neutrum biti: flumen Axona, quod
influit.  Jednako so gorska imena, ki se sicer po slovniškem spolu ravnajo, moška,
če se mons  pristavlja; torej Aetna  f., Aetna mons  m.

26. 2.) Žena, dreves, otokov zgolj,

Dežel in mest je ženski spol.

Ženskega spola so torej: mater  mati, mulier  žena, lastna imena
luno, Venus, Glgcerium;  nadalje Aeggptus, Epirus, Cgprus, Corinthus,
fagus  bukva, guercus  hrast itd., ker se misli na terra, urbs, arbor.

Op. 1.) Po slovniškem spolu se ravnajo ter so mase.:  aj pluralna mestna imena
na -i, -orum,  n. pr. Delphi, Puteoli; b) Croto, Frusino, Hippo, Narbo, Vesontio,
kakor tudi Canopus, Orchomenus, Oreus; cj  deželska imena Pontus, Hellespontus
in navadno Isthmus,  ker prihajajo od moških apelativov.

Neutra  so: a)  vsa deželska in mestna imena na -um , gen. -i  in pluralia
na -a, -orum: Latium, Silsa; b)  mestna imena na -e  in -ur,  kakor Praeneste,
Tibur,  in vsa indeclinabilia: Delta, Argos  (nom. in ak., sicer navadno Argi, -orum).

Op. 2.) Od drevesnih imen je mase.  oleaster  divja oljka; neutra  so imena
na -er, -eris,  kakor acer  javor, sller  iva, suber  pluta; jednako robur  graden.

27.  3.) Commune zovi, kar moža

In ženo značiti ima.

Občnega spola (generis communis) so na pr.: comes  spremljavec
in spremljavka, dux  voditelj in voditeljica, sacerdos  svečenik in
svečenica.

28.  Premenljive  (mobilia) pa imenujemo samostalnike, ki imajo
za moške in ženske osebe posebne oblike: dominus  gospod, domina
gospa, magister  učitelj, magistra  učiteljica, rex  kralj, regina  kraljica itd.

29.  Posebno znamenita so živalska imena.

1. ) Nekatera so mobilia,  na pr. cervus  jelen, cevna  košuta;
gallus  petelin, gallina  kokoš; leo  lev, leaena  levinja. Toda simius  i a
simia  opica, coluber  in colubra  kača, bodi si samec ali samica.

Redko je za vsak spol posebno ime: aries  oven, ovis  ovca;
taurus  bik, vacca  krava.

2. ) Druga so communia,  posebno bos  govedo, canis  pes, lepus
zajec, mus  miš, anser  gos, turtur  grlica, vespertilio  netopir. A rabijo
se navadno kot moška, če se nima samica zaznamovati; redkeje
prevladuje ženski spol, kakor pri griis  žerjav, sus  svinja, serpens
kača, tigris  tiger. Vultur  jastreb je le moškega spola.

11

3.) Se druga se ravnajo po slovniškem spolu; tako so na pr.
corvus  krokar, c/lts  polh, pavo  pav, papllio  metulj vselej moški; anas
raca, feles  mačka, vulpes  lisica so vselej fem. Taka imena zovemo
v kup na (epicoena). Ako je treba prirodni spol ločiti, pristavlja se
mas (masculus, mascula)  za samca, femina  za samico: vulpes mas
ali mascula  lisjak, pavo femina  pavica.

4.) A kar se sklanjati ne da, § 30.

To naj za neutrum sploh velja.

Srednjega spola so nesklonljive besede: mane novum  novo jutro,
supremum vale  poslednji pozdrav, vivere ipsum  življenje samo, illud
semel  ona beseda sernel, a longum  dolgi a,  pa tudi: a longa  (umevaj
littera).

Poglavje 3.

Sklanjatve.

Sklanjatev šteje latinščina petero. Po kateri sklanjatvi je kako § 31.
besedo sklanjati, kaže končnica genetiva sing.; ta je pri sklanjatvi

I.: ae,  II.: i,  III.: is,  IV.: us,  V.: ei.

Op. Razven na končnico je pri sklanjanji paziti na deblo in sklonilo.

Deblo  se imenuje ona besedna oblika, ki služi vsem sklonom za občno podstavo,
sklonilo  pa, kar se v snovanje posamičnih sklonov deblu pritika. Končnico zo¬
vemo le končni zlog, ne glede na deblo ali sklonilo. Tako je na pr. v servus  deblo
servo,  sklonilo s,  končnica us.

Vokativ je po vseh sklanjatvah, izimši imena druge sklanjatve
na -us,  jednak nominativu.

Neutra so le v drugi, tretji in četrti sklanjatvi; imajo v sing.
in plur. ak. in vok. jednak nominativu.

Ablativ plur. je pri vseh sklanjatvah dativu jednak.

Prva sklanjatev.

V prvo sklanjatev štejemo besede, ki imajo v gen. sing. -ae;  § 32 .
nom. sing. se končuje na -a.  Deblo je tu vselej nominativu jednako
in po a jevskem deblu se imenuje ta sklanjatev tudi a-jevska
(a-deldinacija).

Vsi substantivi prve sklanjatve, izimši imena moških oseb, so
ženskega spola.

12  —

Jednako sklanjaj: F e m.: aguila  orel, cordna  venec, rosa  roža,
gloria  slava, fabula  tabla. — Mase.: agricola  poljedelec, nauta
brodnik, poeta  pesnik, seriba  pisar.

Tako se tudi sklanja ženski spol pridevnikov na -a: rosa
pulehra  lepa roža, gloria magna  velika slava.

Op. 1.) Familia  družina ima v zvezi s pater, mater, filius, filia  v gen. sing.
poleg familiae  tudi prvotno obliko familiUs: pater familiUs  hišni oče, mater familiUs
hišna mati; v plur. patres familiUs(-ae)  poleg familiarum.

2. ) V gen. plur. dobivati grški imeni amphora  vrč in drachma  gršk srebrnik
v zvezi s števniki -um  poleg -arum,  na pr. decem mllia amphorum  ali amphorUnnn
deset tisoč vrčev. Pesniki rabijo takisto tudi grška rodbinska imena, kakor Aene-
adum, Dardanidum,  in besede s -cola  in -gena  zložene: caelicolum  nebeščanov,
terrigenum  pozemeljčanov.

3. ) Dea  boginja in ftlia  hči imata v dat. in abl. plur. dečtbus  in filiubus,  ako
ju je treba ločiti od moških dils  in filils.

Druga sklanjatev.

§ 33. Po drugi sklanjatvi se pregibljejo besede, ki imajo v gen. sing. -i;

nom. se končuje na -us, -er  ali -um.  Prvotni debelski končnik jo o:
servo-s  (suženj), ki je pozneje v nom. in ak. v u  oslabel: servu-s,
in po tem končniku se imenuje druga sklanjatev tudi o-jevska (o-de-

— 13

Jednako: Mase.: annus  leto, campus  ravan, dominus  gospod,
nuntius  poročnik. — F e m.: platanus  javor, ulmus  brest. — Neutr.:
bellum  vojna, damnum  škoda, exemplum  zgled, signum  znamenje.

Op. 1.) Substantivi na -us  imajo v vok. sing. -e,  samo deus  bog ima deus  bože.

2.) Neutra imajo v nom., ak. in vok. jednake končnice, v sing. -um,  v plur. -a.

Po teh sklanjalih se ravnajo tudi masculina in neutra pridev¬
nikov na -us, -a, -um,  na pr. bonus, -a, -um  dober, dobra, -o,
in razven nom. in. vok. sing. mase. na -er, -a, -um: puleher,
pulehra, pulehrum  lep, lepa, lepo.

Nekatera masculina  se končujejo v nom. in vok. sing. na -er;  § 34.
po drugih sklonih se ne razlikujejo od onih na -us.  Večina njih iz-
pahuje e  pred r  po zavisnih sklonih; nekatera ga ohranjujejo, namreč:
puer  deček, socer  sveker, vesper  večer, gener  zet,
alter  drugi, asper  hrapav, lacer  raztrgan, tener  nežen,
liber  svoboden, miser  beden, prosper  povoljen.

14

Sklanjajo se torej:

Sing.

Pl ur.

si gnijer, -i  zastavnik, armiger, -i  orožnik; pestifer 3  pogubonosen, frugifer 3
plodonosen.

Dexter, dextera  in dextra, dexterum  in dextrum  desen slove v gen. dexteri
in dextri.

2.) Kakor puer  se pregiblje tudi vir, viri  mož s svojimi zloženkami duumvir
jeden od dvojih mož, triumvir  jeden od trojih mož ete. in sattir (-a, -um)  sit.

F r i p o m n j e.

§ 35. 1.) Substantivi na -ius  in -iutn  skrčujejo genetivno končnico

ii  pogostem v i: Vergilius,  gen. Vergili, consilium,  gen. consili  itd.

2. ) Rimska lastna imena na -ius,  -aius  in -eius  skrčujejo v vok.
sing. ie  v i,  kakor Tullius Tulli, Vergilius Vergili; Gaius Gal; Pom-
peius Pompei. e  ostaja za dolgim  tv  grških imenih: Darius (Dareus)
Darie,  nasproti pa Demetrius Demetri.

3. ) Filius  sin in genius  duh-čuvar imata v vok. fili  in geni.
Od drugih apelativov na -ius,  kakor fluvius  reka, nuntius  poročnik,
socius  tovariš, se vok. sing. ni rabil.

4. ) Adjektivi na -ius  imajo v vok. ie: pius  pobožen pie;  vendar
so se dobri pisatelji tacih vok. ogibali in rabili v vok. samo od lastnih
imen izvedene ali kot lastna imena navadne pridevnike na -ius,
kakor Saturnie, Delie, Cgnthie.

Meus  moj ima v vok. mi (mea, meum): mi deus  moj bog!

5. ) Deus  ima v nom. in vok. pl. dii (dl),  v dat. in abl. diis (dis),
redkeje dei, deis.

6. ) V gen. plur. imajo -um  nam. -orum: a)  besede za denar,
mero ali vago,  če so v zvezi s števniki, na pr. denarium, nummum,
sestertium, iugerum, modium, talentum; b)  pogostem le-ta osebna

15

imena: deum  bogov (redkeje v prozi), liberum  otrok, socium,  če znači
italske zaveznike, redno duumvirum  dvojih mož, triumvirum  trojih
mož, decemvirum  desetorice in praefectus fabrum  načelnik pionirjev;
c)  narodska imena, izredka v prozi, na pr. Celtiberum,  često v poe¬
ziji: Archivum, Danaum, Pelasgum; d)  nekateri števniki, navadno
distributivni: binum, senum, denum  etc.; takisto duum  (češče dudrum),
ducentum, trecentum.

Op. O gen. in dat. od unus, sulus, totus  etc. gl. § 105., 1.

Slovniški spol.

Besede na -s  in -r  so masculina, na -um  neutra.  § 36.

Izjeme: Feminina  so na -us: alvuscolus”  in humus. 3

Vselej neutrum je na -us: virus,*  največ tudi vulgusA

Op. Vrhu tega je več grških besed na -us  ženskih, ker so v grščini ženskega
spola: dialectus  narečje, diphthongus  dvoglasnik, pardgraphus  paragraf, periodus
perioda idr. — Neutrum je poetiška beseda pelagus, —i  morje.

Tretja sklanjatev.

Po tretji sklanjatvi se pregibljejo besede, ki imajo v gen. sing. § 37.
-is;  nominativ kaže razne končnike: a , e, o, c, l, n, r, s, t, x.

Debla, katera dobivamo odpahnivši genetivno končnico -is (-s),
se končujejo ali na konsonante, kakor vicfor-is,  ali na vokale, kakor
animali-s;  po debelskih končnikih delimo torej tretjo sklanjatev v
konsonantno in vokalno.

a) Konsonantna deklinacija.

Konsonantna debla se dele po nominativu na dve vrsti.

1. ) Prve vrste debla so v nom. sing. brez sklonila -s.

2. ) Druge vrste debla dobivajo v nom. sing. sklonilo -s.

Prva vrsta.

1.) V nom. sing. so brez sklonila -s  debla na l, r, n, s;  skla- § 38.
njajo se po le-teh sklanjalih:

M a s c. in f e m. Neutra.

vuly um).

16

Mase. in fem.

Neutra.

Plur. Nom. consules  konsuli

fulgura  bliski
fulgurum  bliskov
fulguribus  bliskom
fulgura  bliske
fulgura  o bliski
fulguribus  z bliski.

Gen. consulum  konsulov

Dat. consulibus  konsulom

Ak. consules  konsule

Vok. consules o  konsuli

Abl. consulibus  s konsuli

Op. Sklonske končnice so torej v sing. gen. -is,  dat. -t,  ak. -em,  abl. -e;
v plur. nom., ak. in vok. -es,  neutr. -a,  gen. -um,  dat. in abl. -ibus.

Jednako sklanjaj: Mase.: exsul, exsul-is  izgnanec, pugil.
pugil-is  rokoborec, agger, agger-is  nasip(ovina), labor, labor-is  trud,
vidor, vietor-is  zmagalec. — Fem.: soror, soror-is  sestra, mulier,
mulier-is  žena. — Neutr.:  guttur, guttur-is  grlo, aequor, aequor-is
morska gladina.

Op. Neutra far, farr-is  pira, žito, fel, fett-is  žolč, m el, mell-is  med, os,
oss-is  kost in mase. as, ass-is  bakren penez rimsk odpahujejo v nom. sing. jednega
od obeh debelskih končnikov. (§ 13, 1).

2.) Prav tako se sklanjajo tudi debla na -n  (gen. -inis, -enis,
-onis)  in -s  (gen. -ris),  na pr. peden, pectin-is  češelj, lien, lien-is
slezena, leo,* leon-is  lev, pavo, pavon-is  pav; mbs, mor-is  običaj,
flos, flor-is  cvet, os, or-is  usta, ius, iur-is  pravo, crus, crur-is  bedro.

§ 39. Posebe je o teh pomniti: 1.) Debla na -n  so dvojna: ali imajo
v nom. sing. -en  ali -o odpahnivši n.

a)  Kratki  e(n)  v nom. sing. je oslabel iz kratkega debelskega
i(n),  na pr.: Mase.:  flamen, flamin-is  svečenik; peden, pectin-is
češelj, glavnik. — Neutr.:  agmen, agmin-is  vlak; carmen, carmin-is
pesem; nomen, nomin-is  ime in druga mnoga na -men.

Dolgi debelski e(n)  ostaja neizpremenjen, kakor lien, lien-is
slezena; ren, ren-is  obist.

b)  Debla  na -on  odpahujejo -n  v nom. sing., na pr. leo,
onis; ser mo, onis  govorica. Ako o  ni naglašen, izpreminja se v i;
to se godi večji del v imenih na -do  in -go,  dalje v Apollo, Apollin-is
Apolon; homo, homin-is  človek; nemo (nemin-is),  nikdo; turbo,
turbin-is  vihra.

Op. Po teli se ravnajo največ tudi grška osebna in domovinska imena, na
pr.: Hiero, -onis, Plato, -onis, Ženo, -onis; Laco, -onis  Lakonec; Mdcedo, -onis.
Mestna in gorska imena pa ohranjujejo n  v nom.: Babylon, -onis, Lacedaemon,
-onis, Marathon, -onis, Cithaeron, -onis.

oje dolg, le v dvozložnicah s kratkim predzadnjim zlogom tudi kratek: homo.

2.) Debla na -s  (nom. -as, mas, maris  moški; -es, Ceres, Ce-
reris,  Cerera; -is, pulvis, -eris  prah; -os, mos, moriš  običaj; -us }
genus, -neris  rod in aes  med, -i) izpreminjajo pred končniškimi vo¬
kali s  v r  (§ 9., 3.): mos  običaj, mor-is, mor-i, mor-em, mor-e;
plur. mor-es, mor-um, mdr-ibus  itd.

Op. 1.) Le vas, vttsis  posoda ohranja s  po vseh sklonih.

2.) i  se pred r  izpreminja v e: cinis, ciner-is  pepel; cucumis, cucumer-is
kumara; pulvis, pulver-is  prah; vomis  (češee vomer), vomer-is  lemež.

Dvo- in mnogozložna  debla na s,  največ neutra, oslabljajo § 40.
o in e v nom. sing. v u: corpus, corpor-is  telo; opus, oper-is  delo;
decus, decor-is  kras; genus, gener-is  rod; facinus, -noriš  dejanje idr.

Po teh se ravna tudi commune lepus, lepor-is  zajec in fem.

Venus, Vener-is  Venera.

Op. 1.) Pred -r slabe v nom. sing. štiri neutra o  v u: ebur, ebor-is  slono-
kost; femur, femor-is  stegno; ieeur, iecor-is  jetra; robur, robor-is  hrastovina.

2.) Nekatera dvozložna debla na -r  so tudi na konci izpremenila s  v r,
kakor honor  čast poleg honos; robur, robor-is  hrastovina (prim. robus-tus).

Po substantivih te vrste se ravnajo tudi: g 41

1 . ) Adjektivi  jednega končaja na -l  in -r: vigil, -ilis  buden;
cicur, -uriš  pitom; degener, -eris  izprijen; discolor, -oris  raznobarven;
memor, -oris  pomljiv; immemor, -oris  nepomen; pauper, -eris  ubog;
uber, -eris  obilen; puber  fin pTibes), -eris  dorasel; impUbes, -ris  ne¬
dorasel; vetrn, -eris  star.

2. ) Vsi komparativi  na -ior (-or)  mase. in fem. in -ius (-us)
neutr., na pr. altior, altius,  gen. altioris  višji; minor, minus,  gen.
minbris  manjši.

P r i p o m n j e.

1 . ) Irnber  ploha in besede na -ter  izpalmjejo e  po zavisnih g 42 .
sklonih sing. in v pl.: pater  oče, patr-is, patr-i, patr-em, patr-e;
jednako mater  mati, frater  brat idr. Samo later  opeka ima later-is.

2 . ) V a bi. sing.  ima irnber imbre  ali imbri  (prvotno deblo imbri).

3. ) V gen. plur.  imajo besede, katerih deblo se je prvotno
na i  končalo, -ium  nam. -um: irnber  ploha imbrium, linter  plav,
čoln lintrium, uter  meh utrium, venter  trebuh ventrium.

Jednako dobivajo -ium  sledeča jednozložna debla na -s: as  as
assium , glis  polh glirium, mas  mošk marium, mus  miš murium, os
kost ossium, vis  sila virium.

Kermavner, Latinska slovnica.

2

18

Op. Gen. plur. nimata: sttl  sol in sol  solnce. — Samo v nom., ak. in vok.
pl. se rabijo: aes  med, -i (starolat. aerum ), fUr  pira, fel  žolč, mel  med, os  usta
(redko oribus), rus  selo, tus  kadilo. — Pravilno slovejo: crus  bedro crurum, iils
pravo iurum, lur  duh-hranitelj navadno larum, ros  rosa rorum.

4. ) Izmed pridevnikov jednega končaja, ki sem spadajo, se je
nom. in ak. plur. neutr. rabil le od vetus  star (vetera).

Op. Posamič se nahaja ubera  od uber  obilen in versicoloria  od versicolor
raznobarven, pisan.

Komparativa plus  več in complures  imata plurium  in complu-
rium,  toda plur a  in complura.

5. ) V a bi. s ing. imata adjektiva vigil  in memor  vselej, uber
navadno -i;  nasproti pauper  in puber  vselej, vetus  in vsi kompa-
r ati  vi  navadno - e j  drugi dopuščajo -e  in -i.

Op. Kot substantiv ima vigil  le vigile.

Slovniški spol.

§ 43. Prve vrste substantiva so v obče masculina.

1. ) Debla na -l  so masculina,  na pr. sol splendidus  svetlo
solnce, sal candidus  bela sol. Debli na -ll: fel, mel  (§ 38) sta neutra.

2. ) Debla na -n,  hraneča n  v nominativu, so masculina,  na
pr. pecten alius  drugi glavnik, renes teneri  mehke obisti. Debla na
-men  so neutra,  kakor carmen pulchrum  lepa pesem, nomen clarum
slavno ime, flumen Idtum  široka reka.

Jednako so mase.  debla na -n,  ki se v nom. na -o  končujejo,
na pr. pavo formosus  lep pav, sermo patrius  domača govorica.

Le besede na -do, -go  in abstraeta  na -io  so feminina.

Izjeme.  Pomni, da so izvzeta slova skoro vsa concreta;
kajti masculina so: cardo, ligo, pugio,
ordo, margo, scipio, scorpio, septentrio.

cardo, -inis  stožer, ligo, -onis  motika, pugio, -onis  bodalce, ordo, -inis  red,
margo, -inis  rob, kraj, scipio, -onis  palica, scorpio, -onis  škorpijon, septentrio,
nav. plur. septentriones, -um  upr. sedmero juncev, Velika kola (sedmero zvezd na
Severji), sever.

3. ) Debla na - r  in -s  so zvečine masculina,  kakor honor
magnus  velika čast, moreš boni  lepe navade, ds Romanus  rimski as,
anser albus  bela gos, pulvis multus  veliko prahu.

Neutra  so substantiva na -ar, -ur, -us  (gen. -oris, -eris,
-uriš),  na pr. far Romdnum  rimska pira, ebur album  bela slonokost,

19

corpus meurn  moje telo, genus humanum  človeški rod, ius novimi
nova pravica.

Op. O spolu živalskih imen lepus, mus, turtur, vultur  gl. § 29., 2.

Izjeme.  Feminina so na -r  in -us: arbor, linter (lintris)  in telim.

Štiri neutra štejemo na -s: os  usta in os  kost, vas  in aes.
Neutra dalje so na-or: aeguor, marmor  in ador;
in na -er: cadaver, ver, iter, verber, papdver,
cicer, tuber, piper, uber.

arbor, -oris  drevo, linter, -tris  čoln, tellus, -uriš  zemlja, vas, vUsis  posoda,
aes, aeris  med, -i, aequor, -oris  morska gladina, marmor, -oris  mramor, ador,

-oris  pira, cadaver, -eris  truplo, ver, veris  pomlad, iter, itineris  pot, verber, -eris
šiba, udarec, papdver, -eris  mak, cicer, -eris  čičerika (grah), tuber, -eris  grba,
piper, -eris  poper, uber, -eris  vime.

Druga vrsta.

Te vrste debla, izimši neutra, prijemljejo vnom. sing. sklonilo -s.  § 44.
Končujejo se na goltnika g, c,  na zobnika d, t  in na ustnika b, p.

Goltnika se stapljata s sklonilom s  v x,  zobnik se pred -s iz-
pahuje: reg-s — rez  kralj, mont-s  = mons  gora.

Na -m  je jedino deblo hiems, hiemis f.  zima.

Sklanjaj po sklanjalu consul  (§ 38.) mase.:  rez, regis  kralj, § 45.
grex, gregis  čreda, caliz, -icis  kelih, čaša; pes, pedis  noga, pons, -tis
most (gen. plur.: pontium  § 47., 1.); Arabs, -bis  Arabec; — fem.:
lex, legis  zakon; laus, laudis  pohvala, virtus, -ufis  krepost, pars, -tis
del; urbs, -bis  mesto, stirps, -is  deblo (gen. plur.: partium, urbium,
stirpium  § 47., 1.).

Po sklanjalu fulgur  (§ 38.) neutra:  lac, lactis  mleko, cor, cordis
srce (§ 47., 1.), caput, -pitis  glava, poema, -tis  pesem (§ 50., op.).

Op. 1.) Nox, noetis  noč izpahuje v nom. sing. t  pred s,  ki se s c stopi v x.

— Neutra cor, cord-is  srce in lac, lact-is  mleko odpahujeta v nom. sing. d  in t;
takisto grške besede na - ma : aenigma, -mat—is  uganka, poema, -mat-is  pesem.

2. ) Sama grška debla na -ant  in -ent  izpahujejo pred s v nom. sing. razven
t  tudi n,  pri čemer se predidoči vokal daljša: adamas, -antis  diamant, elephtts,

-antis  slon, gigUs, -antis  velikan, Trapezus  (iz - oent-s ), -untis  Trapezunt. —

Tripus, -odis  m. trinožnik ima po grško u  v nom. sing.

3. ) Kratek i  oslabljajo v nom. sing. v e  debla na -ip  in -it  (razven jedno-
zložnih stips, stipis  darek in Us, Utis  pravda), mnoga na -ic  in nekatera na -id,
na pr. municeps, -cipis  meščan; miles, -itis  vojak: iudex, -icis  sodnik; obses, -idis
talnik idr. Auceps  ptičar ima aucupis.

2 *

20

§46. Po substantivih te vrste se ravnajo tudi adjektivi  jednega

končaja z jednakimi debli, na pr. audax, -dcis  drzen, -~icis

srečen, ferox, -dcis  divji; concors, -cordis  zložen; compos, -otis  de¬
ležen, ingens, -tis  velikansk; inops, -opis  ubog idr. — Jeden končaj
velja za vse tri spole.

Op. Tudi adjektivna debla na -ib, -ip, -ic, -id, -it  oslabljajo v nora. sing.
i  v e,  na pr. caelebs, -libis  neoženjen, particeps, -cipis  deležen; supptex, -icis  po¬
nižno proseč; deses, —idis  nemaren, dlves, -itis  bogat.

1? i- i p o tu  ii .j e.

§ 47. V gen. plur.  imajo mnoge besede, katerih deblo se je prvotno

na i  končavalo, -ium  nam. -um.

1. ) Vsi substantivi, katerih deblo se na dva konsonanta končuje,
na pr. mont-i-um, nod-i-um, part-i-um  delov, urb-i-um  mest.

Razven teh imajo tudi dos  dota dotium, fauces  (plur.) golt
faucium, fraus  prevara fraudium, lis  pravda litium, trabs  bruno
trabium.

Op. 1.) Druge jednozložnice dobivajo -um,  kakor crux  križ, dux  vodnik,
fax  bakla, faex  drozga, nux  oreh, pes  noga, prex  prošnja, vox  glas. — Gen. plur.
besed: adeps  salo, calx  peta, cos  osla, dapes  pojedina, lanx  skleda, lux  luč, pax
mir, vas, vadiš  porok se nikjer ne bere.

2. ) Od parentes  stariši je bilo parentum  navadnejše nego parentium,  in poleg
serpentium  ( serpens  kača) se bere ponekodi tudi serpentum.

B.) Iz grščine sprejeti substantivi imajo samo -um: gigantum  velikanov,
li/ncum  risov, Cvetam  Krečanov; takisto imena barbarskih narodov: Garamantum
Garamantov. Nom. sing.: gigas, lynx, Cres, Garamas.

2. ) Samostalna in pridevna domovinska imena na -as,  gen. -atis
in -is,  gen. -itis: Arpinas  Arpinec Arpinatium, Quiris, Quiritium,
Samnis  Samničan Samnitium  in pluralia: optimčites  boljari optimatium
in penates  penati penatium;  tudi nostras  našinee slove nostratium.

Op. Tudi abstracta  na -tUs  imajo, vendar menj pogosto, -ium;  najčešče
civitatium  poleg civitUtum  držav.

3. ) Adjektivi, katerih deblo se na dva konsonanta ali -c  končuje:
concors  zložen, concord-i-um ; ingens  silen, ingent-i-um; iners  neroden,
inert-i-um; audax  drzen, audac-i-um; felix  srečen, felic-i-mn.

Op. 1.) Nekateri adjektivi z deblom na -ut  dopuščajo  samostalno rabljeni
poleg -ium  tudi včasi -um: adulescentum  mladeničev, prudentum  zvedencev, sa-
pientum  modrijanov.

2.) Drugi adjektivi te vrste, zlasti če imajo kratek  vokal v debelski konč¬
nici, dobivajo -um; caelebs  neoženjen, caelibum; compos  oblasten, deležen, com -

21

potum; dgses  nemaren, dgsidum; dlves  bogat, divitum  (toda dttium ); inops  ubog,
inopum; particeps  deležen, participam; princeps  prvi, principum; quadrupes  čve-
teronog in sploh sostave s pes (quadru)pedum; sospes  nepoškodovan, sospitum;
superstes  preostavši, superstitum.

3.) Locuples, etis  premožen ima locupletium , redkeje locupletum. Artifex
umeten in supplex  ponižno proseč se nahajata v gen. plur. le kot samostalnika, torej:
artificum, supplicum.  Sicer imajo adj. na plex  in trix -ium: simplicium (simplex
jednojen), victrlcium (victrix  zmagovit).

V n o m. in a k. plur. neutr. imajo -ia  adj okt i vi, ki dobi- § 48.
vajo v gen. plur. -ium: audčicia, concordia, fellcia, inertia, simplicia;
takisto Samnitia, nostratia, locupletia.

Op. Drugi pa, ki imajo v gen. plur. -um,  in trux  srep se v neutru plur. sploh
ne rabijo; le izredka hebetia, teretia, quadrupedia  od hebes  top, teres  okrogel in
quadrupes  čveteronog.

1. ) V a bi. s ing. imajo druge vrste adjektivi navadno -i,  red- § 49.
keje -e: eleganti, felici, liebeti, tereti, hello Veienti.

Op. Zlasti adjektivi na -x  in taki, ki so z imenskimi  debli zloženi, imajo
redno - i: audaci, artifici, simplici; amenti, concordi, inerti, inopi, quadrupedi  (poleg
quadrupede)  etc. Locuples  ima locupleti  in locuplete.

Le nekateri, sosebno z glagolskimi  debli zloženi adjektivi, ki dobivajo
v gen. plur. -um,  imajo v abl. sing. samo -e: compos, impos, deses, particeps, prin¬
ceps, superstes; caelebs, sospes; dlves, ales  (ki se v gen. plur. pridevno ne rabi) krilat.

2. ) Sam o stal  no  rabljeni pa dobivajo adjektivi te vrste vabi.
redno -e: ah artifice  od umetnika, a felice  od srečnjaka; ah Arpinate
od Arpinca, a Clemente, a Felice  (lastni imeni): vendar in Arpinati
na Arpinskem, in continenti  na suhem.

P ar ti cipi  na -ns  imajo -e, -ia, -ium: a dlcente  od govo- § 50.
rečega, tecto ardente, teda ardentia, teddrum ardentium.  Ako se ra- '
bijo kot adjektivi,  imajo v abl. i: a sapienti viro, ardenti studio
z gorečo prizadevnostjo, toda a sapiente  od modrijana (§ 49., 2.).

Prip. V pomenu participov imajo adjektivi vselej -e: me supplice (= me
supplicante)  na mojo prošnjo, me imprudente  brez moje vednosti.

Op. V dat. in abl. plur. imajo grške besede na -ma  navadno -is: poematis,
nam. poematibus.

Slovniški spol.

Druge vrste substantiva so v obče feminina. § 51.

Op. Nekatera so po prirodnem  spolu masculina, kakor pontifex, -icis  pon-
tifik, praes , -dis  jamec, vas, -dis  porok ; druga so communia,  na pr. artifex  umetnik,

-ica; coniux  soprog, -oga; custos  čuvar, -ica; dux  voditelj, -ica idr.

22

Mas culi na so le: 1.) imena, ki izpremene v nom. sing. debel-
ski i ve,  na pr. cddex, -icis  knjiga; pollex, -icis  palec; vertex,
-icis  vrh; gurges, -itis  žrelo; limes, -itis  meja; pahneš, -itis  mladika
in vsa na -unx,  na pr. qnincunx, -cis  pet dvanajstin.

Vendar je feni.: merges, -itis  snop; communia  so: adeps, -ipis  salo, ales,
-itis  ptič; cortex, -icis  skorja; imbrex, -icis  žlebnjak; obice  (def. abl. od obex );
z zapahom; silex, -icis  kremen.

2.) Mas culi  n a so na -s: Ictpis, pes  in paries,

fons, mons, pons  in dens, bidens, tridens  in rudens;
dalje te na -ix  in -ex: calix, fornix  ino grex.

lapis, -idis  kamen; pes, pedis  noga; paries, -ietis  stena, fons, -Us  studenec;
mons, -tis  gora; dens, -tis  zob; bidens, -tis  dvozob (v pomenu žrtvena žival, namr.
ovis,  je f.); tridens, -tis  trizob; rudens, -tis (funis)  ladijska vrv; calix, -icis  kelih,
čaša; fornix, -icis  oblok; grex, gregis  čreda.

Pri oriens, -tis  vzhod in occidens, -tis  zahod umevaj sol,  pri torrens, -tis
pa amnis;  zato so mase. Animans, -tis  životinja ima vse tri spole, kakor se dopol-
nuje s hotno, bestia  ali animal.

Iz grščine sprejete besede pridrže svoj spol: zato so adamUs, -antis  diamant;
tliorax, -Ucis  prsni oklep; tripus, -odis  trinožnik mase., kakor v grščini.

N e u t r a so: caput, -itis  glava; cor, cordis  srce; Ide, lactis  mleko,
in grška imena na -ma,  kakor aenigma, -atis  uganka; poema, -atis
pesem idr.

b) Vokalna deklinaeija.

§ $2. V to deklinacijo štejemo besede, katerih debla se na i  ali u
končujejo, ter jo delimo na i-jevsko in u-jevsko.

I. Besede i-jevske deklinacije pritikajo, izimši neutra, v nom.
sing. -s  na deblo, pred katerim je nekaj besed g ohranilo, na pr.
aedes  (bolje aedis ) hram, caedes  uboj, clades  izguba, fames  lakota,
feles  (poleg felis)  mačka, nubes  oblak, sedes  sedež, in grška osebna
imena, kakor Aristides, Miltiades, Pericles  idr. Jedino deblo šeni  se
končuje v nom. sing. na -ex;  senex  starec. Neutra oslabljajo i  v e,
kateri se pri mnogozložnih deblih na -ali  in -ari  odpahuje; vsled
tega se d  krajša v a,  na pr. deb. animdli,  nom. animal.

Po drugih sklonih debelski i  ali ostaja, kakor v gen. plur., včasi
tudi v ak. in abl. sing., ali se staplja s sklonsko končnico.

23

Mase. in fem.

N e u t r a.

Sing.

Plur.

— Fem.: avis  ptica, ovis  ovca, sedes  sedež. — Neutra: cublle  ležišče,
ovile  ovčarnja; animal  žival, calcar  ostroga: gen. animalis, calcaris.

Op. Ker imajo besede te deklinacije v nom. in gen. sing. jednako zlogov,
imenujejo se jednakozložnice,  paristjllaba,  nasproti drugim besedam tretje skla¬
njatve, ki so nej ednakoz ložnice,  imparisyllaba,  ker v gen. sing. jeden zlog
pridobivajo.

Po teh substantivih se ravnajo a d j ek ti vi dveh končaj  e v § 53.
na -is,  mase. in fem., in -e,  neutr., in razven moškega nom. in vok.
sing. tudi oni treh končaj  e v na -er, -is, -e,  na pr. brevis, -e
kratek; dulcis, -e  sladek; facilis, -e  lahek; acer, aeris, aere  oster;
celeber , celebris, celebre  mnogo obiskovan idr. (prim. § 71., 2., op.).

Sem spada tudi adjektiv jednega končaja par,  gen. pariš  jednak in sostavi
dispar, disparis  in impar, imparis  nejednak; torej abl. pari,  plur. n . paria,  gen.

24

JP  i- i 1» o m nj e.

§ 54. 1.) Vokalne deklinacije besede imajo v gen. plur. -ium,  v n o m.,

a k. in vok. plnr. n e utr. -ia.

Izjeme.  Pomni, da imajo -um:

canum, senum, iuvenum
in pa vatum, volucrum;
rabi apum, apium,
sedim, mensum, mensium.

canis  pes, senex  starec, iuvenis  mladenič, vates  vedež, volacris  ptič, apis  bu-
čela, sedes  sedež, mensis  mesec.

2. ) V ak. sing.  imajo -im,  t. j. ohranjajo debelski i:

a)  Vsa rečna in mestna imena na - is,  na pr. Tiberis  Tibera,
Albis  Laba, Neapolis  Neapolj.

Op. Tudi reki Ar ar  in Liger  sloveta v ak. Ararim  in higerim,  ker je bil
prvotni nom. Araris  in Liger is.

b) sitis  žeja, tussis  kašelj in vis  sila. Druge imajo -im  poleg
-eni;  sploh velja pravilo:

Sklanjaj vselej te na -im:

Tiberim, Neapolim, sitim, tussim  ino vim.

Bolje nego -eni  je -im  v

febrim, pelvim, turrim, restim, puppim  in securim;

a navadno navem, messem  ino clavem.

febris  mrzlica, turris  turen, puppis  krnj ladijsk, securis  sekira, nttvis  ladija,
messis  žetev, clavis  ključ.

3. ) V a bi. sing.  imajo -i:

a)  Vsi substantivi, ki dobivajo v ak. sing. -im:  torej: Tiberi,
Neapoli, siti, tussi, vi.

Ako se rabi v ak. -im  poleg -eni,  ima redno tudi abl. -i  in -e;
torej navadno febri, puppi, turri,  toda ponajveč messe; navis  ima
nave  in nam,  jednako clavis; securis  pa le securl.

Pa še drugi substantivi imajo, dasi ne dobivajo v ak. -im,  včasi v abl. -i,
zlasti igni  (vselej v zvezi aquU et igni interdlcere  izobčiti), amni, dassi, civi, avi,
fini, sodah.

b)  Vsa neutra te vrste: mari, animdli, calcari.

Op. Neutralna mestna imena na -e  imajo v abl. -e: Praeneste, Reale.

c)  Vsi adjektivi dveh in treh končajev: brevi, dulci, acri.

Jednako imajo -i  v abl. sing. taki samostalniki, ki so uprav le

samostalni adjektivi, na pr. mesečna imena: Aprilis Aprili, September

25

Septembri•  nadalje aegualis  sočasnih, annalis  letopis, consularis  bivši
konsul, natalis  rojstni dan, vdcdlis  samoglasnik; navadno tudi affinis
sorodnik, Atheniensis  Atenec, familiaris  zaupnik, triremis  trovesljača
idr. Le iuvenis  mladenič ima iuvene  in aedilis  edil aectile.  Takisto
imajo samostalni adjektivi, rabljeni kot lastna imena, v abl. samo -e:

Civilis Civile, Iuvenalis Iuvenale, Martialis Martiale, Celer Celere.

4.) V gen. pl ur. ima celer  hiter celerum;  nahaja se skoro le
samostalno: tribunus celerum  poveljnik konjenikov.

Slovniški spol.

1. ) Jednakozložnice na -es,  izimši vepres  trnje, in -is  so feminina. § 55.

Izjeme  na -is:

Masculina so na -cis, -alis, -ollis, -guis  in -nis;
axis, 1  fustis , 2  orbis, 3  ensisf postis , 6  vectisf vermis / mensis , 8 9
cassis, '■> caulis, 10  sentis, 11  tor ris, 12  a commune: cattis, 13  torguis , 14

Na pr.: fascis collectus  nabrana butara, piscis mutus  nema riba, collis
apricus  prisojen hrib, unguis sectus  porezan nohet, amnis latus  široka reka, fines
angusti  ozko ozemlje, ignis restinctus  ugasnen ogenj, panis cotidianus  vsakdanji kruh.

Op. Annalis  letopis in natalis  rojstni dan sta mase., ker se dopolnujeta
z liber  in dies; finis  namen v zvezah ea (hac 7  qua) fine  je fem.

2. ) Substantiva na -e, -al (-alis), -ar (-aris)  so n e ut ra.

II. Na u  se končujeta sami dve debli tretje sklanjatve: gr us,  § 56.
gru-is  žerjav in sus, su-is  svinja, ki pritikata v nom. sing. -s  na
podaljšano deblo; sicer se pregibljeta po sklanjala consul  (§ 38.),
samo da se je poleg su-ibus  češče rabilo su-bus.  O spolu teh besed
gl. § 29., 2.

Anomala,

t. j. nepravilne besede, snujejo sklone na raznih  deblih. § 57.

1. ) Ani o,  pritok Tiberin, gen. Anien-is  itd.

2. ) caro  f. meso, gen. carnis  itd.; gen. pl. carnium  (od deb. čarni).

3. ) iter  n. pot, hodaj, gen. itiner-is  itd.

4. ) iecur  n. jetra, ima v gen. poleg iecoris  tudi iecinor-is.

5. ) nix  f. sneg, iz nigvs,  izpahuje v nom. v: nigs = nix,  po
drugih sklonih g  pred v: niv-is;  gen. plur. nivium.

6. ) sanguis  m. kri, gen. sangiiin-is  itd.

7. ) supellez  f. pohištvo (orodje), gen. supellectilis  itd., abl. supel-
lectile  in supellectili ; plur. nenavaden.

‘os, 2  batina, 3  krog, 4  meč, 5  podboj, banger, s  dvigalo, 7  črv, 8  mesec,

9  lovska mreža, zanka, 10  kocenj, steblo, 11  trnje, 12  glavnja, 13  steza, 14  ovratnica.

26

8. ) bos  c. govedo, iz bov-s,  gen. bov-is  itd.; gen. plur. boum,
dat. in abl. bubus  (redko bobus).

9. ) luppiter,  nastavši iz lov-pater,  gen. Iov-is,  dat. Iov-i,  ak.
Iov-em,  abl. Io-ve.

10. ) vis  f. sila, ima samo ak. virn  in abl. vij  plur. vires, virium,
viribus  itd.

11. ) dives  bogat, divitis,  ima v nom. in ak. plur. neutr. samo
skrčeno obliko ditia,  gen. pl. divitum  (redko ditium ).

12. ) praeceps  strm, anceps  dvojen, dvojben, biceps  dvoglav, triceps
triglav imajo, ker so s caput, -itis  zloženi, v gen. -cipitis: praecipitis,
ancipitis, bicipitis, tricipitis  itd.,- abl. slove na -i,  nom. plur. neutr.
na -ta; gen. plur. se ne nahaja.

Četrta sklanjatev.

§ 58. Po četrti sklanjatvi se pregibljejo substantivi končujoči se v

gen. sing. na -us.  V nom. se pritika za mase. in fem. -s  na u-jevska
debla (u-deklinacija); neutra kažejo tudi tu prosto deblo brez s, toda
s podaljšanim u.

Mase. in fem.

Neutra.

čut.

Tako sklanjaj: Mase.
— Fem.:  manus  roka.

gradus  korak, exercitus
—- Neutr.:  cornu  rog.

vojstvo, sensus

Pripo m n j e.

§ 59. 1.) V dat. in abl. plur. ohranja debelski u a)  pet dvozložnih

debel na -cm/ acus  igla, arcus  lok', lacus  jezero, guercus  hrast, specus
votlina; h) artus (-uum)  udje, partus  porod, tribus  okraj. Portus
pristanišče in veru  raženj imata -ibus  in -ubus;  boljše je -ibus.

27

2. ) V dat. sing. se -ul  včasi skrčuje v -u: equitatu  konjeništvu,
senatu  starejšinstvu idr. Pri neutrih je to krčenje navadno.

3. ) Starinsk je gen. sing. na -i,  na pr. senati  nam. senatus.

4. ) Domus, -us  hiša ima v abl. sing. le domb,  v gen. plur. poleg
domuum  tudi domorum,  v ak. pl. domos,  redkeje domus. Tolle me,
mu, mi, mis, si declinare domus vis. Domi  doma je lokativ; prim.

§ 262.

5. ) Cupressus  cipressa, flcus  smokva, laurus  lovor in pinus
smreka gredo po drugi sklanjatvi, pa sprejemljejo tudi končnici -us
in -u  iz četrte. Pinus  slove v abl. samo plnu.  — Tonitrus  grom
ima v nom. in ak. plur. tonitrus  in tonitrua.

Slovniški spol.

Substantiva na -us  so masculina, na —u  neutra. § 60.

Feminina so: idus, tribus, porticas, acus, manus  in domus.

Idus, -uum  (ščip) 13. ali 15. dan meseca, na pr. Martiae, porticus ampla
prostorna klonica, stebrenik, tribus urbana  mestni okraj, acus tua  tvoja igla, manus
parva  mala roka, domus regia  kraljeva hiša.

Peta sklanjatev.

V peto sklanjatev spada le nekoliko substantivov končujočih § 61.
se v gen. sing. na -el;  v nom. sing. prijemljejo na e jevska debla
sklonilo -s  (e-deklinacija).

Jedina ta dva substantiva pete sklanjatve imata v plur. vse
sklone; od nekaterih so sami skloni na -es  (nom., ak. in vok.) na¬
vadni, kakor spes  nade, acies  vojne vrste, species  podobe, effigies
slike; večina besed pete sklanjatve nima plurala.

28 —

Op. 1.) -e  je v gen. in dat. s ing, dolg, če je i  pred njim: t liet,  sicer kratek:
ret, spet, fidet.

2. ) -ei  se v gen. in dat. sing. včasi skrčuje v -e  ali -i,  na pr. acie; pernicii
od pernicies  poguba; plebt,  nam. plebet: tribunus plebt (= plebis)  narodni tribun.

3. ) Nekatera abstraktna imena prve sklanjatve na -ia  imajo drugotno obliko
na -ies  po peti, toda navadno le v nom. in ak., redko v abl. sing., na pr. luxuria,
luxuries  nasladnost; mttteria, materies  tvarina; mollitia, mollities  mehkužnost.

Slovniški spol.

62. Substantivi pete sklanjatve so ženskega  spola; samo dies

dan je v sing. večji del, v plur. vselej mase.;  jednako je merldies
poldan samo mase.

Op. Dies  je v sing. v pomenu čas, dan ali rok fem.: die certa, constituta
na določeni, postavljeni dan (rok).

Poglavje 4.

Substantiva defectiva in abundantia.

I. Defektiva  (pomankljivi) so substantivi, ki se ali sploh ne
pregibljejo (indecllnabilia) ali imajo le posamične sklone (def. casibus)
ali le po jedno število (def. numero).

1. Indeclinabilia, nesklonljiva.

63. Samo v nom. in ak. rabna (def. declmatione) so fas  pravo,
nefas  greh, instar  lik, nalik, kakor: montis instar  nalik gore. Pondo
uprav abl. po teži: cordna aurea libram pondo  zlat venec funt težek;
v plur. funti, služi v zvezi s števniki za vse sklone: tria pondo auri
tri funte zlata. Mane  zgodaj, zjutraj je nom., ak. in abl. mane est
zgodaj je; multo mane  na vse zgodaj; primo mane  s prvim svitom;
a, mane ad vesperam  od davi do drevi.

2. Defectiva casibus.

64. a)  Besede z jednim sklonom (monoptota): 1 ,)dicis cansa  navidez;
2.) derisui, ostentui esse  v posmeh, na pokaz biti; venum dare  na
prodaj dati, prodati; infitias ire  tajiti (in-fateri);  3.) iussu  na povelje,
iniussu  brez povelja, mandatu  po naročilu, monitu, admonitu  na opo¬
min,  rogatu  na prošnjo, in promptu est  očitno je, ndtu  po rojstvu:
maior ndtu  starejši, sponte (med, tud , sud)  sam o sebi, svojevoljno.

b)  Besede z dvema  sklonoma (diptota): fars  naključba, forte
po naključbi: foras  ven, faris  vne.

29

c)  Besede s tremi  skloni (triptota): nemo, -ini, -em  ni kdor, gen.
nullius,  abl. nullo ; plur. nima; opis  (gen.), oprem, ope  pomoč; plur.
cel opes, opmn  itd. moč, premoženje; vis, vim, vi  sila; plur. vires,
virium  itd.; vicis  (gen.), vicem, vice  premena, mesto; plur. brez gen.
vices, vicibus  itd., impetus  napad, impetum, impetu ; plur. le impetus
(nom. in ak.).

d)  Besede s štirimi  skloni (tetraptota): dapis  (gen.), dapi,
dapem, dape  gostba; plur. brez gen. dapes, dapibus  itd.; dicionis
(gen.), -i, -em, -e  oblast; frugis  (gen.), -i, -em, -e  plod: plur. cel
fruges, -um  itd.

3. Defectiva numero.

1. ) Singularia tantum  (samo v sing. rabna) so lastna,
abstraktna, snovna in zborna  imena, na pr. Borna, Cicero;
indoles  darovitost, scientia  znanje, znanost (znanosti litterae ); aurum
zlato, ferrum  železo, takisto aes alienum  dolgovi; plebs  ljudstvo, vulgus
množica, supellex  hišno orodje, vestis  obleka (= vestitus,  vendar tudi
vestis  oblačilo = vestimentum, vestes  oblačila).

2. ) Pluralia tantum  (samo v plur. rabna):

angustiae  soteska,
argiitiae  premetenost,
deliciae  radost, slast,
divitiae  bogastvo,
exsequiae  sprevod,
facetiae  pošalice,
šaljivost,

gemini  dvojčki,
liberi  otroci,
posteri  potomci
fasti  kalendar,

manes, -ium,  m. mani,
duše rajnkih, tudi
duša rajnkega,
maiores  predniki,
optimates, -ium  boljari,

indutiae  premirje,
inimicitiae  neprija-
teljstvo,

insidiae  zaseda,
minae  pretenje,
nugae  burke,
nuptiae  svatba,

Delphi  (mesto),

Vei, Veiorum  (mesto),
arma  orožje,
cibaria  živež,

penates, -ium  hišni
bogovi,

cervices, -um  tilnik,
fides, -ium  (strune),
gosli,

sordes, -ium  nesnaga,
Alpes, -ium  Alpe,

guadrigae  čveter f.,
religuiae  ostanki,
sccilae  stopnice,
tenebrae  tema,

Athenae  Atene,

Thebae  Tebe.

exta  drob,
praecordia  prisrčje,
spolici  uplenjeno orožje,
Leuctra  (mesto).

Gades, -ium  Grade
(mesto),

Sardes, -ium  Sarde
(mesto),
altaria  oltar,
moenia  ozidje,
munia  službeni
opravki.

Op. ambUgen, -um  ovinki, compedes, -um  f. okovi za noge, fauces, -ium
golt, žrelo in preces, -um  prošnje imajo tudi abl. sing., toda skoro le poetiški.

§ 65.

30

§ 66. Nekatere besede imajo v pli
soroden pomen:

aqua  voda, aquae  vode, toplice,
copia  zaloga, copiae  zaloge, vojne
čete,

fortuna  sreča, jortunae  imetek,
blago,

littera  črka, litterae  črke, pismo,
znanosti,

auxilium  pomoč, auxilia  pomočni
polki,

castrum  gradič, castra  tabor,
comitium  zborišče, comitia  zbor,
impedimentum  napo tj e,

Op. Plur. litterae y  castra, comitia •
zbori itd.

ir. poleg navadnega še drug, toda

impedimenta  napotja, pratež,
rostrum  kljun, rostra  kljuni, govo-
rišče,

aedes  in aedis  hram božji, aedes,
-ium  hiša,

car cer  ječa, car cer es  pregrade,
facultas  zmožnost, facultates  zmož¬
nosti, premoženje,
finis  konec, meja, fines  meje,
ozemlje,

pars  del, partes  deli, stranka,
uloga,

sdl  sol, sales  osoljeni reki, dovtip,
'tc. pa utegne tudi značiti: pisma, taborji,

§ 67. II. Substantiva abundantia  imajo obilo oblik, bodi si da
prijemljejo končnice raznih sklanjatev (heteroclita), bodi si da v jedni
sklanjatvi spol izpreminjajo (heterogenea).

1. Heteroclita, raznosklone besede.

Razven uže imenovanih luxuria  § 61., 3.; domus  § 59., 4.;
cupressus  idr. § 59., 5.; plebs  § 61., 2. pomni:
balneum  kopel, plur. balneae  in balnea;
condtus, -us  in cbnatum  poskus;
epulurn  pojedina, plur. epulae  jedi, obed;
iugerum  oral, plur. gen. iugerum,  dat. in abl. iugeribus;
vesper, -eri  večer, tudi vespera, -ae;  ak. vesperum,  redkeje
vesperam,  abl. vespere,  tudi vespera;  prislovno vesperi,  redko vespere
zvečer;

vas, včisis  posoda, plur. včisa, -orum, vasis;
fames, -is  lakota, abl. farne  po peti sklanjatvi;
penum, -i  živež slove tudi penus, -oris  n. in penus, -us  ali -i
comm., plur. penora.

reguies  pokoj, requietis,  (dat. nima), reguietem, requiete,  češče
requiem, requie;

elephantus, -i  in elephas, -antis  slon, po drugih sklonih prevla¬
duje druga sklanjatev.

31

Prazniška imena na -alia  imajo v gen. plur. poleg -um  tudi
-orum,  na pr. Bacchandlia  Bakhova svečanost, Baccharialium  ali
Bacchanaliorum; Sdturnalia  Saturnova svečanost, Saturnalium  ali
Sdturnaliorum.

2. Heterogenea, raznospolne besede.

Baculus  in baculum  palica; clipeus  in clipeum  ščit;
caelum  nebo, plur. caeli, -orum  nebesa;
frenum  uzda, plur. fr eni  in fr ena, -orum;
iocus  šala, plur. ioci  in ioca, -orum;

locus  kraj, plur. Ioca, -orum  kraji, mesta; loči, -orum  v knjigi
mesta, strani, oddelki.

Poglavje 5.

Sklanjava grških imen.

Grški substantivi se navadno latinsko sklanjajo. Marsikateri
obdrže vendar v posamičnih sklonih grško obliko ali imajo latinsko
poleg grške oblike.

Op. Pesniki rabijo radi grške oblike.

Prva sklanjatev.

epitome  posnetek

epitomes

epitomae

epitomen

epitome

epitome.

Jednako: boreas  sever, Leonidas; anagnostes  čitalec, dgnastes
oblastnik in vsa patronimica na -ides (-iades): Atrides, Tgdides;
aloe,  aloa, Lethe.

1. ) Besede na -e  so fem., na -as  in -es  mase.

2. ) V sing. gredo besede na -as  izimši vok. (in pri pesnikih
ak.), one na -es  izimši ak. in vok., one na -e  le v dativu po mensa.
— V plur. skozi in skozi po mensa: cometae, epitomae  itd.

3. ) Besede na -e  prijemljejo često latinsko končnico -a;  ta ima
pri umetnijskih imenih prednost: rhetorica, mušica, phgsica  (tudi
phgsica, -orum).

§ 68 .

32

4.) Nekatera ženska lastna imena imajo v prozi redno latinsko
končnico -a: Andvomarha, Helena, Cveta.  Tudi pri moških na -as
in -es  se cesto nahaja a: sophistes sophista, Philoctetes Philocteta,
Hermagoras Hermagora.

Druga sklanjatev.

§ 69. 1.) Nekatere grške besede ohranjajo, zlasti pri pesnikih, v nom.

in ak. sing. grški končnici -os  in -on: Delos, Delon, Ilion  poleg
Delaš, Delam, Ilium.

2. ) Grška lastna imena na -eus  so sklanjali po latinsko, toda
z grškim vokativom - eu ,  pesniki tudi z grškim ak. -ea: Orpheus,
Ovphel , Orpheo, Ovpheum (Orphea ), Orpheu, Orphed.  Jednako Pvo-
metheus, Plrae-eus  ( Pirae-us  gre pravilno) idr. — Patithus,  vok.
Panthu.  — Iesus,  ak. lesam,  po drugih sklonih lesu.

3. ) Athos,  dat. in abl. Atho,  ak. Athdn, Atho  (ali Atho,
-onis  itd.); Cos  (otok) poleg Cous, -i (Col, Coo, Coum,  abl. Co);
Ceds,  ak. Ceo.

4. ) Gen. plur. na -on  se rabi v knjižnih naslovih: libri georgicon
od georgica  poljedelstvo.

Tretja sklanjatev.

§ 70. 1.) V gen. sing. imajo nekatera grška lastna imena na -es  poleg

-is  tudi -i: Achilles,  gen. Achillis  in Achilll  nastavši iz Achillei;
Ulixes, Ulixis  in Ulixi.

2. ) Pm  (pastirski bog) ima v gen. Panos,  v ak. Pana.

3. ) Grška feminina na -d  imajo v gen. -us,  po drugih sklonih
-o: Dldo,  gen. Didus,  dat., ak., abl., Dido; echo, echus, echd;  pa
tudi pravilno latinski Dldo, -onis  itd.

4. ) V ak. sing. se nahaja tudi -a  poleg -em: Agamemnona  od
Agamemno  (ali -on),  zlasti pri krajevnih imenih: Marathona, Salamina
od Mav athdn, Salamls.  — Vselej deva  in aetheva  od dev  zrak in
aether  jasnina, vedrina.

5. ) Jednakozložnice na -is  imajo v ak. -im,  v abl. -i: poesis
pesništvo, poesim, poesi;  one na -gs  imajo v ak. - ijn: Halgs  (reka)
Halgn.

6. ) Jednakozložna lastna imena na -es  imajo v vok.  tudi -e:
Achille, Socvate , Pevicle  poleg Achilles  etc.

7. ) Lastna imena na -is  in -ys  odpahujejo -s  v vok.: Aleri
od Alexis, Coty  od Cotys.

33

8. ) Moška imena na -as,  gen. -antis  imajo v vok. -a: giga  od
gigas  velikan, Atla  od Atlas.

9. ) Gen. plur. na -on  se nahaja le v knjižnih naslovih: Meta-
morphoseon libri  od metamorphosis  preobrazba.

10.) Pogosten je ak. pl. na -as: Cgcladas  od Cgclades  fem. Ci-
klade; zlasti pri narodskih imenih: Thracas  od Thrax, -acis  Tračan,
Macedonas  od Mdcedo, -cedonis  Macedonec; celo v prozi pri negrških:
Allobrogas  od Allobrox, -obrogis  Alobrožan.

Poglavje 6.

2. Pridevnik, adiectivum.

O sklanjatvi adjektivni se je govorilo pri substantivih. Po takem § 71.
ima latinščina

1. ) adjektive treh končajev na -us (-er), -a, -um: bonus, -a,

-um  dober (§§ 33., 34.);

2. ) adjektive dveh končajev  na -is, -e: dulcis,  -e sladek in
treh končajev  na -er, -is, -e: dcer, acris, acre  oster (§ 53.).

Op. Na -er, -is, -e  se končujejo naslednji adjektivi:

acer, -cris, -ere  oster; alacer, -cris, -ere  čil; volucer, -cris, -ere  krilat;

celeber, -bris, -bre  mnogo obiskovan; saluber, -bris, -bre  zdrav(ilen); puter,

-tris, -tre  gnil, prhek;

equester, -tris, -tre  konjenišk; pedester, -tris, -tre  pešašk; terrester, -tris,

-tre  zemeljsk;

campester, -tris, -tre  poljsk; Silvester, -tris, -tre  gozdnat; paluster, -tris,

-tre  močvirnat.

Jedini celer, celeris, celere  (hiter) ohranja debelski e  pred r.  — Posamični
izmed teh so se tudi z dvema končajema rabili, na pr. minus salubris  zdravo leto,
collis silvestris  gozdnat hrib, exercitus terrestris  vojstvo na suhem.

3. ) adjektive jed n e ga končaj  a na konsonantna debla: par,
vetus, felix, ingens  (§§ 41, 1.; 46.).

Razven teh pomni: § 72.

1. ) Indeelinabilia:  frugi  vrl in neguam  zanikaren.

2. ) Defectiva casibus:  cetera, ceterum,  ki se rabi le pri
kolektivih: cetera multitudo,  nima nom. sing. mase.; nam. ceterus  rabi
religuus.  Jednako so brez nom. sing. mase.: ludicra, -um  kratkočasen;
postera, -um  naslednji; gen. primor is  itd. najprednji.

3. ) Defectiva numero:  pauci, -ae, -a  malokateri, plerigue,
plerakjue, plerague  večina njih (gen. plurimorum)-,  redko pUrague  kot
fem. sing.

Kermavner, Latinska slovnice.

3

— 34

4. ) II e ter 6 cli ta: hilarus, -a, -um  in hilaris, -e  vesel; zlasti
zloženke, kakor semiermus  in semiermis  poloborožen; exanimus  in
exanimis  mrtev (poslednje v plur. samo v nom. in ak.).

5. ) Substantivi na - tor  in -triiv  se rabijo tudi pri d e v n o:
exercitus victor  zmagovito vojstvo, litterae victrices  poročilo zmage.
Pesniki tvore od fem. celo neutr. plur. na -ta: arnui victricia  zmago-
nosno orožje.

Stopnjevanje (comparatio) pridevnikov.

73. Latinski adjektivi imajo kakor slovenski trojo stopnjo (gradus
comparationis): positlvus  (prva stopnja) znači lastnost samo ob
sebi, comparativus  (primernik) višjo ali nižjo stopnjo njeno, su-
perlativus  (presežnik) najvišjo, najnižjo ali prav visoko ali nizko
stopnjo.

74. Kompar  a ti  v se tvori, če se pozitivu, odpabnivši genetivno

končnico -i  ali -is,  za mase. in fem. -ior,  za neutr. -ius  pritakne.
altus  visok alti: altior, altius  višji, -a, -e

liber  svoboden liberi: liberior, liberius  svobodnejši, -a, -e

puleher  lep pulehri: pulehrior, pidchrius  lepši, -a, -e

acer  oster aeris: aerior, aerius  ostrejši, -a, -e

dulcis  sladek dulcis: dulcior, dulcius  slajši, -a, -e

prudens  pameten prudentis: prildentior, prudentiuč  pametnejši, -a, -e.

Dexter  desni in sinister  levi imata dexterior, sinisterior  (§ 34., 1.).

Sklanja se komparativ po tretji sklanjatvi; gen. ima -oris  za
vse tri spole, dativ -dri,  abl. -e;  nom. plur. neutr. -a,  gen. -um
(§§ 41., 2.; 42., 5.).

75. Superlativ  se tvori, če se pozitivu, odpahnivši genetivno
končnico -i  ali -is, -issimus, -a, -um  pritakne:

altus, alti: altissimus, -a, -um  naj višji, -a,-e (jako visok),

dulcis , dulcis: dulcissimus, -a, -um  najslajši, -a, e,

prudens, prudentis: prudentis sim us, -a, -um  najpametnejši, -a, -e.

Sklanjajo se superlativi pa bonus, -a, -um.

70. Adjektivi na -er  tvore superlativ na -errimus  (§ 10., 6.):

puleher puleherrimus, -a, -um,  najlepši, -a, -e;
acer acerrimus,  -a, -um najostrejši, -a, -e.

Jednako vetus,  gen. veter-is,  star veterrimus  in
matur-us  zrel maturrimus  poleg matur issimus.

35

Šest adjektivov na -Ms  izpreminja —ilis v -illimus  (§ 10., 6.): § 77.
facilis, difficilis, gracilis,  lahak, težak in droben,
liumilis, similis, dissimilis,  | nizek, podoben, nepodoben:
facillimus, difficillimus, gracillimus,
humillimus, simillimus, dissimillimus.

Nekateri adjektivi na -us  se stopnjujejo iz drugotnih oblik § 78.
na -ens:

egenus  potreben, egentior, egentissimus  (kakor od egens),
providus  previden, providentior, providentissimus (providens).

Zlasti se sostave z -dicus, -Jicus, -volus  tako stopnjujejo (kakor
od -dicens, -ficens, -volens ):

maledicus  opravljiv, maledicentior, maledlcentissimus,
magnificus  veličasten, magnificentior , magnificentissimus,
benevolus  dobrohoten, benevolentior, benevolentissimus.

Iz sorodnega debla so nadalje:

frugi  vrl, frugdlior, frugalissimus  (kakor od nerabnega frugdlis ),
nčguam  zanikaren, neguior, neguissimus,

dtves  bogat, poleg divitior, divitissimus  tudi ditior, ditissimus  (od
redkega pozitiva, dis, dltis).

Adjektivi na -eus, -ius, -uus  (ne pa na -quus)  opisujejo
komparativ z magis  bolj,  superlativ z maxime  n aj b o 1 j :
idoneus  sposoben, magis idoneus, maxime idoneus;

noxius  škodljiv, magis noxius, maxime noxius;

ardnus  strm, magis arduus, maxime arduus;  toda

antiquus  star, antiquior, antiquissimus.

Op. Eedki so superlativi kakor strenuissinms  od strenuus  vrl, assiduissimus
od assiduus  marljiv; pogostneji, toda neklasičen je superl. piissimus  od pius  po¬
božen, blag.

§ 79.

Nepravilno  stopnjavo imajo: §80.

2>lun (navium) »lihi est, cupio  imam, želim več (ladij), plus valet  več more, ali
v gen , na pr. pluris uestimo  višje cenim; v plur. pa po vseh sklonih pridevno in

3 *

36

primerjalno: plures, plura, plurium;  jednako complures, complura, complurium  itd.
več njih, samo da nima primerjalnega pomena: plures nttves  več ladij (nego morda
tri), complures naves  več (nekoliko) ladij.

81. 2.) Nepravilen dvojen superlativ  imajo:

exterus  vnanji, exterior, extremus  (redko extimus)  najskrajni;

inferus  dolenji, inferior , infimus  in imus  najdolenji, najnižji;

superus  gorenji, superior, supremus  in summus  (§ 10., 6.) naj-

gorenji, najvišji, najposlednji;

postera  (§ 72., 2.) naslednja, posterior, postremus  najzadnji, postumus
najposlej rojen.

Op. Pozitiv se nahaja ponajveč v plur.: inf eri  podzemeljčani, superi  ne-
beščani, exferae nUtiones  vnanji narodi, posteri  potomci; v sing. le v posamičnih
zvezah: more inferum  (Tuščansko morje), mare superum  (Jadransko morje), postero
die,  naslednji dan; exterus  v dobri prozi sploh nima singulara.

82- Pomankljiva  stopnjava,.

1.) Nekateri komparativi in superlativi so brez adjektivnega
pozitiva; obranila so se njihova debla samo v predlogih, prislovih
ali v glagolu.

(pro  pred) prior, prius  prejšnji,

(prope  blizu) propior , -ius  bližji,

(cifra  tostran) citerior, -ius  tostransk,

(infra  notri) inferior, -ius  notranji,

(ultra  onkraj) ulterior, -ius  onostransk,

(de-terere  potreti, slabiti) deterior, -ius  slabej
(potiš  mogočen) potior, -ius  boljši,

(ociter  brzo) ocior, -ius  bržji,

primus  prvi (§ 7.);
proximus  najbližji;
citimus  najbolj tostransk;
infimus  najnotranji;
ultimus  najskrajni;
ši, deterrimus  najslabejši;
potissimus  najboljši;
ocissimus  naj bržji.

83. 2.) Drugi adjektivi imajo superlativ, ne pa kom parati va:

diversus, 1  falsus ,‘ 2  inclitus, 3  meritus,* novus , s  sacer , e  vetus.~‘

Op. Komparativ tvore z magis,  kakor magis diversus,  ali od druzega ad-
jektiva, kakor vetus: vetustior  od vetustus  (star).

84- 3.) Superlativa  nimajo: adulescens  in iuvenis  mlad (komp.

iunior), senex  star (komp. senior), alacer  čil, insignis  znamenit, lon-
ginquus  oddaljen, proclivis  strm, propinquus  bližnji, salutaris  zdravilen,
in večina na -bilis  in -ilis.  Vendar imajo obojo stopnjo: amabilis
ljubezniv, fertilis  rodoviten, nobilis  imeniten, ignobilis  neimeniten,
utilis  koristen.

1  nasproten, 2  kriv, 3  slaven, 4  zaslužen, 5  nov, 6  svet, 7  star.

37

Niti  komparativa niti  superlativa nimajo: § 85.

1. ) Z imenskimi in glagolskimi debli zloženi adjektivi: degener  izpriden, inops
ubog, particeps  deležen, frugifer  plodonosen idr., izimši  sostave z ars, cor, mens:
iners  len, concors  složen, Smens  brezumen, in z dicus, ficus, volus  (§ 78).

2. ) Adjektivi na -icus, -timus. -orus, -ulus , -ster,  na pr. modicus  zmeren,
legitimus  zakonit, canorus  miloglasen, seduius  marljiv, paluster  močvirnat.

Takisto mnogi na -alis, Uriš, tliš: nHturalis  naraven, vulgaris  navaden,
prost, hostilis  sovražen.

3. ) S per, prae  in sub  zloženi adjektivi: pennagnus  prav velik, praedives
prebogat, subdolus  nekoliko zvit; izimši  praeclUrus  izvrsten: praeclarior, prae-
clarissimus.

4. ) Adjektivi, ki zaradi pomena  stopnjave ne dopuščajo, značeči snov:
aureus  zlat; barvo:  albus  bel; rod:  latlnus  latinsk; čas:  mdtttimus  jutranji idr.

5. ) Se marsikateri drugi, na pr. ferus  divji, gnttrus  vešč, impiger  neutruden,
medtocris  srednji, memor  pomljiv, mir a s  čuden, rudis  surov, trux  srep, vagus  ne¬
stalen idr.

Nasproti se pa dajo part icipi  praesentis in perfecti (ne pa §86.
futuri) stopnjevati, ako so pravi adjektivi postali, na pr. abstinens
zdržen, amans  ljubeč, diligens  marljiv, florens  odličen, prciestans  iz¬
boren ; accomodatus  prikladen, apertus  odprt, prost, doctus  učen, eru-
ditus  izobražen, munltus  utrjen, trden idr.

Prav visoka stopnja se zaznamuje tudi a)  s per  in (redkeje) prae: permultus  § 87.
premnog, praepotens  premogočen; b)  s členei, kakor admodum  precej (na pr. ad-
ntodum pauci, admodum senex), valde  jako ( valde iniquus  jako neugoden), sumim
celo ( »umne studiosus  celo vnet).

Ti in taki (na pr. magis, maxime  § 79.) členei se dajo tudi porabiti, kadar
je treba adjektive stopnjevati, ki sicer stopnjave ne dopuščajo, na pr. admodum
adulescens  ali iuvenis  prav mlad; magis frugifer  rodovitniši, praecipue frugifer
posebno rodoviten idr.

Poglavje 7.

3. Števnik, numerale.

Stevniki, numeralia, so; § 88.

1.) Glavni  števniki, cardinalia: septem  sedem; 2.) vrstilni
Stevniki, ordinalia: septimus  sedmi; 3.) delilni  števniki, distri-
biltTva: septeni  po sedem; 4.) pr is lovni  števniki, adverbia: septies
sedemkrat; 5.) mn o žilni  števniki, multiplicatlva: septemplex  sed-
rneren; 6.) sorazmerni  števniki, proportionalia: septuplus  sed-
mernat.

38

39

40

§ 89. 5.) Multiplicativa

(i quotuplex ?  kolikeren ?)

Sami ti so v porabi:
simptex  jednojen, duplex  dvojen,
triplex  trojen, quadruplex  čveteren,
quincuplex  peteren, septemplex  sedmeren,
decemplex  deseteren,
centuplex  stoteren,
multiplex  mnogoterem

6.) Proportionalia
(tjuotuplus ?  kolikernat? kolikrat
tolikšen ?)

Sami ti so v porabi:
simplus, -a, -um  jednoternat, jedenkrat
tolikšen, diiplus  dvojnat, triplus
trojnat, quadruplus  čveternat, sep-
tuplus  sedmemat, octuplus  osmernat.
Ponajveč stoje v neutru kot substantivi,
na pr. duplum  dvojina, quadruplum
čveterina.

Pripo m n j e.

§90. ajCardinalia: 1.) unus  — tres, ducenti  — nongenti  in plur.
milici  se sklanjajo, drugi so nepregibni.

Op. Unus  se rabi v plur. razven pri pluralih tantum (§ 92.): 1.) če pomeni
j edini, sami:  Suebi uni;  2.) če znači to, kar idem: iinis moribus  po jednili in
istih šegah; 3.) v zvezi z alteri : uni  — alteri  jedni — drugi.

2. ) Kakor duo  se prigiblje ambo  oba. O gen. duuni  gl. § 35., 6.

3. ) Ako je unus  z drugimi števniki v zvezi, stopi substantiv
navadno v plur.: annos unum et viginti, signa unum et viginti, unum
et triginta oppida, viginti unus tribuni militum, unči et viginti legionibus.

4. ) Mille  se rabi kot nepregiben pridevnik: mille milites,  gen.
mille militum  itd.; v nom. in ak. včasi kot nepregiben samostalnik
z zavisnim gen.: mille hominum ceciderunt.  V plur. je milici (-ium,
-ibus)  pregiben samostalnik,  ki se druži le z gen.: duo milici ho¬
minum.  Ako pristopi k milia  nižje število, skladajo se štete stvari
s tem, če stoje za njim:  tria milici (et) trecenti milites caesi sunt
poleg: tria milia militum et trecenti caesi sunt  ali caesi sunt militum
tria milia trecenti.

5. ) Od 13—17 se včasi jedinke ločene pred clecem  z et  ali za decem  z et  ali
brez et  postavljajo: tres et decem, decem et tres, decem tres.  — 18 in 19 slove tudi
decem et oeto (decem oeto)  in decem et novem (decem novem).  —■ Od 21 dalje se
stavljajo jedinke z et  pred desetice ali brez et  za desetice: quinque et viginti  ali
viginti quinque.  Pri osmerkah in deveterkah se navadno odšteva: duodetriginta  dva
od (menj ko) trideset, undetriginta  jeden od (menj ko) tr.; vendar se rabi samo:
nonaginta odo  ali oeto et nonaginta.  — Od 100, 1000 dalje stoji vsako višje šte¬
vilo pred nižjim ali brez et,  ali se et  le za najvišjim pristavlja: centum (et) quinqua-
ginta sex ; duo milia (et) centum viginti quinque.

41

b)  Ordinalia: 1.) Jeden in dvajseti, jeden in trideseti slove: § Ul.
unus et vicesimus, unus et tricesimus;  22., 32. alter et vicesimus, alter

et tricesimus,  ali brez et: vicesimus unus, tricesimus alter  itd.

2. ) Prvi, drugi izmed dveh je prior, alter , n e primus, secundus.

3. ) Letna števila in dnevne ure, strani in paragrafi v knjigi se
izražajo z vrstilci: anno milesimo octingentesimo octogesimo quarto
ante diem odavum Kal. Martias hord sextd; paragraphus nonagesima.

c)  Distributiva  štejejo vrste jednakih stvari ter nastopajo: § 92.

1.) namesto glavnik števnikov pri pluralih tantum z jedninskim po¬
menom: binae litterae  dve pismi (duae litterae  dve črki). Prim. slov.
dvoja vrata, troje grablje.

Vendar slove jeden in trije vtem  slučaji Tini  in trmi: ima,
bina, trina castra  jeden, dva, trije taborji. A v množinskem pomenu
se rabi pri plur. tantum duo, tres: duo ITberi  dva otroka (bini liberi
po dva otroka).

2. ) Kadar so štete stvari v jednoto zbrane: bini boves  dvoje
jednakih (= par) volov.

3. ) Pri pomnoževanji: bis bina  (dvakrat po dve) sunt guattuor.

O gen. plur. distributivnih števnikov gl. § 35., 6.

d)  Pri prislovnih  števnikib od 20 dalje se et  ne izpušča: § 93.
bis et vicies,  kajti bis vicies  bi bilo dvakrat dvajsetkrat.

Pri vsotah nad 100.000 se prislovni števnik navadno sam po¬
stavlja ter s centena milia  v mislih dopolnuje: sestertium decies =
1,000.000 sestercev.

Druga vrsta prislovnih števnikov stoji na vprašanje koli kič? § 94.
katerikrat?  Izvajajo se od vrstilcev s končnico -um  (redkeje -d):
primum  prvič, prvikrat, iterum  (ne secundum)  drugič, tertium (tertio)
tretjič, guartum  četrtič, ultimum  zadnjič: iterum, tertium, septimum
(tudi septies ) consul.

Op. Naštevajoč znači primum  poredje:  prvič, primo  čas:  izprva; drugič,
tretjič itd. slove deinde, tam, denique  ( postremo  poslednjič).

Primdnus  prvega oddelka (razreda, legije), secundanus  drugega, § 95.
tertianus  tretjega itd. — Sendrius  šestak; sexdgendrius  šestdesetak,
šestdeset(let)nik. — Z annus  zloženi: biennis, triennis, guinguennis,
decennis  dveleten itd.; odtodi biennium, triennium, guinguennium  dve-
letje itd.; bimus  (iz bi-liimus)  dvozimen, trimus  trizimen; — z dies:
biduum, triduum, guadriduum  dvodnevje itd.; — z mensis: bimestris,
trimestris, semestris  dva-, tri-, šestmesečen.

42

§ 96. Ulomki: ■/* dimidia pars  ali dimidium;  '/,, '/ 4 , * s  itd., t. j.

če je števec 1: tertia, cpiarta, quinta  etc. (pars);  ' 1 2 / 3 , V*? 4 / 5  itd., t. j.
če je števec za jedinko manjši ko imenovalec: duae, tres, quattuor
etc. partes;  sicer se mora števec in imenovalec posebe izraziti, na pr.
tres quintae  = 3 / s .

Poglavje 8.

4. Zaimek, pronomen.

a) Osebni zaimki, pronomina personalia.

S i n g u 1 a r.

1. ) Norn. ego, tu  etc. se le tedaj izraža, kadar se izrekuje s po¬
udarkom ali sta si dve osebi v nasprotji: ego scribo  jaz pišem, tu
legis  ti bereš.

2. ) Nostrum, vestrum  zaznamujeta kot partitivna gen. celoto,
od katere se del v misel jemlje: multi, optimi nostrum,  ali sta v
zvezi z omnium: nostrum omnium salus  nas vseh blagor; nostri  in
vestri  sta objektovna gen.: memor nostri  spominjajoč se nas, amor
vestri (amamus vos)  ljubezen do vas.

3. ) Povratni zaimek se  rabi latinščina samo za tretjo osebo,
ne pa za prvo in drugo, kakor slov.; torej laudo me  hvalim se,

laudas te  hvališ se, laudat se  hvali se, laudamus nos  hvalimo se,
laudatis vos  hvalite se, laudant se  hvalijo se. A latinščina ima vselej
povratnik se, suus,  kadar se dejanje odnaša na subjekt stavkov,
slov. rabi pogosto njega, njemu itd.: komo placabilis iniuriam šibi
iltatam ignoscit  spravljiv človek odpušča njemu storjeno krivico
(§ 277.).

43 —

4. ) V okrepek se pri tika -met  sklonom osebnih zaimkov: ejomet  (jaz sam),
mihimet, mernet, sibtmet, semet, nosrnet,  vendar ne genetivom tui, nostri, nostrum,
vestri, vestnim.  — Tu  se okrepljuje s -te: tute; se  pak se v ta namen podvaja: sese.

5. ) Nam. miki  se rabi, toda redko v prozi, tudi mi.

6. ) Z menoj, s teboj, s seboj, z nami, z vami  se pravi: mecurn,
tecimi, secum, nobiscurn, vobtscum.

b) Svojilni zaimki, pronomina possessiva. § 98.

Osebni zaimki so samostalni. Iz njihovih debel se izvajajo pri¬
devniki treh končaj e v, pron. possessiva zvani, ki se sklanjajo kot
navadni adjektivi:

meus, mea, meurn  moj, -a, e; noster, nostra, nostrum  naš, -a, -e;
tuus, tua, tuum  tvoj, -a, -e; vester, vestra, vestnem  vaš, -a, e;
suus, sua, suum  svoj, -a, -e, njegov, njen, njihov (povratno § 97., 3.)

Op. 1.) Ablativu suo, suU  se v okrepljenje zaobeša -pte  (postavši iz pote,
prim . pot-ior): suopte pondere  po svoji lastni teži, suUpte manu  s svojo lastno roko.

2.) Iz noster  in vester  sta izvedena domačinska zaimka (pron. gentilia) nostrtls
(-tltis)  naš, našinec, domač, in vestrUs (-tltis)  vaš (rojak), na pr. nostmtes philo-
sophi  naši, domači modrijani; verba nostratia  naše, domače besede; ulmus nostrUs
domač brest (§ 47,, 2.).

c) Kazalni zaimki, pronomina demonstrativa.

1.) Ilič, haec, tlOC ta, ta, to  (pri meni, ta moj itd.)

hic, haec, hoc  ta, ta, to

hilius  tega, te, tega

huic  temu, tej, temu

hunc, hanc , lioc  tega, to, to
hoc, hac, hoc  (s) tem, to, tem

lil, hae, haec
horum, harum, horum
hls

hos, hčis, haec
hls

ti, te, ta

teh

tem

te, te, ta
(s) temi.

Op. -c je okrajšan iz kazalnega -ce  (le). Ako se demonstrativ poudarja ra¬
bijo se polne  oblike: hice, liaece, koce, kunce  (ta-le, to-le, tega-le); v isti namen
se pritika -ce  sklonom na s: hisce, liosce, lmsce  (tem-le, te-le). Vprašalni členec -ne
se druži navadno s polnimi oblikami, pri kojih se potem v e  oslabljeni i  pojavlja:
kicine? haecine? liuncine? hoscine?  (ta-li? itd.); vendar tudi: hicne? huicne? hacne?

§ 99.

2.) ille, illa, illud oni, ona, ono  (pri

njem, njegov).

Jednako se sklanja iste, ista, istud,  gen. istius,  dat. isti  itd.
ta tam, ta tam, to tam (toti, -a, -o, gen. totega; ta pri tebi, ta tvoj itd.)

44

§ ioo.

Op. Tudi ille  in iste  prijemljeta kakor hic -c,  in to v nom., ak. in abl.;
končnice so taiste, kakor pri hic,  samo da je v neutru -lic,  ne -oc,  navadno: Ulic,
illaec, illunc, illanc, illoc, Mac  (oni-le itd.); istic, istaec, istunc, istanc, istoc, istnc
(ta tamkaj) in neutralne oblike: illuc, istuc, illaec, istaec.

3.) ipse, ipsa, ipsum satu, sama, samo,
se pregiblje, izimši gen. (za vse tri spole) ipsius  in dat. ipsi,  kakor
adjektivi treh končajev na -us, -a, -um.

4.) is, ea, id
is, ea, id  on, ona, ono
eius  njega, nje, njega

ei  njemu, njej, njemu

emn, eam, id  njega, njo, njega (nje)
eo, ea, ed  (z) njim, njo, njim

Op. Is, ea, id  zaznamuje ali už
(brez poudarka) tisti, tista, tisto, ali
ločiti: ta, ta, to; tak, -a, -o.

5.) idem, eadem, idem ta isti

on, ona, ono.

ii (ei), eae, ea  oni, one, ona
eorum, edrum, eorum  njih, jih
tis (eis)  njim, jim

eds, eas, ea  njih, jih, nje, je

iis (eis)  (z) njimi

omenjeno stvar: on, ona, ono ali
stvar, ki se ima v naslednjem še le do¬
ta ista, to isto; tisti,  - a, -o,

postavši iz is, ea, id  in pritekljaja -dem  se sklanja kakor is,  samo
da se m  pred d v n  izpreminja: eundem, eandem, eorundem,
earundem.  — Nom. plur. mase.: iidem (idem);  dat. in abl. iisdem
(isdem).

d) Oziralni zaimki, pronomina relativa.

1.) gui, quae, quod, kateri, katera, katera; ki; kdor, kar.

so ga mogli pokopati) ; 2.) s priobešenim cum  za mase. quocum  (redko quacmn ): is,
qmcu»i mihi familiaritas est.

3.) Starinska je oblika quls  nam. quibus.

45

2 .) liter, utra, utrum kateri, -a, -o od obeh.

Gen. za vse tri spole utrius,  dat. utri  (§ 105., 1.), ak. utrum,
-am, -um  itd.

Splošnega pomena relativi  so: § 101.

1. ) quisquis  kdor koli; vsak, ki; vsi, ki; quidquid (quicquid)
kar koli; vse kar (samostalno).

2. ) quicumque, quaecumque, quodcumque  kateri, -a, -o koli; vsak,
ki; vsi, ki (samostalno in pridevno).

3. ) utercumque, utracumque, utrumcumque  kateri, -a, -o koli
od obeh.

4. ) qudliscumque, qualecwnque  kakoršen, -a, -o koli.

5. ) quantuscumque  etc. kolikoršen koli.

6. ) quotquot, quotcumque  kolikor njih koli (nepregibno).

Je-li relativ podvojen, sklanjata se oba dela; ako se priobesi
-cumque,  samo prvi,  na pr. abl.: quoquo, quocumque.

Op. Razven quisquis  in quidquid  je v dobri prozi skoro sam abl. quoquo  (le
pridevno: quoquo modo  na kateri koli način) navaden.

O dragih relativnih prim § 106.

e) Vprašalni zaimki, pronomina interrogativa. § 102.

1.) quis?  — quid? kdo? kaj?  (samostalno).

quis?  — quid?
cuius?
cui?

quem?  — quid?
qud?

kdo? •— kaj?

koga (čegav, -a, -o)? — česa?
komu? — čemu?
koga? — kaj?

(s) kom? — čim?

2.) quis?  in qui? quae? quod? kateri, -a, -o?  (pridevno).

3.) liter? utra? utrum kateri od obeh?  (samostalno in pridevno).

Op. 1.) qui? quae ? quod?  se sklanja kakor relativ. — Samostalni quis?
quid?  in pridevni quis?  vpraša po imenu  osebe ali stvari,  qui  po njeni lastnosti
(— qualis?): Quis hoc scripsit? Caesar.  — Quis auctor ? Caesar.  — Qui auctor?
praeclarissimus; quae?  in quod?  se za oboje rabi: qnae domus?  katera hiša?
Ciceronis,  in quae domus?  kakšna hišna? ampla  prostorna. — Samostalno  stoji
qui  le v zavisnih vprašanjih: Senatus decrevit, qui Bomae regnaret.

2. ) Kot abl. od quid  stoji cesto qul: qm fit?  kako je to? Redkeje qui  kot
abl. od quis  s cum: qmcum locutus es?  s kom si govoril?

3. ) Vsem oblikam od quis  in qui  se zaobeša poudarni  nam  (pa, li): quis-
nam?  kdo pa? kdo li? quidnam?  kaj pa? qulnam? guaenam? quodnam?  kateri,
-a, -o pa? cumsnam? quemnam? quibiisnam?  itd.

4. ) Redko se nahaja cuius, -a, um?  čegav, -a, -o (svojilni vprašalnik):
cuium pecus (est)?  čegava je drobnica? in z njim sorodni cuius, -dtis?  s katere
strani, odkodi doma?

46

103. Sem spadajo tudi adjektivni zaimki:

qualis, -e?  kakšen, -šna, -o?
quantus, -a , -um?  kolik, -a, -o?
quot?  (nepregibno) koliko njih?

quotus, -a, -um?  kolikateri, -a, -o?
quotusquisque?  kolikateri vsakrat?
kako malokateri?

104. f) Nedoločni zaimki, pronomina indefinita.

1. ) quisquid  kdo, kaj (samostalno).

2. ) quis (qu%), quae, quod  kateri, -a, -o, kakšen (pridevno).

Op. Uporabljajo se ti zaimki zlasti za relativi, nadalje za si, nisi, ne, num.
Sklanjajo se kakor vprašalni quis,  le da se v nom. sing. fem. in v nom. in ak. plur.
neutr. poleg qucie  pogostem rabi qua.  — Ako se z en  (lej, evo) zlože, postane
ecquis? ecquid ?  samost, in ecqui? ecqucie (ecqua)? ecquod ?  pridev. ter se prašaje rabi
kakor numquis? numquid?  je-li kdo? v sklonih: (brez gen.), eccui, ecquem, ecquam,
ecquo, ecqui, ecquos , ecquas: ecquid vis  hočeš li kaj?

3. ) aliquis  in aliqui, aliqua, aliquid  in aliquod  nekdo (kdo) (ne
ve se kdo), nekaj (kaj), nekateri, -a, -o; gen. alicdius,  dat. dlicui,
neutr. plur. aliqua  itd.

4. ) qutdam, guaedam, quiddam  in quoddam  neki, -a, -o, jeden
(en), -a, -o, nekdo, nekaj; gen . cuiusdam,  ak. quendam, quandam,
gen. pl. quorundam, quarundcim  (prim. § 99., 5.).

5. ) quispiam, quaepium, quidpiam  in quodpiam  nekdo (kdor koli
že); gen. cuiuspiam  itd.

6. ) quisquam  — quidquam (quicquam)  samostalno, sploh kdo,
sploh kaj (v nikalnih stavkih: non quisquam  nikdor); gen. cuiusquam
itd. brez plurala.

7. ) ullus, -a, -um 1  kateri, -a, -o, kak, -a, -o (v nikalnih
stavkih: non ullus  nikak, nobeden) pridevno; vendar samostalno,
kadar nadomestuje pomankljive oblike od quisquam,  torej v abl. sing.
ullo  (prim. nullo  k nemo)  in v celem plur. ulli  itd.

8. ) quisque, quaeque, quidque  in quodque  vsak, -a, -o, vsaka-
teri, -a, -o; gen. cuidsque  itd., v plur. le: qiuque, quaeque  in quibusque.

9. ) unusquisque, unaquaeque, unumquidque m.unumquodquev$,akAo,
vsak posamezni, sleherni; gen. umuscuiusque,  dat. umcuique  itd.

10. ) quilibet, quaelibet, puidlibet  in quodlibet' i  j kdor si bodi, kar si

11. ) quvvis, quaevis, quidvis  in quodvls s  j t>°4i, kdor hoče, vsak

12. ) uterque, utraque, utrumque  vsakateri njiju (od obeh), oba,
pl. oboji.

1  ullus  iz unulus  (deminutiv od unus).  — 2  quilibet  iz qui libet  (poljubi se).

— 3  quivis  iz qui  in vis  (hočeš).

47

13. ) uterlibet, utrdlibet, iitrumlibet  |

14. ) utervis, utravis, utrumvis  J kdor si bodi n jy u  ( od obeb )-

15. ) neuter, neutra, neutrum  nobeden njiju (od obeh).

16. ) nullm, -a, -um  (pridev.) nobeden; nemo  nikdo, nihil  nič
(samost.).

17. ) nonnullus, -a, -um  (pridev.) marsikateri, nekateri; nonnemo
marsikdo, nonnihil  marsikaj (samost.).

18. ) alius, alia, aliud  drug (izmed treh ali več); alter, -a, -um
drugi (izmed dveh).

19. ) alteruter  (§ 105., 3.) jeden ali drugi (od dveh).

Op. S quis, qui  zloženi zaimki so v teh moških oblikah samostalni in pri-
devni ( aliquis, quidam;  toda quisquam  le samost., aliqui  le pridev.); v ženskih
oblikah pridevni; v srednjih quid  samost. (aliquid, quiddam), quod  pridev. (aliqnod,
quoddam).  — Pritekline -dam, -piani, -quam, -que, -vis  in -libet  ostajajo ne¬
spremenljive.

1. ) Razven unus  (§ 90.) imajo za vse tri spole v gen. -ms,  § 105

v dat. -I  (pronominalni gen. in dat.);

alius, solustotus , 2  ullus,  I

, , „ 1  sam, 2  cel, ves.

alter, uter, neuter, nullus

na pr. alius  (iz ali-ius,  se redko rabi), alii; nullius, nulli; utrius,
utri, alterius  (§ 19.), alteri  itd.

2. ) Sklanjaj: nemo, nullius, nemini  in nulli, neminem, nullo.  —
nihil, nullius rei, nulli rei, nihil, nulla re.

Op. Nihilum  dobiva sklone le v nekaterih zvezah: nihili facere  nič ceniti,
ad nihilum redigere  uničiti, nihilo minus  nič menj, ex (de) nihilo fieri  iz nič postati.

3. ) Od alteruter  se sklanjata ali oba dela: alter a utra, alterum
utrum, alterius utrius, alteri utri  itd., ali le poslednji; alterutra,
alterutrum, alterutrius, alterutri  itd.

g) Soodnosni zaimki, pronomina correlativa § 106

so taki kazalni, oziralni, vprašalni in nedoločni zaimki, ki se jeden
na druzega odnašajo.

Kazalni Oziralni Vprašalni Nedoločni

tališ, -e qualis, -e qualis, -e? qualislibet

tak, -a, -o kakoršen, -sna, -o kakšen? kakoršen si bodi

tantus, -a, -um quantus, -a, -um quantus? aliquantus, -a, -um
tolik, -a, -o kolikoršen, -šna, -o kolik, -a, -o nekolik, -a, -o
tot, quot quot ? aliquot

toliko njih kolikor njih koliko njih? nekoliko njih.

48

Poglavje 9.

B. Glagol, verbum.

§ 107. Latinski glagol ima:

I. Troji položaj  (genus verbi): 1.) tvorni  ali aktivni (genus
activum): lando  hvalim; 2.) srednji  ali medialni (genus medium):
delector  veselim se; 3.) trpni  ali pasivni (genus passivum): laudor
hvalim se, hvaljen sem.

Op. Srednji in trpni položaj se razlikujeta le po pomenu, ne po obliki;
jednako služi v slov. pogosto obema taista oblika: lavUtur  medialno: umiva se (sam
sebe), pasivno: umiva se (= umivajo ga). — O deponentnikih gl. pogl. 12.

II. Dvojo vrsto časov  i v aktivu i v pasivu: a)  glavne
čase: 1.) sedanjik  (tempus praesens): laudo  hvalim; 2.) pretekli
čas (perfectum): laudavi  pohvalil sem; 3.) prihodnji  čas (futurum

1. ): laudabo  hvalil bodem; b)  stranske  (pripovedne) čase: 1.) pre¬
tekli  nedovršnik (imperfectum): laudabam  hvalil sem; 2.) prej-
pretekli  čas (plusquamperfectum): laudaveram  pohvalil sem bil;
3.) prihodnji dovršnik  (futurum exactum ali secundum): lauda-
vero  pohvalil bodem.

III. Troje načinov  (modi): 1.) znanilnik  (indicat;vus):
laudas  hvališ; 2.) vezni način  (coniunctlvus): laudes  da hvališ;
3.) velevnik (imperatlvus): laudd  hvali.

IV. Pet imenskih oblik,  kjer se kaže glagol v podobi samo¬
stalnika ali pridevnika: 1.) nedoločnik  (infTnltivus); laudare  hvaliti;

2. ) deležnik  (participium): laudans  hvaleč; 3.) glagolnik  (gerun-
dium): laudandi  hvaljenja; 4. glagolniški pridevnik  (gerun-
dlvum): laudandus, -a, -um  pohvaljevan; 5.) namenilnik  (supinum):
laudatum  hvalit.

V. Dvoje število  (numerus): singular in plural; poslednji
velja tudi za slovensko dvojino.

VI. Po troje- oseb  (personae), kakor slovenščina.

Op. Ako stoji glagol v indikativu, konjunktivu ali imperativu, imenuje se
verbum finltum, ker je z njim izrek po času, načinu, številu in osebi določen.

Pripone.

§ 108. Osebila so 1.) v aktivu:

a)  za indikativ in konjunktiv:

sing. 1. os. -m  plur.

2. » -s  (perf. - sti )

3. » —t

plur. 1. os.

2 . *

3. .»

-mus

-tis  (perf. -stis)
-nt  (perf. - runi ).

49

b)  za imperativ:
sing. 2. os. nima ali -to
3. » -to

plur. 2. os. -te, -tote
3. » -«to.

2.) V p a šivu  se pritika aktivnim oblikam zaimek se —  slov.
se: laudo-r  iz laudo-se  hvalim se (§ 9., 3.); lauda-ris  iz lauda-
si-se  hvališ(i) se; lauda-tur  iz lauda-ti-se  hvali(ti) se; laudamur  iz
laudcimu-si-se  hvalimo se; lauda-ntur  iz lauda-ntl-se  hvalijo se. —
2. os. pl. je otrpnen nom. pl. starinskega participa na -minus: lauda-
mini,  kateremu se ima v indik. estis,  v imper. este  dodati. — Aktivno
osebilo -m  se izpah uje pred se: laude-r  iz laudem-se.  — Imper.
lauda-re  je iz lauda-se  hvali se; laudato-r  iz laudato-se  itd. —
Inf. prež. pas.  pripenja na konsonantna. debla -ie-se,  na vokalna
pa -s-ie-se. s  se je sprevrgel v r  in, ker je e  odpadel, navstale so
starinske oblike agier, darier, nitier.  Naposled so te tudi r  odpahnile
in iz -ie  je postal -i: agi, dciri, niti.

Op. Pripona inf. p rez. akt. je -se: es-se, vel-le  iz vel-se  (§ 10., 6.); za
vokali prehaja s  v r: da-re.  — Part. prež. akt. ima pripono -ns,  gen. -ntis:
lauda-ns, lauda-ntis  in se pregiblje kakor adj. jednega končaja (§ 50.). — Part’
fut. akt. ima pripono -turus (-slirus), -a, -um;  part. perf. pas. -tus (-sus), -a,
-um;  oba se sklanjata po bonus, -a, -um..  — Gerundij  dobiva pripono -ndi,
-ndo, -ndum,  v kateri odgovarja d  slovenskemu j glagolnikov na -nje; torej
arando —  oranju. Iz gerundija je postal gerundiv na -ndus, -a, -um.

Deblo  je nepregibni del glagola. V latinščini je deblo troje: § 109.

1. ) sedanjikovo: lauda-, mone-, leg-, audi-;

2. ) perfektovo: laudav-, monu-, leg-, audiv-;

3. ) supinovo:  laudat-, monit-, led-, audit-.

Na tem trojem deblu se snujejo vsi časi in načini, in to

a)  na sedanjikovem deblu: 1.) indikativ in konjunktiv prezensa
in imperfekta; 2.) imperativ in indikativ futura I.; 3.) infinitiv in
particip prezensa, gerundij in gerundiv;

b)  na perfektoveni deblu: 1.) indikativ in konjunktiv perfekta
in pluskvamperfekta aktiva in infinitiv perfekta aktiva; 2.) futur II.
aktiva;

c)  na supinovem deblu: 1.) oba supina; 2.) particip futura
aktiva in perfekta pasiva.

Občno podstavo temu trojemu deblu imenujemo glagolsko
ali golo  deblo. V latinščini je glagolsko deblo večji del sedanjiko-
vemu jednako; izjeme omenjata §§ 120. in 121.

Kermavner, Latinska slovnica. 4

Deblo in osnova.

50

§ no.

K deblu pristopa v tvoritev načinov osnovni  vokal; s takim
vokalom podaljšano deblo imenujemo osnovo,  na pr. deb. leg,
osnova lega.

V indik. prež. pristopa k deblu osnovni vokal a ter prehaja v 1. os. sing.,
v 1. in 3. os. pl., nadalje v imper. in deloma v gerundiji in gerundivu 3. in 4. konjug.
v o,  oziroma u; m  izza o  se v 1. os. sing. odpahuje: leg-o, lego-nt,  iz česar legu-nt;
volu-mus; ctudiu-nto, scribu-ndi.  Poznej je v 1. os. pl., kakor po vseli ostalih
oblikah, osnovni vokal oslabel v i,  oziroma e: legi-mus  (§ 7.), legi-tis, lege, lege-re,
lege-ns.  V 1., 2. in 4. konjug. se osnovni a  debelskim vokalom asimiluje ter z njimi
staplja: laudao laudo, landaas laudčls; monees mones; audiis audis.  Pred osebili
m, r, t  se vsak dolg vokal okrajšuje: laudaat lauditi.

V konj. prež.  1. konjug. in indik. fut. 3. in- v 4. konjug. je osnovni vokal opta-
tivni i: laude-m  iz lauda-i-m; lege-s  iz lega-i-s;  jednako ciudies.  Konj. 2., 3. in
4. konjug. pa prijemlje pripono a: mone-a-m, leg-a-m, andi-a-m.  1. os. konj. 3. in
4. konjug. služi ob jednem za 1. os. fut. I.

Indik. in konj. imperf.  sta zložena; kajti v indik. se pripenja na dolge
vokale b-am,  postavši iz -fu—am, -bvam  (= bivati); konj. impf. pa prijemlje -rem
od prvotnega konj. (e)sem  (glag. esse  biti). — Podobno je zložen ind. fut. na -bo,
postavši iz fu-i-o, bjo  (= bom), kakor ero  iz esjo.

Osnovni vokal perfekta  je 1  (starinski et),  ki se v 3. os. sing. in v 1. pl.
okrajšuje in pred r v e  izpreminja, kateri se v konj. perf., v indik. pluskvamperf.
in fut. II. takisto krajša. Sicer pa služi v tvoritev šibkega perf. fui  in -esi; fui  je
izpremenil svoj / v h  in, ko je ta sapnik izginil, ostal je za konzonanti -ui,  za
vokali -vi ; -esi  izgublja e.  Torej laudaverirn  iz lauda-fuerim, scripserim  iz scrip-
eserim  da sem bil hvaleč, pišoč.

Poglavje 10.

Spregatev glagola esse  biti.

Pomožni glagol esse  tvori oblike iz dvojnega debla: es  (slov.
jes) je sedanjikovo, fu  (slov. bi) je perfektovo deblo. Sedanjikovo
deblo es  izgublja v nekaterih oblikah e: sum  nam. -esum  (slov. sem
nam. jesem); s  se izpreminja mod dvema vokaloma v r  (§ 9., 3.):
era-m  nam. esam, ero  nam. es o  (grški saogai).

a

(D

(Sl

Sh

Ph

Indikativ.
Sing. 1. su-m  sem

2. es  si

3. es-t  je

Pl ar. 1. su-mus*  smo

2. es-tis  ste

3. su-nt  so

K o n j u n k t i v.
si-m  da sem, naj bodem
si-s  da si, bodi
si-t  da je, naj bode

si-mus  da smo, bodimo
si-tis  da ste, bodite
si-nt  da so, naj bodo

* Plural rabi ob jednem za slov. dvojino (§ 107 , V.).

Imperativ. Futur II. Plu s kvamperf. Perfekt. __Futur I. Imperfekt.

51 —

In di kat iv. Konj un k ti v.

,S. 1 . era-m  bival (bil), -a, -o sem esse-rn  bil, -a, -o bi jaz

2. era-s  bival (bil) si esse-s  bil bi ti

3. era-t  bival (bil) je esse-t  bil bi on

P. 1. era-mts bivali (bili), -e, -a smo esse-mus  bili, -e, -a bi mi

2. era-tis  bivali (bili) ste esse-tis  bili bi vi

3. era-nt  bivali (bili) so esse-nt  bili bi oni

S. 1. ero  bodem

2. eri-s  bodeš

3. eri-t  bode

P. 1. eri-mus  bodemo

2. eri-tis  bodete

3. eru-nt  bodo

nima

S. 1 . fui  bil, -a, -o sem

2. fui-sti  bil si

3. fui-t  bil je

P. 1. fui-mus  bili, -e, -a smo

2. fui-stis  bili ste

3. fue-runt  bili so

fue-rim  da (naj) sem bil, -a, -o
fue-ris  da si bil
fue-rit  da (naj) je bil
fue-rimus  da (naj) smo bili, -e, -a
fue-ritis  da ste bili
fue-rint  da (naj) so bili

S.

1. fue-ram \

2. fue-ras  j

3. fue-rat  J

bil sem bil ali
bil sem prej itd.

fm-ssem  bil bi bil jaz
fui-sses  bil bi bil ti
fui—sset  bil bi bil on

'. 1. fue-ramus

2. fue-ratis

3. fue-rant

] bili smo bili ali
I bili smo prej itd.

fui-ssemus  bili bi bili mi
fui-ssetis  bili bi bili vi
fui-ssent  bili bi bili oni

1. fue-rd l  bil, -a, -o bom' 2

2. fue-ris  bil boš

3. fue-rit  bil bo

nima

1. fue-rimus  bili, -e, -a bomo

2. fue-ritis  bili bote

3. fue-rint  bili bodo

. S. 2. es  bodi
3.-

P. 2. es-te  bodite
3.-

II. S. 2. es-to  bodi

3. es-to  naj bode

P. 2. es-tote  bodite
3. su-nto  naj bodo

1  Končni o  glagolov je dolg, pa večkrat tudi
oblikah s kratkim predzadnjim zlogom (tirno, lego, ero,

str. 806.

kratek, zlasti v dvozložnili
(/ti to J.  — 2  Miklošič, Syntax

4 *

52

§ 111 .

I n f i n i t i v.

Prež. es-se  biti, bivati. — Perf. fui-sse

Fut. fu-turum, -am, -um esse)  .

, t ah fo-re

juturos, -as, -a esse )

bivši biti, da je bil.

j 3  ^°f ! biti, da bode (kdo),
hoteč ) ’ y  ’

Particip.

Prež. in perf. nima. Gerundija, gerundiva in

Fut. fu-turus, -a, -um  bodoč, -a, -e supina nima.

Op. 1.) u  v sum, sumus, sunt, sunto  je osnovni vokal postavši iz a  (§ 109).
Sum  in inquam  (pravim) sta jedina glagola, ki ohranjata osebilo m  v 1. os. sing.
indikativa praes.; vsi drugi ga odpahujejo. V 2. os. sing. je s odpal: es  nam. es-s.
Osnovni vokal konjunktiva praes. in indik. fut. I. je optativni i,  skrčen iz ie: sim
iz siem, ero  iz esjo, erunt  in esjont.  V 3. os. pl. fut. II. se je oni i  ohranil: fue-rint.
Osnovni vokal impf. je a: era  (iz es-a ), kar je torej imperfektova osnova: em-mus.
V konj. impf. pristopi k tej osnovi ie,  kakor v konj. praes., torej esa-ie-m: es-e-m,
poostreno v ess-e-m.  Osnovni vokal perfekta i  pristopi k perf. deblu fu: fu-l,  kar
je torej perfektova osnova ter se ohranja v ind. in konj. perf. in pluskpf., v inf. perf.
in v fut. II., le da se i  deloma okrajšuje in pred r v e  izpreminja. Osebilo -m  je
v 1. os. perfeeti kakor v. 1. os. futuri I. in II. odpadlo. Pripone -sti, -stis  in -runt
(nam. -sunt)  veljajo samo za indikativ perf; prim. § 108. Končnice -rim  v konj.
perf., -ram  in -ssem  v pluskpf., -sse  v inf perf. in -ro  v fut. II. stoje nam. sim,
eram, essem, esse  in ero;  ti časi so tedaj zloženi iz debel fu  in es.

2.) Nam. essem, esses, esset  in essent  se nahaja pogosto forem, fores, foret,
forent  (deb. fu),  zlasti v namernih in pogojnih stavkih; takisto v inf. fut. fore.

Jednako se pregibljejo sostave:

absum  odsoten sem (afui)

adsum  prisostvujem

desum  manka me, nima

insuni  sem v čem 1 . ..

. . v . I brez perl.

subsum  sem pod cim )

inUrsum  sem vmes, zraven

obsum  sem proti čemu, škodim (offui)
possum  morem

praesum  spredaj, na čelu sem
prosum  v prid sem
supersum  ostajam

Op. 1.) Partic. praes. imata le absum  in prae-sum: ab-sens  odsoten, prae-
sens  prisoten, pričujoč. — Part. fut. imajo: afuturus, adfuturus, defuturus, pro-
futurus, superfuturus.  Odtodi inf. fut. d-, ad-, de-, prSfutUrum (-am, -um) esse,
redkeje tlfore, adfore, defore, profore, superfore.

2. ) prosum  postavši iz prod-sum  ohranjuje d  samo pred vokalom e: prod-es,
prod-est, prod-estis, prod-eram, prod-esSem, prod-ero;  sicer ga izpahuje: pro-sim,
pro-fui  etc.

3. ) Possutn  morem  je sostavljen iz pot  (starinski, nepregibni adj. potiš,
oslabljen v pote)  mogoč  in sum.  Sprega se kakor sum,  vendar pomni:

1.) pot-  se asimiluje pred s  v pos-: pos-sim;  2.) iz pot-essem, pot-esse  po¬
stane pos-sem, pos-se;  3.) f  se za t  izpahuje: pot.ui  iz pot-fui, pot-ueram  etc.

53

Imper. nima. — Part. nima ( potens, -entis  mogočen je adjektiv).

Inf, prež. in fut. pos-se.  — Inf. perf. pot-uisse.

Poglavje 11.

Spregatev (coniugatio) pravilnih glagolov.

Latinščina ima čvetero spregatev,  ki se razlikujejo med § 112.
seboj po debelskem končniku; te so:

I. spreg., debla na a: lauda-re  hvaliti (a-konjugacija);

II. spreg., debla na e: mone-re  opominjati (e-konjugacija);

III. spreg., debla na konsonante in u: leg-e-re  brati, lu-e-re

prati (konsonantna in u-konjugacija);

IV. spi’eg., debla na i: audl-re  slišati (i-konjugacije).

Op. Ker se iz končnic inf. prež. sedanjikovo deblo najlažje spoznava, treba
je, da glagol konjugujemo, razven sedanjika, perfekta in supina vedeti tudi njegov
infinitiv praesentis.

Prip. Zastran debel in pripon primeri §§ 108., 109. Kakor prež. pas., tako
se tvori pasivni indik. in konj. imperf. in indik. fut. I. — Perf. konj., pluskpf. ind.
in konj., fut. II. in inf. perf. akt. so sostavljeni, kakor podobne oblike glag. esse
(§ 110., op. 1.). V pasivu se perf, pluskpf. in fut. II. opisujejo s participom perf
pas. in glagolom sum, eram, ero  itd.

Slovenščina rabi tudi vršilne nedovršne glagole v perfektu in pluskvamperfektu,
ne pa ponavljavnih in opetovalnih: pisal sem, pisal sem bil, ne pa popisoval sem
bil (Metelko, str. 136.).

64

113 .

a) Indikativ.

Ph

laudo  hvalim
lauda-s  hvališ
lauda-t  hvali
lauda-mus  hvalimo
lauda-tis  hvalite
lauda-nt  hvalijo

II.

moneo  opominjam
mone-s  opominjaš
mone-t  opominja
mone-miis  opominjamo
mone-tis  opominjate
mone-nt  opominjajo

III.

lego  berem
legi s  bereš
legi-t  bere
legi-mus  beremo
Ugi-tis  berete
\legu-nt  bero

lauda-bam

lauda-bns

laudU-bat

lauda-bUmus

laudčl-batis

lauda-bant

0 sem

« si

1 .

_J e

smo

oi

1  ste

<D

mone-bam  opominjal sem

i. t. d.

lege-bam  bral sem

kakor v

Em

lauds-bd

laudn-bis

laudn-bit

laudU-bimus

lauda-bitis

lauda-bunt

0 bodem
^bodeš

1  bode
bodemo

^bodete
? bodo

mani—bo  opominjal bodem
i. t. d.

kakor v I. konjugaciji

lega-m  o bodem

lege-s  g . bodeš

rO CČ

lege-t  • bode

lege—mus ^  «s bodemo

lege-tis  „ bodete

£ <v

lege-nt  1  bodo


laudUvi

laudavi-sti

laudUvi-t

a  V sem
>  v,

ft:

- Sl

^JHJ e

$  s

laudavi-mus  bs f  smo

X 5

laudUve-runt  so

rnume/  opomnil sem
monui-stl  opomnil si

i. t. d.

legi  (pre)bral sem
legi-sti  (pre)bral si

kakor v

laudave-ram

laudave-rUs

IciudSve-rat

~ o sem

5 1  •

>  -si

S. 1  je ;

lauddve-rdmus  3 s smo

laudave-rUtis >
laudave-rant  g

« I

ste

so

monue-ram  opomnil sem bil

i. t. d.

ttge-ram  prebral sem

bil

kakor v

laudave-ro  2 0  bodem

laudUve-ris >  '-bodeš

rC se

laudave-nt  S. 1  bode

lauddve-rimus  -3 ^ bodemo

lauddve-ritis  > bodete
bodo

momie-ro  opomnil bodem

i. t. d.

lege-ro  prebral bodem

kakor v

Pregled čve-

I. Ak-

iv.

audio  slišim
audl-s  slišiš
audi-t  sliši
audl-mus  slišimo
audi-tis  slišite
audiu-nt  slišijo

audie-bam  slišal sem

I. konjugaciji

audia-m  slišal bodem
audie-s  slišal bodeš

i. t. d.

kakor v III. konjugaciji

audivl  (za)slišal sem
audloi-sti  (zajslišal si

I. konjugaciji

audive-ram  zaslišal
sem bil

I. konjugaciji

audive-ro  zaslišal
bodem

I. konjugaciji

55

terih konjugacij.

t i v.

1») Koiijunktiv.

II.

III.

iv.

laude-m  da hvalim, naj hvalim
laude-s  da hvališ, hvali
laude-t  da hvali, naj hvali
laude-mus  da hvalimo, hvalimo
laude-tis  da hvalite, hvalite
laudc-nt  da hvalijo, naj hvalijo

monea-m  da ali naj opominjam
monett-s  da opominjaš, opominjaj
monea-t  da ali naj opominja
monea-nius  da opominjamo, opominjajmo
moned-tis  da opominjate, opominjajte
monea-nt  da ali naj opominjajo

lega-m  da ali naj
berem

i. t. d. k a k o r v

audia-m  da ali naj
slišim

II. k on j u gac ij i

laudd-rem  _- o bi jaz

lauda-res r x  - bi ti

►> ci

laudd-ret ~  1  bi on

lauda-rSmus  bi mi

laudd-retis  2 bi vi

►> C3

laudU-rent a  i bi oni

mone-rem  opominjal bi jaz

i. t. d.

lege-rem  bral bi jaz

kakor v

audi-rem  slišal bi
jaz

I. konjugaciji

nima

nima

nima

nima

laudave-rim  da (naj) sem £ ®
>• *•

laudUve-ris  da si ;S. f

laudave-rit  da (naj) je ,5:2
lauddve-rimus Aa. (nuj) smo  « f
laudUve-ritis  da ste ^  f

O . _T

laudUve-rint  da (naj) so

moniie-rim  da (naj) sem opomnil j lege-rim  da (naj)

sem (pre)bral

i. t. d. kakor v

audioe-rim  da (naj)
sem (za)slišal

I. konjugaciji

laudavi-ssem k  ? bi jaz °

laudavi-sses  ^ f bi ti f

o - _T

lauddvi-sset  -22 b 1 on  3

laudavi-ssemus  d; f bi mi f

laudavi-ssetis  j 1  bi vi i_

laudavi-ssent  -22 bi oni

monui-ssem  opomnil bi jaz bil

i. t. d.

legi-seem  (pre)bral
bi jaz bil

audivi-ssem  slišal
bi jaz bil

kakor v

I. konjugaciji

nima

nima

nima

56

Impe-

Ph

laudo-r  hvalim se a" v -'3
laudU-ris  hvališ se ^
laudd-tur  hvali se j* 1  -g
laudU-mur  hvalimo se J
laudtt-mini  hvalite se g
Iduda-ntur  hvalijo se _g

laudS-bar  - o © e

” l m .C

lauda-bccris
lauda-batur
lauda-bamur
lauda-bUmini
lauda-bantur

■S.-2


f S . > >

1

a •"

moneo-r  opominjam se ^
mone-ris  opominjaš se 'Z.
mone-tur  opominja se .§
mone-mur  opominjamo se g
mone-mini  opominjate se
mone-ntur  opominjajo se ^

mone-bar  opominjal sem se
ali opominjan sem bival

i. t. d.

lego-r  berem se ^
lege-ris  bereš se
legi-tur  bere se 3
legi-mur  beremo seiS
legi-mini  berete se g
legu-ntur  bero se -3

lege-bar  bral sem se
ali bran sem bival

kakor v

laudU-bor

laudU-beris

lauda-bitur

lauds-bimur

lauda-bimini

lauda-buntur

1  'J

> KŽ <D
I ra

■2 I

a j
© ^
'o a ,

mone-bor  opominjal se bo- lega

©

dem ali opominjan bodem lege-ris  2

la ud a-  | sum  - | sem | %

~  ,® si 2
■um \est  3 J je Iji
laudčt- Isumus '§

tus, -a,\es
1«

ti, -ae,  j estis
-a \sunt

I

\  | smo (

t i


i. t. d. kakor v
I. konjugaciji

monitus, -a, -um sum  opom¬
njen sem a. opomnil sem se

i. t. d.

lege-tur

lege-mur

r ^« g 3

~ ^  •§ ’g

f <*£

J_ o

" 1  c

7  _ . .h 5  =

lege-mini  g i

lege-ntur 15  ^ ^

lectus, -a, -um sum
(pre)bran sem ali
(pre)bral sem se

53  ^

audi  (za)sliši
audi-te  (za)slišite

Imenske

audt-re  slišati
audlvi-sse  zaslišavšibiti,
da je zaslišal
audl-turum, -am, -um
esse  slišati hoteti

audie-ndi  poslušanja

I. konjugaciji

II. Pa-

iv.

audio-r  slišim se
audl-ris  slišiš se “

audi-tur  sliši se S

audt-mur  slišimo se a
audt-mini  slišite se -S
audiu-ntur  slišijo se “

audie-bar  slišal sem se
ali slišan sem bival

I. konjugaciji

audia-r  slišal se bodem
audle ris  slišal se bo¬
deš ali slišan bodem,
bodeš

i. t. d. kakor v
III. konjugaciji

audi-tus, —a, -um sum
(za)slišan sem ali
(za)slišal sem se

kakor v

I. konjugaciji

57

rativ.

II. lauda-to  hvali
lauda-to  naj hvali
laudn-tote  hvalite
lauda-nto  naj hvalijo

oblike.

mane-to  opominjaj
mone-to  naj opominja
mone-tote  opominjajte
mone-nto  naj opominjajo

b) Particip.

legi-to  beri
legi-to  naj bere
legi-tote  berite
legu-nto  naj bero

audl-to  sliši, poslušaj
audl-to  naj sliši
audl-tote  poslušajte
audiu-nto  naj slišijo

d) Supin.

1 audie-ns, -tis  poslu¬
šajoč, -a, -e

audi-turuSj -a, —um
slišati hoteč, -a, -e

audi-tum  poslušat
audl-tu  slišati, poslu¬
šati

IV.

audia-r  da se slišim
audia-ris  da se slišiš

II. konjugaciji

audi-rer  slišal bi se
ali slišan bi bil

I. konjugaciji

uclltus, -a, —um srni
da sem (za)slišan
ali (za) slišal se

I. konj ugac ij i

Futur II. Pluskvamperf.

58

a) Indikativ.

Pa-

c) Impe-

I.

II.

I. lauda-re  (po)hvaljen bodi
lauda-niini  (po)livaljeni bodite

mone-re  opomnjen bodi
mone-mini  opomnjeni bodite

II. lauda-tor  hvaljen bodi
larida—tor  hvaljen naj bode
lauda-ntor  hvaljeni naj bodo

I m e n s k e

mone-tor  opominjan bodi
mone-tor  opominjan naj bode
mone-ntor  opominjani naj bodo

Prež. lauda-rl  hvaliti se, hvaljen biti
Perf. laudatum, -ant, -um esse  pohvaljen biti
Fut. laudatum. In 1  hvaliti se hoteti (imeti)

Prež. nima

Perf. lauda-tus, -a, -um  (po)hvaljen, -a, -o

lauda-ndus, -a, -um  hvaliti se imajoč,
-a, -e (pohvaljevan, -a, -o)

a) Infi-

mone-ri  opominjati se, -njan biti
monitum, —am, -um esse  opomnjen biti
monitum trt  opomniti se hoteti (imeti)

b) Par-

nima

moni-tus, -a, -um  opomnjen, -a, -o ali opominjan, -a, -o

c) Ge-

mone-ndus, -a, -um  opominjati se imajoč, -a, -e
(opominjevan, -a, -o)

Sostaja iz vn,  inf. prež. pas. glag. tre  iti, in supina, ki je nepregiben.

—■ 59

SIV.

b) Konjunktiv.

II.

III.

IV.

auditus, -a, -um essem
zaslišan bi bil ali
zaslišal bi se bil

I. konj ugacij i

lege-re  (pre)bran bodi
legi-minl  (pre)brani bodite

audi-re  (za)slišan bodi
audi-mini  (za)slišani bodite

audl-tor  poslušan bodi
audi-tor  poslušan naj bode
audiu-ntor  poslušani naj bodo.

oblike.

nitiv.

legi-tor  bran bodi
legi-tor  bran naj bode
legu-ntor  brani naj bodo

leg-i  brati se, bran biti

lectum, -am, -um esse  (pre)bran biti

lectum vrl  brati se hoteti (imeti)

ticip.

nima

lectus, -a, -um  (pre)bran, -a, -o

rundiv.

lege-ndus, -a, -um  brati se imajoč, -a, -e (pre-
biravan, -a, -o)

audi-ri  slišati se, slišan biti
audltum, -am, -um esse  (za)slišan biti
auditum tri  slišati se hoteti (imeti).

nima

auditus, -a, -um  (za)slišan, -a, -o.

audie-ndus, -a, -um  slišati se imajoč, -a, -e
(zaslišavan, -a, -o).

60

§ 115.

V endar

Prež.
Impf.
Fut. I.
Perf.
Pluskpf.
Fut. II.

Prež.

Impf.

Perf.

Pluskpf.

Prež.

Perf.

Fut.

Prež.

Perf.

Fut.

Gen.

Po-

Deponentni

Dcponentniki (verba deponentia) so glagoli pasivne  ali uprav medialne
imajo aktivno  obliko v participih na -ns  in -urus,  aktivni inf. fut. (ne pa-

I.

hortor  spodbujam, kakor laudor
hov tuljav  spodbujal sem
liortabor  spodbujal bodem
Uortatus sum  spodbudil sem
Uortatus eram  spodbudil sem bil
Uortatus ero  spodbudil bodem

liorter  da spodbudim
hortdrer  spodbujal bi
Uortatus sim  da sem spodbudil
Uortatus essem  spodbudil bi bil

horture  spodbudi

Uortari  spodbujati

hortatum esse  spodbudivši biti

hortaturum esse  spodbujati hoteti

hortans  spodbujajoč
Uortatus, -a, -um  spodbudivši
Uortaturus,  -o, —um  spodbujati hoteč

II.

vereor  bojim se, kakor moneor
verebar  bal sem se
verebor  bal se bodem
veritus sum  (z)bal sem se
veritus eram  zbal sem se bil
veritus ero  zbal se bodem

verear  da se bojim
v er er er  bal bil se
veritus sim  da sem se (z)bal
veritus essem  zbal bi se bil

verere  boj se

i. t. d.

vererl  bati se

veritum esse  zbavši se biti

veriturum esse  bati se hoteti

verens  boječ se

veritus, -a, —um  zbavši se

veriturus, -a, —um  bati se hoteč

hortandi  spodbujanja verendi  (banja) spoštovanja

i. t. d.

hortandus  spodbujati se imajoč

verendus  spoštovati se imajoč

Indi-

Kon-

Impe-

Imenske

Infi-

Par-

Ge-

Ge-

Su-

hortatum  spodbujat
hortaiu  spodbujati

veritum  bat se
veritu  bati se

sivnega) in pasivni  pomen v gerundivu. Imajo tudi gerundij in supin,

62

§ 116. Štirje glagoli so le v perfektu in od njega tvorjenih oblikah

deponentni; imenujejo se torej poludeponentni  (semideponentia):

1. audeo, -ere  upati si; ausus sum  upal sem si (ausurus);

2. gaudeo, -ere  veseliti se; gavisus sum  veselil sem se (gavisurus);

3. soleo, -ere  navajen biti; solitus sum  navajen sem bil;

Op. soleo  nima futura, niti partic. fut.

4. fido, -ere  zaupati; fisus sum  zaupal sem.

Jednako confido  zaupati in diffido  ne zaupati.

Particip perf. pas. z aktivnim  pomenom imajo sledeči
štirje glagoli:

1. ceno, -are, -avi, -atum  obedovati; cendtus  odobedovavši;

2. iuro, -are, -avi, atum  priseči; iuratus  prisegši;

3. poto, -dre, -avi, potatum,  nav. potum  piti; potus  napivši se;
potus  tudi pasivno: pit;

4. prandeo, -ere, prandi, pransum  kositi; pransus  odkosivši.

Poglavje 13.

Pripomnje k čveterim konjugacijam.

§ 117. 1.) Okrajšane oblike,  a)  Glagoli dico  rečem, duco  peljem,

facio  tvorim, fero  nesem odpahujejo e v 2. os. sing. imperativa: dic,
diic, fac, fer.  Jednako sostave z duco  in fero,  na pr. educ  izpelji,
effer  iznosi; toda vselej -fice,  včasi -dice: effice  stori, edice  poleg edic;
tudi calface  ogrej.

b)  Perfekt (pluskvamperf. in fut. II.) na -dvi, -evi, -ovi  izpahuje
pogosto v,  ako -r  ali -s  sledi, in i  ali e se z debelskim končnikom
skrčuje v -d, -e, -d,  na pr. laudasti, laudastis, laudarunt; laudarim,
laudasse; laudaram, laudassem; consuesti, consuesse, consuerant  (od
consuesco  navajam se); nosti, nosse, norant  (od nosco  spoznavam).
Vendar ostaja v,  če spada k deblu, torej lav-isti  (od lav-o  umivam),
fdv-isse  (od fov-eo  grejem). Le sostave  z moveo  gibljem imajo tudi
skrčene oblike: commossem, admorint  etc. — O oblikah na -Ivi  je
pomniti:

1. ) Polne  oblike so najnavadnejše v 1. in 3. os. sing. in zlasti
v 1. os. pl. indik. perf.: audivi, audivit, audivimus.

2. ) v  se najraje izpahuje, če ima končnica r: audierunt, audierim,
audieram, audiero.

3. ) Skrčujeta  se oba i  navadno pred -s: audisti(s), audisse,
audissem.  Spregaj torej: audivi, audisti, audivit, audivimus, audisfis,
audierunt  — audieram, audiero, audisse, audissem  etc.

63

4.) peto  (iščem) izpahuje ponajveč tudi v 1. in 3. os. sing. v:
petii , petiit. Eo  (idem) in njegove sostave, jednako desino  (neham)
izpahujejo v  redno po vseh končnicah. Spregaj torej: adii, adisti,
adiit, adiimus, adistis, adierunt; adieram, adiero, adisse, adissem;
desii, desiit  itd.

2.) Drugotne oblike,  a)  Namesto -erunt  se nahaja, zlasti § 118.
pri zgodopiscih, pogosto - ere , 1  toda ne v skrčenih oblikah: laudavere,
circumvenere, audivere;  izimno petiere  poleg petivere.

b)  Namesto -ris  v 2. os. sing. pas. stoji često -re: condemnere,
sequare, videbdre , viderere, abutere;  celo navadno je v fut. -bere:
hortabere.  Le v ind. prež. so se te oblike zaradi jednakosti z inf.
prež. akt. in imper. pas. ogibali; nahaja se pri deponentnikih: arbitrare
nam. arbitraris.

c)  Prvotna oblika na -undus  v gerundivu 3. in 4. konjugacije
se je pri nekaterih glagolih ohranila: potiundus  (od potior  polastim
se) in v nekih pravdoznanskih izrazih: in iure dicundo  v deljenji
pravice, lex de repetundis  (o povračevanji).

Op. Scio  vem ima samo II. imper.: scito, scitote.

Opisna sprega, coniugatio periphrastica.

Opisna s ji rega  je  zveza p a r t i c i p a f u t. a k t. na -urus  ali
gerundiva  z glagolom esse  po vseh časih in načinih. Prva se
imenuje coniugatio periphrastica activa ter znači, da hoče, misli,
namerja  kdo kaj storiti; druga je coniug. periphr. passiva in za¬
znamuje, da se ima, mora,  sme  (to le z nikalnico) kaj zgoditi.

1. laudciturus (-a, -um) sum  hvaliti hočem, mislim, namerjam.

2. laudandus (-a, -um) sum  hvaliti se imam, moram, hvale
vreden sem; laudandum est  hvaliti je.

laudaturus sum
laudaturus eram
laudaturus ero
laudaturus fui

laudaturus sim
laudaturus essem

laudaturus fuerim

laudaturum esse

laudaturum fuisse

laudandus sum
laudandus eram
laudandus ero
laudandus fui
Op. Gerundiv se
(tudi od deponentnikov).

laudandus sim
laudandus essem

laudandus fuerim

•i zaradi pasivnega p<

laudandum esse

laudandum fore
laudandum fuisse

le od prehodnih glagolov

119.

nt  je odpal in u  je v e oslabel.

64

Poglavje 14.

120. a) O sedanjikovem deblu.

Sedanjikovo deblo je v 1., 2. in 4. konjugaciji, kakor tudi
pri u-jevskih deblih 3. konjug. jednako glagolskemu in se končuje
na a, e, i, u: lauda, mone, audi, tribu  od lauddre, monere , audire,
tribuere.

Vendar spada pri mnogih deblih končni a, e, i  samo k seda-
njikovemu deblu, dočim se glagolsko na konsonante končuje, na pr.
lava-re  umiti, vide-re  videti, veni-re  priti, senti-re  čutiti imajo gla¬
golska debla lav, vid, ven, sent.

1  lovim, 2  želim, 3  grabim,

4  zrem, 5  bežim, 6  dišim,

7  vabim, 8  kopljem, 9  tvorim,
10 tresem, “rodim, ''•mečem,
' 3 stopam, “umiram, “trpim.

121. Konsonantna  debla 3. konjug. se v sedanjiku pogosto okrep-
ljujejo (sedanjikov okrepek), in to:

1. ) S poluglasnim i.  Tacih glagolov je 15; vsem je debelski
zlog kratek:

capio,' cupio , 2  rapio, 3
*specio, i  fugio,  5  sapio,"

* lacio , 7  fodio, 8  facio, 0
quatio,'° parlo," iacio , 12
gradior ,' :i  moriorpatior li

Ta i  se vendar tudi v oblikah sedanjikovega debla pred i  in
kratkim e  izpahuje. Spregajo se torej tako:

capio , capis, capit, capimus, capitis, capiunt.
capior, caperis, capitur, capimur, capimini, capiuntur.
cape, capite; capiio, capito, capitote, capiunto.
capere, capimini; capitor, capitor, capiuntor.
capiebam, capiebas  etc.; capiebar, capiebaris  etc.
capiam, capies  etc.; capiar, capieris  etc.
capiam, capias  etc.; capiar, capiaris  etc.
capere, capi; capiens, capiendus.

Jednako: morior, moreris, moritur, morimur, morimini, moriuntur.
moriebar; moriar, morieris, moriaris; mor er e, moriuntor;
moriens, moriendum.

2. ) S podvajanjem končnikov l, r  postavšib po asimilaciji krat¬
kega i: pello, fallo, curro, verro  iz pel-i-o, fal-i-o, cur-i-o, ver-i-o.
— Mitto  (iz mit-i-o ) podvaja t,  deblo mit.

3.) Z n,  in to

a)  pred končnimi mutavci d, c, g; fid: findo; vic: vinco; frag:
frango.  Pred pe-jevcem prehaja n  v m; rup: rumpo; cub: cumbo.

65 —

b)  za končnikom r  ali m: cer-no, tem-no;  deblo glag.: cer, tem.

c) smo  in lino,  dasi vokalski debli, imata taisti okrepek; deblo

glag. si, li.

4. ) S tv flect-o, ped-o, plect-o, ned-o ;  deblo glag .flec, pec,
pleč, nec.

5. ) S -sco  ali -isco: cresco, pro-fic-iscor  idr.

6. ) S e d a n j i k o v a r e d u p 1 i k a c i j a okrepljuje malokatere gla¬
gole s tem, da stopi začetni konsonant z i  pred deblo: gen: gi-gno;
sta: si-sto; sa: se-ro  (iz si-so).

b) Tvoritev perfekta.

Perfekt se tvori ali šibko ali krepko.  § 122.

1. Šibko: a)  Vokalska  debla 1., 2. in 4. konjugacije dobi¬
vajo v perfektu -vi;  vokal pred -vi  je dolg: lauda-vi, dele-vi,
audi-vi.  — Vendar izgublja nekoliko glagolov 1. in večina 2. kon¬
jugacije debelski končnik a,  oziroma e  in namesto -vi  pristopa
prvotni -ui: son-ui (sona-re), hab-ui (habe-re).

Op. Pri vokalskih deblih na -u  je v  izpadel, vsled česar se je predidoči u
okrajšal: plu-it  (iz plu-vit, plu-it ), acu-o acu-i.

b)  Konsonantna  debla, ki imajo prirodno ali vsled pozicije
dolg vokal v sebi, prijemljejo -s,  kateri se s ka-jevci v x  staplja,
te-jevce pa pred seboj izpahuje, redko si asimiluje: dic dioci, lud
lu-si, ced ces-si; b  pred s  prehaja v p  in med m  in s  se p  vriva:
scrib scrip-si, sum sum-p-si.

Op. 1.) Izvzeta so debla na -ml,  ki imajo krepki perfekt na prosti -i:
defend-o defend-i.

2. ) Ka-jevska debla s predidočim l  ali r  izpahujejo ka-jevce: tore (torqueo)
tor-si, sparg-o spars-i.  — Ako sedanjikov okrepek v perfektu ostaja, prijemlje ta
tudi s: fingo finxi  (deb. fig),  toda vinco vici  (deb. vic).

3. ) Navzlic kratkemu deblu imajo v perf. -si:  sostave s quatio  kakor con -
cussi,  nadalje gero ges-si, premo pressi, maneo mUnsi, divido divisi, coquo coxi ,
iubeo iussi, rego rexi, tego texi, veho vexi, traho trUxi  in sostave s specio, lacio
in lego  kakor suspexi, illexi, neglexi.

II. Krepko: a)  z reduplikacijo,  t. j. začetni konsonant
stopa z naslednjim vokalom pred deblo; za deblo stopi osnovni vokal
perfekta i.  Reduplikacijski zlog je vselej kratek:  tend: te-tend-i,
tond tu-tond-i, pel pe-pu-li, pug pu-pug-l.  — Reduplikacijo pri¬
jemlje le nekoliko konsonantnih debel; od vokalskih samo dve: da
in sta (dare, stare, sistere),  ki odpahujeta debelski vokal: de-d-i,
ste-t-i, sti-t-i.

Op. 1 .) Ako debelski vokal preglasa,  stopi e  v reduplikacijo: cad ce-cidi,
caed ce-c%di, pare pe-perci, pel pe-puli.  Preglašajo pa a  v i, ae  v i,  vsled po-
Kermavner,  Latinska slovnica. 5

66

zieije dolgi a v e;  drugi vokali e, i, o, u  se ne izpreminjajo, le pred l  prehajata e
in o v u: pepuli, sus-tuli  (od tol-lo).

2.) Pri spondeo, sto, sisto  stopita oba začetna konsonanta v reduplikacijo,
deblo pa s  izpahuje: spo-pondi, ste-ti (sto), sti-ti (sisto).  — V sostavah odpada
reduplikacija: oc-cidi, oc-cidi, im-puli, sus-tuli.  Vendar ostaja pri do, sto, sisto,
disco, posco  kakor circum-de-di, con-sti-ti, e-di-dici, ex-po-posci; eurro  dopušča
oboje: pro-curri  in pro-cu-curri.  — Reduplikacijski e je izpahnen v: re-ppuli,
re-pperi, re-ttudi, re-ttulli, re-ccidi,  nam. re-pe-puli  itd.

b)  Konsonantna debla  s kratkim debelskim vokalom dalj¬
šajo ta vokal; za deblo stopi osnovni -i;  ob jednem prehaja a v e
razven pred v  in b: em emi, vid vidi; ag egi; lav lavi, scab scdbi.

Op. Podaljšani vokal nadomestuje prvotno reduplikacijo, ki se je z deblom
stopila in ga podaljšala, na pr. pango  ima poleg pe-pig-i  tudi pegi.

Pripomnja.  Naposled je nekoliko ali prirodno ali vsled po¬
zicije dolgih konsonantnih  debel, ki prijemljejo v perfektu
samo -i: strid strid-i; cud cud-i; veri vert-i  idr.

e) Tvoritev supina.

§ 123. l.) Vokalska  debla pripenjajo -timi  na podaljšani  končni

vokal: lauda-tum, dele-tum, audi-tum, acu-tum.

Op. 1.) Kratek  ostaja vokal v teh supinih: datum, ratum, satuni, statum,
(sisto); citum, itum, litum, quitum, situm  in v sostavah z rutum.

2.) Nekoliko glagolov 1. in večina 2. konjug. nadomestuje izpahnem a,  ozi¬
roma e  z i: son-i-tum (sonare), mon-i-tum (monere).  Štirje pritikajo -tuni  na kon-
zonantna debla: doceo, misceo, teneo, torreo. Censeo censum  nam. cens-sum.

2.) Gloltniška in ustniška  debla imajo -tum: fac-tum, cap-
tum.  Pred t  prehaja g, qu, h  v c: reg-o rec-tum, coqu-o coc-tum,
trah-o trac-tum.

Op. 1.) Debla na -av  izpreminjajo v  v u: lav-o lau-tum,  ona na -ov  daljšajo
o v d  izpahnivši v: mov-eo mo-tum.

2. ) -sum  imajo 1.) od go Itn iški  h debel a)  štiri s sedanjikovim okrepkom
t: flexum, nexum, pexum, plexum; b)  pet z izpahnenim goltnikom: mersum, tersum,
par sum, špar sum, mulsum; c)  nekatera v razliko od jednako slovečih glagolov:
figo fixum (fingo fictum);  2.) tri ustniška  debla: lap-sum, ius-sum, pres-sum.

3. ) Zobniška  debla imajo -Sum.  Pred s  se zobnik z namestno
zatezo izpahuje, redko asimiluje: ed-o esum, lud-o lu-sum, fod-io
/os-sum.

4. ) Jezikovska  debla na l  in r  imajo navadno -sum: pul-
sum, cur-sum;  ona na -n, -tum: can-tum, ven-tum.

Op. -tum  dobivajo od debel na l  in r  tista, ki imajo v prezensu -io  ali v
perf. -ui (-vi): par-tum, sepul-tum, al-tum, deser-tum.  — -sum  ima od n-ovskih
debel le man-sum.

67

Poglavje 15.

Razredba glagolov v dopolnitev navedenih pravil.

Perfekti in supini prve konjugacije.

NB. Vsi tukaj nenavedeni glagoli 1. konjug. imajo -Uvi, -atum.  — Supini se
končujejo sploh na -tum.

Naslednji glagoli prestopajo, odpahnivši debelski končnik a, v § 124.

2. ali 3. konjugacijo.

Prvi razred; prestop v 2. (e-)konjugacijo.

a)  Z vokalom i  v supinu:

1. ) crepo -are, crepui, erepitum  škripati;

increpo -are, -ui, -itum  karati; brez sup. discrepo, -ui  ne skladati se, razli¬
kovati se.

2. ) cubo -are, cubui, cubitum  ležati;

incubo -are, -ui, -itum  ležati na čem; brez perf. in sup.:
accabo  ležati pri čem, recubo  znak ležati. — Sostave, ki sedanjik z m  okrep-
ljujejo, gredo po 3. konjug.: accumbo -ere, —cubui, cubitum  uleči se k
čemu; incumbo -ere, -cubui, -cubitum  uleči se na kaj; succumbo  podleči idr.

3. ) clomo -dre, domui, domitum  krotiti;

edomo (perdomo) -are, -ui, -itum  ukrotiti.

4. ) sono -are, sonui, sonitum  (toda sonaturus ) zveneti, doneti;

consono -are, -ui  soglasiti; resono  odmevati (resonavi),  oba brez sup.

5. ) tono -dre, tonui, (tonitum)  grmeti;

dttono -Ure, -ui, -itum  zagrmeti na koga, osopniti; altonitus  osopnen.

6. ) veto, -are, vetui, vetitum  prepovedovati;

7. ) plico -dre  gubati (redko). Sostave -ui, -itum,  vendar češče

-avi, -atum:

applico -are, -avi, -atum (-plicui, -plicitum)  prisloniti; erplico,  razgibati;
complico  zgibati; implieo  zamotati.

Drugi na -ptico  so- tvorjeni od pridevnikov na -plex  ter imajo
le -dvi, -atum,  kakor duplico  podvojiti, multiplico  pomnožiti.

b)  Brez vokala i  v supinu;

1. ) frico -dre, fricui, frictum  in fricdtum  drgniti;

perfrico -are, -fricui, -frictum, -fricatum  predrgniti.

2. ) seco -are, secui, sectum  (toda secaturus),  sekati, rezati;

deseco -are, -ui, -sectum  odsekati (-rezati).

3. ) neco -dre, necdvi, necdtum  moriti; toda:

gnečo -are, enecui, enectum  umoriti.

4. ) mico -dre, micui  (brez sup.) migljati, trepati;

emico, emtcui, emicatum  zalesketati se.

Pravilno: dlmico -Ure, -avi, -cttum  bojevati se.

5 *

68

§ 126 .

Drugi razred: prestop v 3. (konsonantno) konjugacijo.

a)  Perfekti  s podaljšanim  deblom:

1. ) iuvo, -are, iuvi, iiitum  (toda iuvaturus)  pomagati;

adiuvo -Ure, aditivi, adiutum (adiuturus)  podpirati.

2. ) lavo -are, lavi, lautum, lotum  in lavatum (lavaturus)  umiti, ko¬

pati; lautus  part.  (umit) in adj.  (čeden, sijajen); lotus  le
part.

h)  Perfekti z red aplikacij  o:

1. ) do, dare, dedi, datum  dati (dabam, daho, ddrem  etc.; a le v

da, das  in v nom. dans);  jednako sostave:
circumdo  obdati; satisdo  zadostiti, porok biti;

pessumdo  po zlu deti, ugonobiti; venumdo  prodati, -dajati.

Druge sostave, k oj ih prvi del je jednozložen, so celo prestopile
v 3. konjug. ter imajo -didi, -ditum:
abdo -ere, abdidi, abditum  skriti; jednako:

addo -ere  dodati: edo -ere  izdati (na svetlo dati); reddo -ere  nazaj dati ;

condo -ere  ustanoviti; indo -ere  prideti; sttbdo -ere  dejati pod kaj;

čredo -ere  verovati; perdo -ere  pogubiti; trado -ere  predati;

dedo -ere  oddati; prodo -ere  izdati; vendo -ere  prodati.

abscondo -ere  ima abscondi, absconditum  skriti.

Op. Perdo  in vendo  imata v pasivu le perditus  (ki je adj : malopriden) in
perdendus, venditus  in vendendus,  toda ne v zvezi z esse.  Namesto njih rabi pereo
-tre  poginiti in veneo -tre  na prodaj biti.

2. ) sto, stare, šteti, statum  stati.

Od sostav imajo trozložne  v perf. -šteti,  dvozložne  -stiti;
brez supina so vse razven praesto;  vendar imajo nekatere part. fut. act.,
kakor: constaturus, instaturus, obstaturus, perstaturus , praestaturus.
antisto (antesto) -are, antisteti  — spred stati, prekositi;
circumsto -are, circumsteti  — okoli stati; toda:
praesto -Ure, praestiti, praestitum  prehiteti, izkazati;
consto -are, constiti  sostajati, veljati; jednako:
insto  nastopati, pritiskati; persto  ostati pri čem;

obsto  nasproti (na poti) stati; resto  preostati.

disto  narazen stati in exsto  iznad česa stati, nahajati se, sta tudi brez perf.

Iz debla sta  je po sedanjikovi reduplikaciji postal prehodni
glagol 3. konjugacije

sisto -ere, stiti, statum  staviti; status  postavljen.

Sostave so neprehodne:

desisto -ere, destiti, destitum  odstopiti; brez supin.:

exsisto, exstiti  postati; resisto, restiti  ustaviti se;

persisto, perstiti  ostati pri čem;

toda prehoden: circumsisto, circumsteti  obstaviti, obstopiti.

69

Perfekti in supini druge konjugacije.

NB. Vsi tu nenavedeni glagoli imajo -nij -itum.

Prvi razred: perf, na -vi  (za vokali), -ni  (za konsonanti), sup. na tum.

Le pet glagolov ohranja debelski končnik e:  § 126.

1. ) deleo -ere, delevi, deletum  rušiti, uničiti.

2. ) fleo, -ere, flevi, fletum  plakati; jednako defleo  oplakovati.

3. ) neo -ere, nevi, netum  presti.

4. ) pleo, plere, plevi, pletum  polniti (nerab.);

compleo -ere, -evi, -etum  napolniti.

5. ) aboleo -ere, abolevi, abolitum  iztrebiti, zatreti.

Večina glagolov 2. (e-)konjug. odpahuje debelski e  v perf. in § 127.
sup. ter prijemlje v perf. -ui,  v sup. -tum  ali z vokalom i  ali brez
njega; mnogi nimajo supina.

a)  Z vokalom i  v supinu:

1. ) moneo -ere, monui, monitum

opominjati; jednako:

2. ) caleo -ere  žereti, vroč biti.

3. ) careo -ere  biti brez česa.

4. ) doleo -ere  boleti.

5. ) habeo -ere  imeti;

adhibeo  upotrebiti; cohibeo  zadr¬
žati; debeo (— deliibeo)  dolžan
biti; praebeo (= praehibeo)  po¬
dati.

6. ) iaceo -ere  ležati.

7. ) mereo -ere  zaslužiti (tudi de-

ponens  § 153., 2.)

8. ) noceo -ere  škodovati.

9. ) pdreo -ere  ubogati.

10. ) placeo -ere  dopadati;

displiceo -ere  ne dopasti.

11. ) taceo -ere  molčati.

12. ) terreo -ere  strašiti.

13. ) valeo -ere  veljati, zdrav biti

idr.

Op. Caleo, careo, doleo, iaceo, valeo  tvorijo od supinskega debla le part. fut.
akt,: caliturus, cariturus, doliturus, iaciturus, valiturus.

b)  Brez vokala i:

1. ) doceo -ere, docui, doctum  učiti;

edoceo, edoces, -ere, edocui, edoctum  izučiti.

2. ) misceo -ere, miscui, mixtum  mešati.

3. ) teneo -ere, tenui, (tentum)  držati; sostave: -tineo, -tinui, tentum:

retineo, retines, -ere, retinui, retentum  pridržati.

Brez sup.: abstineo, —ui  vzdržati se; contineo, -ai  zadržati (contentus
zadovoljen,  adj.); pertineo, -ui  raztezati se; sustineo, -ui  vzdržati (part.
perf. sustentatus).

4. ) torreo  (nam. torseo) -ere, torrui, tostum  (iz torstum)  sušiti, pražiti.

5. ) censeo -ere, censui, censum  (§ 12., 6.) ceniti, meniti; sostave:

recenseo, -ui, recensum  pregledati; brez sup.: percenseo  prešteti in suscenseo
(tudi succenseo)  za zlo vzeti, zameriti.

70

§ 128.

§ 129.

c)  Supina nimajo,

1. ) arceo -ere, arcui  odvračati.

Vendar imata sup.:
coerceo -ere, -ui , —itum  omejiti;
exerceo -Ire, -ui, -itum  uriti;
exercitus  mučen; exerciiatus  izurjen,

2. ) calleo -ere, -ui  izkušen biti

(callidus  prekanjen, adj.)

3. ) egeo -ere, -ui  potrebovati;

indigeo  pogrešati.

4. ) emineo -ere, -ui  ven moleti.

5. ) fldreo -ere, -ui  cveteti.

6. ) horreo -ere, -ui  groza biti;

abhorreo  zgroziti se od.

7. ) lateo -ere, -ui  skrit biti.

Tudi glagoli na -veo  imajo
zatezajo, za konsonantom -ui,  v

največ neprehodni:

8. ) ligueo -ere, licui  tekoč, jasen

biti.

9. ) niteo -ere, -ui  bliščati se.

10. ) oleo -ere, -ui  dišati;

redoleo  dišati, duh imeti.

11. ) pateo -ere, -ui  odpirati se.

12. ) sileo -ere, -ui  molčati.

13. ) sorbeo -ere, -ui  srebati, srkati;

ob-, ex-sorbeo  po-, iz-srebati.

14. ) studeo -ere,  -m’prizadevati si.

15. ) timeo -ere, -ui  bati se.

16. ) vigeo -ere, ui  živeti, živ(ahen)

biti.

17. ) vireo -ere, -ui  zeleneti.

v perf. za vokali -vi,  a vokali se
'. -tum  (§ 123., 2., op. 1.).

1. ) caveo -ere, cavi, cautum  varovati se.

2. ) faveo -ere, fdvi, fautum  naklonjen biti.

3. ) foveo -ere, fdvi, fotum  greti, gojiti.

4. ) moveo -ere, movi, motum  gibati, premikati;

admoveo, ddmoves, -ere, admovi, admotum  primakniti.

5. ) voveo -ere, vovi, votum  obljubiti;

devoveo, dčvoves, -ere, devovi, devotum  zaobljubiti (božanstvu), prokleti.

Brez supina:

6. ) paveo -ere, pavi  plašiti se.

7. ) ferveo -ere, ferbui  vreti.

8. ) coniveo  1  -ere, conivi  ali conixi  ponikniti, zamižati.

Drugi razred: perf.-st, sup. -tum  ali -sum.

a)  Goltnik se staplja se s v x:

1. ) augeo -ere  (deb. aug.), auxi, auctum  večati, množiti.

2. ) frigeo -ere  (deb ■ frig), frixi  zebsti, mrzniti.

3. ) luceo -ere  (deb. luc), luxi  svetiti (se);

eluceo  svetiti se izza česa.

4. ) lugeo -ere  (deb. lug), luxi  žalovati.

brez sup.

nam. conigveo.

71

b) Goltnik izpada izza l  in r  pred -si:

1. ) indidgeo -ere  (deb. indulg), indulsi, (indultum)  ugajati, ustrezati.

2. ) torqueo -ere  (deb. tore), tor si, tortum  vrteti, sukati.

3. ) mulceo -ere  (deb. mule), mulsi, mulsum  božati, gladiti.

4. ) mulgeo -ere  (deb. mulg), mulsi, mulsum  molsti.

5. ) tergeo -ere  (deb. terg), tersi, tersum  brisati;

abstergeo -Ir e, abstersi , ab st er sum  obrisati.

6. ) algeo -ere  (deb. alg), alsi  zmrzovati.

7. ) fulgeo -ere  (deb . fulg), fulsi  blesketati se.

8. ) turgeo -ere  (deb. turg), tursi  nabrekel, poln biti.

9. ) urgeo -ere  (deb. urg), ursi  tiščati.

§ 123., 2.,
op. 2.

brez sup.

c) Zobnik izpada pred s;  zobniška debla imajo v supinu -sum:

1. ) ardeo -ere  (deb. ard), arsi, arsum  goreti.

2. ) rideo -ere  (deb. rid), risi, risum  smejati se;

adrideo, adrides, -ere, adrtsi, adrisum  nasmehljati se.

3. ) suadeo -ere  (deb. suad), suasi, suasum  svetovati;

persaUdeo, persuades, -ere, persuttsi, persuUsum  pregovoriti, preveriti.

d) Posamična debla na b, n, s (r);  v sup. -sum:

1. ) iubeo -ere  (deb. iub), iussi, iussum  ukazati.

2. ) maneo -ere  (deb. man), mansi, mansum  ostati;

remaneo, remanes, -ere, remansi, remansum  zaostati.

3. ) haereo -ere  (deb. haes), haesi  (nam. haes-si), haesum  tičati, viseti.

Tretji razred: perf. -i,  sup. -suni:
a)  Vsi reduplikovani glagoli imajo v perf. -i:

1. ) mordeo -ere  (deb. mord), momordi, morsum  grizti.

2. ) spondeo -ere  (deb. spond), spopondi, sponsum.  obetati;

respondeo ere, respondi, responsum  odgovoriti.

3. ) tondeo -ere  (deb. tond), totondi, tonsum  striči;

ditondeo -ere, detondi, detonsum  (po)striči.

Brez supina:

4. ) pendeo -ere  (deb. pend), pependi,  viseti;

dependeo  zaviseti; impendeo  previseti, bližati se, oba brez perf. in sup.

b)  Deblo se podaljša:

1. ) sedeo -ere  (deb. sed), sedi, sessum  sedeti;

circumsedeo  obsedati; super sedeo  opustiti; drugi -sideo: obsideo, obsides, -ere,
obsedi, obsessum  obsedati; possideo,  posedati, v posesti imeti.

2. ) video -ere  (deb. vid), vidi visum  videti;

invideo, invides, -ere, invidi, invisum  zavidati.

§ 130.

— 72

c)  Brez izpremene, s prostim -i  v perf.:

1. ) prandeo -ere (Aeb.prand), prandi, pransum  kositi ( pransus  § 116).

2. ) strldeo -ere  (deb. strid), stndi,  (brez sup.) cvrčati.

131.  Drugi nimajo niti perfekta  niti supina:  aveo -ere  hlepeti
(avidus,  pohlepen); immineo -ere  čez moleti, pretiti; maereo -ere
žalovati; polleo -ere  premočen, močen biti; renideo -ere  odsevati;
scateo -ere  vrvreti, kipeti; spualeo - ere  okaljen, zamazan biti, idr.

Perfekte s pasivno obliko  gl. v § 116.

Perfekti in supini tretje konjugacije.

132.  Glagoli 3. (konsonantne in u-)konjugacije se dele v sedem raz¬
redov; ti so: 1.) goltniški  z debli na c, g, h, qu;  2.) zobniški
na d, t;  3.) ustniški na b, p, m;  4.) jezikovski na l, r, n;
5.) sičnikov na s (r);  6.) u-jevski; 7.) verba incohatlva.

Prvi razred: c, r/, h, qu.

133.  Goltniška debla imajo v perf. -si,  v sup. -tum.

Op. Krepki perf. imajo le reduplikovana in nekatera podaljšana debla. Izjeme
supina gl. § 123., 2., op. 2.

1. ) dico -ere, dixi, dictum  govoriti, reči;

j praedžco -ere, praedixi, praedictum  prorokovati; indico -ere, indixi, indictum
napovedati (praedico -Ure  povedati, indico -Ure  naznaniti, oba -Uvi, -Utum).

2. ) duco -ere, duxi, ductum  vesti, peljati;

educo -ere, eduxi, eductum  izvesti (editco -are, -avi, -atum  vzgojiti).

3. ) fligo  tolči (starinski);

conftigo -ere, conftixi, conflictum  biti se; — ( profik/o -are, -avi, -atum  potolči).

4. ) frtgo -ere, frixi, frictum  pražiti, sušiti.

5. ) sugo -ere, suxi, suctum  sesati.

6. ) coquo -ere, coxi, coctum  kuhati, peči.

7. ) lacio  vabiti (nerabn.); sostave: -licio, -lexi,  -lectum :

illicio -ere, illexi, illectum  zvabiti; toda elicio -ere, elicui, elicitum  izvabiti.

8. ) specio  paziti, gledati (nerabn.); sostave: -spicio, -spexi, -spectum:

adspicio, ddspicis, -ere, adspexi, adspectum  pogledati.

9. ) rego -ere, rexi, rectum  ravnati, vladati ( rectus  raven, adj.); so¬

stave: -rigo :

corrigo -ere, correxi, correctum  popraviti;

pergo  (iz * perrigo) -ere, perrexi , perrectum  dalje iti, nadaljevati;
surgo  (iz * surrigo) -ere, surrexi, surrectum  vstati.

10.) iego -ere, texi, tectum  kriti;

contego -ere, contexi, contectum  pokriti.

11. ) cingo -ere, cinxi, cinctum  opasati, obstopiti.

12. ) iungo -ere, iunxi, iunctum  vezati, spojiti.

13. ) lingo -ere, linxi, linctum  lizati.

14. ) mungo  samo v sost.: emungo -ere, emunxi, emunctum  usekniti.

15. ) plango -ere, planxi, planetum  (poet.) biti (na prša), žalovati.

16. ) stinguo  gasiti (nerabn.); sostave: -stinxi, -stinctum:

exstinguo -ere, exstinxi, exstinctum  ugasiti, razdejati; distinguo -ere  razločiti.
— instinctus  nagnan (sicer instlgo -are).

17. ) tingo (tinguo) -ere, tinxi, tinctum  omočiti, barvati.

18. ) ungo (unguo) -ere, unxi, unctum  mazati.

19. ) ango -ere, anxi  (redko), plašiti, j ^

20. ) ningit -ere, ninxit  sneži. j Z SU ^'

21. ) fingo -ere, finxi, fictum  upodobiti, izmisliti.

22. ) pango -ere, panxi, pactum  zabiti (na pr. clavam),  zlagati

(carmina); pepigi, pactum  skleniti (pacem, foedus ; prež.
navadno paciscor);  sostave imajo: -pingo, -pegi, pactum;
compingo -ere, compegi, compactum  zbiti, sklopiti.

23. ) pingo -ere, pinxi, pictum  slikati.

24. ) stringo -ere, strinxi, strictum  smukati, potegniti (gladium).

25. ) troho -ere, traxi, tractum  vleči;

contraho -ere, contraxi, contractum  zvleči, stisniti.

26. ) veho -ere, vexi, vectum  voziti;

ddveho -ere, advexi, adveetum  privažati.

27. ) vivo -ere  (deb. vigv  § 12., 2.), vixi, victum  živeti.

28. ) struo -ere  (deb. strugv), strmi, structum,  snovati, graditi;

construo (exstruo) -ere, construxi, constructum  napraviti, zgraditi.

V supinu -sum:

29. ) figo -ere, fixi, fixum  pri-, zabijati;

adflgo -ere, adfixi, adfixum  pribiti; transflgo  prebosti.

30. ) fluo -ere  (deb. flugv), fiuxi, fluxum  teči;

c6nfl%w -ere, confluxi, confluxum  stekati se.

31. ) mer go -ere, mer si, mer sum  potopiti.

32. ) spargo -ere, sparsi, sparsum  sipati; sostave: -spergo, -spersi,

-spersum:

adspergo -ere, adspersi, adspersum  oškropiti.

33. ) vergo -ere  nagibati se, brez perf. in sup.

34. ) flecto -ere  (deb . flec), flexi, flexum  upogibati, kreniti. \ § 121.,

35. ) necto -ere  (deb. nec), nexi,  češče nexui, nexum  vezati, vozlati; / 4.

sostave imajo v perf. samo —ui:
conecto -ere, conexui, conexum  zvezati, zavozlati.

brez n  v supinu.

74

§ 134 .

36. ) pecto -ere  (deb. pec), pexi, pexum  česati.

37. ) plecto -ere  (deb. pleč)  plesti ima samo part. perf. plexus  pleten.

Krepki perfekt  imajo a)  Reduplikovani glagoli:

1. ) parco -ere, pepfirci, (pcirsurus)  štediti, prizanesti.

Namesto parsum est  rabi temperatum est.

2. ) pungo -ere  (deb. pug), pupugi, punctum  pikati, bosti; sostave

imajo v perf. -punxi:

interpungo -ere, -punxi, -punctum  razločiti (s pikami), razdeliti.

3. ) tango -ere  (deb. tag), tetigi, tacturn  dotakniti se; sostave: -tingo

-tigi, taetum:

attingo -ere, attigi, attactum  dotakniti se, doseči; brez sup.: contingit, contigit
doleti in obtingit, obtigit  pripade.

b)  Glagoli, ki debelski vokal daljšajo:

4. ) ago -ere, egi, actum  gnati, delati; jednako:

circumago  obračati in p&rago  dovršiti;
drugi slabe v prež. a  v i:

abigo -ere, abegi, abactum  odgnati; adigo  prignati; exigo  dognati; redigo
nazaj gnati; subigo  podvreči;
cogo  (iz co-igo) -ere, coegi, coactum  zganjati, siliti;

dego -ere,  (redko) degi  (nam. tega: egi, transegi, peregi)  preživeti (Vitam). —
ambigo  dvoj iti, brez perf. in sup.

5. ) facio -ere  (deb. fac), feci, factum  tvoriti, storiti (pas. flo,  prim.

§ 161.); jednako:

calefacio, calefdcis, -ere, calefeci, calefactum  greti; pasiv: calefio, calefis,
calefieri, calefactus sum  greti se; arefacio  sušiti; labefacio  majati; pate-
facio  odpreti; satisfacio  zadostiti.

Z re—  in predlogi zloženi imajo v aktivu -ficio -ere, -feci, -fectum;
v pasivu -ficior, -fici, -fectus strni:

interficio, interficis, -ere, -feci, -fectum  pokončati; interjicior, interfici, inter-
fectus sum; afficio (adf.-)  prizadeti; conficio  zvršiti; deficio  odpasti, pešati;
ef-, perficio  izgotoviti; officio  ovirati; praeficio  postaviti na čelo; proficio
uspevati; reficio  popraviti; sufficio  voliti po kom (sufficit  dosti je).

6. ) frango -ere  (deb . frag), fregi, fractum  lomiti; sostave: -fringo,

fr egi, -fractum:

effringo -ere, -fregi, -fractum  razlomiti; infringo  ulomiti; perfringo  prelomiti.

7. ) iacio -ere  (deb. iac), ieci, iactum  metati; sostave: -icio, -ieci,

iedum:

abicio  (reci: abjicio) -ere, abieci, abiectum  zavreči;

adicio  dodati; conicio  zmetati; trans-  ali tra-icio  prepeljati; subicio  podvreči.

8. ) fugio -ere  (deb. fug), fugi, (fugiturus)  bežati;

ejfugio, effugis, -ere, effugi, (effugiturus)  izbežati;
aufugio  in profugio  ubežati; con-, per-fugio  pribežati;
per-, trans-fugio  prebežati; diffugio  razkropiti se.

75

9.) lego -ere, legi, lecturn  brati, voliti;
perlego -ere, peilegi, perlectum  prebrati;
col!igo -erej collegi, collectum  zbrati; deligo  odbrati;
eligo  izbrati. — Toda -si  imajo: dlligo, dilexi, dilectum  spoštovati;
intellego, intellexi, intellectum  izprevideti; neglego, neglexi , neglectum  zane¬
mariti.

10. ) linguo -ere  (deb. lic), liqui  (poet.), brez sup., pustiti; sostave:

-ligiii, -lictum:

relinquo -ere, religui, relictum  zapustiti; delinguo  grešiti.

11. ) vinco -ere  (deb. vic), vici, victum  zmagati;

convinco  z dokazi premoči; devinco  do cela premagati.

12. ) (ico -ere), ici, ictum  udariti (foedus  skleniti zavezo).

Cesto ictus.  Oblike sedanjikovega debla nadomestuje ferio  (§ 151. a).

Drugi razred: d, t.

Zobniška debla imajo v perf. -si,  v sup. -sum.

Op. Reduplikovana, nekatera dolga ali podaljšana in debla na -ncl  imajo
v perf. -i;  štirje glagoli prestopijo v 2., oziroma 4. konjugaeijo:

1. ) claudo -ere,, clausi, clausum  zakleniti, zapreti; sostave: -cludo,

-clusi, -clusum:

concludo -ere, conclTisi, conclusum  skleniti; excludo  izključiti; intercludo  zapreti.

2. ) divido -ere, divisi, divisum  deliti.

3. ) laedo -ere, laesi, laesum  kvariti, vrediti; sostave: Vido, -lisi,

-lisum:

eltdo -ere, ellsi, elisum  izbiti, razdruzniti; cullldo  vkup trčiti.

4. ) ludo -ere, duši, lusum  igrati;

Hudo, deludo, illudo -ere, -lusi, -lusum  rogati se, norčevati se.

5. ) plaudo -ere, plausi, plausum  ploskati; jednako:

applaudo  ploskati na pohvalo; toda: explodo, explosi, explosum  izploskati,
izpokati.

6. ) rado -ere, rasi, rasum  strugati, drgniti, rastnim  (strugla, rovnica).

7. ) rodo -ere, rosi, rosum  glodati ( rostrum  kljun, rilec).

8. ) trudo -ere, triisi, trusum  riniti, suniti;

abstrudo  odriniti, skriti; detrudo  zriniti.

9. ) vado -ere  — hoditi; sostave: -vasi, -vasum: evado -ere, -evasi,

evasum  iziti, postati; invado  napasti; pervado  prehoditi.

10. ) fido -ere, fisus sum  zaupati (§ 116.).

Zobnik se asimiluje:

11. ) cedo -ere, cessi, cessum  ustopiti se; jednako:

accSdo -ere, accessi, accessum  pristopiti; cmtecedo  pretekati; con cedo  dopust iti;
incedo  šetati; intercedo  vmes stopiti; succedo  nastopiti.

§ 135.

76

§ 136 .

12. ) mitto -ere  (deb. mit), miši, missum  poslati; jednako:

admitto  pripustiti; amitto  izgubiti; cummitto  izročiti, doprinesti; dlmitto  raz¬
pustiti ; omitto  opustiti; permitto  prepustiti; prSmitto  obetati.

13. ) quatio -ere  (deb. quat),  brez perf., quassum;  sostave: -cutio,

-cussi, -cussum:

concutio, concutis, -ere, concussi, concussum  stresti; percutio  prebosti.

Krepki perfekt  imajo a)  Reduplikovani glagoli:

1. ) cado -ere, cecidi, častmi  pasti; sostave: -cido, -cidi, -casum:

occido, occidis, -ere, occidi, occasum  zapasti; recido (reccidi), recasurus  nazaj
pasti.

Drugi brez supina: accido  pripasti, pripetiti se; concido
propasti; decido  odpasti; excido  izpasti.

2. ) caedo -ere, cecidi, caesum  posekati, pobiti; sostave: -cido, -cidi,

-cisum:

occido, occidis, -ere, occidi, occlsum  ubiti; abscldo  odsekati; concido  sesekati;
incldo,  vrezati; recido  obrezati.

3. ) pendo -ere, pependi, pensum  obesiti, tehtati, plačati; sostave brez

reduplikacije:

ej ",pendo -ere, expendi, expensum  izdati; impendo  potrošiti.

4. ) tendo -ere, tetendi, tensum  in tentum  stegniti, napeti.

Sostave brez redupl. in 1.) z obojim supinom: extendo  in protendo
raztegniti; retendo  odjenjati; 2.) le -sum  vsup.: detendo  odpeti; 3.) -tum;
vsi drugi: attendo  paziti; contendo  poganjati se; intendo  napenjati.

5. ) tundo -ere  (deb. tud), tutudi, tunsum  in tusum  tolči, butati; so¬

stave: -tudi, -tusum (tunsum):

contundo -ere, cintudi, contusum  stolči; obtundo  otopiti, (obtusum  in obtun-
sum); retundo  zatopiti, zatumpati (retusum  in retunsum).

Odpadla je reduplikacija v:

6. ) jindo -ere  (deb. fid), Jidi, fissum  cepiti, klati;

diffindo -ere, diffidi, diffisum  razcepiti.

7. ) scindo -ere  (deb. scid), scidi, scissum  parati, trgati;

discindo -ere, cliscidi, discissurn  raztrgati; jednako: exscindo  izdreti; v po¬
menu razrušiti  (urbem) exscidi, exclsum  (supin od excido).

b)  Naslednji glagoli z dolgim ali v perf. podaljšanim deblom:

1. ) čudo -ere (čudi, ciisum)  kovati;

procudo -ere, procudi, procusum  kovati.

2. ) sido -ere, sedi, sessum  sesti (§ 130., b,  1.);

consido -ere, consedi, consessum  usesti se; possldo  posesti, vzeti v posest.

3. ) verto -ere, verti, versum  vrteti, obračati;

averto  odvrniti; converto  obrniti; everto  prevrniti; revertor  vrniti se (§ 154., 6.).

77

4. ) edo -ere, edi, esum  jesti (prim. § 156., 1.);

comedo -ere, comedi, comesum  snesti.

5. ) fodio -ere  (deb./od), fbdi, fossum  bosti, kopati;

effodio, effodis, -ere, effodi, effossum  izkopati; confodio  prebosti; defodio  po¬
kopati, infodio  zakopati.

6. ) frendo  (deb ■ fred),  brez perf., fr esum  ali fressum  škripati z zobmi.

7. ) fundo -ere  (deb. Jud), fudi, fusum  liti;

effundo -ere, effudi, effusum  izliti; confundo  zliti, zmesti; perfundo  politi;
profundo  preliti.

c)  Debla na -nd:

1. ) cando  žgati (nerabn.); sostave: -cendo, -cendi, -censum:

accendo, -ere, accendi, accensum  prižgati; incendo  zažgati; succendo  podžgati.

2. ) fendo  pehati (nerabn.); sostave: -fendo, -fendi, -fensum:

defendo -ere, defendi, defensum  odbijati, braniti; offendo  udariti, žaliti.

3. ) mando -ere, mcmdi, mansum  žvečiti.

4. ) pando -ere, pandi, passum  razpeti.

5. ) prehendo -ere, prehendi, prehensum  prijeti;

redkeje prendo -ere, prendi, prensum; comprehendo  zgrabiti; deprehendo  za¬
sačiti; reprehendo  karati, grajati.

6. ) scando -ere, scandi, (scansum)  stopati; sostave imajo e:

conscendo -ere, conscendi, conscensum  vzlezti, stopiti kam; descendo  zlezti;
transcendo  prestopiti.

Prestop v 2., oziroma 4. konjugacijo: § 137.

1. ) meto -ere (messui,  nav. messem feci), messum  žeti, kositi;

detneto -ere, demessui, demessum  požeti, pokositi.

2. ) sterto -ere, stertui,  brez sup., smrčati.

3. ) peto -ere, petivi, petitum  iskati, napadati;

repeto -ere, repettvi, repetltum  nazaj zahtevati, ponavljati.

4. ) rudo -ere, rudivi,  brez sup., rjuti.

Tretji razred: b, p, m.

Dolga ustniška debla imajo v perf. navadno -si,  kratka -i;  v § 138.
supinu vsa -tum  razven prem-o.  Nekoliko glagolov prestopa v 2. ali
4. konjugacijo.

1. ) carpo -ere, car psi, carptum  puliti, trgati; sostave: -cerpo, -cerpsi,

-cerptum:

decerpo -ere, decerpsi, decerptum  utrgati.

2. ) nubo -ere, nupsi, nuptum  možiti se (viro).

3. ) repo -ere, repsi, reptum  lezti, plaziti se;

arrepo -ere, arrepsi, arreptum  prilezti.

78

§ 139 .

4. ) scnbo -ere, scripsi, scriptum  pisati;

praescnbo -ere, praescripsi, praeseriptum  predpisati;
adscrlbo  pripisati; dgscribo  popisati; inscrlbo  napisati;
persenbo  zapisati; proscribo  proglasiti, prognati.

5. ) scalpo -ere, scalpsi, scalptum  črtati.

6. ) sculpo -ere, sculpsi, sculptum  dolbsti;

exscnlpo  izdolbsti; insculpo  vdolbsti.

7. ) šerpo -ere, serpsi,  brez sup., lezti, goni zeti; brez sostav;

one od repo  veljajo i za šerpo.

Med m  in s ali t  se vriva p:

8. ) como  (iz co-emo) -ere, compsi, comptum  urejati, lišpati.

9. ) demo  (iz de-emo ) -ere, dempsi, demptum  odvzeti.

10. ) promo  (iz pro-emo) -ere, prompsi, promptum  ven jemati;

promptus  pripraven  je adj.

11. ) sumo  (iz sub-emo) -ere, sumpsi, sumptum  vzeti (na se);

consumo -ere, con sumpsi, consumptum  porabiti.

12. ) temno, -ere  (deb. tem),  — — zaničevati (poet.);

contemno -ere, contempsi, contemptum  zaničevati.

m  se asimiluje pred s:

13. ) premo -ere, pressi, pressum  tiščati; sostave: -primo, pressi,pressum :

cumprimo -ere, compressi, compressum  stiskati; opprimo  zatreti.

V perfektu -i:

1. ) cajno -ere  (deb. cap), cepi, captum  loviti, jemati; sostave: -cipio,

cepi, ceptmn:

accipio, accipis, -ere, accepi, acceptum  prejeti; incipio, incipis, -ere, incepi
(§ 162., op. L), inceptum  začeti (brez pasiva).

2. ) rumpo -ere  (deb. rup), rupi, ruptum  lomiti, razdreti;

corrumpo -ere, corrupi, corruptum  pokvariti (transit.); erumpo, prurumpo
prodreti (intransit.); perrumpo  predreti (transit.), udreti (intrans.).

3. ) scabo -ere, scdbi,  brez sup., čehati, praskati.

4. ) emo -ere, emi, emjrtum  kupiti (prvot. jemati); jednako:

edemu  pokupiti; drugi izpreminjajo v prež. e  v i:

Mimo -ere, ademi, ademptum  odvzeti; dirimo  (iz dis-emo ) razstaviti; Merimo,
pecimo  uničiti, zatreti.

Sedanjikov okrepek ohranjata v perf.:

5. ) hibo  (reduplikovan, nam. bi-po  ') -ere, bibi, potum  piti;

ebibo -ere, ebibi  — izpiti; combibo  popiti.

6. ) lambo  (deb. lab,  subst. labea  ustnica) -ere, lambi,  brez sup.,

lokati, lizati.

1 1. j. koren pa  je omehčan v deb. ha,  ki je reduplikovano: bibo  (§ 121, 6.).

79

Prestop v 2., oziroma 4. konjugacijo: § 140.

1. ) fremo -ere, fremui (fremitum)  mrmrati, bučati.

2. ) gemo -ere, gemui, (gemitum)  ječati, zdihovati.

3. ) rapio -ere  (dob. rap), rapui, raptum  grabiti, ropati; sostave:

-ripio, -ripui, -refitum:

eripio, eripis, -ere, eripui, ereptum  iztrgati; abripio  ugrabiti; corripio  zgra¬
biti; diripio  razgrabiti, opleniti.

4. ) strepo -ere, strepui, (strepitum)  šumeti, hrumeti.

5. ) tremo -ere, tremui,  brez sup., drgetati, tresti se.

6. ) vomo -ere, vomui, vomitum  bljuvati; evomo  izbljuvati.

7. ) cupio -ere, cupivi, cupitum  hrepeneti.

8. ) sapi.o -ere, sapii (sapivi),  brez sup., okus-, pamet imeti.

Četrti razred: l, v, n.

Debla na l, r, n  imajo v perf. -i,  v sup. -sum,  izjemno -tum.  § 141.
Mnogi glagoli prestopajo v druge konjugacije.

Krepki perfekt  imajo a)  Reduplikovani glagoli:

1. ) curro  (iz cur-jo ) -ere, cucurri, cursum  teči.

Od sostav imajo le -curri: occurro  srečati occurri; recurro  nazaj teči
recurri; sucurro  na pomoč priteči succurri;  ponajveč  -curri: concurro
stekati se; decurro  dol teči. Druge imajo i -cucurri  i -curri: nccurro
priteči accucurri  in accurri  etc.

2. ) fallo  (iz fal-jo ) -ere, fefelli, falsum  varati, goljufati (bil sem

goljufan deceptus sum)-, falsus  adj. neresni  če  n ;
refello -ere, refelli,  brez sup., opovreei (part. perf. refutatus).

3. ) cano -ere, cčcini, (cantum)  peti; sostave: -cino, -cinui:

concino, concinui,  brez sup., soglasno peti, soglašati.

Supin in part. fut. in perf. se nadomestuje s cantare, cantitare;  ope¬
van:  car mine dictus  ali celebratus.

4. ) pario -ere  (deb. par), peperi, partum (pariturus)  roditi;

partus  je tudi part. perf. k parare:  pridobljen.

5. ) pello  (iz pel-jo) -ere, pepuli, pulsum  pahniti, gnati;

appello -ere, dppuli, appulsum  pripahniti; expello  izgnati; repello  odgnati
(reppulij.

6. ) cello  (iz cel-jo) -ere  riniti, suniti (nerabn.);

percello -ere, perculi, perculsum  pretresti, podreti;

antecdlo, excello, prctecello  moleti iznad česa, odlikovati se, nimajo perf. in
sup.; za perf. služi excellens exstiti, eluxi }  florui  etc. ( celsus, excelsus , prae-
celsus  vzvišen, adjektivi).

7. ) tollo  (iz tol-jo) -ere, sus-tuli, sub-latum  vzdigniti, odstraniti.

Sostave brez perf. in sup. attollo, extollo  povzdigati. (Prim. fero  § 157.)

80

§ 142 .

§ 143 .

h)  Brez reduplikacije:

8. ) psallo  (iz psal-jo ) -ere, psalli,  brez sup., strune ubirati.

9. ) vello  (iz vel-jo) -ere, velli, vulsum  vleči, skubsti; jednako:

Uvello  odkrhniti; evello  izdreti; pervello  ščipati.

10.) verro  (iz ver-jo) -ere, verri, versum  mesti, grebsti.

Prestop v 2. konjugacijo:

1. ) alo -ere, alui, altum  rediti, vekšati.

2. ) colo -ere, colui, cultum  obdelovati (zemljo), spoštovati;

incolo -ere, incolui,  brez sup., prebivati v čem (incultus  neobdelan); excolo,
excolui, excultum  izobraziti.

3. ) consulo -ere, nonsului, consultum  posvetovati se, skrbeti.

4. ) molo -ere, molui, molitum  mleti.

0. ) occulo -ere, occului, occultum  skrivati.

6. ) volo  hoteti, ndlo  ne hoteti, malo  raji hoteti § 158.

7. ) ser o -ere, (serui), sertum  vrstiti, vezati;

consero -ere, conserui, consertum  stikati;
desero -ere, deserui , desertum  zapustiti;

dissero -ere., disserui, dissertum  razvijati, govoriti; perf. pas. disputatum est.

8. ) furo -ere,  brez perf. in sup., besneti.

Odpahnivši n  postajajo debla vokalska (a-, e-, i-konjugacija);

1. ) lino -ere  (deb. It), levi (llvi), litum  namazati; sostave: -levi:

oblino -ere, obleci, oblitum  pomazati (oblitus  pomazan, oblitus  pozabivši, od
obliviscor  § 154.).

2. ) sino -ere  (deb. si), sivi, situm  pustiti, dopustiti (prvotni pomen

posaditi, položiti ima le v part. situs  položen, ležeč);
desino -ere, desii, desitum  popustiti, nehati.

3. ) pono' -ere, posui, 1 2  positum  posaditi, postaviti, položiti;

antepono -ere, -posui, -positum  predpostaviti; jednako: appono  pristaviti;
compono  sostaviti; depono  odložiti; dispono  l-azpostaviti; expdno  izpoložiti.

Po odpahnenem n  nastopa metateza:

4. ) cerno -ere  (deb. cer: ere), ■ — ■— ločiti, zreti; sostave: -crevi,

-cretum:

decerno -ere, decrBvi, decrStum  določiti, ukreniti; jednako: discerno  razločiti;
secerno  odločiti.

5. ) sperno -ere  (deb. sper: spre), sprevi, spreturn  zametati, zavreči.

6. ) sferno -ere  (deb. sfer,  pervot. star: strd), stravi, stratum  razprostreti;

consterno -ere, constrdvi, constratum  pokriti; prosterno  podreti, poraziti. —
Tem je analogen:

1  iz por—sino  (t. j. por  tja in sino  položiti) posno  = pono.  —■ 2  iz po-slvi,

posivi, posvi  = posui.

81  —

7.) ter o -ere  (deb. ter: tri), trmi, tritum  treti, tratiti;

contero -ere, contrlvi, contrttum  streti, stratiti; attero  otreti, oslabiti; protero
potreti, poteptati.

Sedanjik je okrepljen z reduplikacijo: § 144.

1. ) gigno (— gi-gen-o,  deb. gen.) -ere, genui, genitum  roditi.

2. ) sero  (iz si-so,  deb. sa) -ere, sevi, satum  sejati, saditi;

ahisero -ere, consevi, consitum  posejati.

Peti razred: s (r).

Samo trije glagoli tega razreda tvore perf. po 3. konjugaciji; § 145.
vsi drugi prestopajo v 2. ali 4. konjugacijo.

1. ) gero -ere  (deb. pes), gessi, gestum  nesti, peljati;

congero -ere, congessi, congestum  znositi.

2. ) uro -ere  (deb. us), ussi, ustum  paliti, žgati;

aduro -ere, adussi, adustum  ožgati; jednako:
comburo -ere, combussi, combustum  sožgati.

3. ) viso -ere, visi  (redko), — ogledavati (frekventativ od video)-,

inmso  obiskati; revlso  zopet (ogledati) obiskati.

Prestop v 2., oziroma 4. konjugacijo: § 146.

1. ) depso -ere, depsui, depstum  gnesti.

2. ) pinso (piso) -ere, pinsui (pinsi), pistum (pinsitum, pinsum)  phati

(prim. pšeno).

3. ) texo -ere, texui, textum  tkati.

4. ) arcesso -ere, arcessivi, arcessltum  prizvati (od cieo).

5. ) capesso -ere, capessivi, capessitum  lotiti se.

6. ) facesso -ere, facessivi, facessitum  delovati, pobrati se.

7. ) lacesso -ere, lacessivi, lacessitum  dražiti.

8. ) incesso -ere, incessivi,  brez sup., napasti.

9. ) guaero -ere  (deb. quaes), guaesivi, guaesitum  iskati, vprašati; so-

stave: -guiro  etc.

acgulro (adqmro) -ere, acguislei, acgulsltum  pridobiti; jednako: congulro  po¬
iskati; exqiuro  izpraševati; regulro  pozvedati.

Ohranili sta se dve starinski obliki od debla quaes: quaeso  prosim,
quaesumus  prosimo: dic quaeso; tu, quaesumus, pn-cas nobis.

Šesti razred: u-jevska debla.

U-jevska debla imajo v perf. -i,  v sup. -tuni.  § 147.

1. ) acuo -ere, acui, (acutum)  ostriti, acutus  oster je adj.

2. ) arguo -ere, argui, argutum  razjasniti, spričati, dolžiti;

argutus  bistroumen je adj.; za part. perf. služi accusUtus;
coarguo, coargui  dokazati, okriviti (convictus); redarguo, redargui  ovreči
(refutatus).

Kermavner, Latinska slovnica.

6

82  —

3. ) ex-uo -ere, exui, exutum  izuti, sleči.

4. ) ind-uo -ere, indui, indutum  obuti, obleči.

5. ) irnbuo -ere, imbui, imbutum  pomočiti, napojiti (subst. irnber  ploha).

6. ) luo -ere, lui, (lutum)  oprati, čistiti, plačati;

abhio -ere, ablui, abliitum  očistiti; diluo  razmočiti;
eluo  izplakniti; polluo  oskruniti.

7. ) minuo -ere, minui, minutum  manjšati, drobiti.

8. ) ruo -ere, rui, rutum (ruiturus)  dreti, rušiti se; sostave:

brez  sup. (intransit.) corruo, corrui  zrušiti se; irruo  prodreti;
se sup. (transit.) diruo, dirui, diriltum  (§ 123., 1., op. 1.) razrušiti;
obruo j obrni, obrutum  zasuti; eruo  izdreti; -— pr d ruo, prorni, prorutum
(intrans.) udariti, (trans.) podreti.

9. ) spuo -ere, spni, sputum  pljuvati; respuo  (brez sup.) zavreči.

10. ) statuo -ere, statui, statutum  staviti, ustanoviti; sostave: -stituo  etc.,

constituo -ere, constitui, constifutum  postaviti, skleniti;
destituo  zapustiti; in stituo  napraviti; restituo  popraviti.

11. ) suo -ere, sui, sutum  Siti, šivati; consuo  sošiti.

12. ) tribuo -ere, tribui, tributum  dodeliti; distribuo  razdeliti.

u  je pred vokali otrdel v v:

13. ) solvo  (iz se-luo) -ere, solvi solutum  rešiti, razvozlati, plačati;

absolvo  odvezati; dissolvo  razvezati; persolvo  poplačati.

14. ) volvo -ere, volvi, volutum  valiti, viti;

advolvo  privaliti; involvo  zaviti; evolvo  izvaliti, razviti.

Brez supina so:

15. ) gruo -ere  drkniti (nerabn.); sostave: -gruo, -grui:

congruo -ere, congrui  — skladati se; ingruo, ingrui  — pridrviti se.

16. ) metno -ere, metni ■ — bati se, strah je koga.

17. ) nuo -ere  migniti (nerabn.); sostave: -nuo, -nui:

abnuo -ere, abnui, (abnuiturus)  odmigniti, odreči;
adnuo  pomigniti, prikimati.

18. ) pluit -ere, pluit  — dežuje.

19. ) sternuo -ere, stemni  — kihati.

Sedmi razred: verba ineohativa . 1

§ 148. Verba ineohativa, t. j. začetni glagoli, značijo začetek ali pola-

gano nastopanje dejanja. Tvore se ali od glagolskih ali od imen¬
skih  debel ter okrepljujejo sedanjikovo deblo se -sc,  ki v perfektu
in redkem supinu odpada.

1  incoliare  začeti.

83

1.)  Od glagolskih debel (incohativa ver bali a).

Sama dva glagola ohranjata -sc  v perf. in j eden -s  v sup.:

1. ) compesco -ere, compescui,  brez sup., speti, brzdati.

2. ) posco -ere, poposci,  brez sup., silno prositi, tirjati;

deposco -ere, depoposci  zahtevati; jednako: exposco  silno (iz)prositi, zahtevati;
reposco  (brez perf.) nazaj tirjati.

3. ) pasco -ere  (deb. pa), pavi, pastmn  pasti (gregem);

depUsco -ere, dSpUvi, depastum  popasti, požreti.

Drugi odpahujejo -sc,  tvoreči perf. in sup. od glagolskih debel:

a j Od nerabnih osnovnih glagolov:

4. ) cresco -ere  (deb. ere: creare ), crevi, cretum  rasti.

5. ) nosco -ere  (deb. g-no), novi, notum  poznati ( novi  znam, vem;

notus  znan, i-gnotus  neznan sta adj.); jednako:
ignosco -ere, ignovi, ignotum  odpuščati; druge sostave imajo -gnitum:
agnosco -ere, agnovi, dgnitum  pripoznati;
cognosco -ere, cognovi, cognitum  spoznati.

6. ) quiesco -ere  (deb. quie), guievi, quietum  počivati ( guietus  pokojen).

7. ) suesco -ere  (deb. sue), suevi, suetum  navaditi se (redko);

consuesco -ere  navaditi se, consuevi  navajen sem, consuetus,  navajen, -vaden.

8. ) disco -ere  (iz dic-sco,  deb. dic), didici,  brez sup., učiti se;

addisco -ere, addidici  — priučiti se; dedisco, dedidici  odučiti se, odvaditi se;
edisco, edidici  učiti se na izust.

b)  Od rabnih glagolov s perf. in sup. svojih osnovnih glagolov:

1. ) inveterasco -ere (inveterare), inveterdvi  stareti, starati se (inve-

teratus  zastarel, ukorenjen).

2. ) abolesco -ere (abolere), abolevi,  brez sup., giniti; toda:

adolesco -ere, adolevi, adultum  vzrasti, dorasti;
exolesco -ere, exolevi, exoletum  iz-, vz-rasti, zastareti;
obsolesco -ere, obsolevi, obsoUtum  ostareti.

3. ) aresco -ere (ar er e), arui  sahniti.

4. ) calesco -ere (calere), calui  razgreti se.

5. ) conticesco -ere (tacere), conticui  umolkniti.

6. ) convalesco -ere (valere), convalui  ozdraveti.

7. ) effervesco -ere (fervere), efferbui  vzkipeti.

8. ) erubesco -ere (rubere), erubui  zarudeti.

9. ) ezardesco -ere (ardere), emrsi, exarsum  užgati se.

10. ) exhorresco -ere (horrere), exhorrui  zgroziti se.

11. ) extimesco -ere (timere), extimui  zbati se.

12. ) indolesco -ere (dolere), indolui  zaboleti.

6 *

84

13. ) intumesco -ere. (tumere) intumui  otekati.

14. ) tanguesco -ere (languere), langui  medleti, veniti.

15. ) obstipesco -ere (stupere), obstipui  ostrmeti.

16. ) putesco (putresco) -ere (putere), putui  trohneti.

17. ) tabesco -ere (tabere), tabui  hirati.

18. ) coalesco -ere (alere), coalui, coalitum  zrasti se.

19. ) contremisco -ere (tremere), contremui  zatrepetati.

20. ) ingemisco -ere (gemere), ingemui  vzdihniti.

21. ) revivisco -ere (vivere), revixi, revictum  oživeti.

22. ) concupisco -ere (cupere), concupivi, concupitum  zaželeti, koprneti.

23. ) obdormisco -ere (dormire), obdormivi, obdormitum  zaspati.

24. ) resipTsco -ere (sapere), resipii (resipivi)  zopet se spametiti.

25. ) scisco -ere (scire), scivi, scitum  odobriti;

conscžsco  skleniti; descisco  odpasti; rescisco  (zopet) zvedeti.

2.) Od imenskih debel (incohativa nominalia).

V perf. -ui,  brez sup.:

1. ) crebresco -ere (creber), crebrui  množiti se (neklas.); nam. tega:

increbresco  in percrebrSsco  širiti se (o glasu).

2. ) evanesco -ere (vanus), evanui  izginiti.

3. ) innotesco -ere (riotus), innotui  znan postati, zasluti.

4. ) maturesco -ere (maturus), maturui  zoreti.

5. ) obduresco -ere (durus), obdurui  otrdeti, otrpniti.

6. ) obmutesco -ere (mUtus), obmutui  onemeti, obmolkniti.

7. ) recrudesco -ere  ( crudus  surov), recrudui  zopet pokniti, buhniti

(o ranah, vstaji).

Nekateri začetni glagoli nimajo ni perf. ni sup., na pr. albesco
bleščeti, siveti; ditesco  bogateti; fatisco  zevati; flavesco  rumeneti; glisco
tleti; hisco  ziniti; ingravesco  nadležen postati, pritiskati; puerasco
podetiniti se.

Perfekti in supini četrte konjugacije.

§ 149. Glagoli 4. (i-)konjugacije imajo v perf. -m, v sup. -itum.

Nekoliko jih prestopi v 2. ali v 3. konjugacijo; te razrejamo
na troje:

Prvi razred: perf. na -ui (-vi),  na sup. na -tam.

1. ) aperio, aperis, -ire, aperui, apertum  odpreti;

apertus  odprt, prost, adj.; patefactus  odprt, p ar ti c.

2. ) operio, operiš, -ire, operni, opertum  pokriti.

85

3. ) salio -Ire, saltu  — skočiti ( saltus  skok);

desilio, desilis, -tre, clesilui  skočiti s česa.

4. ) sepelio, sepelis, -ire, sepelivi, sepultum  pokopati.

Kratek vokal stoji pred -tum:

5. ) cio, clre,  navadno cieo, ciere, dvi, citurn  gibati; dtus  hiter.

Sostave v pomenu z vati  gredo po 4. konjugaciji:
avcio, acclre, accivi, acčttum  prizvati; jednako: concio, concire  sozvati;
excio, exclre  izzvati; toda concitus, excttus, percitus  razdražen.

6. ) eo, te, tre, ti (Ivi), itum  iti (nepravih, gl. § 159., a).

7. ) queo, quis, quire, quii (quivi), quitmn  moči (nepravih, gl. § 160.).

Brez perfekta:

8. ) amido, amicis, -ire  — amictum  ogrniti.

Drugi razred: perf. na -si,  sup. na -tum.

Gloltnik odpada za l  in r  pred s  in t:

1. ) far do -tre  (deb. fare), farsi, fartum  mašiti, trpati; sostave:

-fer cio, -fersi, -fertum:

refercio, refercis, -tre, refersi, refertum  napolniti; refertus  napolnjen, poln, adj.

2. ) fuldo -tre  (deb. fulc), fulsi, fultum  podpreti.

3. ) sarcio -ire  (deb. sarc), sarsi, sartum  krpati, popraviti.

4. ) saepio -tre  (deb. saep), saepsi, saepium  ograditi.

5. ) sancio -ire  (deb. sanc), sanxi, sandtum  in sancfurn  utrditi, odrediti

(sanctus  svet adj.).

6. ) vincio -ire  (deb. vinc), vinxi, vinctum  vezati.

7. ) haurio -ire  (deb. hatis), hausi  (nam. haus-si), haustum  črpati, za¬

jemati, srkati.

V supinu -sum (t  pred s  izpada):

8. ) sentio -ire  (deb. sent), sensi, sensum  čutiti, misliti;

consentio -Ire, consensi, consensum  skladati se;

ndsentio  privoliti, pritegniti, navadneje adsentior,  perf. adsensi  in adsensus sum.

Tretji razred: perf. na -i,  sup. na -tum.
a)  Reduplikacija je odpadla:

1. ) comperio, comperis, -ire, comperi, compertum  zvedeti. \  sostavi s pario

2. ) reperio, reperis, -ire, repperi, repertum  dobiti, najti./ § 141 -, 4.

h)  Perf. s podaljšanim deblom:

3. ) venio -ire  (deb. ven), veni, ventum  priti;

advenio, ddvenis, -tre, advent, adventum  priti; jednako:
anteintersub-venio  prej-, vmes-, na pomoč priti;

circumvenio  obkrožiti; convenio  sniti se; evenio  zgoditi se; invenio  najti; ub-
venio  pripasti; pervenio  doiti.

§ 150.

§ 161.

86

§ 151 a.

§ 152.

§ 153 .

Nekateri so brez perfekta in supina:
ferio -ire  udariti, pobiti (kostem),  pf. percussi;  skleniti (foedus),
pf. ici, pepigi, feci; superbio -Ire  ponašati se, in vsi zahtevni (desi-
derativni) glagoli na -urio,  na pr. esurio, esuris, -tre  (od edo),  vendar
esuriturus,  hoče se mi jesti, lačen sem.

Poglavje 16.

Verba deponentia.

Deponentniki prve konjugacije.

Deponentniki prve (a-)konjugacije se pregibljejo vsi po hortor;
najnavadnejši so:

1 adversor  nasprotovati
adulor  prilizovati se
aemulor  tekmovati
aquor  donašati vodo

5 arbitror  soditi
argumentov  dokazati
auxilior  pomagati
comitor  spremljati
contionor  govoriti na
zboru

10 conflidor  bojevati se
conor  podjeti, poskusiti
conspicor  zagledati
contemplor  ogledovati
criminor  dolžiti
15 cunctor  obotavljati se
dominor  gospodovati
fabricor  zdelovati
glorior  bahati se
gratificor  ugoditi, po¬
kloniti

Deponentniki druge konjugacije.

1. ) liceor -eri, licitus sum  ponujati na kaj, obljubiti;

potticeor  (iz por-liceor) -eri, pollicitus sum  obetati.

2. ) mereor -eri, meritus sum (merui)  zaslužiti, zasluge predobiti;

mereo -ere  služiti: stipendia mer er e  plačo služiti, t. j. vojaško službo opravljati;
emereor  doslužiti, češče emereo; emeritus  dosluživši.

gratulor  čestitati
infitior  tajiti
insidior  zalezovati
interpretov  tolmačiti
iocor  šaliti se
laetor  veseliti se
lamentor  tarnati
latrocinor  ropati
meditor  premišljati
mereor  kupiti
metov  razmeriti
minor, minitor  žugati
miror  čuditi se
miseror  omilovati
moderor  umeriti, vla¬
dati

moror  muditi se
opinor  meniti
osculor  poljubiti
percontor  izpraševati

periclitor  biti v nevar¬
nosti

philosophor  modrovati
populor  pustošiti
precor  prositi
praedor  pleniti
proelior  biti se
sciscitor  pozvedati
serutor  preiskati
sector, consector  slediti
consolor  tolažiti
speculor  opazovati
suspicor  sumiti
testov  pričati
tutor  varovati
vagor, palor  klatiti se
vaticinor  vedeževati
veneror  spoštovati
venor  loviti
versor  vrteti se, bivati.

87

3. ) misereor -eri, miseritus sum  usmiliti se.

4. ) tueor -eri  varovati, tutatus sum  od tutor -ari  (;tutus  varen); v

prvotnem pomenu gledati je simpl. tueor, tuitus sum  poetišk;
contueor  ogledati in intueor  pogledati, redko -tuitus suni.

5. ) vereor -eri, veritus sum  bati se, spoštovati.

6. ) videor -eri, visus sum  videti se, zdeti se.

7. ) fateor -eri  (deb. fat  od fari), fassus sum  priznati, povedati;

sostave: -fiteor, fessus sum:

confiteor -eri, confessus sam  izpovedati, priznati; jedn. profiteor  očitno priznati.

8. ) reor, reri  (deb. ra), rdtus sum  meniti (ima le prež. in impf. ind.

in perf.).

9. ) medeor -eri  zdraviti (morbo),  brez perf., zato sanavi, curavi

(morbum).

Deponentniki tretje konjugacije.  §154.

a)  Groltniški razred: sup. -tim:

1. ) fruor, frui  (deb. frugv), fructus  in fruitus sum (fruiturus)  uži¬

vati (voluptate);  perf. redek, nam. tega fructum cepi  ali usus sum.
perfruor, perfrui, perfructus sum  (nav. fructum percipi)  naužiti se.

2. ) fungor, fungi, functus sum  opravljati (munere).

3. ) veiior, vehi, vectus sum  voziti se.

4. ) plector, plecti, plexus sum  (nerabn.) plesti se (§ 133., 37.);

amplector, amplecti, amplexus sum  objeti.

5. ) plector, plecti,  — — kaznovati se, grajati se.

b)  Zobniški in ustniški razred: sup. -sum:

1. ) labor, labi, lapsus sum  opolzniti, omahniti, pasti;

collabor, collubi, collapsus sum  zgruditi se, posuti se.

2. ) gradior, gradi, gressus sum  grem, korakati; sostave: -gredior,

gressus:

ciggredior, dggredi, aggressus sum  napasti.

3. ) nitor, niti  (deb. nic), nixus in nisus sum  (a le nisurus)  napeti

se, opirati se;

adnitor, adniti, adnixus  in adntsus sum  nasloniti se, napeti se.

nixus  o telesnem  napenjanji: nixus genu  oprt na koleno; adnixus
naslonivši se; obnixus  uprši se; nisus  o duševnem  napenjanji: adntsus
napenši se; renisus  ki se je protivil.

4. ) patior, pati  (deb. pat), passus sum  trpeti;

perpetior, perpeti, perpessus sum  pretrpeti.

5. ) utor, uti, usus sum  rabiti (ratione);

abutor, ctbuti, abusus sum  obrabiti, v zlo rabiti.

6. ) vertor, verti, versus sum  vrteti (nahajati) se (§ 136., b, 3.);

revertor  vrniti se, perf. le reverti / reversus  vrnivši se.

88

c) Jezikovski in sičnikov razred: snp. - tuni:

1. ) morior, mori , mortuus sum (moriturus)  umreti;

emorior, e mori, emortuus sum  izumreti.

Mortuus  (= mrtev) je adjektivna tvoritev, kakor mutuus.

2. ) queror, queri  (deb. ques), quesius sum  tožiti o čem;

conqueror, conqueri, conquestus sum  pritožiti se.

d) U-jevski razred: snp. -tam:

1. ) loquor, loqui, lociitus sum  govoriti;

dlloguoi; dllogui, allocutus sum  nagovoriti; colloguor  pogovoriti se.

2. ) sequor, sequi, secutus sum  slediti (naturam);

dsseguor, dssegui, assecutus sum  doseči; cdnSeguor  doiti; exsequor  izvršiti;
perseguor  prognati; dbseguor  ugajati; proseguor  spremljati.

e) Deponentia incohativa.
a)  A-jevska debla:

1. ) irascor (ira), irasci,  — jeziti se, perf. suscensui  (iratas  jezen).

2. ) nascor, nasci, natus sum  roditi se.

Deblo gna,  odtodi a-gnStus, co-gntttus  (soroden).

3. ) pascor, pasci, pastus sum  pasti se (prim. § 148., 1., 3.).

/j )  Konsonantna debla:

1. ) apiscor  (nerabn.) doseči (deb. ap: aptus  prikladen, adj.);

adipiscor, adipisci, adeptus sam  doseči, dobiti.

2. ) defetiscor , defetisci  (deb. fat: fatisco), defessus sum  utruditi se;

fessus  in defessus  truden (adj.)

3. ) expergiscor, expergisci, experrectus sum  zdramiti se (pergo  § 133., 9.)

4. ) miniscor  (deb. men ) misliti (nerabn.);

comminiseor, comminisci, commentus sum  zmisliti si;

reminiscor, reminisci  spomniti se, brez perf., nadomestuje ga: memini, recor-
datus sum.

5. ) nanciscor, nancisci  (deb. nac ), nactus  ( nanctus) sum  dobiti (slu¬

čajno).

6. ) obliviscor, oblivisci  (deb. liv), oblitus sum  pozabiti.

7. ) paciscor, pacisci  (deb. pac), pactus sum  pogoditi se (gl. pango

§ 133., 22.)

8. ) proficiscor, proficisci, profectus sum  potovati (uprav: dalje se

napraviti, prim. proficio;  deb . fac).

9. ) ulciscor, ulcisci  (deb. ulc,  goltnik za l  odpada), ultus sum  mašče¬

vati se, kazniti.

10.) veseor, vesci,  brez perf., hraniti se (pane);  perf. edi.

89

Deponentniki četrte konjugacije. §155.

1. ) blandior  - iri, blanditus sum  laskati se; jednako:

eblandior  izsladkati si.

2. ) largior -iri, largUus sum  darovati (obilno).

3. ) mentior -iri, mentltus sum  lagati; ementior  izlagati.

4. ) molior -iri, molitus sum  premikati, snovati; jednako:

amolior  odpraviti; dgmolior  podreti.

5. ) partior -iri, partitus sum  deliti.

6. ) potior -iri, potitus sum  polastiti se (urbe).

7. ) piinior, -iri, puriitus sum  maščevati se (depon. od punio  kazniti).

8. ) sortior -iri, sortitus sum  žrebati, žrebaje dobiti.

Prestop v konsonantno konjug.: a)  v sup. za zobniki -sum:

9. ) assentior, assentiri, assensus sum (assensi)  privoliti, pritegniti

(§ 150., 8.)

10. ) metior -iri, mensus sum  meriti; jednako:

dlmetior  izmeriti; emltior  premeriti, prehoditi.

11. ) ordior -iri  (deb. or d), orsus sum  začeti.

b)  v sup. za r -tuni:

12. ) experior -iri  (deb ■ per), expertus sum  izkusiti;

opperior, -tri, opperfus (opperltus) sum  čakati, pričakovati.

13. ) orior -tri  (deb. or), ortus sum (oriturus)  iz-, vz-hajati, nastati,

izvirati; oriundus  izvirajoč je adj.
orior  ima iz 4. konjug. samo inf.; druge oblike gredo po 3. konjug., torej:
oreris, oritur, orimur; orere, oritor, orimini;  nar. orerer ete.; jednako sostave:
coorior, ezorior  in oborior  nastati, vzdigniti se; toda adorior  (napasti) gre celo po
4. konjug.: adoriris, adoritur, adorirer  etc.

Poglavje 17.

Nepravilni glagoli, verba anomala.

1.) Glagoli edo, fero, rolo, nolo, malo  prijemljejo v posamičnih § 156.
oblikah sedanjikovega  debla osebila neposredno  na deblo; to
so prvotne oblike, a ker so proti drugim v manjšini, imenujejo se
nepravilne.

a) Edo, edere, edi, esurn jesti

ima poleg  pravilnih nekoliko prvotnih oblik, kjer se oblike od sum
z es  začenjajo, toda z dolgim e: es  iz ed-s, est  iz ed-t, estis  iz ed-tis;
essem  iz ed-sem; esse  iz ed-se  etc. (§ 10., 6.)

90

157 .

Ind. prež. edo, es, est, edimus, estiS, edunt.

Konj. impf. essem, esses, esset, essemus, essetis, essent.
Imp. I. es, este.  — II. esto, esto, estote, edunto.

Inf. es.se.

Jednako: comedo  snesti: comest, comesse; exedo  izjesti: exest, exesse  etc.

b) Fero, ferre, tuli, laturn nesti

gre po 3. konjugaciji, le da v prež., impf., imper. in inf. i  in kratek e,
razven pred m,  izpah uje.

Vse drugo je pravilno, kakor: ferebam, ferebas  etc.; ferebar,
ferebaris  etc.; konj . feram, feras  etc.; ferar, ferdris  etc.; fut. akt.
/eram., feres  etc.; fut. pas. ferar, fereris  etc.

Perf. in sup. sta izposojena od deb. tol  (prvot. tal,  po metatezi tla): tuli  (nam.
tetuli), Idtum  (nam. tlatum).

Jednako se pregibljejo sostave:

antefero (praefero), anteferre, antetuli, anteldtum  predpostaviti;
refero, referre, rettuli, relatum  nazaj nesti, poročati;
adfero, adferre, attuli, allatum  donesti;
aufero, auferre, abstuli, ablatum  odnesti;
confero, conferre, contuli, collatum  znositi;

differo, differre, distuli, dilatum  odložiti; differre  razlikovati se
brez perf. in sup.;

effero, efferre, extuli, eldtum  iznesti, povzdigniti;
infero, inferre, intuli, illatum  nesti v kaj ;
offero, offerre, obtuli, oblatum  nasproti nesti, ponuditi;
saffero, sujferre  prenesti (sustinui, sustentatam).

c) Volo, vedle, voliti hoteti;

nolo  (iz ne volo), nolle, nolui  ne hoteti; mulo  (iz mage  = magis
volo), malle, mdlui  raji hoteti (§ 142., 6.).

158 .

91

I n d i k a t i v.

Prež.

Fut. I.

Prež.

Impf. |

Imper.

Inf. prež. velle
Part. (volens  voljan, rad, adj.) —
Gcr. — riolendi

Deblo vol  oslabeva deloma v vul , deloma v vel  in k njima pristopajo ne¬
posredno pripone (§ 10., 6.); konj. prež. vel-i-m  je tvorjen kakor sim.

Op. vin ?  hočeš-li ? = visne ?  — sis  (= si Vis  če izvoliš) za imperativi: cave
sis  izvoli, varuj se.

2.) Glagoli eo, queo, nequeo  in flo  se pregibljejo po 4. konju-
gaciji, le da pri prvih treh debelski i  pred a,  o in m  oslabeva v e
(eo  iz i-o, eam  iz i-am, eunt  iz i-unt);  vrhu tega imajo v impf.
ibam,  v fut. ibo,  v sup. kratek i: itmn  in eo  v gerund. in po zavisnih
sklonih part. prež. osnovo na -u: eundi, euntis. Flo  vsprejemlje v konj,
impf. in inf. prež. vezni vokal e,  pred katerim se sicer dolgi i  krajša.

§ 159 .

92

§ 160.

a) Eo, ire, it (tvi), itum iti.

Part. iens, euntis, eunti  etc.

Ger. eundi, eundo, (ad) eundum, eundo.

Pasiv: itur  ide se; eatur  da se ide, naj se ide; ibatur, itum,
eundum est  etc., se ve da le v 3. os. sing., ker je eo  intransitiven
glagol; transitivne sostave pa imajo cel pasiv:

adeor, adiris, ctditur  etc. zateče se kdo k meni, tebi, njemu itd.
Perf. v  navadno izpahuje: ii, isti, Ut, iimus, istis, ierunt; ierim;
ieram; issem; isse; iero;  tako tudi sostave (§ 117., 4.):
redeo, rediš, redire, redil, reditum  nazaj iti;
praetereo, praeteris, praeterire, praeterii, praeteritmn  mimo iti;
pereo, peris, perire, perii, peritum  poginiti (pasiv k perdo );
veneo  (iz vernim eo), venire (venibam, venibo) vertii  na prodaj
biti, prodajati se, (brez imp., part., ger. in sup.; pasiv k vendo).

ambio, ambire, ambii, ambitum  okoli hoditi, prositi se pregiblje
kakor audio: ambiam, ambiebam, ambiens, -entis, ambiendi;  vendar
ambitio (-onis)  in ambltus (-us)  obhod.

b) Queo, (/utre, quii (qut,vi), quitum moči

in negueo, nequire, nequii (nequivi)  ne moči se razven ind. in konj.
prež. ne rabita pogosto in nekatere oblike se celo ne nahajajo. Na¬
mesto nequeo  etc. se je rekalo tudi non queo.

Ind. prež. queo, quis, quit, quimus,

nequeo, nequis, nequit, neginmus,

Konj. prež. queam, queas, gueat, gueamus,

negueam, nequeas, negueat, nequeamus,
quibam,  - guibcit; nequibat,

Ind. impf.

Konj. impf. (piirem,

— quiret; nequirem,  —

— — guirent; neguiremus,  —

Fut. quibo,  — quibunt;nequibit,

Od pasiva se nahaja giiitur, neguitur  in guita est
zvezi s pasivnim intinitivom: forma in tenebris nosci non guita est,
— Imper., part. fut. in gerundija celo nima.

guitis, gueunt.
neguitis, negueunt.

— gueant.

— negueant.

— neguibant.

— neguiret.

— neguirent.

— negmbunt,
toda le v

93

Oblike perfektove osnove ohranjajo rade v: gumi, qumit, gulvere, quwero,
qmoerit; nequivi, nequlvit, nequwerant, negulvero, neguiverit;  vendar tudi: neguisti,
neguiere, neguierat, neguisset, neguisse.  Prim. § 117., 4.

c) Flo, fieri, factus sum postati, zgoditi se  § l(il.

ima le oblike sedanjikove osnove.

Op. 1.) Fio  nadomestuje tudi pasiv glag. facio;  torej: fio  tvorim se (§ 134.,

5.), fiam  tvoril se bodem. Nasproti pa prijemlje fio  od facio  oblike perfektove osnove
tvorjene s part .factus, -a, -um  s pomenom postal, zgodilo  se;  1 e faciendus  in
factum tri  imata zgolj pasiven pomen.

2.) Kakor nadomestuje fore, futurum esse  f ut ur ne oblike gla g. fio,  tako
nadomestuje fui  etc. njegove perfektove oblike: obvius fio  srečam, obvius fui  sre¬
čal sem.

Poglavje 18.

Nepopolni glagoli, verba defectiva

so taki, ki se le v nekaterih časih ali oblikah rabijo.

Same oblike perfektove in deloma supinske osnove imajo: § 162.

Coepi začel sem, memini pomnim, odi sovražim.

Kakor ima perf. memini  in odi  sedanjikov pomen, tako ima
pluskvamperfekt pomen imperfekta, fut. II. pa pomen fut. I.: memini
pomnim, memineram  pomnil sem, meminero  pomnil bodem; odi  sovra¬
žim, odevam  sovražil sem, oder o  sovražil bodem etc. Coepi  pa ima
pomen perfekta in tudi pasiv, na pr. bellum coeptum est.

94

Op. 1.) Prež.., impf. in fut. I. glag. coepi  nadoraestuje incipio.  V perf., plus-
kvamperf. in fut. II. se rabi v zvezi z ak. objekta incipio,  a z inf. coepi: hostes
proelium inceperunt,  toda pugnare coeperunt.  V zvezi s pasivnim inf. rabi coeptus
sum  ete.: urbs aedificari coepta est.

2.) Exosus, perosus  (zelo sovražeč) se nahajata le kot part. z aktivnim po¬
menom poet. in poklasično.

§ 163. Nadalje so nepopolni:

a) aio pravim, trdim.

Op. Aisne?  je-li? se v ain?  okrajšuje.

aiunt.

aiant.

aiebant.

c) inquam dejem, rečem

stoji samo v nezavisnem govoru ter se med navedene besede vpleta.
Rabne so oblike:

Ind. prež. inquam,
Ind. impf. —
Fut.

Perf. —

Imper. inque,

inquis, inquit, inquimus,

— inquiebat,  —

inquies, inquiet,  —

inquisti, inquit,  —

inquito.

inquiunt.

c) fari, fatus sum govoriti,

zlasti slovesno kakor bogovi, orakuli, se nabaja v dobri prozi samo
v abl. ger. fando audire  pripovedovati čujem; pesniki rabijo še druge
oblike, namreč:

Ind. prež. fatur, famur, fantur;  — fut. I. fabor, fabitur.
Imper. fare;  — inf. fari;  — sup. fatu.

Part. prež. fans;  — perf. fatus;  — gerundij fandi, fando.
(ferundiv fandus (nefandus).

Perf. in pluskpf. cel: fatus sum, sim, eram, essem.

Sostave affari  ogovoriti, effari  in prof ari  izgovoriti, praefari
pred govoriti se rabijo tudi v prozi, imajoč poleg navedenih oblik
še nekatere druge:

Ind. prež. effaris, praefamur, affamini.

Ind. impf. effabar, praefabantur;  — konj. praefarer, praefarentur.
Fut. effabere, effabimur.

1  t. j. njo  iz ag-jo,  protivno nego  iz ne-ig-o;  prim. ad-ag-ium  prigovor,
prod-ig-ium  prorokba, predznamek.

95

pozdrave § 164.

Posamične oblike imajo nekateri glagoli služeči
ali ogovore:

1. ) Salve (ave  ali have)  zdrav bodi, vale  zdrav ostani, srečno.

Imper. I. salve (ave)  zdrav bodi

salvete (avete)  zdravi bodite
II. salveto (aveto)  zdrav bodi

Fut. salvebis  zdrav bodi

Inf. salvere (avere)  zdrav biti

Op. Salve (ave)  etc. se rabi o prihodu in slovesu, vale  o slovesu. Salvebis
in valebis  v pismih: salvebis a Cicerone  Cieeron te pozdravi. Inf. stoji le v zvezi
z iubeo: Cicero salvere (avere) te iubet  Cieeron te pozdravlja; valere te iitbeo  zdrav-
stvuj, zdravo, srečno.

2. ) Age,  plur. agite  dej! nuj! dejte!

3. ) Apage te,  tudi samo apage  poberi se!

4. ) Cedo  sem daj! povej! cedo, guaeso, librum!  sem daj knjigo,
prosim! Cedo, quid faciam!  povej, kaj naj storim!

Quaeso  prosim in quaesumus  prosimo gl. § 146., 9.

Poglavje 19.

Brezosebni glagoli, verba impersonalia,

imenujejo se tudi brezsubjektni, ker kažejo le, da se dejanje vrši,
ne pa, kdo je zvršuje. Taki so:

a)  ki značijo vremenske  prikazni:
pluit  dežuje, pf. pluit fulminat  bliska se, treska

ningit  sneži ninxit gelat  zmrzuje

grandinat  toča gre lapidat  pada kamenje

tonat  grmi, tonuit illucescit  dani se, illuxit

fulgurat  bliska se. advesperascit  večeri se, -ravit

Op. S subjektom: Juppiter tonat, orator tonuit, dies illuxit.
b)  Brezsubjektni glagoli, imajoči logični subjekt v kakem drugem sklonu:
miseret me  sinili se mi, miserere, miseritum est  ( populi)
piget me  mrzi me, pigere, piguit
paenitet me  kesam se, paenitere, paenituit
pudet me,  sram me je, pudere, puduit
5 taedet me  gnusi se mi, taedere, pertaesum est
oportet  gre (komu kaj), oportere, oportuit
libet  ljubi se, rači se mi, Ubere, libuit  in libitum est
licet  svobodno je licere, lieuit  in licitum est
decet me  spodobi se mi, dedecet  ne spodobi se, decuit, dedec,uit
10 refert  do tega je, referre, retulit  (redko).

(consilii).

165.

96

Op. Mimo tega so v porabi: 1.) particip paenitens  kesajoč se (libens  rad in
pudens  sramožljiv sta adj.); 2.) gerundiva: paenitendus  kesanja vreden, pudendus
sramovanja vreden z gernndiji: causa paenitendi, pudendo  etc. — Imper. se nado-
mestuje s konjnnktivom: paeniteat te  kesaj se, pudeat te  sram te bodi: ne te pudeat
parentum  ne sramuj se starišev.

c)  Samo v določenem
fit  zgodi se, factum est
accidit  pripeti se, accidit
contingit  posreči se, contigit
evenit  primeri se, evenit
5 accedit  pidstopi, accessit
restat, restitit  |
superest, superfuit )  P ieosta .j a
sufficit  zadostuje, suffecit
attinet,  zadeva, attinuit
10 convenit  pristoji se, convenit
expedit  koristi, expedivit
praestat  bolje je, praestitit

pomenu so brezosebni:
interest  na tem je, hiterf'uit
apparet  očitno je, apparuit
patet  razodeva se, patuit
liquet  jasno je, licuit
constat  dognano je, constitit
delectat  veseli, delectavit
iuvat me  ugaja mi, iuvit
placet  dopada, placuit  in placitum est
dolet mihi  boli me, doluit
fallit me, fefellit  1 motim se,

fugit me, fugit <  neznano

praeterit me, praeteriit)  mi je.

Poglavje 20.

C. Olenci, particulae.

1. Prislov, adverbium.

§ 166. Prislovi naznanjajo a)  kraj  (adverbia loči): procul  daleč, com-
minus  iz bliža; b)  čas (adverbia temporis): olim  nekdaj, saepe  često,
rursus  zopet; c)  način  (adverbia modi): it a, sle  tako, frustra, negui-
quam  zastonj. Po tem takem se strinjajo prislovi v pomenu z imen¬
skimi in zaimenskimi akuzativi in ablativi.

§ 167. Pa tudi po obliki so prislovi otrpneni ali starinski skloni tvor-

jeni a)  od imenskih  debel (adv. nominalia): partim  deloma, alte
visoko; b)  od glagolskih  debel (adv. verbalia): secreto  skrivaj,
statim  takoj; c)  od zaimenskih  debel (adv. pronominalia): qiio  kam,
adhTic  še.

Zlasti služijo za adverbe:

1. ) Akuzativ nekaterih samostalnikov: partim  deloma, foras  ven.

2. ) Akuzativ neutr. mnogih pridevnikov:

ceterum  sicer
multum  mnogo
nirnium  preveč
paulum  malo

parum  premalo
primum  prvič
potissimum  zlasti
plerumgue  ponajveč

alias  drugoč
bifariam  dvostrano
facile  lahko
impune  brez kazni.

97

3. ) Ablativ  samostalnikov: forte  po naključji, foris  vne, sponte
sam o sebi, gratiis  ali gratis  brezplačno, zastonj, noctu  po noči, diu
po dnevi, dolgo.

4. ) Ablativ neutr. na -o nekaterih pridevnikov:

cito  brzo
falso  po krivem
fortuito  slučajno
imprbviso  nenadoma

inopindto  nepričakovano
necessario  po sili
perpetuo  neprenehoma
precario  s prošnjo

5.) Ablativ fem. na

citrd  tostran
ultra  dalje
extra  zunaj

intra  znotraj
infra  zdolaj
supra  zgoraj

sero  pozno, prepozno
secreto  skrivaj
subito  nagloma
tuto  varno.

reda  naravnost
una  skupaj.

S posebnimi končnicami 1  tvore adverbe: § 168.

1. ) Adjektivi in participi 2. deklinacije, ki izpreminjajo gene-
tivni -i  v -e: alt-i alte  visoko, dod-i dode  učeno, pulchr-i pulchre
lepo, liber-i Ubere  svobodno. Bonus  ima bene  dobro, rnalus male,  slabo.

Op. Pomen izpremene: aegre  težko, komaj, plane  celo, sUne  pač, valete  (nam.
valide)  jako, zelo.

2. ) Adjektivi 3. deklinacije izpreminjajo genetivni -s  v -ter:
forti-s forti-ter  hrabro, celeri-s celeri-ter  hitro, feropi-s feroci-ter  srčno.

Adjektivni participi na -ns  izpreminjajo genetivni -tis  v -ter:
pruden-tis pruden-ter  previdno, sapien-tis sapien-ter  modro. — Jed-
nako sollers, soller-tis soller-ter  spretno.

Op. 1 .) Audar  ima audaeter  drzno; difficilis diffimlter  težko; redkeje
difficiliter  in difficile  (vendar je bolje: non facile, vir, aegre)'. neguant, neguiter
zanikamo.

2. ) Nekateri adjektivi 2. dekl. tvore adverbe na -S  in -ter: largus  obilen
large, largiter; humSnus  človešk humane, humaniter; firmus  trden firme, firmiter;
samo na -ter: violentus  silovit violenter, opulentus  premožen opulenter  (od starega
opulens)', fldus  zvest le fideliter  od /idelis ; tlmens  brezumen dementer  od demens;
alius  drug aliter  drugače.

3. ) Nekateri so po razni končnici raznega pomena: rdre  redko, sem ter tje
(o prostoru), rdro  redko; veri  resnično, vero  pak; composite  razložno, composito  po
dogovoru; — certe scio  gotovo, res vem; certo scio  za gotovo (res je, kar) vem.

Druge končnice imenskih in glagolskih adverbov so: § 169 .

1.) -tus: antiguitus  iz davna humanitus  po človeško

divlnitus  po božji naredbi penitus  od znotraj (skozi in skozi)
funditus  iz dna radicitus  s korenino vred.

1  -P,  je končnica zastarelega abl. fem.; -ter  (postavši iz tus)  in -tus  sta
ostanka nekdanje ablativne pripone; im  je akuzativna pripona.

Kermavner,  Latinska slovnica.

7

98 —

§ 170.

§ 171.

2.) -tim (-sim),  ki se pripenja a)  imenskim deblom:

catervatim  trumoma
centuriatim  po centu-
rijah

tributim  po okrajih

furtim  skrivaj
generatim  sploh
gradatim  korakoma

nepravilno:
viritim  mož za možem
po samez
vicissim  vzajemno.

b)  glagolskim deblom po načinu supina:

certatim  v tekmo
nominatim  po imenu
privalim  osebno

separatim  posebe
statim  stoje, takoj
raptim  urno

cursim  hite
passim  sem ter tj e
sensim  polagoma.

Prvotni prislovi  (adv. primitiva) so:

clam  tajno
er as  jutri

demum  še le, stoprav
fere, ferme  skoro
frustrd  zastonj
haud, non  ne
beri  včeraj
iam  uže

mox  kmalu
nimis  preveč
nuper  nedavno
olivn  nekdaj
paene  skoro
padam  očitno
pridem  zdavnaj
porro  naprej
procul  daleč

saepe  često
saltem  vsaj
sat, satis  dosti
secus  drugače
semper  vselej
tandem  na zadnje,
vendar le

temere  nepremišljeno
vix  komaj.

Op. Sem spadajo tudi predlogi, kadar določujejo glagole: ante  pred, tiren,
circum, circiter  okoli, contra  nasproti, čaram  osebno, iuxla  poleg, pone, post  zadaj,
potlej, praeter  mimo, prope, propter  zraven, subter  doli, super  gori, usgue  vedno.

Stopnjevanje adverbov.

Komparativ adverbov slove kakor neutrum (ak.) sing. adjek-
tivnega komparativa; superlativ ima končnico -e.

turrime  brž ko mogoče).

2.) Dva superlativa se končujeta na -o: meritissimo, tutissimo  od merita
zaslužno in tTito  varno.

— 99

Ko relativni adverbi.

a) Krajevni.

b) Časovni.

c) Naeinovni.

§ 172 .

100

§ 173.

§ 174.

Sostavljeni adverbi.

AbMnc  odslej, adhuc  doslej, še, abunde, affatim  obilno, anteči
poprej, cotidie  vsak dan, diinde, dein  potlej, deinceps  zaporedoma,
denique  naposled, denuo (de novo)  znova, dudum  malo prej, dumtaxat
prav za prav, le, hodie (hoc die)  danes, imprimis  zlasti, interdiu  čez
dan, interdum  včasi, interea, interim  med tem, tačas, magnopere  zelo,
nondum  ne še, nudius tertius (nune dies tertius)  predvčeranjim, perinde,
proinde  prav tako, posteči, posthac  potem, postridie  drugi dan, prae¬
ter ea  mimo tega, praeterguam  raz ven, pridie  v dan pred, propterea
za tega delj, prorsus (pro-versus)  v pravo, protinus  nadalje, precej,
guapropter  radi česar, guotannis  vsako leto, rursus (re-versus)  zopet,
scilicet, videlicet (sci, vide licet)  namreč, subinde  zatem, sursum (suh-
versum)  gori, kvišku idr.

2. Predlog, praepositio.

Predlogi so prvotno prislovi in se deloma še tako nahajajo
(gl. §§ 167., 5.; 170., op.); uporaba jih je navezala na dva sklona:
akuzativ in ablativ;  navadno stoje pred svojim sklonom. Rabijo
se tudi v sostavab.

1.) Predlogi z jednim sklonom, in to a)  z akuzativom:

ad, adversus, ante, apud,
circa, circum, citra, cis,
contrči, er ga, extra, infra,

supra, versus

ad  k, do, pri: ad urbem;
adversus (-um)  proti, zoper (pri¬
jateljski in neprijateljski): ad¬
versus rem puhlicam;
ante  pred: ante portam;
apud  pri: apud urbem;
circči, circum  okoli: circa (circum)
urbem;

iuxta  tik: iuxta murum;
ob  zaradi: ob iniuriam;
penes  pri (v oblasti): penes regem;
post (pone)  za, po: post portam,
post mortem;

praeter  mimo: praeter murum;
prope  blizu: prope murum;
pr op ter  zraven: propter urbem;
zaradi, zastran: propter frigus;

inter, intra, iuxtd, ob,
penes, pone, post  in praeter,
prope, propter, per, secundum,
ultra, trans.

citra, cis  tostran: citra montes;
contra  zoper (neprijat.): contra
rem puhlicam;

erga  proti, do (prijat.): er ga rem
puhlicam;

extra  zunaj: extra muros;
infra  pod: infra lunam;
inter  med: inter amicos;
intra,  znotraj, v: intra muros;
per  skozi, po: per urbem; per
legatos ;

sucundum  poleg: secundum nTitu-
ram;

supra  nad: supra lunam;
versus  proti: Romam versus;
ultra  onkraj, za: ultra montes;
trans  črez, čez: trans Danuvium.

101

Op. versus  stoji za svojim sklonom, in to pri mestnih imenih sam, pri drugih
prijemlje pa ad, in  pred akuzativ: ad Oceanum versus  proti oceanu, in Italiam
versus  proti Italiji, Romam versus  proti Rimu.

b)  Predlogi  z ablativom:

a, ab, coram, cum, ex, de,
sine, tenus, pro  in prae.

a, ab, abs  od:  a patre, ab lioste,
ab urbe, abs te;
coram  vpričo: coram indice;
cum  s, z: cum patre;
e, ex  iz: ex urbe, ex boste;

ex me, ex (e) numero;

s, z (c. gen.): de monte;
o: de virtute (loqui);
sine  brez: sine patre;
tenus  tj e do: Tauro tenus;
pro  za: pro patria;
prae  pred, od: prae se,prae lacrimis.

Op. ab, ex  se rabita pred vokali in h  in pogostem pred konsonanti; U  in e  le
pred konsonanti, <X  zlasti pred ustniki (b, p, f, v, m); abs  le pred te,  vendar tudi
a te-, tenus  se sklonu zapostavlja. O mecum  gl. § 97., 6.; o quocum  § 100., 1., op. 1.

2.) Predlogi z akuzativom in ablativom:

in, sub, super.

Na vprašanje kam?  stoji a k., na vprašanje kje? a bi.:

in  v:  in urbem  v mesto; in urbe  v mestu;

sub  pod: sub potestatem  pod oblast; sub potestate  pod oblastjo;

super  nad: super arcem  (krajevno le ak.); super virtute — de virtute.

Nerazstavni  predlogi so:

1. ) amb ((iitrfi)  ob, o: ambio  obhodim, ambages  ovinek, ampledor
objamem, anfractus  ovinek, krivina.

2. ) dis  raz: disicio  razmečem, dildbor  razpadem, diffugio  raz¬
kropiti se.

3. ) por  po: porrigo  pomolim, polliceor  obetam.

4. ) red  nazaj: reddo  nazaj dajem, remitto  nazaj pošljem; zopet:
relego  zopet berem; od: rescnbo  odpišem.

5. ) sed  posebe, raz, brez: sed-itio  vstaja (razstop, razšestje),
separo  odločiti, securus  brezskrben; so  v socors  topoglav, sobrius
trezen, solvo  rešim (nam. se-cors, se-ebrius, se-luo ).

6. ) in (ar-)  ne: sostavlja se le z imeni, ne z glagoli: innoxius
neškodljiv, immdturus  nezrel.

7. ) ne  ne: nescio  ne vem, nemo  (iz ne-hemo — bomo)  nikdo.

8. ) ve  zoperno, brez: vecors  brezumen.

Zastran asimilacije predlogov v sostavah gl. §§ 11.; 13., 2.; 14.

\

§ 175 .

176.

%  177.

102

§ 178 .

§ 179 .

3. Veznik, coniunctio.

Vezniki so izvirno tudi prislovi, ki posredujejo zvezo med be¬
sedami in stavki. Dele se v dve poglavitni vrsti.

1. ) Priredni. Ti so:

a)  vezalni,  copulativae: et, -que, atgue, ac  in; neque (nec)  in ne,
niti; etiam, quoque  tudi;

b)  razstavni,  disiunctivae: ciut, vel, -ve  ali;

c)  protilni,  adversativae: quidem  vsaj, sed  toda, ampak; at
nasproti pak; autem , vero  pa; tamen  vendar;

d)  razložni,  causales: nam, enim, etenim  kajti, saj;

e)  posledični,  consecutivae: ergo  zatorej, itague  torej, igitur  tedaj.
Op. 1.) atque  stoji pred vokali in h  in cesto pred konsonanti, zlasti pred

goltniki c, g, q; ac  le pred konsonanti.

2. ) -que  in -ve  se navezani besedi zaobešata: ter ra marvque  na kopnem in
mokrem, plus minusve  več ali menj.

3. ) quoque, quidem, autem, vero, enim  se zapostavljajo: hic quoque, hic qui-
dem  itd,; navadno  tudi igitur: hic igitur.

2.) Podredni. Ti so:

a)  časovni,  temporales: ut, ubi  kakor, cum  ko, kadar, kar, ut
primum, ubi primum, cum primum, simulatgue  brž ko, kakor
hitro, postguam, posteaguam  potem ko, odkar, pokler, anteguam,
priusguam  predno, dum, doneč, quoad  dokler, guando  kadar;

b)  primerjalni,  comparativae: ut, uti, sicut  kakor; velut  kakor,
na primer; quam  kot, kakor; tamguam, guasi, ut si, ac si
kakor (da);

c)  posledični,  consecutivae: ut  (tako) da, ut non  (tako) dane,
guin  da ne;

d)  razložni,  causales: guia, quod, cum  ker, guoniam  keruže, ker ti;

e)  pogojni,  condlcionales: si  če, sin  če pa, nisi  če ne;

f)  dopustni,  concessivae: etsi, etiamsi, tametsi, guamguam:  če
tudi, dasi, čeprav, akoprem; guamvis  kakor naj, čeprav; licet
naj si, ut  bodi si, cum  ko, dasi;

g)  namerni,  iinales: ut  da, ne  da ne, neve (neu)  in da ne, niti
da, gub  da tem, guominus  da ne, dummodo  da le.

4. Medmet, interiectio.

Klik o o! oh! je splošen izraz vseh živahnejših občutov.
Drugi so:

1. ) Izrazi žalosti: hei (ei), heu (eheu), pro, vae  oj! joj! ah! gorje!

2. ) Izrazi radosti in pobude: lieia (eia)  hoja! ej! ala! hajdi!

103

3. ) Izrazi opozarjanja in začudenja: ecce, en, hem, hui  glej! lej!
dete! ov!

4. ) Izrazi nevolje in graje: ah (a), olie  ah! baha! oho! ojej !

5. ) Izraz zazova: heus  oj! čaj! čuj !

Izrazi uverjavanja so: ne  da, res, le pred zaimkom; hercules,
hercule, hercle  ali mehercules, mehercule, mehercle, medius fidius,  t. j.
me Hercules, me dius fidius  (bog zvestobe) iuvet  za Herkula! bogme!
za boga!

III. Debloslovje.

Poglavje 21 .

Debloslovje je nauk o izvodu in sostavi  besed.

A. Izvod besedi.

Prvotna oblika, iz katere so izrasle besede, imenuje se koren  § 180.
in je vselej jednozložna.  Tako je na pr. am  koren od: am-or,
am-a-o, arn-a-tor, am-a-bilis, am-a-bili-tas, am-icus, am-lcitia.

Besede neposredno iz korena izvirajoče zovejo se korenske
ali prvotne besede (primitiva), na pr. amor, amo, amicus;  a take, ki
se iz korenskih besed izvajajo, imenujemo izvodne  ali drugotne
(derivata), na pr. amdtor  in amabilis  sta izvedeni od amo, amicitia
od amicus.  Oblika, od katere je kaka beseda tvorjena, je njeno
deblo  ali osnova. Deblo je torej ali koren ali s kako pripono po¬
daljšan koren. Ako je deblo glagol, pravi se izvodnim besedam
izglagolske  (verbalia), na pr. amabilis;  ako je pa ime, pravi se
jim iz imenske  (denominativa), na pr. amicitia.  Končnice, ki služijo
v izvajanje besed, zovejo se pripone.

Izvod glagolov.  § 181.

a)  Prvotni glagoli.

Glagoli 3. konjugacije so večinoma korenski; pregibne končnice
pristopajo ali neposredno na koren, kakor ley-o, senb-o,  ali je koren
v sedanjiku okrepljen, kakor cap-i-o, sper-n-o, flec-t-o  (§ 121.).

Glagoli 1., 2. in 4. konjugacije se tvore iz korena s pripono
rt, e, i: am-a-re, mon-e-re, aud-l-re.

Op. Le nekoliko glagolov ima korenski a, e, i: cla-re, sta-re }  fla-re, nU-re }
fd-ri; ne-re, de-le-re, ple-re; t-re, ct-re, qui-re, sci-re.

104

b)  Drugotni glagoli.

§ 182. a)  Izglagolski  in to:

1. ) Večinoma začetni (incohativa), gl. § 148., 1.

2. ) Ponavljavni (iterativa ali frequentativa, tudi intensiva).
Tvore se od supina in gredo po 1. konjug.: cantare (canere), pulsdre
(pellere), citdre (dere);  nepravilno sectdri (sequi).

Supini na -atum  izpreminjajo se v -itare: clamatum cldmitdre,
voldtum volitare.

Op. 1.) Mnogi ponavljavni tvore drugotne ponavljavne (intensiva): cantitUre,
(Hctitttre.  Nekateri se le v tej obliki rabijo: actitare  (ne actUre), liaesitUre, lectitare,
scriptitttre, ventitttre.

2. ) Nepravilno od sedanjikovega debla se tvore: agitUre, fluitUre, scisci-
ttiri  etc.

3. ) Zahtevni (desiderativa); tvore se od sup. na -urio: esurio
(edo), parturio (pario)  porajati, empturio (emo).

4. ) Vzročni (causativa); ti okrepljujejo deblo ter postajajo iz
neprehodnih prehodni: cadere caedere, fugere fugare, placere placare,
sedere sedare.

fjj  Izimenski  (denominativa) 1., 2. in 4. konjug. Na -dre  in
-tre  so zvečine prehodni: donare (donum), laudare (laus), ndminare
(riomen), liberare (liber);  na -ere  neprehodni: lucere (lux), florere (flds).
Iz 3. konjug. jih jo le malo in to na -uo  in -sco: metno (metus),
crebresco (creber).

§ 183. Izvod samostalnikov.

Nekaj samostalnikov konsonantne deklinacije tvorjenih je brez
pripone; sklonilo pristopa neposredno na koren: sdl, sol, mas, rex (reg-s).

Ako pristopi h korenu vokal i  (nom. is, es, e), a, o  (nom. us,
um), u, e  navstajajo substantivi i-, a-, o-, u-,  e-jevske deklinacije:
av-is, orb-is, caed-es, sed-es, nub-es, mar-e; fug-a, terr-a, com-a;
često znači a  delujočo osebo: scrib-a, agricol-a, transfug-a; lud-us,
ferr-um, prdt-um; ac-us, grad-us, gen-u; di-es, jid-es;  v re-s  in
spe-s  je e  korensk.

Mimo teh služi v tvoritev samostalnikov mnogo drugih pripon,
ki se ali glagolskim ali imenskim  deblom pritikajo. Tu se
omenijo le pogostnejše in to zaradi okrajšanja v nominativni obliki.

§ 184. a)  Izglagolski samostalniki.

1.) Delujočo osebo značijo pripone:

a) -tor (-sor)  nastopivši nam. supinske končnice -tum (-sum):
ard-tor  oratar, moni-tor, vic-tor, audi-tor, cur-sor, ton-sor  (nomina
agentis). Isto znači slov. -telj: pisatelj, učitelj.

105

Op. Redki so izimenski: fundi-tor (funda), iani-tor (ianua)  vratar, via-tor
(via), sen-U-tor (senex).

b) -trix  za ženske osebe: vic-trix, geni-trix, vend-trix, inven-
trix. Nu-trix  neposredno iz kor. (s)nu  = vato.

c) -o (-dnis): combibo  sopivec, praeco (— praevoco).

Op. Izimenski: curio, decurio, centurio.

2. ) Sredstvo ali orodje  zaznamujejo:

a) -men, -mentum: medicd-men, medica-mentum, doc-u-mentum,
ali-mentum, instru-mentum.

b) -trum: ara-tram, claus-trum, ros-trum (rod-o).

c) -ulum, -hrum, -bulum, -crum, -culum: cing-ulum, iac-ulum,
delu-brum, pd-bulum, sepul-crum, simuld-crum, guberna-culum, peri-
culum  (prim. peri-tus)  poskus, nevarnost.

3. ) D ej a n j e ali sta n j e značijo :

a) -io, -tio, -sio (-dnis); -tus, -sus: reg-io  mer, (konkretno)
kraj, ac-tio, ra-tio, occd-sio; can-tus, nio-tus, cd-sus, cur-sus.

Op. Ponajveč znači -io (-tio)  nedovršeno, -tus (-sus)  dovršeno dejanje: pro-
gressio  napredovanje, progressus  napredek.

b) -ius, -ium, -tium: gaud-ium, od-ium;  tudi konkretne: fluv-
ius, gen-ius, incend-ium; ini-tium, exi-tium, vi-tium.

c) -tura (-sura): cul-tura, nd-tura, pic-tura;  znači tudi
oblastva: quaes-tura, cen-sura.

d) -or, -os (-oris): hon-or  in hon-os, am-or, tirn-or.  — Neutr.
-us (-oris, -eris): dec-us, frig-us, pond-us.

e) -do, -go (-inis): cupi-do, formi-do; inid-go, ori-go.

f) -teta: tu-tela, corrup-tela.

g) -men (-minis): volu-men, ag-men, flu-men, fulmen  (iz fulg-
men), lu-men  (iz luc-men).

Op. Pripone -tor, -ter, -tro, -tra  so od kor. tar = tvoriti: arator =  oranje
tvorec, culter  črtanje tvpreč (sorod, je -turus: daturus); -ero, -era, -eri, -cer  od
kor. kar = krojiti, tvoriti: sepulerum; -fro, -bro, -bra, -bri, -ber  od kor. bhar
nesti, činiti: lucifer  svetlonoša, delubrum  čiščenje čineč; - fu, -bu, -bo, -ba, -b  od
kor. bhu  biti, postati: tri-bus  tri-bitje, trirod; pro-bus  spredaj bivajoč, krepek;
acer-bus; palu-m-bes (-ba),  golob, ki je p lav (siv).

b)  Izimenski samostalniki.

1.) Kraj, shrambo  kažejo pripone:

a) -ile, -ina: ovile  ovčjak; offic-ina (opi-fic-ina)  delavnica.

b) -arium: aer-drium, plant-drium, semin-arium.

c) -torium, -trinum: terri-torium, pis-trinum  pah, stopa.

§ 185 .

106

d) -tum,  nav. -etam,  kraj, kjer obilo raste: arbus-tum (arbor)
sadišče, dum-etum  trnišče, vin-etum  vinograd, querc-etum  dobrava.

2. ) Lastnost ali stanje  naznanjajo:

a) -tds, -tus: civi-tas, virtus.

b) -tudo: forti-tudo, multi-tudo.

c) -ia, -tia: victor-ia , amici-tia, iusti-tia.

d) -monia, -monium: acri-monia  ostrost, testi-monium  sve-
dočba, Izglagolski: parci-monia  (nav. parsi-mdnia ), queri-monia.

3. ) Razmero ali združenje,  jednako slov. stvo, kaže na
osebna imena pripet:

-tium, -mm: servi-tium  robstvo, sacerdot-ium  svečeništvo, con-
sort-ium  društvo.

4. ) Oblastvo  naznanja -atus: consul-atus, magistr-atus,

sen-atus.

5. ) Pomanjšalne  besede (deminutiva) značijo kako malo,
zalo, včasi tudi uborno, zaničljivo stvar. Pripone za to so:

a) -lus, -la, -lum  1.) za o-  in «-jevska debla; debelski končnik
je vselej o,  če je pred njim e  ali i,  sicer oslabeva v m: alveo-lus
(alveus  korito), ftlio-lus (filius), filio-la (filia), praedio-lum  ( prae-
dium  posestvo), toda nulu-lus (mdus), villu-la  (villa  pristava), oppidu-
lum (oppidum).

Op. Debla na -lo, -la; -no, -na; -ro, -ra  odpahujejo končni vokal, potem
se n  in r  asimilujeta: pulvil—lus (pulvlnus), corol-la (corona), patel-la (patera).
Predidoči u  se izpreminja v e ali i,  za predidočim konsonantom se vriva e: ocel-lus
(oculus), tabel-la (fabula), bacil-lum (baculum), agel-lus (ager), capel-la (capra).
Od puer  je deminutiv puer-ulus  (poet. puel-lus),  fem. puel-la.

2.) za ka-jevska in te-jevska debla, pri kojih je u  vezilo:
reg-u-lus, vdc-u-la, adulescent-u-lus;  okrajšano lapil-lus  iz lapid-
u-lus;  nepravilno cddic-illus (cddex).

b) -culus, -cula, -culum  1.) za konsonantna, zlasti r-, s-,  n-ovska
debla: flos-culus, mater-cula, cor-culum. o  oslabeva v u: arbus-cula
drevesce; tako vselej pred n: homun-culus(komo), oratiun-cula(oratio).

2.) za i-, e-  in M-jevska debla fasci-culus (fascis), ndvi-cula
(ndvis), reti-culum (rete); e  je vselej dolg: nube-cula, vulpe-cula,
die-cula, spe-cula.  Pri deblih 4. konjugacije prehaja u  v i: arti-culus,
versi-culus, corni-culum (cornu).

6. ) Patronimica  (osebna imena po očetu) so sploh grška
ter se končujejo kakor v grščini na:

a) -ides, -ae  od besed na -us, -or, -os  in -s  s predidočim kon¬
sonantom: Priamides (Priamus), Agenorides (Agenor), Cecropides
(Cecrops);  fem. -is,  - idis: Tantalis (Tantalus), Danais (Danaus);

107

b) -Jdes, -ae  od besed na -eus  in -cles: Atrides (Atreus), Neo-
cltdes (Neocles);  fem. -eis, -eidis: Nereis (Nereus);

c) -ades, -ae  iz besed 1 . deklinacije na -as: Aeneades (Aeneas);
-iades, -ae  iz besed na -ius, -es, -on, -o: Thestiades (Thestius),
Laertiades (Laertes), Telamoniades (Telamon), Scipiades (Scipio);  fem.
-ias, -iadis: Thestias (Thestius).

Izvod pridevnikov.

Več pridevnikov jednega končaja se tvori brez pripone nepo¬
sredno iz korena ali debla: trux (= truc-s), deses  (iz de-sed-s ),
discors  (iz dis-cord-s), compos  (iz com-pot-s).

Ako pristopa b korenu ali deblu i  (nom. is, e)  ali o, a  (nom.
us, a, um)  navstajajo adjektivi dveb ali treh končajev: didc-is,
grand-is, mit-is; div-us, fer-us, nov-us.

Druge pripone so podobne samostalniškim.

a)  Izglagolski pridevniki
imajo naslednje pripone:

1 . ) -ax (-acis),  ki znači zmožnost  ali (ponajveč napačno)
nagnenost:  aud-ax, cap-ax, dic-ax, ten-ax; ver-ax  je izimensk.

2. ) -alus,  podobnega pomena: bib-ulus, cred-ulus, garr-ulus-

3. ) -Ms, -bilis  značeč pasivno  (redko aktivno) zmožnost:
doc-ilis, fac-ilis, frag-ilis, md-bilis;  aktivno: terr-i-bilis, fert-ilis.

4. ) -dus  kažoč lastnost  podobno part. prež.: cup-i-dus, rap-
i-dus, av-i-dus, tim-i-dus.

5. ) -bundus  ima nav. ojačeni pomen part. prež.: mira-bundus
čudenja poln, mor-i-bundus  umirajoč.

6. ) -cundus  znači zmožnost, nagnenost: fči-cundus (fari),
ira-cundus (irasci), iu-cundus (iuvdre), vere-cundus (vereri).

b)  Izimenski pridevniki.

1. ) Tvarino  značijo:

-eus, -nus, -neus: aur-eus, ferr-eus; acer-nus, guer-nus  (iz
querc-nus), salig-nus, adamant-i-nus; ae-neus, ebur-neus.

2. ) O b i 1 j e razodevata:

-osus, -lentus: fructu-dsus, glori-osus, labor-i-osus; ion-$k&
debla izgube on: religi-osus; fraud-u-lentus, op-u-lentus, vi-o-lentus.

3. ) Cegavost  naznanjajo:

a) -alis, -dris, -dtilis, -ulis, -elis, -tliš: mort-alis, natur-alis;
consul-aris, milit-aris; agu-dtilis, fluvi-atilis; cur-Ulis (currus); crud-
elis (criidus  surov); civ-ilis, host-ilis.

§ 186 .

§ 187.

§ 188.

108

b) -ius: reg-ius, patr-ius, Mari-ius, Thrae-ius.

c) -arius: aer-drius, agr-arius, legidn-arius.

Op. Odtodi so mnogi subst. značeči osebo, ki se s čim peča: argentarius
menjač denarja, librtirius  prepisovač knjig.

d) -anus: htlm-anus (liomo), mont-dnus, urb-anus, Sull-dnus,
Mari-anus.

e) -inus: div-mus, mar-inus, Iugurth-mus, equ-inus.

f) -ivus, -nus: aest-ivus, furt-ivus; pater-nus.

g) -cus, -cius: belli-cus, civi-cus ; patri-cius, tribuni-cius;
Belgi-cus, Galli-cus.

h) -ticus: rus-ticus, Ligus-ticus.

i) -ensis  kaže na kraj: castr-ensis, circ-ensis, for-ensis.

k) -tinus, -tinus, -turnus, -ternus, -ernus: vesper-tinus, cras-
tinus, diu-turnus, hes-ternus (heri), hodi-ernus.

4.) Posest ali priskrbljenost naznanja:

—tus: ius-tus, robus-tus (robur), vetus-tus, hones-tus (honos),
barba-tus, crini-tus, auri-tus, rostra-tus, avi-tus.

Od lastnih imen se tvore pridevniki na:

a) -eus: Epicur-eus, Pgthagor-eus, Sophocl-eus.

b) -as, -is: Arpin-as, Samn-is.

c) -aeus: Aegaeus, Smgrnaeus.

Op. Rodbinska imena rimska se vežejo z gens, lex  ali imeni javnih naprav
adjektivno: gens Tullia, lex Iulia, via Appia.

B. Sostava besedi.

§ 189. Sostavljenka (compositum) ima dva dela, prvi določuje pomen

drugemu; prvemu pravimo torej določnica,  drugemu osnovnica.
Osnovnica je ali glagol ali ime.

Op. Samo sklopek (Zusammenriickung)  je, kadar uporaba dve besedi, ki sta
med seboj v slovniškem skladu ter ohranjata vsaka svoj naglas, v jedno združi:
rls-publica, ius-iurandum, plgbi-scltum, verl-similis, anim-adverto.  Take besede
se pišejo cesto tudi vsaksebi, nav. res puhlica.

Ako je določnica pregibna, druži se z osnovnico samo njeno
deblo,  pri čemer se debelski končnik razno izpreminja: a, o, u  se
pred konsonanti ponajveč v i  slabe, pred vokali pa izpahujejo:
tubi-cen (tuba), signi-fer  (deb. signo ), corni-ger (cornu), magn-animus
(deb. magno).  Včasi se izpahujejo celo pred konsonanti: prin-ceps
(deb. primo). A  kadar je končnik določnice in začetnik osnovnice
konsonant, potrebuje sostava ali vezila i,  ali se prvi konsonant iz¬
pahne: disc-i-pulus, matr-i-cida; iu-dex  (iz ius-dex).

109

Ker dobivata oba sostavna dela le jeden naglas, nastopa cesto
tudi v osnovnici oslaba vokalov; zlasti oslabeva are:  tubi-cen
(cano), a  v i: in-imlcus (amicus), e  v i: col-ligo (lego); au  se spre¬
vrže v d  ali u: ex-plddo (plaudo), ex-cludo (claado)  in ae  v i:
parri-cida (caedo);  le v haereo  in pertaesum est  se ne izpreminja.

IV. Skladnja.

Poglavje 22.

O skladnosti besed.

1. Subjekt in predikat.

Skladnja (syntaxis) uči, kako se besede v stavek skladajo, ali § 190.
kaj njih oblike v njem pomenijo.

Bitna dela stavkova sta: a)  to, o čemer se kaj izreka, sub¬
jekt;  b)  to, kar se izreka, predikat.

Subjekt  stoji v nominativu  ter je navadno ali substantiv § 191.
ali pronomen; vendar utegne tudi adjektiv ali particip, vsaka nepre-
gibna beseda, infinitiv ali cel stavek subjekt biti: Aquila volat. lile
scribit. Beati sunt possidentes. A littera est. Errare humanum est.
Incertum est , quid cras futurum sit.

Ako je subjekt oseben zaimek, izraža ga latinščina le, kadar
se s poudarkom izgovarja, ali kadar so osebe med seboj ali s kako
drugo stvarjo v nasprotji (§ 97., 1.): Si vales, bene est, ego valeo.

Vos manetis, ego abeo.

Včasi se v latinščini, kakor v slovenščini, subjekt ne izraža,
ker tudi v mislih bistvenega subjekta ni, in to

a)  pri brezosebnih glagolih: pluit  dežuje, illucescit  dani se,
pudet  sram je;

b)  kadar se o nedoločenem številu oseb govori: dicunt  pra¬
vijo, tradunt  poročajo;

c)  v pasivu so vsi neprehodni in nekateri prehodni glagoli
brez subjekta, ker so v aktivu brez objekta: vivitur  živi se, itur
ide se, dicitur  pravi se, ventum est  prišlo se je.

Prij). Vendar ima latinščina cesto splošni subjekt res,  kjer je slovenski stavek
brez subjekta: Ita res est  tako je; male se res habet  slabo je; tecum mihi res est
s teboj mi je opraviti; res eo pervenit, perducta est  do tega je prišlo, se je pripra¬
vilo; res venit ad manus  prišlo je do pestenja.

110

§ 192. Predikat je ali glagolsk ali imensk.

Glagolski predikat se sklada s subjektom v osebi in številu;
imenski pa, če je adjektiv, v spolu, sklonu in številu; no če je
substantiv, v sklonu, in le, če je commune ali mobile, kolikor moči,
tudi v spolu; sicer je v spolu in vselej v številu samostojen: Tempus
fugit. Divitiae dilabuntur. Ver est amoenum. Aguila est regina avium.
Usus  (skušnja) est omniurn rerum magister. Captivi militum praeda
fuerunt.

§ 193. Imenski predikat vežejo s subjektom sklepni glagoli (verba

copulativa); ti so:

1. ) esse,  ki se tudi v prosto copula (sklep) imenuje. V prigo¬
vorih se esse  celo izpušča: Summum ius summa iniuria. Omnia prae-
clara rara. Adi labores iucundi.

Op. Esse  služi tudi sam za predikat: biti, živeti:  Est deus. Ilomerus
fuit multo ante urbem conditam.  Kot predikat se določuje esse  z adverbi, kakor
drugi glagoli: Mihi bene est. Sic est vita hominum.

2. ) Glagoli, ki pomenijo postati, navstati, prihajati (fio,
exsisto, evado),  ostati (maneo),  zdeti se, kazati se (videov): Nemo
fit času bonus. Doctus nemo sine litteris exsistit. Nemo mortalis usque
ad mortem beatus mansit. Tu mihi beatus videris.

3. ) Pasivi: a)  imenovati se, zvati se kaj; h)  postaviti
se, izbrati se, izvoliti se za kaj; c)  imeti se, držati se za
kaj, sloveti; d)  nahajati se, spoznati se; e)  dati se, jemati se.

a) appellor, dicor, nominor, vocor, salutor, perhibeor, inscribor  (naslov imeti);
b) fio, efficiOr, creor, eligor, declaror, renuntior; c) habeor, existimor, iudicor,
putor, censeor, ducor, feror; d) invenior, reperior, cognoscor; e) davi, sumov.

Cicero consul fadus, creatus est. Homines raro in vidoria grati
reperiuntur, cognoscuntur.

§ 194. Kadar je infinitiv ali cel stavek subjekt, stopi adjektivni

predikat v neutrum: Dulce est pro patria mori. Mihi pergratum est,
quod venisti.

Op. 1.) Adjektivni predikat se včasi ne sklada s subjektom, nego stopi v ne¬
utrum; tedaj ima pomen substantiva: Caesar erat omnia. Triste  (strah) lupus sta-
bulis. Omniurn rerum mors est extremum  (konec).

2. ) Adjektivni predikat v superlativu s partitivnim genetivom se ravna v spolu
navadno po subjektu, a le tedaj po partitivnem genetivu, kadar stopi subjekt na
konec: Indus est omniurn fluminum maximus. Velocissimum omniurn animalium
est delphinus.

3. ) Sklepni glagol se včasi ne ravna po subjektu, nego po predikatu, če je
temu bližje: Athenae elarissima urbs Graeciae fuit. Non omnis error stultitia di-
eenda est.  — Potrebno  je to, če je subjekt infinitiv ali cel stavek: Contentum
suis rebus esse maximae sunt divitiae.

in

Prip. Slovenski glagol biti  je pogosto brez slovniškega subjekta in logični
subjekt mu stoji v trdilnih stavkih v ak. (ali nom., ne da bi se glagol z njim
skladal), v nikalnih vselej v genetivu, dočim se latinski esse  vsakdar pravilno
s subjektom sklada: Bilo je sila ljudstva magna vis hominum fuit.  Ljudi velika
množica je bilo pri njem hominum magna multitudo fuit apud eum.  Nikogar ni
bilo pri njem nemo apud eum fuit.  — Kakor biti  sklada se tudi mankati  deesse:

Žita je mankalo frumentum deerat,  in v zvezi s subjekti, ki značijo množ, in
z glavnimi števniki od pet dalje vsi glagoli sploh: Ljudi cela drhal se je nateplo
hominum magna turba confluxit (congressa est).  Deset vojakov je bilo ranjenih
decem milites vulnerati sunt.

1. ) Ako je subjekt skupno  ime  (collectivum), se predikat § 195.
včasi ne ravna v spolu in številu po slovniški obliki kolektiva, nego

po njegovem pomenu (constructio ad sensum, '/.ara avvsaiv)'  nahaja
se ta sklad zlasti pri Liviji in pesnikih: Magna pars nostrorum mili-
tum vulnerati aut occisi sunt. Caesi sunt hostium duo milia ducenti.

2. ) Ce se jedninskemu subjektu pridruži še drugo ime s pred¬
logom eum,  stoji predikat takisto pogosto v pluralu: Ipse dux eum
aliguot princibus capiuntur  (pa tudi capitur).

Op. Jednako se nahaja pri utergue, quisque, alius  — alium, alter  — alterum,
partim  — partim  predikat večkrat v pluralu: Utergue eorum exercituni ex castris
educunt. Alius alium in pugna trucidaverunt.

Pri dveh  ali več  jedninskih subjektih stoji predikat v plu-  § 196.
ralu:  Isocrates et Gorgias ad summam senectutem vixerunt. Bene-
ficium et gratia homines inter se coniungunt.

Vendar utegne predikat v singular  stopiti:

1. ) Kadar se subjekti v jedno celoto povzemajo, ker so si po¬
dobni ali sorodni pojmovi: Religio et fides anteponatur amicitiae. Se-
natus populusgue R. decrevit.

2. ) Kadar se predikat najbližjemu prilaga, zlasti če stoji po-
četkom stavka ali pri onem subjektu, ki se poudarja: Intercedit M.
Antonius, Q. Cassius, tribuni plebis. Homerus fuit et Iiesiodus ante
Romam conditam.

3. ) Kadar velja vsakemu subjektu posebe: Speusippus et Xeno-
crates et Poletno nihil ab Aristotele dissensit.  — Zlasti nastopa to
a) v  nasprotji: Legiones ipse dictator, magister eguitum suos eguites
ducit; b)  v razstavni zvezi z aut  ■— aut, vel  — vel: In hominibus
iuvandis aut moreš spectari aut fortuna solet.  ■— V zvezi z et  — et
ali negue  — negue  utegne singular ali plural stati.

Ako je pa jeden subjekt v pluralu,  onde stopi predikat ali
v plural ali se ravna po bližjem singularu: Frons, oculi, vultus saepe
mentiuntur. Cottae consules senatusgue assensus est.

112

197.  1.) Pri dveh ali več subjektih jednakega spola  stoji predi¬
kat v tem istem spolu: Pater et filius mortui sunt; mater et filia
mortuae sunt. Grammatice quondam et mušice iunctae fuerunt.

Op. Ženska stvarna imena imajo skupni predikat eešče v neutru plur.:
Nox atque praeda  (plenjenje) castrorum hostes remorata sunt.

2. ) Pri dveh ali več subjektih nejednakega spola  stoji
predikat v moškem spolu, če so živoča bitja, v srednjem množinskem
pa, če so neživoče stvari: lam pridem pater et mater milii mortui
sunt. Arniči sunt pavones et columbae. Divitiae et honores incerta et
caduca sunt.

Op. Često se ravna predikat v spolu in številu po bližjem subjektu: Cinge-
torigi principatus et imperium traditum est.

3. ) Ako so subjekti osebe in stvari raznega spola,  ima
spol oseb prednost: Rex regiague classis una profecti sunt.  Ali se
ravna predikat po bližnjem subjektu ter stopi v singular: Thrasg-
bulus a tijrannis contemptus est aique eius solitudo.

Op. Primere kakor: NaturU inimiea sunt inter se libera civitas et rex  re¬
publika in monarhija sta si po naravi sovražni stvari, soditi je po § 194., op. 1.

4. ) So-li naposled subjekti po osebi  različni, to ima prva oseba
pred drugo in tretjo, druga pred tretjo prednost: Si tu et Tullia
valetis, bene est; ego et Cicero meus valemus.

Op. A tudi tu se včasi predikat k jednemu subjektu postavlja in pri drugih
v mislih dodaje: Vos ipsi et senatus freguens resttiit.

2. Skladnost zaimkov.

198. 1.) Zaimki se rabijo ali pridevno in skladajo s svojim substan-
tivom v spolu, sklonu in številu: hic vir, illos homines, quibus auxiliis,
ali nadomestujejo substantive ter se ravnajo v spolu in številu po
nadomestovancih, sklon jim pa zavisi od stavka, v katerem stoje:
Magna vis est in virtutibus; eas excita, si forte dormiunt. Gallia est
omnis divisa in partes tres, quarum unam incolunt Belgae.

Op. Ako se zaimek ne odnaša na jedno samo besedo, nego na cel stavek,
to stopi v neutrum in nam. quod  se rabi često id quod: Pelo, ut eum diligas; erit
id miki gratum. Pompeius, quod (id quod) mihi summo dolori est, mortem obiit.

2.) Ce se odnaša demonstrativ ali relativ na več substantivov,
veljajo v § 197. o predikatu dana pravila: Pater et mater, qui
mortui sunt; grammatice et mušice, quae iunctae fuerunt; divitiae et
honores, quae caduca sunt.

Op. 1.) Constructio ad sensum  je tudi pri zaimkih v porabi. Tako utegne
a)  za kolektivom zaimek v plur. stati: Caesar equitatum omnem praemittit, qui
videant; b)  zaimek utegne v neutru stati, dasi se odnaša na mase. ali fem.: Cum

113

Pompeio in sermonibus de re puhlica versatus sum, quae non possunt scribi;
c)  namesto zaimka s predlogom se utegnejo, toda redko pri osebnih imenih, krajevni
adverbi (ibi, inde, eo; ubi, unde, quo)  rabiti: Unde (= a quo) discerem, nemo fuit.

Potrebno je to pri mestnih imenih: Corinthus, ubi fui, unde veni, quo veni,  nam.
cesar utegnemo reči: C., in qua urbe, ex qua urbe, in quam urbem  etc.

2. ) Relativni zaimek se ravna pogosto po apozieiji odnosne besede: Flumen
Scaldis, quod influit in Mošam  poleg flumen Rhenus, qui agrum Helvetium a Ger-
manis dividit.

3. ) Glagol relativnega stavka stoji v osebi  odnosnega stavka kakor v slov.:

Tu, qui omnibus ignovisti, etiam mihi, qui maestus ad te confugi, veniam dobiš.

1. ) Ako ima demonstrativni ali relativni zaimek pri sebi pre- § 199.
dikativni substantiv, sklada se z njim  v spolu in številu: Haec est
nobilis ad Trasumenum pugna. Pompeius, q_uod imperii lumen fuit,
interfedus est.

Op. Relativni stavek je tu podoben apozieiji in relativ se da tolmačiti z de-
monstrativom (in et, anteni): Thebae ipsae, quod  (in to ali to) caput Boeotiae est,
in magno motu erant.

2. ) Vendar se zaimek ne sklada s predikativnim substantivom,

a) če  mu je ta bistveno določilo, na pr. lastno ime: flumen, quod
appellatur Tamesis; in ea parte Italiae, quae Latium appellatur;

b)  kadar se predikativni substantiv zaimku ne prireka, nego odreka:

Non sopor illud erat.

Op. Ako se s quid?  po bistvu ali pojmu osebe ali stvari vpraša, se zaimek
ne ravna po predikativnem substantivu, nego ostaja v neutru: Quid est animus?

Quid est pietas, nisi grata voluntas erga parentes ?

3. Skladnost atributa in apozicije.

Atribut  imenujemo vsak nominalni pridevek,  ki je kot § 200.
bistveno določilo s svojim substantivom v j eden  pojem združen:
vir iustus ; Numa rex; Athenae urbs; dies tertius; Ule puer; vidus
hostis.  Atribut utegne tedaj biti substantiv, adjektiv, numerale, pro-
nomen ali particip.

1. ) Je-li atribut substantiv, to stoji ponajveč v gen. ali abl.
qualitatis ali s predlogi: vir magni ingenii; pugna ad Cannas  (§ 271.,
op.). Ako ima pridejani substantiv adjektiven pomen, stoji s svojim
substantivom v jednakem sklonu in, kolikor moči, tudi v jednakem
spolu in številu (prim. slov. ptica pevka, studenec ograjcnec); slove¬
nijo se taki atributi pogosto adjektivno: proavi reges  kraljevi pra¬
dedi; exercitus vidor  zmagovito vojstvo; servus senex  star suženj.

2. ) Adjektivni atribut se sklada s substantivom v spolu, sklonu
in številu ter stopi, kadar se posebno ne poudarja, za substantiv:
vir bonus.

Kermavner, Latinska slovnica.

8

114

Op. 1.) Ako pripada adjektivni atribut k več substantivom raznega spola ali
števila, ponavlja se ali pri vseh ali postavlja samo k jednemu ter z njim sklada:
Semproniae multae facetiae multusque lepos inerat. Hominis utilitati agri omnes
et maria parent.  Participi, zlasti v absolutnem ablativu, stavijo se, kakor predikati,
v plural: C. Graccho et Fulvio Flacco interfectis.

2. ) Ako zaznamujeta dva atributa različne lastnosti taistega imena, stoji sub-
stantiv v singularu: bellmn Punicum et Hispaniense.  Poredko, zlasti pri legio,  se
rabi tudi plur.: legio tertia quartaque  ali tertia et guarta legiones.  Jednako stopi
priimek, ki velja dvema ali več osebam, v plural: Ti. et C. Gracchi.

3. ) Kot distributivni  atributi, ki posamične osebe ali dele poudarjajo,
pristopajo često k pluralom quisque, utergue, alius, alter, pars  ter uplivajo včasi
celo na število predikatovo: Servius edixit, ut omnes cives R. in suis quisque armis
in carnpo Martio adessent. Poetae suum quisque opus considerari vult.

§ 201.  Dopolnilen ali predikati ven se imenuje atribut, ki se

osebi ali stvari le z ozirom na predikat pridevlje, ker naznanja
lastnost, katero je substantiv med dejanjem  imel. V slov. se mu
včasi kot dodaje ali se s prislovnimi izrazi sloveni: Cato senex hi-
storias scribere instituit  C. kot starček, v svoji starosti.

§ 202. Kot predikativni atributi se navadno rabijo:

1. ) Substantivi,  ki značijo dobo  življenja, puer, senex,  ali
o b 1 a s t v o: consul, praetor, iudex: Ego non eadarn volo senex, quae
puer volui. Cicero consul coniurationem Catilinariam patefecit. Puer
in forum veni.

2. ) Adjektivi  (part., numer.), ki naznanjajo red ali število,
telesno ali duševno stanje;  v to služijo pogosto tudi slovenščini
atributi: prior  prej; primus  ali princeps  najprvi; ultimus  ali extremus
poslednji, zadnji, naposled, nazadnje; superior  kot zmagalec; inferior
kot zmaganec; medius  srednji, v sredi; proximus, unus, solus, totus;
freguens  pogosto; rarus  redko; vivus  živ, za življenja; mortuus
mrtev, po smrti; absens  odsoten, v odsotnosti; praesens  prisoten,
osebno; prudens  ali sciens  vedoma; imprudens  ali nescius  nevedoma;
lihem  rad, invitus  nerad idr. Priori Remo augurium venisse fertur.
Hannibal princeps in proelium ibat, ultimus excedebat.

Op. 1.) Prelagaje na latinsko prislove: najprej, poprej, naposled idr. je paziti,
katera beseda se poudarja ter po njej atribut uravnati, na pr.

oče je ta list najprej bral (potlej drugi) pater liane epistulam primus legit;

oče je ta list  najprej bral (potlej kaj drugega) pater liane epistulam pri-
mam legit;

oče je ta list najprej bral  (potlej prepisal) pater liane epistulam primum legit.

2.) Tudi latinščina pristavlja takim atributom ut, velut, tamguam, guasi
kot, kakor,  če subst. ni v resnici to, kar atribut izreka, nego se temu le primerja,
ali če se izreka, da velja predikat le z ozirom na ta atribut, pri čemer ut  (drugi se

115

tako ne rabijo) ali dokazuje ali omejuje: Aeggptii canern et felem ut deos
colunt. Gloria virtutem tamquam umbra sequitur. Diogenes liberius ut Cijnicus
(kot cinik, ker je bil e.) locutus est. Meneclides fuit satis exercitatus in dicendo,
ut Thebanus scilicet  (kot Tebljan seveda = kolikor utegne T. biti).

3.) Tudi kraj  in čas  se zaznamuje, zlasti pri pesnikih s predikativnimi
atributi: Lupus nocturnus obambulat. Apuila sublimis abiit.

Apozicija se imenuje oni atribut, ki ni s substantivom v § 203.
j e de n pojem ubran, nego mu le v dopolnilen ali pojasnilen opis
pristavljen. Apozicija se daje redno v postranski stavek razširiti:

Numa, rex Eomanorum = Numct, qui rex R. er at.  Apozicija se
sklada s substantivom v sklonu in, kolikor moči, tudi v spolu in
številu: Socratem, sapientissimum virum, Athenienses interfecerunt.

Hoc te docuit usus, magister egregius.

Op. 1.) Predikat se pogosto ne ravna po subjektu, nego po apozičiji (atributu).

To nastopi vselej,  kadar je apozicija osebno ime: Duo fulmina imperii Romani,

Cn. et P. Scipiones, subito in Hispania exstincti occiderunt;  redno  tudi pri apozi-
cijah oppidum, civitas, urbs: Corioli opidurn captum est. Apiolae, urbs Latinorum,
a Targuinio rege capta est.  — Nalik temu je: Corinthum potres vestri, totius
Graeciae lumen, exstinctum esse voluerunt. Atheniensium urbs ut propugnaculum
oppositum est barbaris.

2.) Kadar pristopi k substantivu v apozičiji relativen stavek, jemlje se sub-
stantiv navadno v ta stavek. Le če se apozicija posebno poudarja, zlasti pri vir,  se
to opušča: Mota sunt Castra, quae res  (nam. res, quae) Romanis auxit timorem.

Toda: Dictator dictus est Servilius, vir, cuius providentiam experta civitas erat.

Poglavje 23.

O porabi sklonov.

A. Nominativ.

Nominativ imenuje osebo ali stvar, katera dejanje vrši ali vršiti § 204.
daje, ter je sklon slovniškega subjekta  in z njim skladnega imen¬
skega predikata  (gl. § 191. in nasl.).

Op. Samo v skladu acc. c. inf. stoji subjekt in, če je v stavku infinitiv sub¬
jekt imajoč pri sebi imensk predikat, tudi imenski predikat v akuzativu: Leges ad
salutem civium inventas esse constat. Non esse cupidum pecunia est.

B. Vokativ.

V vokativ stopi ogovorjena  oseba ali stvar. Vok. navadno § 205.
nima prvega mesta v stavku: Vincere scis, Hannibal, victoria uti
nescis;  vendar stopa na prvo mesto v slovesnem ogovoru ali strastnem
vskliku: Patres conscripti, Micipsa, pater meus, moriens miki prae-
scripsit. Quinctili Vare, redde miki legiones meas!

8 *

116

0  se pred vokativ v prozi samo v živahnejšem govoru po¬
stavlja : O fortunate adulescens , qui tuae virtutis Homerum praeconem
inveneris!

Op. Izimši deus  se nahaja nominativ nam. vokativa le pri pesnikih in redko
v prozi v slovesnih ogovorih: Agedum, pontifex publicus populi Romani, praei
verba! Audi tu, populus Albanus!

C. Aknzativ.

206. Akuzativ je sklon direktnega ali bližnjega objekta,  zazna¬
mujoč v obče osebo ali stvar, čez katero se dejanje razteza, in je
ponajveč od glagolov zavisen.

Objekt je ali vnanji,  t. j. zunaj dejanja, katero ga zadeva,
stoječ: colo agrum  obdelujem polje, ali notranji,  t. j. v dejanji
samem že zapopaden: pugnam pugno  boj bijem.

1.  Vnanji objekt zaznamuje akuzativ pri prehodnih (transitivnih)
glagolih: Romulus urbem Romam condidit.

Op. 1.) Pretvorjen v pasiv postaja objektov akuzativ nominativ, dočim stopa
aktivni subjekt v ablativ, če je neživoč, brez predloga, če je živoč, s predlogom a:
A Romulo urbs Roma condita est. Victorem a ničto superari saepe videmus. Studiis
adulescentia alitur.

2. ) Nikalni stavki imajo v slovenščini direktni objekt v genetivu, v latinščini
vselej v akuzativu: Necessitas non habet leges.

207. Nekatere prehodne  glagole latinske slovenimo pogosto z ne¬
prehodnimi: . , . o  * ,

r  1.) cteguo, iuvo, admvo,

fugio / deficio , 5
sequor, 6  sector,~ imitor. 8

Kakor prosti fugere  in sequi  skladajo se tudi sostave: defugere, effugere
ubežati, uiti; subterfugere  odtegniti se; consegui  doiti, dobiti; prosegui  spremljati
idr. razven obsegui  ustreči, pokoren biti, ki ima dativ (voluntati tuae).

Nemo mortem effugere potest. Fortes fortuna adiuvat. Eguitem
velocissimi pedites cursu aequare possunt. Hostes tela deficere coeperunt.
Satis deos coluit, quisquis irnitatus est.  (Toda animo deficio  srčnost
izgubljam.) — Adiuvor  pomaga se mi, adiuvaris  pomaga se ti itd.

Op. 1.) «Bežati iz» pravi se vselej effugere ex (manibus , car cer e , proelio).
— Deficere ab aliguo  izneveriti se komu, ad aliguem  pribegniti h komu. — Nam.
aeguccre  se rabi tudi aequiperare,  toda v poznejši prozi; aeguare cum virtute for-
tunam  izjednačiti srečo z zaslugo; aeguare solo  (dativ) do tal podreti. — Kakor
imitari  se sklada navadno tudi aemulari  skušati se s kom in adulari  hliniti se,
prilizovati se komu; aemulari  zavidati ima dativ osebe.

1  jednačiti se s kom, doseči; 2  in 3  pomagati komu, podpirati ga; 4  bežati
pred kom, ogniti se koga; 5  izmanka komu, zapušča ga; 6  iti za kom, v sled koga,
spremiti, 7  slediti komu, spremljati; 8  ravnati se po kom, posnemati ga.

117

2.) Pa še pri mnogih drugih prehodnih glagolih se razlikuje lat. od slov.:
circumspicio auocilium  oziram se po pomoči; consolor dolorem alicuius  tolažim koga
v žalosti; curo omnia  brigam se za vse; desidero gloriam  hrepenim po slavi; excuso
morbum  izpričavam se z boleznijo; exspecto collegas  čakam tovarišev; gratulor dud
victoriam  (tudi de victoria)  čestitam vodji (na zmagi) zaradi zmage; minor  ali mi-
nitor alicui mortem  pretim, grozim komu s smrtjo, toda ferro  z mečem; paro bellum
napravljam se na vojno; sortior provinciam  žrebam za pokrajino; specto praedam
prežim na plen; uldscor inimicos  maščujem se nad neprijatelji, patrem  zaradi očeta,
iniuriam  maščujem krivico.

2.) Objekt v akuzativu imajo brezosebni  glagoli:
fallit, fugit, praeterit,
decet atque dedecet.

fallit me, fugit me, praeterit me  neznano mi je; decet me  spodobi
se mi, pristoji se; dedecet me  ne spodobi se mi. — Oratorem irasci
minime decet; oratorem irasci dedecet.

Op. Pri decet, dedecet  utegne tudi neutrum  pronomina ali adjektiva subjekt
biti: koc decet, haec decent. Parvum parva decent.  — Ako je subjekt substantiv,
rabi se bolje convenit, decorum est  idr.: Viris tabor convenit.

O brezosebnikih piget, pudet, paenitet , taedet, miseret  gl. § 240.

Prehodni  postajajo v latinščini, kakor v slovenščini, mnogi § 208.
neprehodni glagoli po sostavali s predlogi: loqui cum aliguo  govo¬
riti s kom, allogui aliquem  ogovoriti koga; pugnare  vojevati, ex-
pugnare  izvojevati; venire  priti, invenire  najti itd.

Zlasti nastopa to pri glagolih premikanja  in stanja, in sicer:

a)  Redno pri sostavah s circum, per, praeter, trans:

circurnire aciem  obhoditi vojni red; circumvenire kostem  obkrožiti

sovražnika; circumsedere oppidum  obsedati mesto; percurrere agrum
prepotovati ozemlje; praeterire hortos  mimo vrtov iti, — aliquid silentio
molče preskočiti kaj; praetervehi locum  voziti se mimo kraja; transire
flumen  prestopiti reko idr.

Op. Pri circumducere, traducere , traicere, transportare,  kojih simplex je
prehoden, stoji poleg objekta tudi kraj, okoli katerega ali čez kateri se kaj pelje,
v ak. Vendar je treba, ako se cilj pristavi, predlog ponoviti. Caesar exercitum
Rhenum transportavit.  Ak. kraja ostaja v pasivu: Exercitus a Caesare Rhenum
transportatus (transiectus) est.  Toda: Caesar ab Ariovisto postidavit, ne quam ho-
minum muUitudinem amplius trans  Rhenum in Galliam traduceret. Transmitto
se sklada le z jednim ak.: exercitum transmitto, sinum tv.,  ne: exerdtum sinum tr.

b)  Ponajveč v prenesenem  pomenu so prehodni  glagoli

sostavljeni z at/, ante, con, in, ob, sub;

pri pravem  pomenu se predlog rad ponavlja (§ 220., op. 2.)

adire ad aliquem  h komu pristopiti, ad urben  bližati se mestu; adire aliquem
obrniti se do koga (proseč, prašajoč); adire urbes, oppida, terras  iti v, obiskati;
adire pericida, labores  lotiti se.

118

aggredi (adoriri) kostem  napasti; aggredi ad dicendum  lotiti se govorjenja,
■ ad rem puhlicam  nastopiti državno službo.

adscendere murum, in murum  stopiti na zid; conscendere navem (in navem).

antegredi signa  iti pred zastavami.

coire societatem  skleniti zavezo; pas. societas coitur.

convenire aliguem  priti h komu, obiskati ga; convenit alqd alicui (ad, in
aliguid, aliquem)  prilega se, primerno je čemu, komu; convenit miki tecum de aliqua
re  ali res convenit miki tecum, inter nos  dogovorjeno imam s teboj, zlagava se;
condiciones conveniunt  pogajamo se.

in ir e urhem (in urhem)  stopiti v mesto, societatem  skleniti zavezo magistratum
nastopiti oblastvo, proelium  začeti, consilium  storiti sklep, gratiam ah aliguo (apud
aliquem)  omiliti se komu, rationem  preračuniti.

ingredi urhem (in urhem)  stopiti v m.; iter  pot nastopiti.

excedere ordinem, modum  prekoračiti (bolje modum transire, extra modum
prodire).

egredi  stopiti iz, finibus, ex finibus  (redkeje fines).

obire terras  obiskati, res suas, negotia  opravljati, diern supremum, mortem
življenje skleniti, smrt storiti.

suhire tectum  iti pod streho, labores  na se vzeti, invidiam  nakopati si, poenam
podvreči se kazni.

c)  Sosebno je paziti na sostave z ante  in prae,  ki pomenijo
preteči, prehiteti, prekositi, odlikovati se; anteire, ante-
cedere, praecurrere aliquem  in alicui; praecedere  samo aliquem;
praestare, antecellere alicui; excellere c eter is  (nikdar singular); pa
tudi praestare, excellere inter (omnes, aequales); florere praeter ceteros.
V pasivu se rabi od vseh teh le inf. anteiri.

§ 209. Mnogi neprehodni  glagoli se utegnejo prehodno  rabiti,

zlasti glagoli, ki zaznamujejo največ nepovoljne čute (afekte): dolere,
lugere  žalovati nad ( maerere  togovati po, queri, conqueri  tožiti na,
lamentari  tarnati nad) mortem patris; deflere  objokovati casus; horrere
trepetati pred conscientiam; mirdri  (nav. admirari)  čuditi se komu
se ipsum; ridere (irridere)  smejati se komu; ludere  rogati se čemu
inconstantiam: Sequani Ariovisti crudelitatem horrebant.

Op. Celi pasiv ima le ridere ; od drugih se nahaja samo gerundiv (dolendiiSj
horrendus  etc.).

§ 210. II. Notranji objekt zaznamuje akuzativ pri prehodnih, češče
pa pri neprehodnih glagolih. Notranji objekt je;

a)  z glagolom soroden  substantiv navadno z atributom:
claram pugnam pugnare  slaven boj biti; vitam iucundam, vitam exsulis,
deorum vivere; mirum somnium somniare.  Brez atributa: Soli sapientes
sunt, si servitutem serviunt  (če so pravi pravcati sužnji), reges.

b)  z glagolom soznačen  substantiv navadno z atributom: aetatem
miseram vivere; proelium atrox pugnare; viam tridui procedere.

119

Pasiv:  pugna inclita pugnata, proelium male pugnatum.

c)  natančneje  določilo glagolovo: sitire sanguinem, honores
žejati, hlepeti po krvi itd.; olere crocum, malitiam, redolere 'vinum,
antiguitatem  dišati po žefranu itd.; sapere herbam, resipere picem
slast imeti po zelišči, po smoli; scelus, crudelitatem anhelare  zlobo,
okrutnost dihteti.

d)  učinek glagolskega dejanja: foedus ferire  zavezo skleniti
(— feriendo hostiam foedus facere).  Prim. slov. jamo kopati.

1. ) Pogosto se rabi neutrum  pronomina ali števnega adjek- § 211.
tiva (urnim, multum, plus, plurimum, tantum, guantum, nimium, omnia,
pauca)  kot notranji  objekt pri glagolih, ki sicer ne prijemljejo
akuzativa: id laetor  tega se veselim (sicer ne eam rem,  nego ea re,

de ea  re); hoc non dubito o  tem ne dvojim (de hac re); id unum
studeo  na to jedrno težim (ei uni rei); multum prosum  mnogo ko¬
ristim; nihil utor nič  ne rabim.

2. ) Pri prehodnih glagolih se snideta tako dva ak., osebe in
stvari:  hoc te hortor  ali moneo  tega te opominjam; id te cogo  k temu
te silim; plus te diligo.  V pasivu ostaja ak. stvari: haec monemur;
id cogi non possum  k temu se ne dam siliti.

Akuzativ dvojnega objekta, osebe in stvari  imajo glagoli: § 212.

1. ) docere, edocere  učiti, naučiti koga kaj in celare  tajiti, skri¬
vati komu kaj: Cato senex ipse filiurn litteras  docuit. Non celavi
te ser m onem  hominum.

Op. 1.) Docere  prijemlje tudi inf. za dopolnilen objekt: Doceo te latine loqui.

— V pasivu  nima v dobri prozi stvarnega objekta v ak., nego se nadomestuje
z discere aliquid ab aliquo  ali institut (imbui) aliqua re. Pericles a Damone mu¬
šicam didicit  ali mušica (musicis) institutus est;  ali je inf. objekt: Docemur latine
loqui.  Part. doctus  se rabi ali brez stvarnega objekta: nos a Graecis docti  (izobra¬
ženi), ali z abl. instr.: Graecis litteris doctus  na grško književnost učen, ali z inf.:

Graece loqui doctus,  okrajšano Graece doctus;  sicer je adj. — Orodje, na katero se
kdo uči, stopi v abl. instr.: fidibus docere alqm  na gosli učiti, fidibus discere;
equo armisque docere.

2. ) Docere,  edocere  naznaniti  ima v aktivu in pas, stvarni objekt v abl.
z de: aliquem de adventu hostium docere.  Tudi celare  ima v pomenu tajiti, ne
povedati v aktivu često stvarni objekt v abl. z de;  v pas. je to v obeh pomenih
pravotno: Bassus me de hoc libro celavit. Maximis de rebus a fratre celatus es.

Pač pa hoc, id celor; multa doctus  mnogo zveden, cuhcta (— de cunctis rebus)
edoctus  (§ 211.).

2.) poscere, reposcere, jiagitare  zahtevati;  vendar stopi oseba
češče v abl. z ab,  kar je v pasivu sploh in pri postulo  (tirjati) tudi
v aktivu pravilno. Verres Milesios navem poposcit. Caesar Aeduos

120

frumentum flagitabat. Amicns ab amico nihil nisi honestum postulabit.
Noli ab altero vitae rationem reposcere, gui non possis reddere tuae.
Postulatur a te iam diu vel flagitatur potius historia.

3.) orare, rogare  prositi in rogare, interrogare
vprašati, vendar samo tedaj, kadar je stvarni objekt n e utr um
pronomina:  hoc te or o, illud vos rogo  (prim. to te prosim); inter-
rogo te guaedam geometrica;  pasiv: hoc oraris, illud rogamini; inter-
rogatus es guaedam  etc. Sicer le z j e d n i m akuzativom : or o , rogo
prosim aliquid ab aliguo:  auxilia a sociis;  pasiv: auxilia a sociis
orcmtur, rogantur; rogo, interrogo  vprašam aliguem de aligua
re:  quid me rogaš de rebus molestis? interrogavit me de consilio meo
(interrogatus sum de consilio meo).  — Izjemo dela le uradni  rek:
sententiam rogare aliguem  (pasiv: sententiam rogatur aliguis)  za mnenje
vprašati : Pompeius primus sententiam rogabatur.  Sicer se pravi:
vprašam koga za mnenje interrogo, rogo aliguem, guid sentiat.

Op. 1.) Peto ali gui d ab aliquo  prosim koga česa: A te opem petimus.
Petere aliguem  napasti koga, aliguid  dosezati, iskati. — Precor deos  molim bogove
(z zavisnim stavkom) in aliguid a diis  česa (za kaj) bogove.

2.) Consulere  (za svet vprašati) in percontari  (izpraševati) aliguem de
aligua re  (kakor interrogo ); gua er er e ali guid ex (ab, de) aliguo; per¬
contari  (sciscitari  pozvedati) aliguid ex aliguo  (kakor guaero ): Caesar eadem,
guae antea ex Lisco guaesierat, secreto guaerebat ab aliis.

§ 213. Akuzativ objekta in predikata navstane, ako se imenski pre¬
dikat odnaša na vnanji objekt. To se godi pri mnogib glagolih, ki
pomenijo koga za kaj narediti z dejanjem, besedo, mislijo.
V pasivu stopita po § 193., 3. oba akuzativa v nominativ. Taki
glagoli so:

a)  imenovati, zvati koga kaj: aliguem peregrinum, seneni
dicere, vocare, nominare; aliguem felicem appellare, dicere. Pgthagoras
primus se appellavit philosophum. Cautum se timidus vocat.

b)  narediti, postaviti, izbrati za kaj:  aliguem peritum
bellifacere (efficere, reddere); aliguem certiorem facere  sporočiti komu
(rei alicuius  ali de re aligua); declarare, creare aliguem consulem;
constituere, creare aliguem regem; eligere, designare aliguem ducem;
nominare aliguem augurem. Populus P. Numam regem creavit.

Stalni izrazi: Dictatorem dicere  (creare), flaminem pr o d er e, senatorem
leg er e, virginem (VestčUem) capit  pontifex maximus, c o op to augurem.

Op. Narediti koga iz koga za kaj aliguem facere aliguem ex aliguo: te locu-
pletern ex paupere facio.  — Reddo  se rabi le z adjektivi in ne v pasivu:
peritum beli i facio, efficio, reddo;  pas . peritus belli fio  ali vfficior  {ne reddor).  Toda
le certiorem facio, certior fio.

121

c)  imeti, čislati, proglasiti za kaj: victoriam praeclaram
ducere, putare, existimare; aliguem kostem iudicare. Nemo credit nisi
ei, quem fidelem pntat.

Op. Vendar stoji za ducere, putare, existimare  pogostneje acc. c. inf.: puto
te beatum esse,  za čredo  vselej. — Habere  v pomenu za kaj držati  se v aktivu
redko nahaja z dvojnim ak., v pasivu pa se rado rabi z dvojnim nominativom:

Servius filius Tarquinii habitus est  (ne ductus  ali putatus est).  — Nam. predika-
tovega ak. nastopijo pri habere (ducere, putare)  večkrat drugi skladi: falsa pro
veris, aliquem pro hoste, (in) loco hostium, (in) namero hostium. Niliil praeter
virtutem in bonis duco  (štejem med dobra).

d)  spoznati, pokazati se, izkazati se: te virum bonum
cognosco, invenio, reperio  spoznavam te za dobrega moža, spoznavam,
nahajam v tebi dobrega moža; praesta te virum  izkaži se moža.

Bene de me meritis gratum me praebeo. Malus ubi se bonum simulat,
pessimus est. Te praebes superbum.

Op. l .) Se praestare  izkazati se tacega, kakoršen mora kdo biti, se ne druži
z grajalnimi  predikati; torej ne: crudelem te praestas.

2.) Se gerere  vesti se, pokazati  se  stoji le z adverbom: fortiter me
gero;  ako je substantiv zraven, pa s pro: se gerere pro dve  kot državljan.

e)  imeti, dati, zahtevati, vzeti, prejeti: carum te habeo
rad te imam; aliguem comitem habere, dar e, addere, poscere, capere,
sumere, adsumere, adsciscere; aliquam uxorem ducere; naturam nactus
sum maleficam. Hehetu Boios socios šibi adsciverunt.

Op. Čemu  se kaj vzame, izraža se ali z d a t i v o m ali z ad: locmn castris
capere; loca pacata ad hibernacula legere.

Akuzativ zaznamuje nadalje, kakor v slovenščini, raztezanje § 214.
v prostoru in času.

1. ) Akuzativ prostora stoji na vprašanje: koliko visoko?
globoko? široko? koliko dolgo? kako daleč? pri adjektivih,
glagolih in adverbih:

Fossa pedes trecentos longa est, sex pedes alta  (globok). Turres
pedes octoginta inter se distabant. Terra duos pedes alte infossa est
(dva čevlja globoko izkopana). Cctmpus Marathon abest ab oppido
(Athenis) circiter milia passuum decem. Caesar milia passuum tria
ab Helvetiorum castris castra posuit.

Op. 1.) Mero določuje tudi atributivni genetiv: fossa pedum quindecim.  — Drugi
adjektivi nego altus, longus, latus  se tako ne rabijo; nam. magntis, crassus  z aku-
zativom služi abl. qualitatis subst. magnitudo, crassitudo,  nam. profundus: altitudo
(poleg altus): clavi ferrei digiti pollicis crassitudine  železni žeblji debelosti palca,
t. j. palec debeli železni žeblji (§ 231. a, op. c.).

2. ) Pri abesse  in distare  oddaljen biti  določuje razdaljo  poleg aku-
zativa tudi abl. mensurae (§ 252.); le inter se distare  ima sam ak.: Zama quinque

122

dierutn iter a Carthagine abest. Aesčulapii temphim quinque millibus passuum' ab
Epidav.ro (listat.  — Pri spatium  in intervallum  stoji redno abl.: Tumulus aequo
fere spatio ab castris Ariovisti et Caesaris aberat. Hannibal quindecim milnim
spatio (intervallo) castra ab Tarento posuit.

2.) Akuzativ časovnega traja na vprašanje: koliko časa?
in (v zvezi z natus)  koliko star? Decem annos Troia oppugnata
est. Cctto annos quinque et odoginta natus excessit e vita.  — Tudi z
ordinali:  Quartum iam annurn regnat Tarquinius.

Op. 1.) Pomni: puer novem annos natus  ali puer novem annorum  9 let
star deček. — Starejši, mlajši  nego 9 let: maior, minor novem annos natus
brez quam  (§ 247., op. 3.), ali maior, minor novem annis  (abl. comparationis
§ 247.).

2.) Poudamo stoji per  pri ak.: ludi per decem dies  (skozi, preko) facti sunt.
— Abhinc  naznanja čas, od katerega se nazaj šteje: abhinc triennium  tri leta
odslej = danes pred tremi leti.

§ 215. V akuzativ stopi pri vskliku začudenja ali žalosti oseba ali

stvar, ki čut vzbuja, z atributom vred, toda brez glagola; slov. ima
ak. ali gen.: me miserum! o me miserum! heu me miserum!  oj me
siromaka! o spem fallacem!  oj goljufive nade!

Op. Pri o  in heu  stoji, toda redkeje, nominativ: 0 magna vis veritatis!  Pri
en  in ecce  prevladuje nominativ: En causa  ali en causaml  lej vzrok! to je vzrok!
En Priamtis!  lej Priama! Ecce tihi nuntius! Pro  stoji le pred fidem,  sicer ima
vokativ: Pro deum fidem!  za božjo voljo! Pro dii immortales!  O nesmrtni bogovi!

§ 216. Nekateri samostojni, skoro adverbialni akuzativi naznanjajo, v

koliko, glede česa  velja beseda, katero določujejo (akuzativ
ozira).  Taki so: magnam, maximam partem  dobri del, večji del;
ceterum (cetera)  sicer; summum  največ, k večjemu; minimum  naj-
menj; plerumque  večinoma, splob; nihil  nič: litteras bis terve summum
accepij nihil patri similis; vir cetera egregius.  — Quid ad me veniš?
kaj, zakaj prihajaš k meni? Quid Jles?  kaj, zakaj jokaš? je ločiti
od quid fles?  kaj objokuješ?

Homo id aetatis  človek te dobe (starosti); id temporis  ta čas;
aliquid id genus  nekaj te vrste; id genus alia  druge stvari te vrste
(toda navadno eius aetatis, ea aetate, eo tempore, eius generis); Cctesar
tum illud aetatis erat.

Op. Pesniki in poznejši prozaiki so po grškem običaji uporabo tega ak. zelo
razširili: os amerosque deo similis  v lice in ramena bogu podoben; Cressa genus
(Kprjatja Po yevo?) rodom Krečanka (v prozi: Cressa genere,  abl. limitationis). — Rabi
se pa zlasti pri adjektivih, neprehodnih in pasivnih glagolih, zaznamujoč dele ži¬
vota,  na katere se one besede odnašajo: nudus bracchia  golorok; eguus tremit
artus; evinctus manus.

123

D. Dativ.

Dativ je sklon namere;  v dativ stopa oseba ali stvar, kateri § 217.
je dejanje subjektovo namenjeno.

Op. Dativ zavisi ali od glagolov ali adjektivov (adverbov); prav redko od
substantivov, in to od glagolskih, ki pridrže sklad glagola svojega debla: Iustitia est
obtemperatio legibus institutisque populorum  (pokorščina postavam in napravam).

I. Dativ udeležene osebe ali stvari.

Oseba ali stvar, h kateri se dejanje obrača ali giblje, stopa v § 218.
dativ, kakor v slovenščini:

1.) pri glagolih, in to a j pri prehodnih,  navadno poleg aku-
zativa — indirektni  (daljni) objekt.  Taki glagoli so: dati, dopu¬
stiti, obetati, pisati, pokazati, poslati, povedati, zapovedati idr.: erranti
viam monstremus. Lgcurgus agros plebi colendos dedit.

Op. Nam. dativa nastopa tudi ad  z ak., kadar se poudarja cilj gibanja v pro¬
storu: scribe ad nos  (ali nobis ); litteras ad te  (ali lihi) miši.  Vendar le mittere
legatos ad aliguem.  Razločuj: alicui litteras dare  izročiti komu in ad aliguem lit¬
teras dare  oddati na koga.

b)  pri neprehodnih, na pr. dopasti,  ne dopasti (placere,
disciplicere) , koristiti,  škoditi (prodesse, obesse, nocere, officere, con-
ducit, expedit),  laskati se (blandiri, assentari),  mankati (deesse),  po¬
koriti  se  (par er e, oboedire, obtemperare),  pomagati (auxiliari, opi-
tulari, subvenire, succurrere),  prijati (favere),  služiti (servire),  sveto¬
vati (suadere),  udati se, ugoditi, umakniti se, upirati se (cedere,
indulgere, adversari, repugnare, resistere),  verjeti,  zaupati (credere,
fidere, confidere, diffidere);  napbsled pri brezosebnih:  pripeti se,
naključi se, zgodi se (accidit, contingit, evenit),  ljubi se, dopušča se,
treba je (libet, licet, opus est).

Homines hominibus plurimum prosunt et obsunt. Nefas est nocere
patriae. Virtuti omnia parent. Fide deo: hominibus confidere non
tutum est. Hoc tibi placet?

Op. iubere  ukazati in vetare  prepovedati imata acc. c. inf. (§ 367.); fidere
in confidere  tudi abl. (§ 244., 4., op.).

Z dativom se skladajo, ponajveč različno od slovenščine, glagoli: § 219.
medeor, persuadeo, maledico, parco, supplico,
irciscor  ino studeo, obtrecto  in invideo.

medeor morbo  zdravim bolezen; persuadeo popido  nagovarjam ljudstvo (pri¬
govarjam ljudstvu); irascor inimicis  jezim se na neprijatelje; studeo agriculturae
pečam se s poljedelstvom, libertati  težim na svodobo; maledico accusatori  zmerjam,
kolnem tožnika; parco puero  prizanašam dečku, pretio  štedim denarje; supplico
Caesari  ponižno prosim Cezarja, klanjam se mu; obtrecto gloriae  obiram (v nič devam)
slavo; invideo netnini  ne zavidam nikomur.

124

§ 220.

Pkilosophia medetur animis. Orgetorix persuasit Helvetiis, ut de
finibus suis exirent. Irasci Us nefas est, quos amare debemus. Hotnines
Us studere consueverunt, quos servare fidem vident. Bonis nocet, quis-
quis par cit malis. Cave, rnaiori maledicas.  — Nubo, vaco, moder or,
tempero  gl. v § 223., 1., op. 1.

Op. 1.) V pasivu se rabijo ti glagoli le brezosebno in dativ ostaja: miki
persuadetur  meni se prigovarja; voliš parcitur  vam se prizanaša; tihi invidetur
tebi se zavida. Prizaneslo se je temperatum est,  ker parco  nima perf. pass.

2. ) «Prepričan, preverjen sem» se pravi: mi hi persuasum est, miki persuasi,
persuasum habeo; lioc  (§ 211., 1.) tihi persuade  tega bodi prepričan; sicer pa de
tua fide persuasum est nobis.

3. ) Zavidam prijatelju slavo invideo gloriae amid;  zavidam ti srečo invideo
fortunae tuae.  Pasiv: gloriae amid, fortunae tuae invidetur;  ali gloria amid, for-
tuna tua invidiae est;  v perf. je to potrebno, ker se invisum est  ne rabi.

Z ad, ante, con, in, inter,
ob, post, prae, sub  in super

sostavljeni prehodni in neprehodni glagoli imajo pogostem dativ
pri sebi: adhibere remedia morbis  rabiti zdravila za bolezni; ante-
ponere honestatem utilitati  predpostaviti poštenost koristi; post-
p on er e utile honesto  zapostaviti; inf er r e alicui bellum  prijeti koga
z vojsko; inicere metum alicui  v strah pripraviti koga; incidit
Umor exercitui  strah spreleti vojstvo; interesse consiliis, pugnae
udeležiti se (toda le inter est inter  razloček je med); ob rep it
senedus patri  zateče; praeficere imperator etn bello  na čelo postaviti;
subicere aliguid oculis  staviti pred oči; succumbere oneri  one-
moči pod; supervenire hostibus  napasti.

Op. 1.) Pogosto se predlog ponavlja, zlasti v sostavah z ad, con, in,  na pr.
vselej: a p peli  er  e classem, narem ad terram  pripahniti, pristati k; navadno c o ni¬
ma nic ar e aliguid cum aliguo  priobčiti komu kaj; in hac vita nihil in e st nisi
miseriae  (v perf. samo / 'uit,  ne inf uit)', inču  mb  er  e in gladium  nasloniti se, na¬
bosti se, in (ad) litteras  poprijeti se. — Cum  se navadno ponavlja pri con/ er r e,
comparare  primerjati (Bomanos cum Graecis), c on gredi  sniti se, sprijeti se,
coniung er e  združiti, congruere  in consentire  skladati se.

2.) Predlog se nadalje rad ponavlja, če stoji glagol v pravem  pomenu
značeč gibanje v prostoru; prim. § 208., b. Torej:

a c c e d er  e ad patrem, ad urbern  pristopiti, bližati se; vendar tudi ad rem
puhlicam  prevzeti državna opravila; toda kis malis nova accesserunt.

accidere  ad pedes alicuius  poklekniti pred koga; vox, sonus accidit ad
aures  udarja na ušesa; toda accidit miki calamitas.

adesse  ad iudicium  prisostvovati; adesse misero  na strani stati, pomagati
(nasproti: deesse misero  zapustiti).

a d mo v er e copias ad urbem  primakniti; alicui stimulos, crudatus  pritisniti,
uporabiti.

inči  d er  e in kostem  naleteti na; in morbum  oboleti; in periculum, in in-
vidiam  zabresti; incidit miki in mentem  pride na um.

125

incurrere, irruere, invadere in kostem, in castra  udreti na sovraž¬
nika, napasti ga itd.; vendar tudi invadere kostem, castra; metus me invadit
sti - ah me obide.

3.) Posebno je pomniti: attendere animum ad aliquid  ali attendere aliguid
pozor imeti, paziti na kaj; occumbere  mortem  zgruditi se, smrt storiti v boji;
ill ud er e praecepia  in praeceptis  rogati se naukom; in suit  ar  e rei publicae
(dativ) in in rem puhlicam  zasramovati; irridere  inconstantiam  zasmehovati; ad-
suefacere  navaditi in adsuescere  navaditi se z ad: ad homines;  z dativom:  operi,
bolje z a bi.:  puro sermone  (§ 248.), in z inf.  (§ 357., 3.).

Glagoli adspergo, circumdo, dono, induo  § 221.

imajo dvojni sklad: alicui rem  in aliquem re.

adspergere gravitati comitatem  (pridejati) — aram sanguine  (oškropiti).

circumdare urhi murum  — urbem muro  (obdati).

donare popido frumentum  (darovati) — populum frumento  (obdariti).

induere alicui torguem  (dejati nanj) — indutus veste  (oblečen).

induere vestem  (brez šibi)  obleci — (exuere hostes armis  razorožiti).

2.) Dativ indirektnega objekta stoji takisto pri naslednjih in § 222.
njim nasprotnih adjektivih, ki so z neprehodnimi glagoli v § 218., b.
sorodnega ali podobnega pomena. Taki so:

prijazen, 1  prijeten, 2  ugoden, 3
potreben, 4  koristen, 5  jednak, 6
prikladen, 7  podoben, 8  soroden, 9
blizu, 10  zvest, 11  lasten, 12  lahak. 13

Miltiades amicior omnium libertati, quam suae fuit. Libri puero
necessarii sunt. Nihil est morti tam simile, quam somnus. Caesar locum
castris idoneum deligit. Nihil est deo similius et gratius quam vir bonus.

Op. 1.) Pri adjektivih potreben, koristen, prikladen  in njim na¬
sprotnih stoji oseba v dativu, stvar pa navadno v ak. z ad: Multas ad res perutiles
Xenophontis libri sunt. Locus ad pugnam idoneus; res ad vitam necessariae.

2. ) Similis  in dissimilis  prijemljeta tudi genetiv,  ki zlasti pri osebah pre¬
vladuje: patris similis;  vsakdar mei, tui, sili, nostri, vestri  in veri similis  (resnici
podoben). — Jednako ima par  in dispar  v pomenu jednak, nejednak  zaimke
v genetivu:  par met, tui  etc.: Metellus, cuius paucos pares tulit haec civitas;
sicer dativ; v pomenu kos le dat.: Helvetii Romano exercitui pares esse noti
poterant.

3. ) Pr o pr iu s  lasten ima genetiv;  le osebni zaimki stoje v dativu:
miki proprium est,  nam. česar tudi meum proprium: omnia, quae nostra er ant
propria.  —Communis  skupen, contrarius  nasproten in superstes  preživevši

1  amicus (inimicus), familiaris;  2  acceptus, gratus, iucundus (ingratus, iniu-

cundus, molestus, invisus);  3  propitius (alienus, infensus, infestus);  4  necessarius;

6  utilis (inutilis);  s  par, aequus, aequalis, communis (dispar, impar, iniguus);  7  aptus,

idoneus, consentaneus (contrarius);  8  similis (dissimilis);  9  affinis, cognatus;  10  pro-

pinguus, vicinus, finitimus;  11  fidus, fidelis;  12  proprius;  13  facilis (difficilis, gravis).

126

223.

imajo genetiv in dativ:  Mors omni aetati est communis. Amicorum sunt com-
munia omnia. Virtutis contraria est ritiositas; verba rebus contraria. Omnium
suorum superstes ; pater filio superstes.  Pri osebnem zaimku ima communis  dativ:
Omnia miki cum amicis sunt communia.

4. ) Amicus, inimicus, familiaris  (in njih superlativi, ne pa komp.) se rabijo
tudi kot substantivi: amicas  ali amicissimus  (najboljši prijatelj) populi Romani;
inimicissimus noster  naš najhujši neprijatelj. Jednako aegualis  sočasnik, affinis,
propinguus, necessarius  sorodnik in vicinus, finitimus  sosed.

5. ) S a cer  svet, posvečen ima v dobri prozi genetiv:  Terra sacra deorum.
Nam. tega se da consecratus  ali dicatus  z dativom rabiti: Sicilia Cer eri et Proser-
pinae consecrata, donum lovi dicatum.

6. ) Tem adjektivom primerni adverbi imajo isto tako dativ: naturae con-
gruenter  (prikladno), naturae  (ali cum natura ) convenienter vivere; šibi constanter
(dosledno) dicere; alicui praesto esse  pri rokah biti; alicui obviam ire  nasproti iti.

II. Dativ interesa (zanimanja) zaznamuje osebo ali stvar,
z a katero (v katere interesu) kaj biva ali se godi; torej:

1.) Osebo ali stvar, v koje prid  ali k var  se kaj godi, kot
dativus commodi ali incommodi na vprašanje za koga? komu za
ljubo? komu na čast? komu v prid ali kvar?  Non scholae,
sed vitae discimus. Maiorum gloria posteris quasi lumen est. Quidquid
discis, tibi discis. Hotno non šibi soli ncitus est, sed patriae. Maioribus
natu adsurgimus  starejšim na čast vstajamo. Filius meus miki peccat
(meni v kvar).

«Za» = pro  gl. v § 264., 7.

Op. 1.) Po tem je soditi dativ pri naslednjih glagolih, ki zvečine z drugim
skladom tudi drug pomen dobivajo:

cavere  alicui  varnost dati komu, varovati koga; aliquem  in ab aliquo  varo¬
vati se koga: Lex cavet privaiorum aedificiis. Hia niger est, hunc tu, Romane, caveto.

c o ns ul er e alicui  brigati se za, aliguem  za svet vprašati, in aliguem (su-
perbe, crudeliter)  ravnati s kom: Parti civium consulunt, partem neglegunt. Athe-
nienses oraculum consulunt.

cupere  alicui  želeti komu (vse dobro), naklonjen biti, aliquid  želeti kaj:
Quid? ego Fundanio non cupio? non sum amicus?

metri  er  e,  ti  mir  e alicui  bati se za koga, aliquem  bati se koga, ab aliquo
strah imeti pred kom: Caesar legionibus timebat. Te metuunt cives tui.

moder  ari  animo, irae  mero vedeti si v jezi, krotiti jo, equos  brzdati,
navem  voziti. Deus maria moderatur  (vlada) imperio.

nubere  alicui  zagrniti se za koga, možiti se. Venus nupsit Vulcano.  Pas.
nupta est alicui  ali cum aliquo.

pr ošpic er e  in provider  e alicui  skrbeti za, aliguid  priskrbeti, pripraviti:
Prospicite patriae! Caesar rei frumentariae prospiciendmn existimavit. C. dat
Labieno negotium, ut rem frumentariam provideret.  Pas. frumentum provisum
non erat.

temper  are  irae  zdržati se; vinum  v pravem razmerji mešati; rem puhlicam
uravnati; sociis  prizanesti; a lacrimis, ab iniuria  zdržati se: Caesar Germanos šibi
non temperaturos existimabat, quin in ltaliam contenderent.

127

v a c are alicui  čas imeti za kaj, baviti se s čim, (ab) aliqua re  prost biti:

Ego philosophiae semper vaco. Vacare culpa magnum est solatium.

Op. 2.) Quid tibi vis?  kaj si hočeš, kaj misliš? Quid hoc šibi vult ?  kaj naj
to pomeni?

3.) ei miki!  jojmene! vae victis!  gorje zmagancem!

2.) Zaznamuje dativ interesa posestnika  pri esse  (dat. pos- § 224.
sessivus) poudarjajoč, kaj kdo ima: Špes mihi est  nada mi je, nado
imam.  Sunt mihi militi libri  imam mnoge knjige.

Op. Pa tudi: habeo spem, habeo multos libros.

Redno  se rabi ta sklad z esse  v izrazili s cum: Homini cum
deo similitudo est. Est miki tecum amicitia, consuetudo, hospitium  etc.

Op. 1.) Poleg tega tudi: habeo contentionem cum aliquo, nunguam cum
fratre fui in simultate.

2. ) Nima se rabiti ta dativ posesti z esse:

1. ) kadar se posestnik  poudarja, ne posest: Libri sunt patris, nonfilii  knjige
so očetove, ne sinove.

2. ) pri duševnih ali telesnih lastnostih:  Summa fuit in Socrate sapi-
entia. Summti Socrates sapientiU fuit. Catilina fuit magnu vi et animi et corporis.

In Catilina fuit magna vis  etc.

3. ) ako imeti ne znači posesti;  na pr. modrijan ima navado, posebnost itd.:
sapientis est  etc.

4. ) kadar imeti  pomeni obsegati:  Haec oratio habet tres paties.

Pri est mihi nomen (cognomen)  ime mi je (priimek imam) se
sklada lastno ime navadno z mihi,  redkeje z nomen: Est mihi nomen
Gaio. Sgracusis est fons aquae dulcis, cui nomen Aretkusa est.

P. Scipioni ex virtute Africano cognomen fuit.

Jednako dare, indere, imponere alicui nomen Ascanio  (prav
redko Ascanium  kot apozicija k nomen ); nomen datum, inditum,
impositum est mihi Gaio.

3. ) Zaznamuje ta dativ pri gerundivu osebo, katera se dejanja § 225.
udeležuje: mihi scribendum est  pisati mi je; omnibus moriendum est;
bellum est nobis gerendum  vojsko nam je voditi.

Op. 1.) Ako bi po dativu navstalo dvoumje, nastopi a  z abl.: civibus a vobis
consulendum est;  pa tudi sicer včasi, da se delujoča oseba poudari: te a me mo-
nendum esse puto.

2. ) Tudi participi perf., zlasti auditus, captus, dictus, inventus, suspectus  idr.
prijemljejo tak dativ nam. a  z abl.: Cui non sunt auditae  (neznana, z adj. pomenom)
Demosthenis vigiliae? Mihi consilium captum est. Haec satis dieta sunt nobis.

3. ) Redek je dativ pri pasivnih oblikah sedanjikovega debla: honesta bonis
viris guaeruntur (— boni viri šibi quaerunt); sumatur nobis  vzemimo. Vendar
vselej: mihi probatur aliquid  dopada  mi kaj, kakor mihi videtur  zdi se mi; pro¬
batur a me  odobravam.

Pesniški: non cernor, intellegor ulli  za nikogar nisem viden, umljiv.

128

4.) Dativ osebnih zaimkov 1. in 2. os. izraža dušno  deležnost
(dat. ethicus): Quid mihi Celsus agit ? Ecce tihi alter !  glej si še jed-
nega! (— tu ti pride drugi.) En vobis iuvenem!  glejte si mladeniča!
(to vam je mladenič.)

Op. Zanimanje izraža tudi dativ part. prež. kažoč, s katerega stališča poved
velja: Gomphi printum oppidum Thessaliae sunt venientibus ab Epiro  (za prihaja¬
joče, če se pride).

226. III. Dativ zaznamuje namen (dat. finalis) in učinek  na vpra¬
šanje čemu? v (za) kaj? na kaj?  Virtus sola negue datur dono
negue accipitur  (se v dar niti daje niti prijemlje). Ker pristopa na¬
vadno še dativ osebe, na vstaja sklad dvojnega dativa. Rabi se:

1. ) pri esse  biti, služiti v (za) kaj: est mihi aliguid laudi  v
pohvalo mi je kaj, saluti  v prid, na srečo; cui bono (est)?  komu je
v prid ? Paucis temeritas est bono, multis malo. Intestina arma popu¬
liš magis fuerunt exitio qiiam bella externa.

Pogosto se tako rabijo: est mihi aliguid laudi, honori, decori, dedecori,
saluti, calamitati  (v pugubo), cmeri, opprobrio  (na ukor), impedimento, detrimento,
emolumento;  brez osebnega dativa: res est argumento, documento  (v svarilo), testi-
monio: Nimia fiducia magnae calamitati solet esse.

Op. Admirationi, odio, usul esse  občudovan, sovražen, rabljen biti nadome-
stujejo tudi pasiv glagolov admirari, odisse, uti. Mora odio est, sed fcicit sapientiam.

2. ) pri accipere, dare, mittere, relinguere, venire  etc. prejeti,
dati, poslati, pustiti, priti: dono accipere  v dar prejeti; dono (muneri)
ali praemio dare  v dar dati; subsidio (auxilio) mittere, venire  na
pomoč poslati, priti: Pausanias captivos regi muneri misit, venit
Atticis auxilio.

cmxilio arcessere  (ne pa vocarel)  na pomoč poklicati; praesidio relinguere
v obrambo pustiti; diem colloguio constituere, dicere  dan za pogovor določiti; re¬
ceptu* canere  na umak trobiti: Caesar guingue cohortes castris praesidio religuit.

Op. Nam. namenskega dativa nastopi prav redko predikatov ak.: coronam
donum mittere.  Potrebno je to, če se namen z osebnim pojmom izraža: amicum tihi
comitem do, mitto  (za spremnika, v spremitev).

3. ) pri dare, ducere, habere, tribuere, vertere  šteti, pripisovati v,
vzeti, jemati za: dare alicui aliguid laudi  v slavo šteti; dare, vertere
vitio  za napako šteti, v pregreho obrniti: Habere guaestui rem puhli¬
cam sceleratum est.

crimini dare  za hudodelstvo šteti, vzeti, očitati; probro habere  v sramoto
šteti; superbiae, ignaviae tribuere  v prevzetnost, bojazljivost pripisovati.

E. Genetiv.

227. Genetiv zaznamuje vrsto  (genus, odtodi genetivus), katere je
kaka stvar, ter določuje ponajveč substantive in adjektive (adverbe),
redkeje glagole.

Op. Atributivni genetiv določuje svoj substantiv jednako adjektivnemu
atributu in se pogosto adjektivno sloveni: amor fratrum  = atnor fraternus  bra¬
tovska ljubezen; genus hominum = genus humanum  rod človeški; periculum mortis
smrtna nevarnost.

129

1. Genetiv pri substantivih naznanja:

1. Vrsto v obče, katera splošni pojem omejuje, pristavljaje  mu § 228.
posebno  ime: gen. explicativus : nomen poetae  ime pesnik; vox
voluptatis  beseda slast; nomen carendi  beseda «pogrešati»; virtus
iustitiae  čednost pravičnosti; verbum dicendi  glagol povedanja: Ex
amore nomen amicitiae ductum est. Sit sanctum apud vos nomen poetae.

Op. Lastna imena se skladajo s splošnimi v sklonu: rex Tullus, urbs Roma,
in flumine Rheno.

II.  Početnika in početek: gen. auetoris, causae:  oratio  § 229.
Ciceronis; periculum belli;  nadalje lastnika, posestnika in pri¬
stojnost: gen. possessivus:  domus Caesaris, militum fortitudo,

Socratis discipulus.  — Ves ta genetiv se imenuje tudi subjektivni:

gen. subiectivus, ker je, zlasti če ima substantiv pojem dejalnosti,
od njega zavisni genetiv njen subjekt: amor fratris (= frater amat );
civium timor  (== cives timent): In promontorio Taenaro fanum Nep-
tuni fuit. Lijsander classe hostium potitus est. Vita mortuorum in
memoria vivorum est posita.

Op. 1.) Nam. genetiva osebnih  zaimkov 1. in 2. osebe in povratnega
zaimka se  rabijo se svojilni  zaimki: amicus meus, tuus, suus  moj, tvoj, svoj
prijatelj; epistula tua, vestra  tvoj, vaš list; toda amicus eius, eorum  njegov, njihov
prijatelj. Tako tudi mea, tun, sua, nostra, vestra ca listi (gratia)  zaradi mene, tebe
itd., eius, eorum causa  zaradi njega, njih: Beneficium est, quocl quis non sua causU
dat, sed eius, cui dat.  — A pozicija pri svojilnem zaimku pa stopi v gen.: mea
ipsius causa  zaradi mene samega; vestra ipsorum causa; mea consulis (untus, ab-
sentis) opera.

2. ) Ablativi causa, gratia, ergo  zaradi  imajo gen. pred  seboj: reipublicae
causa, emolumenti gratia, vietoriae ergo. Instar  (§ 63.) nalik, kakor  ima tudi
gen.: instar montis equum aedificant.

3. ) Vladalni substantiv se pri lastnih imenih včasi izpušča: Hannibal Gis-
gonis  (namr .filius)-, ad Vestae, ad loviš Statoris  (namr. templum).

III.  Objekt  dejalnosti, katero izraža vladalni substantiv: gen. § 230.
obiectivus : cupiditas gloriae (cupere gloriam)  želja slave, hlepenje

po slavi, slavohlepjo; timor dei  strah božji, bogaboječnost; memoria
beneficii  spomin dobrote, na dobroto; desiderium patriae  toževanje
po domu, domotožnost; odium hominum  črtenje ljudi, črt do ljudi,
ljudočrtnost; studium litterarum  pečanje s književnostjo: Iucunda est
memoria praeteritorum malorum. Magna fuit guondam capitis reverentia
cani. Mors est laborum et miseriarum quies.

Op. 1.) V objektivnem genetivu stoje nav. tudi osebni  zaimki: amor sui
ljubezen do samega sebe, samoljubje; memoria nostri  spomin na nas; cura vestri
skrb za vas. Izjemno jih nadomestujejo svojilni zaimki: amor noster  (naša ljubezen
in) ljubezen do nas; Jiducia tua  zaupanje v tebe: Ipse sum fuit accusator.

Kermavner, Latinska slovnica. 9

130 —

§ 231.

§ 231 a.

§ 232.

I

2.) Zaradi jasnosti rabi tudi latinščina kakor slov., zlasti če je zraven še
subjektiven gen. ali svojilen zaimek, predloge (adversus, erga, in): pietas adversus
deos; tuus erga me amor; nostrci in amicos benevolentia; Caesaris cum Pompeio
amicitia.  — Toda možno je subjektivni in objektivni gen. jednemu substantivu pri¬
ložiti, ki stopi tedaj v sredo med oba: veteres Helvetiorum iniuriae populi Romani.

IV.  Lastnost: gen. qualitatis, toda le v zvezi  s pridev¬
nikom  (števnikom, zaimkom), če nima substantiv že sam adjektiv-
nega določila v sebi, kakor biduum, triduum, biennium  idr.

Rabi se vselej, kadar se določuje vrsta, mera  po številu, teži,
ceni, času in prostoru, potrebnost  ali sploh bistvena  lastnost:
huius generis hostis; eius modi res; fossa pedum viginti; puer novem
annorum; corona aurea parvi ponderis; res nullius pretil; iter unius
diei, iter bidili; ager quattuor iugerum; res mcigni taboriš  (potrebuje
velikega truda); bomo sui iuris. Targuinius fratrem habuit Aruntem,
mitis ingenii  (krotkega srca = krotkosrčnega) iuvenem. Nervii homines
erant feri magnaegue virtutis  (hrabrost je bila njih bistvena, stalna
lastnost). Classis Xerxis mille et ducentarum navium fuit.

Ablativus qualitatis  se rabi podobno kakor gen. qualitatis:
iuvenis miti ingenio;  tako sosebno predikativno  (§ 235., I.), kjer
se utegne esse  z imeti  sloveniti: Socrates summa sapientid fuit.

Op. Samo abl. qual. se rabi:

a)  pri slučajnih, nestalnih  lastnostih: bono, laeto animo sum; animo sis
forti et eredo;

b)  pri lastnostih, ki se na telo  in njegove dele ali na postranske vna-
njosti  odnašajo: Agesilaus staturtt fuit butnili et corpore eziguo. Britanni
sunt capillo promisso;

c)  ako se atributivni adjektiv z genetivom nadomestuje: uri sunt figura tauri;
vicus oppidi magnitudine; clavus digiti crassitudine;

d)  v izrazih, ki nadomestujejo pasiv: magna sum invidia  zelo sem sovražen.

V. Celoto,  katere del je vladalni substantiv: gen. partitivus;
slov. rabi isto tako gen. ali predloge od, iz, izmed, med:  multitudo
hominum, magna copia frumenti, prirnus omnium.

Partitivni genetiv stoji sosebno:

1. ) pri substantivih množi in mere:  par s, numerus militum;
magnum pondus (magna vis) auri  velika množina zlata; modius fru¬
menti  merica žita: Cicero magnam frumenti vini e Sicilia Romam
advehi iusserat.

Op. melior pars nostri  boljši del od nas, t. j. našega bitja (duša), melior
pars nostrum  b. d. izmed nas, t. j. naših.

2. ) pri komparativih in superlativih:  maior fratrum,
maximus fratrum; nobiliores Romanorurn, nobilissimi civitatis: Gal-
lorum omnium fortissimi sunt Belgae.  — Tudi za prišlo v nimi

131 —

superlativi, kadar je subjekt del celote: Sulpicius Gallus maxime
omnium nobilium Graecis litteris studait.

3.) pri števnikih,  števnih adjektivih in pronominih,
zlasti vprašalnih in nedoločnih: tres, tertius discipulorum; nemo, multi
discipulorum; alter, liter discipulorum; aliguis, quisquis discipulorum:
Quis mortalium sine vitiis natus est? Elephanto beluarum nulla est
prudentior.

Op. 1.) Utergue  se s substantivom adjektivno veže: utergue consul; utergue
exercitus  obe vojski; zaimek stopa pri njem v gen.: nostrum utergue, horum utergue,
guorum utergue,  razven če je neutrum: koc, id utrumgue,  ali utergue  v pl.: hi
utrigue  ti oboji.

2. ) Nam. gen. se rabijo tudi predlogi ex, de, hiter,  redko in  (z abl.), nikdar
ab: optimus ex (de) omnibus, inter omnes;  vselej stoji predlog ex  ali de,  če je
celota števnik sam ali s substantivom vred in pri unus,  če mu ne sledi alter (alius):
de tribus hoc extremum; de tribus et decem fundis nobilissimi  najizvrstnejša od 13
zemljišč; unus ex captivis in castra rediit.  Toda: Gallia est omnis divisa in partes
tres, guarum unam incolunt Belgae, aliam Aguitani, tertiam Golli.

3. ) Pronomen possessivum s substantivom ali brez njega se pridevlje ali
v taistem sklonu ali s predlogom ex, de: nostri  (naših) circiter septuaginta ceci-
derunt; complures nostri milites  (nekoliko naših vojakov); multi ex (de) nostris
vulnerabantur; paucos ex (de) suis amisit.

4. ) Partitivni gen. se ne more rabiti, ako števnik ni del, nego atribut ali
predikat celote: nos sumus tres, militi, pouči; non plures estis guam centum; amid,
guos habeo multos. Quot vos estis?  koliko je vas? Pri guot  in tot  sploh ne stoji
partit. gen.: Stellae tot sunt, ut numerari non possint. Quot homines, tot sententiae.

4.) pri nominativu in akuzativu (brez predloga) substanti-
viranega neutra  števnih adjektivov in pronominov:

tantum, quantum, aliquantum,
multum, plus, plurimum,
nihil, minus, minimum,

dimidium, paulum, religuum,
hoc, idem, illud, id,
quidquam, aliquid, quod  in quid.

Virtus nihil expetit praemii. Dimidium facti, qui bene coepit,
habet. Quid causae er at, cur Graecia interiret? Quid tu hominis es?

Op. Pri navedenih neutrih stoje a d j ek ti vi:

a)  druge deklinacije v gen.: aligaid novi, nihil novi;  vendar tudi atributivno:
aliguid, nihil novum;  potrebno je to, če imajo določilo pri sebi: aliguid, nihil
dignum viro;

b)  adjektivi tretje deklinacije (tudi komparativi) in aliud  atributivno: aliguid,
nihil memorabile, nihil ingratius, nihil aliud  (nič druzega).

Ako se snideta adjektiv 2. in 3. dekh, ravna se drugi po prvem: nihil novi
ac memorabilis, nihil memorabile ac novum;  često: nihil novum ac memorabile.

5.) stoji part. gen. pri nekaterih v n o m. in a k. samostalno
rabljenih adverbih:  satis  (dovolj) eloquentiae; parum  (premalo) pru-
dentiae; abunde  (obilno) potentiae; nimis  (preveč) insidiarum.

9 *

132

Op. Pomni : satis magna pecunia  dovolj denarja, satis magnat copiae  dovolj
vojske, satis militi milites  dovolj vojakov in tako sploh pri konkretnih navadneje
ko satis militum.

6.) stoji part. gen. pri krajevnih  a d v er  bi  h ubi, ubicumgue,
nusgnam  idr.; najpogostnejša sta gen. gentium  in terrarum: Vbinam
gentium (terrarum) sumus?  kje na svetu pa smo?

Op. Nam. eo, huc arrogantiae processit  (do tolike brezobzirnosti je prišel)
pravi se bolje: ad eam arrogantiam, ad tantam arrogantiam  ali tantum arrogantiU
processit.

2 .  Genetiv pri adjektivih.

§ 233. Mnogim relativnim,  t. j. takim adjektivom, ki sami zase ni¬

majo popolnega pomena, služi genetiv v dopolnilo (gen. obiectivus),
zaznamujoč stvar, na katero se odnašajo: gen. relationis.  To so
adjektivi, ki pomenijo:

pohlepen, 1  pomij iv, 2  vešč, 3
deležen, 1  zmožen, 6  poln, 6

ali kaj tem nasprotnega.  — Dumnorix cupidus imperii/uit. Bene -
ficii accepti memor esto. Omnes immemorem beneficii oderunt. Themi-
stocles peritissimos belli navališ fecit Athenienses. Solus homo particeps
est rationis et cogitationis.

Op. 1.) Sem spada tudi aliguem cetiiorem facio ret alicuius  = peritum
facio rei alicuius  (§ 213., h.).

2. ) Iuris  in iure consultus,  redkeje peritus  z abl. ; prudens  in rudis  prijem¬
ljeta tudi in  (v čem): in iure civili.

3. ) liefertus  ima navadno le osebe v gen., sicer abl. instr., s katerim se tudi
plenus  nahaja: mare refertum praedonum, domus referta divitiis; omnia erant
plena laetitiU et gratulatione.

§ 234. Objektivni genetiv stoji isto tako pri participih  prež. od

prehodnih glagolov, če se rabijo kot adjektivi, značeči stalno  last¬
nost: mišljenje, navajenost, zmožnost, nagnenost: homo neglegens
officium  kdor jedenkrat dolžnost zanemari; homo neglegens officii
kdor dolžnost navadno zanemarja, dolžnosti pozabljiv človek.

Najnavadnejši so: amans  (patriae , domoljuben); appetens  (gloriae , slavo¬
hlepen); diligens  (veritatis,  resnicoljuben); fugiens  (taboriš,  dela se ogibajoč); metuens
(i legum,  zakonov se boječ); patiens  (frigoris,  mraza navajen); sciens [belli,  vojne
vešč); sitiens [virtutis,  kreposti lakomen).

1  avidus, cupidus  (gloriae:  slavohlepen); studiosus [eloguentiae:  težeč na zgo¬

vornost); fastidiosus  ( litterarum:  naveličan); — 2  memor, immemor (beneficii) ;  —

3  gnarus loči; conscius (facinoris:  sovedoč za dejanje; s kom alicui; miki conscius

sum  svest sem si); consultus  (zveden); peritus (belli:  vajen vojne); prudens (rei
militaris:  umen vojaštva); ignanis inscius  (neveden); imperitus insuetus  (nevajen);
rudis  (neuk); — 4 5  particeps (libertafis); expers (rationis:  nedeležen pameti); —

5  contpos (mentis:  zaveden); potens (sui:  sam svoj gospodar); impotens;  — 6  plenus

(consiliorum:  poln naklepov); refertus  (napolnjen); inops  ubog.

133

3. Grenetiv pri glagolih.

1. Pri glagolih esse, viden, fieri, facere, habere, putare, ducere  § 235.
rabi se genetiv  predikativno, zaznamujoč tc iste razmere, kakor
subjektivni  pri substantivih, namreč početnika, lastnika, pristojnost,
lastnost. Po tem se tudi sloveni ali z genetivom in mesto njega s
svojilnim adjektivom ali s pristavki: lastno, lastnina, lastnost,
pristoji, kaže, je dokaz, dolžnost, naloga, navada, zna¬
menje:  Haec domus est patris. Celtiberia Romanorum facta est  (je
rimska postala). Omnia victoris sunt, Jiunt, videntur, putantur. Adu-
lescentis est  (mladeniču pristoji, mladeničeva dolžnost je) maiores natu
vereri. Non minus est imperatoris  (poveljnikova naloga) consilio su-
perare, quam gladio. Parvi animi est  (je znamenje nizkega mišljenja,

kaže nizko mišljenje) amare divitias. Honoris amplissimi est  (jako
častno je, naj višja čast jo) miseros defendere. Necessitati parere semper
sapientis est habitum. Facio aliguid dicionis meae  podvrženi svoji
oblasti (uprav: storim za lastnino svoje oblasti).

Namesto genetiva osebnih zaimkov se rabijo svojilni zaimki:

Quae antea patris fuerunt, nune mea sunt. Meum puto esse, quid
sentiam, ostendere. Ttium est maiores natu vereri.  Jednako: nostrum,
vestnim est; eius, eorum, guorum est; putat suum esse.  K meum  etc.
pristopa apozicija v genetivu: Meum consulis est vigilare.

Op. 1.) Pristavki: proprium, munus, negotium, ofjicium, signum  niti v la¬
tinščini niso nenavadni, če se poudarjajo: Proprium est oratoris  (posebna lastnost)
omote dicere, Principum munus est resistere levitati multitudinis. Hlad inceplum
est onimi pudentis signum.

2. ) Strlii  ali stultitiae est  je bistveno toliko, kot stultum est:  neumno je. Le
adj. jednega koneaja morajo v predikativnem gen. biti: Non est sapientis  (ni modro;
ne: sapiens) dicere: non pntavi.

II. Pri glagolih memoriae stoji genetiv (gen. obiect.) na vpra- § 236.
sanje česa? na kaj? kaj?  Taki glagoli so:

spomniti  česa (na kaj): admoneo, commoneo, commonefacio;

spomniti  se  česa: memini  (pomnim), reminiscor  (domislim se);

pozabiti  kaj (na kaj): obliviscor.

Admonuit me beneficii tui. Mei (nostri) memineris! Reminiscere
pristinae virtutis! Obliviscor iniuriarum. Prorsus oblitus sum tui (vestri).

Op. 1.) Stvarni  objekt stopa za glagoli spomniti se in pozabiti  tudi
v akuzativ, pri glagolih admoneo, commoneo  in commonefacio  tudi z de  v ablativ.

Neutra zaimkov in nedoločnih števnikov (id, trne, illud, alia, mu/ta, omnia)  stojo
vselej vak.:  memini beneficia; obliviscor iniurias; de calamitate invitus te admonui;
haec memini; omnia obliviscor; illud te commoneo;  — recordor bella,  toda oseba
je vselej z de v  abl.: recordor de parentibus.

134

2.) Venit mihi in mentem Platonis, illius temporis  (pride mi na misel Plato,
oni čas); redkeji je nominativ  subst.; toda le: hoc, illud mihi in mentem venit,
milita mihi in mentem veniunt.

Memini Cinnam  spominjam  se  Cine (pomnim Cino) kot sočasnika, memini
de Cinna  omenjam  Cino.

§ 237. III. Genetivus pretii (gen. nedoločne cenitve). Na vprašanje
kako visoko? koliko?  stoji genetiv neutr. števnih adjek-
tivov  pri glagolih  ceniti, čislati, spoštovati (aestimo, duco,
facio, habeo, pendo, puto),  vreden biti, veljati (sum):

magni, pluris, mciximi  in plurimi aliguid aestimo  cenim
visoko, drago, zelo itd.

par vi, minoris, minimi aliquid aestimo  cenim malo, menj, najmenj.
guanti? tanti, nihili aestimas  koliko? toliko, nič.
magni aestimor; tanti, pluris fio; magni habeor  veliko veljam.
magni, tanti, parvi, pluris sum  veliko, toliko, malo, več sem
vreden. ■— Est (non est) tanti  je (ni) toliko vredno (često z inf.).

■—• Mea mihi conscientia pluris est, guam omnium sermo. Parvi sunt
foris arma, nisi est consilium domi. Quanti guisgue amicos facit,
tanti fit ab amicis. Tanti est exercitus, guanti imperator. Nulla vis
auri et argenti pluris guam virtus aestimanda est.

Op. 1.) Nerabna sta genetiva multi  in maioris.  — Rabilo se je nihili facere,
esse  nič ne ceniti, vreden biti, toda navadno pro nihilo putare, ducere.

2.) Aestimo  nima, kakor slov. čislati, spoštovati, sam uže pomena visoko či¬
slati, spoštovati; torej: spoštujem tvoje mnenje taain auctoritatem magni aestimo.

§ 238. Pri glagolih kupiti (emo, redimo),  prodati  (vendo,  pas. veneo),
veljati, stati (sum, sto, consto),  na prodaj biti (liceo),  v najem
dati, vzeti  (loco, colloco, conduco)  zaznamujejo cenitev le ti štirje
genetivi

tanti, guanti, pluris  in minoris;

vsi drugi adj. in subst. izrazi vrednosti stopijo v ablativ  instr.
(§ 250.): Ernit hortos tanti  (tako drago, za toliko), guanti voluit. Vendo
meum ' frumentum non pluris  (dražje), guam ceteri, fortasse etiam
minoris  (ceneje). Vendo frumentum magno, plurimo  (ne maximo),
parvo, minimo. Agrum emi talento, vendidi duplo pluris. Quanti
constat, stat, est frumentum? Multo sanguine vidoria Poenis stetit.

Op. Tudi aestimare  v pomenu ceniti, ceno določiti ima abl.: Lis magno ,
parvo, quinquaginta talentis aestimata est.  V tem pomenu se rabi tudi: čare, gra -
viter  (drago, visoko), tenuiter  (nizko) aestimare.

Prip. Gen. pretii je uprav gen. qualitatis v predikativnem položaji: visoke,
nizke cene, velike majhne vrednosti biti.

135

IV.  Genetivus criminis. Ime krivnje ali pregreška stopi § 239.
y  genetiv pri sodnjih izrazih dolžiti, 1  tožiti 2  česa, dokazati 3

kaj, obsoditi 1  na, k, oprostiti. 6

Taki genetivi so: sceleris, furti, ambitus  (podkupovanja volil-
eev); peculatus  izneverjenja državnega denarja; proditionis  izdajstva;
repetundarum  povračevanja, izsilovanja; pecuniae captae  podkupnosti;
impietatis  brezbožnosti idr. — Miltiades proditionis est accusatus.
Themistocles proditionis damnatus est.

Op. 1.) Pogosto se rabi de  (za, zaradi), zlasti pri postulo  tožiti: de ambitu
de maiestate, de parricidio, de repetundis, de vi; accusare inter sicarios  (zaradi
zavratnega umora).

2. ) Crimen  obdolžba  stopi vselej v abl.: Miltiades erimine Pario est accu¬
satus  zaradi obdolžbe glede Para.

3. ) Capitis accuso  tožim na smrt, capitis damno, condemno  obsodim k smrtii
na smrt, capitis obsolvo  oprostim smrtne kazni: Pausanias capitis absolvitur, mul-
tatur pecunia.

4. ) Nedoločeno  denarno kazen izraža genetiv: guanti (damnor)?  v koliko?
fanti  v toliko, dupli  v dvojino (§ 237.), določeno  kazen v denarji in blagu ab-
lativ:  damnor guindecim milibus aeris, damnor tertia parte agri.

5. ) Multare vinculis, exsilio , morte  (abl. instr.) v ječo, prognanstvo, k smrti
obsoditi (ne damnare, condemnare)-, multare bonis, pecunia  z imetkom, denarjem
kazniti; — ad bestias, ad metalla condemnare  na borbo z zvermi, na roboto v rud¬
nikih obsoditi.

6. ) Gen. criminis stoji tudi pri nekaterih adjektivih: reus criminis  krivnje obdol¬
žen, compertus sacrilegii  svetokraje previžan, manifestus sceleris  hudodelstva očitno kriv.

V. Brezosebni  ki  nepovoljnega čuta  § 240.

piget, pudet, paenitet,
taedet  atque mi s er e t

imajo osebo,  katere čut se vzbuja, v akuzativu, stvar,  katera
čut vzbuja, v genetivu.

piget me stidtitiae meae  mrzi mi moja nespametnost; pudeat te neglegentiae
tuae  sram te bodi tvoje nemarnosti; paenitet me libidinis meae  žal mi je, kesam se
strasti svoje; sapientiam nunguam sui paenitet  ni s seboj nezadovoljna; taedet me
negotii suscepti  gnusi se mi podjetje; miseret me populi  smili se mi narod.

Op. 1.) Pri piget, pudet, paenitet  stoji neutrum pronomina v nominativu:
koc, id, illud, quid? guod, nihil: koc me paenitet; illud me pudet.

2. ) Pri pudet  (brez ak.) stopi tudi oseba, pred katero se kdo sramuje, v ge¬
netiv: pudet deorum hominumgue  sramota je pred bogovi in ljudmi.

3. ) Stvar  izraža tudi infinitiv  ali vzročni stavek  s guod: pudet me
koc fateri. Me paenitet, guod animum tuum offendi.

4. ) Osebni misereor  ima takisto genetiv: miserere nostril  usmili se nas! pa
tudi brezosebno: misereatur te fratrum!  usmili se bratov! Miserari  milo vati je pre¬
hoden glagol z ak.: plebem.

1  arguo, insimulo;  — 2  accuso, arcesso, reum facio;  — 3  coarguo, convinco;

— 4  damno, condemno;  — 5  absolvo.

136

§ 241. VI. Pri interest  do tega je, na tem je ležeče stopi oseba
ali stvar, za katero je kaj zanimljivo, v g enot iv (gen. possessoris);
patris interest  očetu je do tega; salutis communis interfuit  bilo je na
korist občne blaginje.

mea, tua, eins, nostra, vestra, eorum, earurn interest  meni,
tebi, njemu itd. je do tega; toda omnium nostrum, vestrunn interest
nam, vam vsem je do tega. Dixit sna interesse  rekel je, daje njemu
do tega, dixerunt sna interesse; dixit, dixerunt eius, eorum,
earum interesse;  prim. § 277., 3.

§ 242. Refert  je ali gre za kaj, tiče se ne sklada se nikdar s sub-

stantivom, nego le z mea, tua, nostra, vestra,  a ponajveč brez osebe:
Non adscripsi, quod tua nihil referebat. Refert videre, guid dicendum sit.

Op. Kot apozicija pristopa k genetivu pri interest  in k mea, tua  etc. le re¬
lativen stavek: Ciceronis, qui tum consul erat, interfuit  konsulu Ciceronu je bilo
do tega. Mea, qui legatus sum, refert  (ne mea legati).

2. ) Koliko  je do česa ali se tiče, zaznamujejo:

a) adverbi; b)  neutrum števnih adjektivov;  c)  gen.
pr e ti i (samo v pozitivu magni, permagni, parvi, quanti, tanti):

Mnogo  mi je do tega: magnopere, multum, magni mea interest;
bolj: magis, plus;  prav mnogo, najbolj: permagni, maxime,
plurimum;  malo: non multum, parvi;  menj: minus;  premalo
par um;  prav malo: minime, minimum;  toliko, kolikor: ta-nto-.
pere, guantopere; tantum, guantum; tanti, guanti;  kaj? guid?
nekaj: guid, aliguid;  nekoliko: aliguantum;  nič:  nihil.

3. ) Do  česa je komu, ne izraža se s substantivom,  ampak

a)  z neutrom zaimkov (hoc, id, illud, guod, guid): Hoc mea et
rei publicae interest;

b)  z infinitivom pri jednakih subjektih: Interest omnium rede
facere;  z akuzativom c. inf. pri nejednakili subjektih: Interest mea,
te rede facere;

c)  z indirektnim vprašanjem, redko z ut  ali ne: Nihil mea
interest, guid de me homines imperiti loguantur. Interest mea, ut rede
facias, ne pecces.

Op. Stvar, za katero je kaj do česa, stopi v ak. z ad: Magni interest ad
tandem civitatis, res praeclaras litteris contineri.

F. Ablativ.

§ 243. Ablativ je sklon prislov  n ih  določil kraja, časa, načina in

vzroka. Latinski ablativ združuje v sebi več sklonov sorodnih si
jezikov in je: 1.) ločilni  k ali pravi ablativ; 2.) orodnik  ali

instrumenta!; 3.) mestnik  ali lokal.

137

1. Ablativ kot ločilnik.

Pravi ablativ (separativ) stoji na vprašanje odkodi?  strinja se § 244.
v obče s slovenskim rodilnikom (često s predlogom od, iz) in je:

I. Ablativus causae, ki zaznamuje brez  predloga stvar,  s
predlogom osebo,  od  katere dejanje na vstaj a ali se vzrok uje,
na vprašanje od koga (česa)? iz česa?

1. ) pri pasivu: Terra sole illustratur. Dei providentia mundus
administratur. Corpora iuvenum firmantur labore.

Pri osebah  stoji predlog ab: Mundus a Deo administratur.

Roma condita est a Romulo.  Jednako pred kolektivi, ki značijo osebe:
a populo, a senatu, a civitate, a multitudine civium  etc.

Op. 1.) Isto tako se rabi ab  pri živalih in poosebljenih  stvareh: clipei
a muribus sunt derosi; a fortuna data oceasio. Brevis a natura vita nobis data
est.  Toda: natura  (po naravni legi) et opere munitus.

2. ) Pri nascor, ortus  (se ali brez sum)  se zaznamuje izvir  s samim ab-
lativom: Mercurius love nalus erat et Mata. Eodem patre natus; municipio ortus.

Tako zlasti pri familia, genus, locus: amplissima familia, nobili genere natus,
sunimo loco natus, ortus.  Rabi se pa tudi ex,  zlasti vselej pred pronomini:  ex
me, ex quo natus;  pri ortus (sum) ab: a me, ab illo ortus.  — Pri daljnem izviru
stoji ab  (redkeje ex): Golli ab Dite patre prognati.  Jednako pri mestnih imenih:
oriundus ab Sgracusis, a Zacgntho insula;  v prenesenem pomenu ab, ex: Nulla
pestis est, qaae non Tiomini ab homine nascatur. Perturbationes otnnes gignuntur
ex intemperantia.  — Rečne izvire naznanja ex: Shentts oritur ex Lepontiis.

2. ) pri neprehodnih  glagolih in a d j ek ti vi h, če so s pasi-
vom jednakega pomena: Iumenta farne perierunt  (== absumpta sunt).
Phalaris a paucis interiit. Milites fessi (= defatigati) itinere.

3. ) zaznamuje ablativ abstraktnih substantivov notranji na¬
gib ali v n a n j i povod:  hoc non pigritia  (iz lenobe) facio. Sunt in
culpa, qui officia deserunt mollitid animi. Hostes frumenti inopia
(zaradi, vsled) collotpuium petierunt.  Zastran causd, gratia  gl. § 229.,
op. 1., 2.

Facio aliquid: super biti  iz ošabnosti; metu supplicii  iz strahu pred kaznijo;
amore, avaritia, ir a, odio , spe, taedio; exsulto gaudio  poskakujem od veselja; ago
auetoritate, consilio alieuius.

Op. 1.) Vnanji povod izražajo tudi ablativi 4. dekl.: adventu  (zaradi, vsled
prihoda), iussu, rogatu, admonitu , impulsu  (na povelje, prošnjo itd.).

2.) K ablativom substantivov, ki izražajo čute, pristopajo radi partieipi perf.
pas, ki se v prevodu včasi izpuščajo: amore ductus  iz ljubezni; adductus familia-
ritate  iz prijaznosti; gaudio commotus  od veselja; ira incensus  iz jeze; timore, metu
perterritus  od strahu.

4. ) stoji v ablativu vzrok  pri izrazih čutenja, zaupanja ali
telesnega počutja: deledor libris  veselim se knjig; doleo delieto  žalu-

138

jem zaradi pregrešita; c onf Ido pecuniu  zanašam se na denar; laboro
(aeger sum) vulnere  bolan sem od rane;

gaudeo correctione  radujem se posvarjenja, laetor reda conscientia  veselim
se dobre vesti, glorior victoria  hvalim se z zmago; laetus victoria  vesel zmage,
contentus sorte  zadovoljen z usodo, frStus numero copiarum  zaupajoč v število čet,
superbus virtute  ponosen s hrabrostjo (na hrabrost).

Op. fido, confido  ima v pomenu zanašati  se stvar v abl.:  confido
natura loči;  osebo pa in v pomenu fidem habeo  tudi stvar v dat.:  confido tihi,
virtuti vestrae  (§ 218., 1., b), op.).

Prip. Nam. abl. causae se rabijo tudi predlogi ob, propter  z ak., de, ex,  red¬
keje ah  z abl.: utilitatibus  ali propter utilitates amicitias colimus.  Potreben je
predlog pri osebah: doleo de te  ali tua causa,  žalostim se radi tebe. •— Navadno
stoji predlog ex  pri agnosco  spoznati: deum ex operibus; cognosco: ex litteris  (tudi
de fuga  pozvedeti o begu); intellego: magna ex parvis;  predlog de  pri glorior: de
divitiis  zaradi bogastva (in virtute  iščem slave v hrabrosti); doleo, gaudeo  (redko),
laetor, laboro  brigam se: de prindpatu; laboro  v stiski sem: ex aere alieno, a re
frumentaria; laboro  boli me: ex capite, ex pedibus.

§ 245. II. Ablativus separationis določuje glagole in adjektive lo¬
čen j a na vprašanje od česa? iz česa?  in sicer pri stvareh ali sam
ali s predlogi ab, de, ex,  pri osebah z ab.  — Glagoli ločenja so:

1. ) odgnati, odmakniti  s (iz) česa: sam abl. ali de, ex (ab):
pello, depello, expello; moveo, amoveo, demoveo; deicio, deturbo;
umakniti  se:  cedo, abscedo, decedo, excedo;  redek je sam abl. pri
abeo, exeo, egredior, evado: Usipetes agris expulsi sunt. Haec tanta
virtus ex hac urbe expelletur? Milites (ex) proelio excesserunt.

2. ) zadržati  od česa: sam abl. ali ab: arceo, prohibeo, excludo,
intercludo;  vzdržati  se česa: abstineo, desisto  (tudi de ); sam
abl.: supersedeo: Bratuš kostem Gallia arcuit. Homines ab iniuria
natura, non poena arcere debet. Helvetii Germanos finibus sais pro-
hibebant.

3. ) oprostiti, opleniti  česa: sam abl.: libero  (pri osebah
ab), levo, solvo, exsolvo; spolio, orbo privo, fraudo, nudo: Timotheus
Cgzicum obsidione liberavit. Murus defensoribus nudatus est.

K 1.) pello (ex) regno  pahniti s prestola, patriU, civitate  prognati; depello
hostes (e) loco, ab urbe, de moenibus; de spe, de sententia  prisiliti, da odstopi; ex-
pello dotno, civitate, ex urbe; moveo loco  izpodriniti z mesta, tribu, senatu  pahniti
iz; deicio honore, prindpatu  izpodriniti iz, spe  vzeti, de sententia, de gradu ; de¬
turbo aliguem de tribunali, (ex) spe  vzeti, de mente  spraviti iz uma; cedo (ex) loco
zapustiti, (ex) urbe, (e) vita, possessione hortorum alicui  odstopiti; decedo (de) pro-
vincia, ex Italia, (de) vita; abeo magistratu  odstopiti, sicer ab  ali ex; abdico me
magistratu  odpovem se oblastvu.

139

K 2.) arceo tecto; prokibeo fugil; excludo (a) re frumentaria, a reditu, a
re puhlica  ne pripustiti; intercludo aliquem commeatu, a castris  odcepiti od (toda
alicui viam, fugam  preprečiti); abstineo iniuria, scelere  vzdržati se, toda manus ab
alienis  vzdržati; milites a praeda  zadržati: desisto conatu, de contentione  odjenjati.

— Jednako: interdicere alicui foro, aqua et igni  prepovedati komu rabo, izključiti
ga od (= ercludere),  izobčiti.

K 3.) liberare metu, pairiam a tgrannis; levare onere; solvere cura, legibus;
exsolvere se suspicione; vacare culpU; privare vita; fraudare pecunia; spoli are veste.

Op. 1.) Glagoli z dis-  in se-  sostavljeni imajo ab: discerno, distinguo  (raz¬
ločiti); differo, discrepo, dissideo, dissentio, disto  (razlikovati se); secerno, segrego,
seiungo, separo  (ločiti). Jednako imajo ab: abesse  oddaljen biti; deficio, descisco
odpasti; absterreo, deterreo  ostrašiti, odvrniti; defendo  braniti; alieno, abalieno  od¬
tujiti; abhorreo  ne zlagati se.

2.) Podobno se skladajo adjektivi  ločenja (pri osebah ab): alienus ab
aliguo  nenaklonjen komu; a litteris, res aliena (a) dignitate  (tuj, neprikladen); liber
svoboden, prost curis, metu, a delictis, locus ab arbitris; tutus ab hostibus  varen
pred sovražniki; urbs nuda praesidio  brez posade; contio ab optimatibus orba ; va-
cuus curis  brezskrben.

III.  Ablativus inopiae nastopa: § 246

1. ) pri glagolih pomankanja: ne imeti, biti brez česa:
careo;  potrebovati: egeo, indigeo: Carmina morte carent. Mortui
carent sensu  (nimajo, so ločeni od). Natura parvis rebus eget. Milites
indigebant Us rebus, quae ad oppugnationem erant usui.  Prim. § 251.

Op. indigeo  ima le v pomenu treba mi je, iščem pogosto genetiv: non auri,
non argenti indigeo.

2. ) pri opus est  treba je, oseba ali stvar, katere je treba,
stoji  v ablativu  ali kot subjekt  v nominativu;  oseba,  kateri
je česa treba, v dativu:  miki libris opus est; libri miki opus sunt
knjig mi je treba (potrebujem). Neutrum  adjektiva ali pronomina
mora  v nominativu biti: haec (omnia) nobis opus sunt; quae opus sunt.

Op. 1.) V nikalnih stavkih stoji stvar redno v ablativu: nihil opus est si-
mulatione; quid opus est verbis?  Zastran ak. nihil, quid  gl. § 216.

2.) Ako se to, kar je treba, z glagolom  izraža, nastopi inf. ali acc. c. inf.:
quid opus est tam multa dicere  ali te tam multa dicere?  — V trdilnih stavkih se
rabi tudi neutrum part. perf. pas. v abl.: considto, facto opus est  posvetovanja, de¬
janja je treba. — To, za kar je česa treba, pride v ak. z ad; haec ad oppugna¬
tionem opus sunt.

IV. Ablativus comparationis zaznamuje pri komparativih  §247
adjektivov in adverbov osebo ali stvar, od katere se druga po kaki
lastnosti loči; jednak je nominativu  s quam: Tullus ferocior fuit
Eomulo  (od ali mimo Ronnila) = quam Romulus. Ingenium est pre-
tiosius auro.  Zlasti v nikalnih stavkih: Lacrimd nihil citius arescit.

Op. 1.) Jednako nam. subjektovega akuzativa: Livius narrat, Tullum
ferociorem fuisse Eomulo (— quam Romulum),  ali če je quam  z ak. = quam est

140

z nom, toda skoro le v nikalnih stavkili: Neminem Ljcunjo maiorem virum Lace-
daemon tulit (= quam Lgcurgus erat).  Drugih zavisnih sklonov abl. comp. ne
more nadomestovati; torej ne: liber hominis doctioris Claudio,  ampak h. doctioris
guatn Claudius fuit.

2. ) Potreben je abl. re lati  v a nam. quam  z nom. ali ak.: Sequemur Pohj-
bium, quo nemo fuit diligentior  mimo katerega ni bil nikdo natančnejši, ki je bil
najnatančnejši od vseh (§ 283., 2., op.).

Zaradi dvoumja je abl. nemogoč: Hibernia dimidio mittor quam Britannia
(ne pak Britannia) existimatur.

3. ) Za. plus, minus, amplius, longius  se quam  navadno izpušča  pred
določili števila in mere, in to brez upliva na njih sklon; komparativi ostajajo
kakor adverbi neizpremenjeni:  Ceciderunt plus, minus decem milia hostium.
Plus pars dimidia  (nad polovico) hostium caesa est. Plus annum aeger fui. Nix
non minus  (izpod) guattuor pedes alta iacuit.  — Vendar tudi: Plus uno verum
esse non potest. Catilina initio non amplius duobus milibus militum habuit.  Red¬
keje quam: Non plus guam guattuor milia hominum effugenmt.

4. ) Exspectatione, opinione, spe celerius venit  hitreje, nego se je pričakovalo,
mislilo. Opinione omnium (— gumn opinio omnium erat) maiorem cepi animo do-
lorem.  Taki abl. stoje navadno pred  komparativom.

2. Ablativ kot in str umen tal
zaznamuje kakor slovenski orodnik sredstvo in način  dejanja.

§ 248. I. Ablativus instrumenti znači sredstvo ali orodje na vpra¬
šanje  s čim? po čem?: Cornibus tauri, ctpri dentibus, morsu leones
se tutantur. Concordid pctrvae res crescunt. Pisces capiuntur hamo.

Večkrat stoji abl. instr. pri glagolih, ki odgovarjajo v slovenščini na vprašanje
v čem (kaj)? na čem (kaj)? Sploh se rabi pri glagolih: a)  hraniti se, živiti
se od: alo me copiis, vivo frumento, lacte, nutrior čarne; b)  oblačiti:  pellibus
vestior  (v kože); c)  opraviti: orno copias omnibus rebus; d)  učiti, uriti:
erudio artibus,  tudi in iure civili; imbuo studiis, litteris, instruo artibus, instituo
disciplina; Graeca lingua loguor; exerceo me genere pugnae,  tudi in consultatio-
nibus; e)  igrati:  ludo aleU  v kocke igrati; cano citharS, fidibus  na gosli bren¬
kati , tuba  v trobilo trobiti, tibiis  na piščal piskati; dražiti k, klicati na: la-
cesso proelio, bello; f)  sprejeti  v: recipio tecto  pod streho, v hišo, finibus, oppido;
tudi in  z ak.; držati, prijeti za: teneo pallio; prehendo manu, auriculis; traho
capillis, pedibus;  zadržavati:  teneo, contineo parietibus, castris; teneo memoriU;
contineri  biti v čem zapopadan, sostajati; zapreti  v:  includo carcere, moenibus,
tudi in  z abl. in ak.; g)  braniti  se:  defendo me moenibus  izza ozidja; skriti  se
v:  occidto me latebris  v zakotje; abdo me litteris  zakopljem se v književnost; za¬
motati v: implicor bellis, morbo, negotiis; h)  nesti  na: sustineo umeriš; fero
capite,  tudi in capite; i)  iti, voziti se, jahati:  proficiscor pedibus  (peš), navi,
classe; vehor curru, navi; vehor equo; le)  deževati, potiti se, kapati:  pluit
lapuVibus (lapides); sudo sanguine  krvavo se potim; mano sanguine  kri kapa od
mene. — O glag. navaditi  gl. 220., op. 3.

Oseba kot sredstvo stopi v ak. s per: per nuntium, per servos
comperi. Per tres potentissimos populos totius Galliae potiri.

141

Op. 1.) Vojaške čete se smatrajo za sredstvo poveljnikovo: Caesar ea le-
gione, quam secum liabebat, militibusgue, qui ex provincia convenerant, murum
fossamque perducit.  — Sam abl. ima tudi comitatus  spremljan: puero; stlpatus  ob¬
krožen: sicariis.

2.) Adficere  delati, napraviti komu kaj aliguem aliqua re  ima pogosto abl.
instr. pri sebi: adjicio honore  častim, dolore  žalostim, exsilio  preganjam, iniuria
žalim, laetitia  veselim, poend  kaznim, praemio  obdarim; adficior morbo  zbolim,
admiratione  občudujem se. Populi grati est praemiis adficere bene meritos cives.

Abl. instr. stoji pri deponentnikih:

utor, fruor, fungor, potior, vescor, nitor:

utor  okoristim se s čim, rabim, imam: ratione; fruor  naslajam se s, uživam:
cibo; fungor  bavim se s, opravljam: munere; potior  (vzmagujem se s) polastim se:
urbe; vescor  hranim se s, jem: čarne, glande; nitor  opiram se s čim, na kaj: ba-
culo, consilio.  — Jednako sostave: abiitor patientia  obrabim, v zlo rabim; perfungorj
defungor periculo  prestanem nevarnost.

Op. 1 .) TJtor  pomeni imeti  zlasti, če ima abl. imenski predikat pri sebi:
utor te amico, magistro  imam te za prijatelja, učitelja. — utor te familiariter
multum  občujem s teboj po domače, mnogo.

2.) Potior  ima včasi genetiv: Galliae, imperii;  vselej:  rerum potiri  naj¬
višjo oblast si osvojiti. — Nitor  prijemlje v prenesenem  pomenu po redko in:
in eoncordia.

Instrumentalni ablativ zaznamuje ceno  (abl. pretii). Prim. gen.
pretii § 238.

Pri dignus  vreden, indignus  nevreden in dignor  zdim se vreden
stoji ablativ:  laude dignus  pohvale vreden, indignus luce  nevreden
svetlobe, dignor honore  zdim se časti vreden. Quam multi sunt in-
digni luce, et tamen dies oritur.

Op. Gratis  (ali gratiis ) constare  pomeni zastonj biti, nič ne stati:
Navis tibi gratis constat.  ■— Pri mutare, commutarCj permutare:  zameniti, dati
za,  stopi to, za kar se kaj daje, v ablativ, včasi s cuni  ali pr o: Quis fidem suam
pecunia commutabit? Incerta pro certis mutare.

Ablativ instr. znači nadalje sredstvo pri glagolih obilja:  abundo,
redundo, adfluo  obilujem s čim, in polnjenja:  compleo, expleo,
impleo, refercio, cumulo  (nakopičim), onero  (obtežim); abl. copiae:
villa abundat lacte et caseo; redundo copiis; adfluo honoribus, circum-
fluens gloria. Deus bonis omnibus explevit mundum. Refercio aures
sermonibus; cumulo aras doniš; onero naves commeatu.  Prim. § 246.

Op. Jednako adjektivi: onustus  obložen: praeda ; opulentus  bogat: oppidum
armis; praeditus  obdarjen: virtute  kreposten. Plenus  in refertus  gl. 233., op. 3.

Abl. instr. zaznamuje mero  (abl. mensurae),

1.) s katero  se kaj meri, po kateri se sodi: Magnos liomines
virtute metimur, non fortuna. Galli spatia temporis numero noctium
finiunt  določujejo čase po številu noči. Iudico  (sodim) numero, pon-
dere, ratione, sensu oculorum  (po očeh).

Op. Včasi stoji ex,  zlasti pri aestimare: Vulgus ex veritate pauca aestiniat.

§ 249 .

§ 250.

§ 251.

§ 252 .

142

253. 2.) za katero  kaka stvar drugo presega, in to pri vseh be¬
sedah primerjalnega  pomena, namreč:

a)  pri komparativih:  dimidio  za polovico, tertia parte  za
tretjino; tanto, quanto, aliquanto, altero tanto, eo, quo, multo, paulo,
nihilo maior  za toliko, koliko, nekoliko, dvakrat toliko itd. večji:
Homines quo (quanto) plura habent, eo (tanto) ampliora cupiunt  čim
več imajo, tem več žele. Tanto brevius omne, quanto felicius tempns.

Op. Včasi  pri superlativu:  multo formosissimus  (navadno longe formo-
sissimus).

b)  pri glagolih preseganja in pri malte: multo praestat  mnogo
bolje je; paulo antecedo; fortund te supero ; multo malo.

Op. Pa tudi multum, tantum, quantum antecedo  etc.; toda eešče ko multum,
multo  je longe praestare, superare.

c)  pri prepozicijah in adverbih: ante, post, infra, supra: Ho-
merus multis annis fuit ante Romulum  ali multis annis ante fuit
quam Romulus  (ne anteči, postea). Uri sunt magnitudine paulo infra
elephantos.  Tako multo ante  mnogo prej, paulo ante  malo prej, paulo
post  malo poznej, paulo infra  malo bolj zdolaj, non multo secus  ne
mnogo drugače.

Op. 1.) Ante, post  stopi ali za substantiv ali med substantiv in atribut:
tribus annis ante (post)  ali tribus ante (post) annis  tri leta prej (poznej) ali:
tertio anno ante (post)  in tertio ante (post) anno  (abl. temporis; v tretjem letu
prej, poznej).

2.) «Tri leta potem, ko je v Hispanijo prišel,« slove: tribus annis post,
tertio anno post  (ali samo te'rtio anno), post tertium annum, quam in Hispaniam
venerat  ali zvezavši adverb post  s quam: tribus annis, tertio anno postquam  ete.

254.  Ablativus limitationis,  abl. omejitve ali ozira,  na¬
znanja, s čim, po (v) čem,  na  kaj  se kaka lastnost omejuje,
glede česa  da kaj velja: Nemo ei par erat eloquentid. Neniinem
huic praefero fide, constantid. Agesilaus fuit claudus altero pede  (na
jedno nogo). Jednako natione Medus; genere et nobilitate facile primus;
Hamilcar cognomine Bavca; oppida numero duodecim.

grandis natu  prileten (ne magnus,  pač pa magno natu), maior, maximus
natri, minor, minimus natu.  — natu  se redno opušča, kadar se določuje starost
sinov, hčer, bratov ali sester (maior filius, minimus. ex fratribus);  vselej se opušča
pri maior  in minor,  ako se dve osebi jednega imena po času, v katerem sta živeli,
ne po svoji starosti razločujeta: Cato maior, Sčipio minor.

Op. Sem gredo ablativi: iudicio, opinione, sententia, testimonio,  ki cel stavek
omejujejo: Mea quidem sententia pači semper consulendum est;  sem tudi ablativ
osebe pri esse, fieri, facere: Quid hoc homine faciam?  kaj naj storim s tem člo¬
vekom? Quid me pet, futurum est?  kaj bode z menoj? Redkeje dat. po § 223.

143

II. Ablativus modi zaznamuje način  dejanja na vprašanje § 255.
kako? s kom (cim)?

1. ) Ta abl. stoji na vprašanje kako?  navadno brez  predloga,
če ima substantiv pri sebi adjektiv; toda s predlogom cum,  če sub-
stantiv nima adjektiva pri sebi: Flumen Arar in Rhodanum infiuit
incredibili lenitate. Litterae cum cura et diligentia scriptae sunt. Cum
fide dmicitiam colere; cum voluptate audire.

Op. 1.) Predlog cum  ne stoji a)  nikdar pred substantivi, ki sami pomenijo
način:  hoc modo, hac ratione  na ta način; antlquo more  po nekdanjem običaji;
bestiarum more  po zverinsko; pecudum rltii  po živinsko; b)  nikdar pred besedo, ki
znači misel, namen, pogoj:  aequo animo  z mirnim srcem; hac mente  s tem
namišljajem; hoc consilio  s tem namenom; ea condicione  s tem pogojem.

Nadalje se rabijo brez predloga ablativi: iure, merito, iniuria, immerito  (po
pravici, krivici); consulto  navlašč; dolo  po zvijači; fraude  po goljufiji; vi  šiloma;
meo nomine  v mojem imenu; ordine  zaporedoma; voluntate  iz dobre volje; silentio
molče; vitio  napačno; cursu  v dir (fugere); fugU  v begu (salutem petere); specie,
simulatione  na videz; commodo  v prid; periculo  v nevarnost; damno  v izgubo;
pace tua  s tvojim dovoljenjem.

2. ) Namesto abl. se rabi včasi per: per vim  po sili; per insidias  iz prevare;
per fraudem  po goljufiji; per litteras  pismeno; per speciem  na videz.

2.) Naznanja ta abl. spremstvo.  Sam abl. in cum  stoji pri § 256.
v&jaškem spremstvu z atributom: Caesar omnibus copiis, cum omnibus
copiis Ilerdam proftciscitur ;  toda potreben je cum:  1.) če ni atributa:
cum exercitu;  2.) če je atribut d o 1 o č n o število: cum mille eguitibus;

3.) pri mitto  in kompozitih: Metellus legatum cum expeditis cohorti-
bus prciemittit.

Op. 1.) Zlasti stoji cum  pri spremnih  okolnostih: magno hoc dico cum do-
lore; multis cum lacrimis obsecrare coepit;  — potrebno je to, če je taka okolnost
posledica  dejanja: Mtttiades Athenas magna cum offensione civium suorum rediit
(na veliko nevoljo). — Pomni: cum telo sum; cum gladio, cum nummis venio.

2.) Comitatus  z adj. in vestitus  rabi se brez cum: venit magno comitatu  z
velikim spremstvom, vestitu pulcherrimo  v najlepši obleki; toda cum pallio purpureo
ambulo,  kakor cum gladio.

III.  Ablativus qualitatis. Gl. gen. qual. § 23la.  § 257.

3. Ablativ kot lokal

zaznamuje kakor slovenski mestnik (gori, jutri itd.) kraj in čas.

I. Ablativus loči, abl. kraja,  stoji na vprašanje kje?  navadno § 258.
s predlogom in: in urbe, in monte, in Asia; in flumine pontem facio;
in armis sum.

Brez predloga  stoji abl. loči:

144

1. ) pri locus  z atributom in pri vsakem drugem krajevnem dolo¬
čilu s totus: hoc loco  (tudi o mestih v knjigi), certo loco, aequo loco, multis
locis; tota Asia; tota urbe  (po vsem mestu); totis trepidatur castris.

Op. 1.) Zlasti v prenesenem pomenu: slučaj, položaj  stoji sam abl.: eo
loco; meliore loco  v boljšem položaji; patris loco colere  kakor očeta častiti; loco,
suo loco  na svojem (pravem) mestu. — Vendar ima tudi in  v obojem pomenu, na
pr. pri is, Me, qui: Quo in loco res est? Iter in ea loca facere coepit, quibus in
locis Germanos esse audiebat.  Dalje: multis in locis, in liberum loco, in hostium
loco habere.  Jednako včasi pri totus: tota in Italia, in toto orbe terrarum.

2. ) Liber, seriptum, oratio, sermo , caput  (poglavje) stoje v samem abl.,
kadar se vsebina cele  knjige itd. navede (abl. instr.); no kadar se posamično mesto
v misel jemlje, stoji vselej in  z abl.: De amicitia alio libro  (to je vsebina cele knjige)
dictum est. Agricultura laudatur in eo libro, qui est de tuenda re familiari.

2. ) pri krajevnih določilih: ter ra marique  na suhem in mokrem
(tudi et ter ra et mari, et mari et terra;  toda in mari, in terra ); hac, alia
parte; reliquis, omnibus partibus;  brez parte: dextra  na desni, sinistra
ali laevd  na levi; hac, illa, qua  na tej, na oni, na kateri strani.

3. ) Sam abl. stoji tudi pri glagolih premikanja ( ire, mittere  itd.)
na vprašanje kodi?  (abl. viae): portd Collind egredi  skozi Kolinska
vrata; vid Appid profectus est  po Apijevi cesti; terra  (po suhem).
Peloponnesum petere. Flumine Arari frumentum subvehitur. Milites
eodem ponte revertuntur.

hoc, eodem itinere; hac, eadem via; reda (via)  naravnost; hac  todi, qua  kodi
ali koder.

§ 259. 1.) Glagoli: položiti, staviti, postaviti se, posaditi:

pono, loco, colloco, statuo, constituo, consisto  in consido
stoje v lat. na vprašanje kje?  z in  c. abl., a slovenijo se na vpra¬
šanje kam?  pono librum in mensd  položim knjigo na mizo. In patria
nostra omnia ponere et quasi consecrare debemus. Plato irarn in pec-
tore locavit. Acies consistit in sinistra parte. Praesidia in oppidis con-
stituit. In virtute posita est vera felicitas.

Op. 1.) Jednako: aliguid in bonis numero, habeo, pono  štejem kaj med
dobra: Bias numeratur in septem sapientibus.

2. ) inseribo; incido  (vrežem, vsekam), insculpo  (vdolbem) nomen in statua
napišem itd. ime na (v) kip (toda incido in aes ); imprimo sigillum in cera  pritisnem
pečat na vosek; defigo sicam in corpore  vsadim bodalo v život.

3. ) Toda: collocare filiam dlicui in matrimonium  v zakon dati; consisiere in
orbem  v kolobar se razpostaviti; imponere in rogum, milites in naves, coronam in caput.

2.) Nasproti pa se skladajo glagoli: priti, suiti sc, zbrati,
stekati se, naznaniti, skriti:

advenio, convenio, concurro, cogo, congrego  in nuntio, abdo, eoufluo
v latinščini kakor deloma tudi v slov. na vprašanje kam?

145

advenire, convenire, concurrere, cogere, confluere in urbem,  kakor simplex
venire, currere, agere in urbem, fluere in contrarias partes; congregare in unum
locum  na jednem mestu zbrati; nuntiare Romam  naznaniti v Rimu; abdere se in
silvam  v gozd se skriti; part. perf. pa abditus in silvU  v gozdu skrit.

Op. Ako nastopijo pri takih glagolih krajevni adverbi, to nadomestujejo:

a) in  z ablativom: ibi, ubi, Me: Hic, ibi (Romae) fortunas meas posui;

h) in  z ak.: eo, guo, liuc: Quo convenistis? eo, hue (Romam).

II. Ablativus temporis, abl. časa,  stoji brez predloga: § 260.

1. ) na vprašanje kedaj?  (odgov.: o, v, po, na):

a)  pri besedah, ki pomenijo čas: hoc iempore, illa aetate, hord,
quartd, die natali, mense Aprili, anno decimo; vere, aestate, autuvmo,
hieme; vespere (vesperi), node (media), prima luce  s prvim svitom;

h)  pri drugih besedah, kadar določujejo čas: hello  o vojni (zlasti
z atributom hello Punico, hello Latinorum), pace  o miru; adventu,
discessu hostium, solis occasu; initio, principio, patrum nostrorum
memorid  ob času naših očetov; — feriis Latinis, ludis Circensibus,
comitiis consularibus, proximo senatu.

Op. Predlog in  se rabi:

a)  če take besede niso časovna določila, nego značijo položaj: hoc in tempore
v tem (kritičnem) položaji; in eo (tali) tempore  v tem (takem) položaji (pri tem
takem); in tempore  poleg suo tempore  ali tempore  za časa, o pravem času; in bello,
in pace  v vojnem, mirovnem stanji; in bello cecidit  na vojski (na vojnem polji) je
padel. V zvezah bello, pugna, proelio nietus est  stoji abl. instr.

b)  pri določilu dobe življenja: in pueritia, in adidescentia, in iuventute, in
senectute;  toda z adjektivi, ki značijo red, sam abl.: pr ima, extremU pueritia,
summU senectute.  V stavku in summa senectute cotidie meditabatur  je in  = navzlic,
vkljub.

2. ) stoji sam abl. na vprašanje za koliko časa? v kolikem
času?  Agamemnon vix decem annis unam cepit urbem.

Op. Vendar ga nadomestuje tudi:

1. ) infra: intra decem annos, intra paucos dies;

2. ) in,  to pa a)  če se poudarja tek časa: Senatus decrevit, ut legati in
diebus proximis decem Italia decederent  (v teku, pred koncem); in civili bello  v
teku vojne; in omni aetate; b)  da se naznani, kolikrat se kaj zgodi v takem času:
bis in die; ter in anno in urbem venio.

G. Sklad mestnih imen.

Imena mest in manjših  otokov stoje: § 261.

1.) na vprašanje kam? vakuzativu  (ak. smotra): proficiscor
Romam  v Rim, Corinthum  v Korint, Carthaginem  v Kartagino, Sy-
rdcusas  v Sirakuze, Delum  na Delos;

Kermavner, Latinska slovnica. 10

146

2. ) na vprašanje od k odi? v ablativu:  proficiscor Roma  iz
Rima, Corintho  iz Korinta,. Carthagine  iz Kartagine, Sgracusis  iz
Siraknz, Delo  z Dela;

3. ) na vprašanje kje? v lokativu.  Ta slove:

a )  pri singularnih  1. in 2. deklinacije kakor genetiv:  sum
Romae  v Rimu, Corinthi  v Korintu, Deli  na Delu;

b)  pri vseh drugih kakor ablativ:  sum Carthagine  v Karta¬
gini, Sgracusis  v Sirakuzah, Targuiniis  v Tarkvinijih.

Op. 1.) Tudi imena večjih otokov in primorij se včasi tako skladajo. Pomni
zlasti na vprašanje kam?  akuzative: (proficiscor) Siciliam, Sardiniam, CrStam,
Euboeam;  — Aegrjptum, Chersonesum.

2. ) Predloga ad  in ab  se rabita: 1.) zaznamujoč okolico:  ad Capuam venit,
pugnavit  prišel je proti, pred  Kapuo, bojeval se je pri K.; a Capua discessit
izpred  K.;  2.) poudarjajoč mer:  ab Homa reverterunt legati,  zlasti v pomenu
sem od, tj e do: (usque) a Dianio, usque ad Sinopen;  3.) če mestno ime ni v
zvezi z glagolom premikanja: a Gergovia despectus in Castra-, no longe a Sgracusis
esse; a Roma abesse; oriundus ab Sgracusis.

3. ) Ako je mestno ime s pronominom, s totus  ali stalnim atributom v zvezi,
stoji na vprašanje kje? ablativ,  ipsd Alexandritt (in ipsaA.); tota Alexandria;
Athenis tuis  v tvojih Athenah; Alba Longa; Carthagine Novci.  A na vprašanje
kam? in odkodi?  veljata pravili 1. in 2. o mestnih imenih: ipsam Alexandriam
v A. samo; ipsU Alexandriu  iz A. same.

4. ) Brezatributni apelativi kakor urbs, oppidum , municipium, colonia  stoje
pred  mestnim imenom in to se sklada z apelativom: in urbem Antiochiam, in urbe
Antioclna, ex urbe A.  — Ako stopi tak apelativ z atributom kot apozicija  za
mestno ime, sklada se ta brez ozira na mestno ime: Antiochiam, in celebrem urbem
v slavno mesto Antiohijo; Antiochia, ex celebri urbe  iz slavnega m. A.; Antiochiae,
in celebri urbe;  vendar tudi Antiochiae, celebri urbe,  redkeje Antiochiam, celebrem
urbem.

Prip. Ako pristopi k mestnemu imenu še deželsko, onde stoji to na isto vpra¬
šanje kakor mestno: Tarentmn in Italiam inferiorem profectus est; Tarenti in
Italia inferiore moror.

§ 262. Kakor mestna imena sklada se domus  in rus:

domum  domov, domo  z doma, domi  doma;

rus  na deželo, na kmete, rure  z dežele, s kmetov, ruri  na
deželi, na kmetih.

Op. 1.) Domos  se rabi z ozirom na več oseb: Galli domos dbeunt  odidejo
domov, vsak na svoj dom.

2.) Domum (domos)  in domi  prijemljejo posesivne atribute: domum meam }
regiam, Caesaris 7  domos omnium; domi nostrae, cdienae, domi Caesaris.  Ako po¬
meni pa domus  poslopje, rus  kmetijo,  posestvo, skladata se kakor drugi ape¬
lativi: habitare in domo mcignifica , in rure amoeno.  — longe a domo  daleč od
doma, od domovine.

147

3. ) domi bellique, domi militiaegue  doma in na vojski; o mira in vojski (aut
belli aut domi j vel belli vel domi, nec domi nec militiae).  Izven tek zvez se pravi
in pace, in bello, in militia (domi  — foris).

4. ) humi  na tleh  (iaceo humi)  in na tla  (prosterno, procumbo hunti),  —
Joras  ven (ire, dare, vocare), foris  vne (cenare, auxilium petere).

Poglavje 24.

O porabi predlogov.

Predlogi zaznamujejo uprav krajevne razmere (prim. § 174.),
od katerih so se polagoma na časovne in duševne prenesli.

I. Predlogi z a k u z a t i v o m.

1. ) ad  krajevno: k, pri:  ad urbem, ad te venio, ad meridiem
spectare  k jugu obrnen biti; oppidum ad montern situm, pugna ad
Cannas, ad urbem esse ; časovno:  do:  ad vesperum, ad summam,
senedutem, ad diem  na določeni dan, ad tempas  za časa; — pri
števnikih:  fuimus ad ducentos  bilo nas je do (okoli) dve sto, ad
unum omnes  vsi dojednega, vsi vkup; namen:  na,  za:  ad sp edem
na videz, zlasti pri gerundivu: facultatem ad dicendum dare;  —
odnos:  locus ad  (za) insidias aptus, ad  (na) omnia respondere;  —
primernost:  po,  na:  ad voluntatem, ad arbitrium., ad hunc modum,
ad verbum  po besedi, do besede.

Op. Tje do usque ad: usque ad castra, usque ad hanc diem;  pri mestnih
imenih brez ad: usque Homani projicisci, Ephesum usque.

2. ) adversus  (od adverto ) krajevno: proti, nasproti:
adversus montem se recipere;  često narazen: ad Oceanum versus;  —
prenes.: proti,  do,  v prijateljskem in neprijateljskem pomenu:
reverentia adversus  (do) homines, adversus hostes dimicare.

3. ) mite  pred; krajevno: ante portam;  —časovno:  ante
lucern, ante urbem conditam;  pr  en.  o prednosti: ante omnia  (ne pri
Cie. in Cez.) pred vsem.

4. ) apud  krajevno: pri:  pugna apud (= ad) Mantineam;
češče pri osebah:  apud Helvetios, apud Laecam  pri L. na domu,
apud Platonem (— in Platonis libris);  pred:  verba facere apud
iudices, apud senatum, populum, milites  (tudi in iudicio, in senatu,
redkeje ad senatum).

5. ) circum, circa  o, okoli, okrog; le krajevno:  terra
circum axem se convertit; urbes, quae circa Romam sunt; circum
oppida mittere legatos  po mestih okrog.

Op. Circiter  okoli:  circiter meridiem;  navadno je adverb.: media circiter
noete; circiter sescenti.

§ 263.

10 ‘

148

6. ) ris  takraj, citra  tostran; le krajevno; onemu je
nasproti trans  značeč samo mejo, temu ultra  kažoč na razprostiranje:
cis Alpes, cis Bhenum, citra Alpes.

7. ) contra  nasproti, proti, zoper: krajevno:  Britannia
contra eas regiones posita, contra septentriones;  — pr  en. v neprija-
teljskem zmislu: hoc non pro me, sed contra me est; contra  (na)
hostes proficisci; contra populum Bomanum coniurare; contra opinionem
zoper dozdevo; contra spem  preko nade, čez nado; contra naturam
zoper naravo.

8. ) erga  do, k, proti: le umstveno  v prijateljskem zmislu:
pietas erga parentes  ljubezen do starišev, k starišem; henevolus erga
amicos.

9. ) extra  zunaj, izven  (nasproti intra) ; krajevno:  extra
urbem;  — pr  en. extra ordinem  izvenredno; extra culpam, periculum
izven, brez krivnje, nevarnosti; extra modum  preko mere.

10. ) infra  pod, izpod,  za (nasproti supra)-  krajevno:  infra
lunam; infra  (izpod, nižje od) eum locum, ubi pons er at;  — ča¬
sovno:  Homerus non infra  (za, kesneje od) Lgcurgum fuit;  —
pr en. o podredbi: Uri sunt magnitudine infra  (manjši od) elephantos.
Vir fortis res humanas infra se positas arbitratur.

11. ) inter  med, izmed, v; krajevno: mons lura est inter
Seguanos et Helvetios; inter amicos;  — časovno:  inter cenam; inter
(juattuordecim annos tectum non subire;  — pr  e n.: amamus inter nos
ljubimo se med seboj ; colloguuntur inter se.

12. ) intra  znotraj; krajevno: intra muros;  — časovno:
v, z a (c. g.) : intra decem annos, intra decimum annum  (pred koncem).

13. ) iuxta  tik; krajevno: iuxta viam Appiam, iuxta murum
castra ponere.

14. ) ob  krajevno: pred  v reku: ob (ante) oculos versari  pred
očmi bivati; — pr en. (o vzroku, ki je na umu) za, zaradi:  id
fecit ob aliguod emolumentum  zaradi pričakovane koristi ; ob eam rem
(causam)  zato, za tega delj ; quam ob rem (causam)  zaradi česar.

15. ) penes  pri, v oblasti: penes reges; eloguentia or nat eos,
penes quos est.

16. ) per  skozi, čez, po; krajevno:  per urbem  skozi mesto,
po mestu; per orani maritimam  po morskem obrežji; — časovno:
per totam fere noctem  skoro (skozi, čez) vso noč; per liiemem  čez
zimo; per somnum  v spanji; — sredstvo:  po:  per legatos; per se
po sebi: komo per se cognitus;  — pr en. o načinu: per iram  iz jeze,
per vim  po sili; — zastran  često pri licet  in posse: per me licet

149

zastran mene; — o prisegah: per deos immortales  za nesmrtne
bogove; per  (pri) deos iurare.

17. ) post  (starinski pone)  za, po (nasproti ante) ; krajevno:
post por tam;  — časovno: post mor tem ; post hominum memoriam
kar ljudje pomnijo, od pamtiveka.

18. ) praeter  mimo, razven, čez; krajevno: praeter castra
exercitum ducere;  — pr en. praeter me nemo  razven mene nikdo;
praeter modum  čez mero; praeter opinionem  izven pričakovanja, «črez
slutije»; praeter spem  preko nade; praeter  (pred) ceteros flor er e.

19. ) prope  blizu, ob: prope oppidum, prope me.

propius urbem, proxime Pompemm; esse prope db urhe  ne daleč od; abesse
propius ab  bližje biti; proximus ab aliquo  najbližji za kom.

20. ) propter  (iz propiter)  zraven, kraj; krajevno: propter
oppidum  (kakor prope oppidum ); — pr en. o dejanskem vzroku:
zastran, zaradi:  propter frigora segetes matur ae non er ant; propter
aliquod emolumentum id facio  zarad (vsled, gotove) koristi.

21. ) secundum  (od sequor ) krajevno: poleg, ob, za:
secundumflamen legiones ducere ;  — časovno: takoj po: secundum
pugnam castra capere;  pren.: a)  o sporedu: za: secundum deos
liomines hominibus maxime utiles esse possunt; b) o  primernosti:
secundum  (po) naturam vivere.

22. ) supra  nad, iznad; krajevno: supra lunam;  — ča¬
sovno: pred:  paido supra bane memoriam  malo pred tem časom;

— pren.  o meri: preko: supra vires.

23. ) trans  «črez», onkraj: tratiš Rhenum, trans Alpes.

24. ) ultra  onostran, za; krajevno  o razprostiranji: ultra
montes  onostran gor, za gorami; — pren.:  ultra modum  preko mere,
čez mero.

25. ) versus  proti, krajevno;  se zapostavlja ter brez ad
(in)  le pri mestnih imenih rabi: Romam versus,  toda in (ad) Italiam
versus;  prim. adversus.

II. Predlogi z ablativom.  § 264.

1.) a, ab  od, s (c. g.); krajevno a)  lo čite  v:  Gallos ab Aqui-
tanis Garumna flumen dividit;  pren. pri glagolih braniti, zadržati
(§ 245., 2.) • — b)  izhodišče:  ab urhe proficisci ; frumentum ab Asia
comportare ; a tergo  od zadaj, a fronte  od spredaj, a sinistra  z leve, na
levi, a dextra  z desne, na desni, a latere  s strani, z boka; stare, esse
ab aliquo  na strani, pri stranki koga biti; Ženo et qui ab eo sunt  njegovi
učenci; — pren.:  firmus ab equitatu  (na); pri glagolih po če tka:

150

incipio, ordior, initium facio ab aliqua re  (s čim); spored: quartus a
Bomulo rex;  — časovno: od, po, izza: ab initio, a pueritia, a puero
(-is)  od mladosti, iz mlada; ab urbe condita; a cena  takoj po obedu
(izza mize); — primernost: appello aliquid ab  (tudi ex, de) aligua re.

2. ) coram  navzoči, vpričo kake osebe; coram iudice;  često
kot adverb: sam, osebno: coram adesse.

3. ) cum  s (c. instr.) zaznamuje skupnost, spremstvo in
spremne okolnosti (prim. § 256.) v pravem in prenesenem po¬
menu: cum aliquo loqui, ir e, societatem inire, congruere, dissentire, bellum
gerere, esse  občevati s kom, sentire  držati s kom, hoc mecum facit  to me
zagovarja; cum armis eruptionem facere, cum imperio esse, cum tunica
pulla  v črni obleki, secum  ali cum animo suo reputare  premisliti si.

4. ) e, ex  iz, krajevno: a)  zapustivši kraj: ex urbepellere;
b)  s (c. g.), ne zapustivši kraja: ex insula conspicere, ex arbore pen-
dere, ex equo colloqui, pugnare  na konji se pogovarjati itd.; — ex
itinere  s pota, spotoma, po poti; triumphare ex (de) aliquo  slavje
slaviti nad kom, victoriam reportare ex (ab) hostibus  zmagati sovraž¬
nike; — časovno, a)  od: ex eo tempov e, ex quo  odkar; diem ex
die  od dne do dne, dan za dnem; b)  takoj po, izza: ex consulata
proficisci in Galliam;  — o tvarini: poculum ex  (iz, od) auro;  —
partitivno: unus ex  (iz, izmed) omnibus;  pren.: o vzroku, pri¬
mernosti: laborare ex capite, pedibus, dentibus  glava, noge, zobje
bole koga; ex vulneribus mori  (za ranami, vsled ran); ex sententia
po volji, po všeči; ex doctrina nobilis  (zaradi); ex consuetudine  po
navadi; ex usu  s koristi; e re puhlica  v državno korist; ex composito
po dogovoru; ex inopinato  iz nenada.

5. ) de  s (c. g.), krajevno: de muro deicere; de agro decedere;
de  (od) aliquo cmere;  — časovno: de nocte  še po noči; de tertia
vigilia  še za tretjega bedenja; — pren., partitivno: liomo de plebe;
zastran: legati de pace venerunt; agere, cogitare, disputare, scribere
de aliqua re  (o čem); adutu est de te  po tebi je; audire de aliquo
od koga in o kom slišati; — ea de causa (re)  za tega delj, qua de
caasa (re)  zastran česar; — primernost:  po: de consilio, de more
patris aliguid facere;  — de industria  nalašč; de integro  iz nova; de
(ex) improviso  iz nenada.

6. ) prae  pred, krajevno:  prae se agere  pred seboj gnati:
hostes; prae se ferre  pred seboj nesti: signa,  zlasti v prenesenem
pomenu: kazati: fiduciam;  —pren. pred,  v primeri s: omnia prae
divitiis spernere; beatus prae ceteris  v primeri z drugimi, praeter
ceteros  mimo drugih, t. j. bolj ko drugi; — od, zaradi,  znači ovi-

151

ralen vzrok v nikalnem stavku: prae gaudio, prae lacrimis scribere
noti possum; solem prae multitudine telorum non videbitis.

7. ) pro  pred, krajevno:  pr o castris, pr o curia. Pr o  kaže,
da je stvar zadaj, ante,  da je pred očmi: pro curia sedere  zbornico
za seboj, ante curiam sedere  zbornico pred očmi imajoč; — izpred,
spredaj na: pro contione laudare  izpred zbora; pro curia signutn
dar e  izpred zbornice; pro suggestu  z odra (spredaj na odru stoječ);
pro rostris  (spredaj) na govornici; — pren.:  1.) za  = na korist
(nasproti contra ): dicere pro aliguo, pro patria mori;  2.) za, na¬
mesto,  in to a)  pri nadomestovanji: plaustris pro domibus uti  vo¬
zove za hiše imeti; pro patre esse alicui  očeta nadomestovati; tako
zlasti pri oblastvih: pro consule, pro praetore in provinciam profectus
est  (namesto konsula, kot prokonsul itd.); b)  pri povračanji: pro
frumento pecuniam solvere; pro meritis gratiam referre; gnid pro illo
libro dedisti? c)  pri jednaki veljavi: Cato est miki pro  (mi velja za)
multis milibus; aliguem pro dve habere; pro certo affirmare;  3.) po,
v primeri  s: pro viribus  po močeh; pro multitudine hominum  v
primeri z množico; pro se guisgue  vsak po svoji moči.

8. ) sine  brez: exercitus sine duce; sine gladio; sine dubio.

9. ) tenus  krajevno:  tj  e do  (se sklonu zapostavlja): Tauro
tenus regnare  tje (samo) do Taura; genu tenus; hactenus  dotodi; —
pren.:  verbo tenus disserere  samo z besedami.

III. Predlogi z akuzativom in ablativom.

1.) in  z akuzativom, krajevno  na vprašanje kam? v, na,
proti:  ire in urbem, reditus in Asiam, in Persas  (v Perze, na Per-
zijansko) proficisci, in septentriones spectare;  o raztezanji:  in alti-
tudinem  kvišku; in longitudinem  v dolgost, podolgoma, in latitudinem
v širokost, v šir; o razdeljevanji:  in tres partes dividere  v tri
dele; — časovno:  v, na, za:  in diem vivere  tje v en dan, in noetem
legere, in aliud tempus differre  na drug čas odložiti, in religuum tempus
za naprej, za bodočnost, in perpetuum  za zmerom, in dies (singulos)
dan na dan; — pren.: a)  mer: do, proti,  prijateljski in nepri-
jateljski: amor in patriam, oratio in Catilinam, in utramgue parteni
disputare  na obojo plat (za in zoper) govoriti; b)  namen:  v,  na,
za:  in usum, in speeiem  navidez, pecuniam dar e in retn militarem;
c)  vodilo in način:  na,  po:  in verba magistri iurare, in has leges
pax convenit; mirum (hostilem, servilem) in modum.

in  z ablativom, krajevno na vprašanje kje?  v,  na:  esse in
urbe, in motite, in Persis  (v Perzih, na Perzijanskem), in flumine

§ 265.

152

pontem facere  na reki, čez reko; — Thales in  (med) septe.ni sapien-
tibus fuit, numeratur; aliquid in malis ducere; in oculis  (pred očmi)
civium esse;  — časovno  na vprašanje k e daj?  in vita, in consulatu,
inpueritia, in bello, in his tredecim annis, inpetendapace  (§ 260., op.);

— pren.  znači a)  osebe, na kojih se dejanje vrši: na: in te hoc
laudo, reprehendo ; b)  okolnosti, v kojih kdo ali kaj biva: in  (v) alitpua
re aliquem laudare, reprehendere; in armis esse, in honore, in peri-
culo esse; in  (v, pri) magna copia rerum, in  (v, navzlic) tanta Jiomi-
num perjidia dignitatem servare.

2. ) «s ub  z ak., krajevno  na vprašanje kam? pod, spodaj
do:  sub iugum mittere, sub montern succedere  pod goro, spodaj do
gore pomakniti se; suh icturn venire  v streljaj (metaj) priti; — pren.:
sub sensus cadere  v čute pasti, sub oculos cadere  v oči udarjati ; sub
imperium, potestatem redigere  pod oblast spraviti; — časovno: pod,
o , ob:  sub vesperum  pod večer (proti večeru), sub lucern  ob svitu,
sub idem tempus  (ob).

sub  z abl., krajevno  na vprašanje kje? pod:  sub terra
habitare, sub monte  pod goro, na vznožji; — pren.:  sub armis manere;
sub oculis  (pred očmi); sub rege esse, sub dicione, sub imperio esse;

—  časovno: o, ob, pri:  sub bruma  ob najkrajšem dnevi v letu,
po zimi; sub ipsa profedione  ravno pri odhodu.

3. ) subter  (okrepljen sub,  redko), pod:  Plato iram in pectore,
cupiditatem subter praecordia locavit  (pod osrčje, pod prepono). Abl.
se nahaja skoro le pri pesnikih.

4. ) super  z ak., krajevno  na vprašanje kam? in kje?
nad, na, preko:  super occisorum corpora vadere; super aliguem
sedere  (zgoraj, višje od koga); super tumulum columellam statuere;
super Sunium navigare  (preko).

super  z abl. čez (nav. de ): hac super re (— de hac re) ad
te scribam  (čez to, o tem; prim. čez tebe govore).

Op. 1.) V latinščini ne smeta dva predloga jeden poleg dragega stati, izimši
kalendarske podatke; torej: ante castra et in castris  (ali in iis); pro lege et contra
legem  (ali eam;  ne: pro et contra legem )'; de rebus in urhe gestis  (ne: de in urhe
g. r.).  V izrekih kakor intra muros et extra  je extra  adverb.

2. ) Predlog se ponavlja, če se vsak pojem s poudarkom izreka: versari in
praeda et in sanguine;  zlasti v zvezah z et  — et, aut  — aut, cum  — tum, nec

— nec, non solum  — sed etiam: et ex urhe et ex agris, non solum a me, sed
etiam a senatu.

3. ) Predlog se ne ponavlja, ako se pojmovi v jednoto povzemajo: in tabore
ac dolore.  Zatorej utegne tudi relativ brez predloga biti, ako ima relativni stavek
taisti glagol kakor glavni: in ista sum sententia, qua te fuisse semper scio;  tako
navadno, če nima glagola: Cimon in eandem invidiam incidit, quam pater.

153

Poglavje 25.

O skladnih posebnostih imenskih in zaimenskih.

A. Substantivi.

Latinščina rabi konkretna  imena namesto abstraktnih:  § 266.

1. ) pri določevanji dobe  življenja, v kateri ali od katere po-
čenši je kdo kaj storil: puer, adulescens, senex (= in pueritia, in
adulescentia, in senedute); a puero, ob adulescentulo  (iz mlada, iz
mladosti): Cato senex Graecas litteras didicit;

2. ) pri določevanji časa  po državnih oblastnikih: Cicerone
consule,  nam. in consulatu Ciceronis,  za konsula Cicerona ali kon-
sulstva Ciceronovega; post Ciceronetn consulem  po konsulstvu Cice-
ronovem.

Prip.  Narodsko  ime stoji pogosto nam. deželskega,  zlasti če se deželsko
sploh ne rabi ali le malokje nahaja: Persae, Aequi, Volsci, Aedui, Sequani: profi-
cisci in Persas  v Perzijo, na Perzijansko; frumentum ex Sequanis supportare.  —

Vselej stoji narodsko ime, kadar se zaznamuje dušno stanje ali tako dejanje, katero
osebe vrše: Graecorum amicitia incerta est. Romanorum victoria, res gestae,  rimska
zmaga itd.

Substantiv  stoji nam. adjektiva,  če se posebno poudarja § 267.
ali če adjektiv ni navaden: Vis flammae aquae multitudine opprimitur
silni plamen zaduši se z mnogo vodo. Hannibalis iter impediebant
asperitates viarum  (težavne poti). Corporis, animi voluptates  telesne,
duševne naslade; praecepta philosophiae  filosofijski nauki.

S ing ul ar nekaterih konkretnih  imen se rabi kolektivno; § 268.

zlasti:

1. ) pri vojaških osebah: miles, eques, pedes  nam. milites  etc.:
consul praeda abstinet militem;

2. ) pri poljskih in živinorejskih pridelkih: jaha abstinere  boba
se zdržati, glande vesci  želod jesti; vitla abundat porco, agno, gallina.

Plural  stoji cesto za slov. singular:  dies nodesque discere  § 269.
noč in dan; sosebno:

1. ) pri stvarnih  imenih in abstraktnih  pojmovih, če sena
razne čase ali več oseb  odnašajo: InteritUs exercituurn. Milites
domos redierunt , corpora curant. Animi hostium creverunt. Admiramur
harum arborum altitndines.  — Toda le: animum advertunt; in animo
(na umu) habent; aequo animo ferunt; bono animo sunt;

2. ) če se razni slučaji ali pojavi  pojma zaznamujejo:
clarae mortes  vsakoršna slavna smrt, irae  pojavi jeze, formidines
strašne podobe;

154

3. ) pri  vremenskih prikazih, da.se njih obilje ali pogost¬
nost označi: ardores, aestus  trajna vročina; frigora  mrazovi, hud,
trajen mraz; imbres  deževje, plohe; grandines  hudo vreme s točo;
nives  snegovje (metenje): Tectis saepti frigora caloresgue pellimus;

4. ) pri snovnih imenih  v zaznamovanje vrst, kosov:
vina  vina, carnes  kosovi mesa, ligna  drva, polena;

5. ) pri lastnih imenih  znači plur. ali osebe jedne rodovine
ali ljudi take vrste kakor imenovani: Ti. et Gaius Gracchi; Scipiones,
Catones  Scipioni itd., t. j. možje, kakoršenje bil Scipio: Roma paucos
Camillos tulit.

B, Adjektivi.

§ 270. Adjektivi  se rabijo pogostem substantivno:

1. ) V moškem in ženskem  spolu sing. služijo zlasti taki
adjektivi za substantive, ki značijo j edinstvenost ali sorodnost:
amicus (-a), inimicus (-a), adversarius (-a), cognatus (-a), aegualis,
familiaris, propinguus, vicinus.

2. ) Od drugih  adjektivov se rabi le moški plural  v zazna¬
movanje cele vrste ali celega stanu:  boni, mali; divites, nobiles,
pauperes; docti, indocti; probi, improbi; summi, infimi; Caesariani,
Pompeiani, Sultani;  jednako participi: viventes, mortui ;  nadalje ne¬
določni števniki in zaimki: multi, complures, pauci; mei, tui, sui,
nostri, vestri: Optimi altissima cuphmt.

3. ) V moškem singularu  se rabijo taki adjektivi le v
kolektivnem  pomenu kot substantivi, ponajveč v genetivu v zvezi
z esse, fieri, videri: Romanus ira odiogue pugnabat. Constantis est
non perturbari in rebus adversis.  Redkeje so drugi skloni sing.: plu-
rimum interest inter doctum et rudem;  redek je nom.: bonus, malus,
probus;  češče: sapiens.  Navadno pristopa vir, bomo  ali se postavi
plur.; slovenščina rabi substantive ali določne oblike adjektivne:
komo dodus  učenjak, homines dodi  ali samo dodi  učenjaki; nemo
(subst.) dodus  nobeden učenjak; vir fortis  hrabri, komo prudens  pre¬
vidni; komo Thebanus  ali Thebanus gnidam  Tebljan, pl. Thebani.

Op. Substantivirani adjektivi in participi prijemljejo kot atribute le zaimke
in števnike, drugih adjektivov ne; torej: omnes probi, religui boni, mei invidi, illi
sapientes;  velik učenjak homo doctissimus  (ne: magnus doctus),  pravi modrijan vir
vere sapiens , pravi Rimljan vir vere Romanus.

4. ) Neutrum singulara  zaznamuje kot substantiv abstraktne
poj mo ve (kake znanosti); bornim  dobro, honestum  poštenost, malum
zelo, rectum  pravo, turpe  sramota, utile  korist, verum  resnica.

155

Op. Poredko se rabi neutr. sing. za posamične dejanske  slučaje: venim,
falsum dicere, scribere  resnico, neresnico govoriti itd.; magnurn dicis  nekaj ime¬
nitnega praviš; gratum facere  za ljubo storiti; certum scire.  Pogostnejše je substan-
tiviranje v partitivnem genetivu: nihil novi, mali, dliquid falsi,  in s predlogi: de
medio tollere  s pota spraviti, in mediutn proferre  očitno izgovoriti, in tuto esse  na
varnem biti, sine dubio  brez dvojbe, in publicum prodire  na ulico iti.

5.) Navadno se uporablja adjektiv substantivno v neutrn
plur.,  in to v n o m. in a k., dočim se dragi skloni z m opisujejo,
razven če se spol po kakem dragem neutru ali po zmislu lahko
spoznava: Onmia praeclara rara. Mala sunt vidna bonis. Reruin
futurarum  (bodočnosti) sdentia. Parva magnis rectissime conferuntur.

Tria  troje, ne pa duo,  ampak duele res  dvoje.

Op. Substantivirani partieipi se določujejo z adverbi in z adjektivi: acute
dieta; bene, rede, male faeta: egregie, praeclare,  in pa egregia, praeclara faeta;
sapienter responsa: Fortes et sapientes viri non tam praemia sequi solent rede
faetorum, quam ipsa reete faeta.

V obče slovenimo  latinske adjektive z adjektivi; vendar jih § 271.
nadomestujejo včasi tudi substantivi (s predlogi): bellum dvile  držav¬
ljanska vojna, domus regia  kraljeva hiša, ordo eguesler  viteški stan;
Themistodes Atheniensis  Atenec T., Archgtas Tarentinus  Tarenčan
A. ali A. iz Tarenta, Hercules Xenophonteus  H. Ksenofontov ali pri
Ksenofontu, munitiones campestres  utrdbe v ravnini, oratio Catilinaria
govor proti Katilini.

Op. Latinski prepozicionalni izrazi se navezujejo na substantiv s partieipom
ali relativnim stavkom: urbs ad mare sita  mesto pri morji; bellum eum Persis gestum
vojna s Perzijani; Ciceronis liber, qui est de senectute  Ciceronova knjiga o starosti.

Vendar rabijo tudi najboljši pisatelji take izraze kot atribute, zlasti z glagol¬
skimi substantivi: reditus ad Antonium, in Asiam; excessus e vita: despectits in
mare; defectio a Romanis;  vrhu teh tudi: legati ah Alexandro, litterae a Caesare,
trans Iberum ager, odium adversus Carthaginienses, Antiochia super Maeandrum,
libri de ofjiciis, statua ex aere.  — Participa jim ni treba, ako stoje med substan-
tivom in atributom: multae in Graecia urbes, Marcelli ad Nolam proelium, meus
erga te amor, summi ex Graecia homines.

Adjektivi, ki značijo spored  v prostoru in času (medius  in super- § 272.
lativi summus, infimus, imaš, primus, extremus, postremus, ultimus),
omejujejo pogosto substantiv, pred  katerim stoje, tako, da le njega
del naznanijo: summus motiš  (najvišja gora in) vrb gore; in infimo
('imo) monte  na vznožji gore; suhima aqua  površje vode; in media
urhe  v sredi mesta; extremo anno  konec leta; in imo mari  na dnu
morja; primo vere  s početka pomladi; prima luce  s prvim svitom.

1.) Kom parati  v naznanja včasi, da se nahaja lastnost v višji § 273.
stopnji, nego je prav ali navadno; sloveni se tedaj spre, precej,

156

nekaj, nekoliko: Themistocles vivebat liberius  (presvobodno). Se-
nectus est natura loguacior  (nekoliko, precej blebeta vna).

Op. Oni adjektivi (adverbi), ki značijo mejilne ali grajalne lastnosti, stoje
v lat. pozitivu, čeprav se s pre  slovenijo: angustos fines hcibere  preozko ozemlje
imeti, lente agere  prekesno delati, longum est  predolgo bi bilo.

2.) Superlativ  naznanja pogosto le visoko stopnjo lastnosti:
vir optimus  jako (tako), prav, kaj dober mož. Zlasti se rabi tako v
pohvalnih ali grajalnih atributih lastnih imen, kjer se pristavlja:
ille, iste, vir, hotno , urbs;  slovenimo ga z določnim pozitivom: Socrates
ille sapientissimus  ali S., hotno sapientissimus,  modri Sokrat; Corin-
thus, urbs opulentissima,  bogati Korint. Le priimki  stoje v pozitivu
Sulla Felix, Alexander Magnus.

Op. V krepilo komparativa  služijo multo  (mnogo, zelo, veliko), ali-
gaanto  (precej, dosti) in etiam  (še), v s 1 a b i 1 o paulo  (nekaj, malo); v k r e p i 1 o
superlativa  longe  (za mnogo, veliko), unus  (jedin), unus omnium, vel  ali etiam
(celo, tudi), in guam  (čim, kar je moči); ta se da pri atributivnih in adverbialnih
določilih tudi v stavek s posse  razširiti: Scaevolam urnim nostrae civitatis praestan-
tissimum audeo dicere. In fidibus musicorum aures vel minima sentiunt. Caesar
guam maximas (potest) copias parat-  (čim večje čete more, kar je moči velike, večje
ko more). Quam primum  čim preje; quam celerrime  čim brže. — Za tantas  sledi
guantus  (kolikor, ne (piani)  s superlativom: Tanta est inter eos , guanta maxima
potest, morum distantia.

§ 274. Ako se dve lastnosti na j e dni osebi ali stvari med seboj

primerjata, stopi ali magis  pred adjektiv (adverb), ki znači višjo
stopnjo, ali stojita oba adjektiva (adverba) v komparativu (prim slov.
širji ko dalji): Hotno disertus magis quam sapiens. Romani bella fortius
quam felicius gesserunt  (bolj hrabro, nego srečno).

Op. Quam pro  s substantivom pri komparativu naznanja, da je stopnja last¬
nosti višja, nego se je po substantivu nadejati: Maior pugna editur, guam pro
numero hominum.

§ 275. Komparativ  stoji naposled, kadar se le dve stvari na um

jemljeta, če se prav jedna sama imenuje: duas a te accepi epistulas;
respondeo igitur priori prius  (na prvo pismo odgovarjam najprej).
Tako: pars prior  prvi od dveh delov, pars posterior  (ali altera)  drugi
del; Italia superior  gorenja Italija, Italia inferior  dolenja I.; Gallia
citerior, ulterior  tostranska, onostranska Galija.

C. Pronomini.

§ 276. Svojilni zaimki se izražajo, kadar to zahteva:

a)  jasnost: Diongsius, servus meus, aufugit,;

b)  po udarnost;  v tem slučaji stoje spredaj : Multae istarum
arborum me a manu sunt satae. Maior es nostri suos  agros colebant,
alienos non appetiverunt.

157

Sicer se opuščajo: tollo oculos  povzdignem oči; extendit manus
razprostira roke.

Refleksivni zaimki sui, šibi, se  in suus  se rabijo samo za § 277.
tretjo  osebo obojega števila:

I. z ozirom na osebo ali stvar taistega  stavka: direktni
refleksiv,  in to

1. ) z ozirom na subjekt:  Sapiens omnia sua secnm portat;
različno od slovenščine, kadar je refleksiv zavisen od dopolnila
stavkovega: od infinitiva, relativnega ali absolutnega (abl. abs.) par-
ticipa, gerundiva ali glagolskega substantiva: Caesar civitatem liberam
servire šibi  (njemu) coegit. Iiomo placabilis facile ignoscit iniurias šibi
illatas (= quae ei illatae sunt). Mucius Porsennam interficere propo-
sita šibi morte conatus est. Senatni populus ipse regendi sui  (vladati ga)
potestatem tradidit. Nicias vehementen tua sui recordatione delectatur.

2. ) z ozirom na dativen ali akuzativen  objekt taistega
stavka: Scipio Sgracusanis suas res restituit  (njih lastnino). Iustitiam
propter sese colo  (zaradi nje same). Deum testantur opera sua. Con-
serva tuis suos. Iustitia suum cuigue distribuit. Hannibalem sui cives
e civitate eiecerunt  (njegovi lastni sodržavljani).

3. ) pri acc. c. inf., ki je stavkovo dopolnilo,  z ozirom na
subjekt ali subjektov akuzativ:  Bias omnia se aiebat secnm
portare sua. Animus sentit se sua vi, non aliena moveri.

Op. 1.) Subjekt utegne logičen  biti, t. j. subjekt po zmislu, ne po obliki:

Cui exploratum est (= quis seit) se ad vesperum vidurum esse? Sapientiam nun-
quam sui paenitet.

2.) V taistem stavku utegneta dva refleksiva stati, od katerih se jeden na
subjekt, dragi na subjektov akuzativ odnaša: Ariovistus Caesari respondit, ne-
minem secum sine sua pernicie contendisse  (da se ni nikdo z njim brez svoje po¬
gube bojeval).

II. rabi se sui, šibi, se  in suus  z ozirom na subjekt nad red- § 278.
nega  stavka v notranje zavisnih,  t. j. takih konjunktivnih
stavkih,  ki izrekajo misel subjekta vladalnega  stavka: indi¬
rektni refleksiv  (prim. § 308.): Atticus orat, ut šibi rescribam.
Ariovistus exclamavit, gnid legati ad se venirent. Themistocles domino
navis multa pollicitus est, si se conservasset. Themistocles guietem
capere non poterat, quod se Miltiadis tropaea e somno suscitarent.

Golli non dubitabant, quin Tomani šibi libertatem erepturi essent.

Op. 1.) Subjekt utegne tudi tu logičen biti: A Caesare valde liberaliter in-
vitor (= Caesar me invitat), šibi ut sim legatus.

2.) Pri direktni razlagi stoji v posledičnih, konjunktivnih časovnih, primer¬
jalnih, pogojnih in dopustnih stavkih is: Epaminondas ita disertus erat, ut nemo

158

Thebanus ei par esset eloguentia  (toda Epaminondas dedit operam, ne quis The-
banus šib i, par esset eloquentia). Alcibiades, cum ei nuntius missus esset, ut domurn
rediret, triremem conscendit  (toda Alc. dixit, cum šibi  nuntius missus esset, Ut
domum rediret, se triremem conscendisse). Nisi ei nuntius missus esset, non re-
disset; quasi ei nuntius missus esset, rediit.

Prip. Razloček med refleksivom in demonstrativom predočuje naslednji pregled:

Alexander moriens anulum suum  (svoj prstan) dederat Perdiccae.

Perdiccas eius anulum  (njegov prstan) acceperat,

Qua re A. declaraverat, se regnum ei commisisse  (da je [on] njemu izročil).

Ex quo P. coniecerat, eum regnum šibi commisisse  (da je njemu izročil).

Ex quo omnes coniecerant, eum regnum ei commisisse  (da je njemu izr.).

Perd. postulavit, ut se  (njega) regem haberent, cum Alexander anulum šibi
(njemu; direktno: mihi) dedisset.

Amid postulaverunt, ut omnes eum  (njega) regem haberent, cum Alexander
anulum ei  (njemu) dedisset.

§ 279.  Vzajemno  (recipročno) dejanje se izraža:

1. ) z inter nos, hiter vos, inter se, inter ipsos ;  slov. se, med
seboj:  Cohortamur inter nos  opominjamo se med seboj. Pueri inter
se amant  ljubijo se med seboj. Inter nos similes sumus  podobni smo si.

Op. Pueri se amant  pravi: ljubijo vsak sam sebe. Poleg inter nos  etc. sme
se tudi objekt nos  etc. le pri različnosti subjekta in objekta postaviti: res puhlica
nos inter nos conciliat,  ne pa pri jednakosti; torej ne: pueri se inter se amant.

2. ) s ponavljanjem teiste besede: Manus manum tavat. Alter
alterum complexi sumus  objela sva se (drug drugega). Alteri alteros
vincere quovis modo volunt  drugi hote druge nadvladati (o dveh
strankah). Milites alius alium hortantur.

§ 280. 1.) Ilic  o vi, ta je demonstrativ prve  osebe ter kaže na to,

kar je govorniku po času, kraji in mislih blizu, in je često toliko,
kot meus, noster  ali s tema v zvezi: hic meus liber; haec urbs  naše
mesto; haec tempora  naši časi; hic dies  današnji dan.

Op. Hic  kaže na naslednje, ako se to ne stavi s poprejšnjim v nasprotje; če
se to godi, rabi ille: haec dixit; hoc modo locutus est;  toda: cum multa alia mi-
rabilia sunt, tum illud imprimis.

2. ) Iste  ta tvoj  ali vaš  je demonstrativ druge  osebe, t. j.
zaznamuje, kar se na ogovorjenika odnaša, in je često toliko, kot
tuus, vester  ali s tema v zvezi: iste tuus liber; in ista urbe  v vašem
mestu; perfer islam vitam.

Op. Ker je ogovorjenik včasi nasprotnik, izraža iste  tudi zaničevanje: iste
latro (Verres); si iste (Catilina) in Manliana castra pervenerit  etc.

3. ) Ille  oni je demonstrativ tretje  osebe, t. j. zaznamuje,
kar je govorniku krajevno in časovno oddaljeno: ille eius liber; mar e
illud  ono morje; tempora illa  oni (tedanji, bodoči) časi.

159

Op. 1 .) Ule  nav. za substantivom znači tudi kaj znanega:  Socrates ille  oni
(znani, slavni) Sokr.; Medea illa  ona (glasovita) M.; praeclarum illud Solonis  ona
(znana) krasna izreka Solonova.

2.) Ako se kaže nazaj na dve omenjeni osebi, rabi se ille  za prvo kot bolj
oddaljeno, Jiic  za drugo kot bližjo: Ignavia corpus hehetat, lahor firmat; illa ma¬
turam senectutem, hic longam adulescentiam reddit.  — Izjemno utegne hic  na prej
omenjeni kot govorniku važnejši pojem kazati: Melior est certa pax q_uam sperata
victoria; haec in tua, illa in deorum manu est.

Kar o hic, iste, ille,  to velja tudi o krajevnih adverbih hic  tukaj, istic  tam,

Ulic  onde.

1. ) Is  kaže menj poudarno nego hic, iste, ille  na prej ome- § 281.
njeno osebo in se rabi a)  samostalno, kakor slov. on, gen. njega;

b)  pridevno: ta, isti, tak;  c)  korelativno s qui,  t. j. demonstrativ
(on, ta, tisti, tak), na katerega se qui  ozira, izraža se z is.  Sta-li is
in qui  v jednakem  sklonu, onde is  odpada, če se ne poudarja:

Ad eas res  (te stvari) conficiendas Orgetorix deligitur. Is  (on) šibi
legationem ad civitates suscepit. In eo itinere  (na tem potu) persuadet
Castico. Praesta te eum  (tak), qui milu d puero es cognitus. Maximum
ornamentum amicitiae tollit, qui  (kdor) ex ea tollit verecundiam  (t. j.
is, qui). Male se res habet, cum, quod virtute effici debet, id  (poudarno;
v tem slučaji stopi is  nav. za relativni stav.) tentatur pecunia.

Op. 1.) Eedko se opušča korelativni is  pri različnih sklonih: Xerxes prae-
mium proposuit (eij, qui invenisset novam voluptatem.

2. ) Et is, et is quidem, atque hic, isque, nec (neque) is, sed is,  slov.: in
to, in sicer,  in  pa,  pridevljejo substantivu atribut s posebnim poudarkom: Unam
vem explicaho eamque maximam. Severitatem in senectute probo, sed eam modicam.

Z ozirom na infinitiv ali cel stavek nastopa neutrum: Negotium magnutn est navi-
gare atque id in mense Quinctili. Quereris idque tuo iure.

2. ) Idern  taisti, ravno tisti  pridevlje taistemu subjektu
še j eden  predikat; v slov. ga namestuje včasi tudi, objednem,
ali če sta si predikata nasprotna, vendar:  Cicero fuit orator idemgue
philosophus. Quidquid honestum est, idem est utile. Senectutem ut
adipiscantur, omnes optant, eandem  (vendar) accusant adeptam.

3. ) Ipse  sam izreka nasprotje  ali daje nanje misliti; v
slov. ga namestuje včasi: sam o sebi, uže, celo, ravno, prav:

Valvae se ipsae aperuerunt. Est aliud ars ipsa  (sama o sebi), aliud,
quod propositam est arti. Ipsa spes  (nada sama, uže nada) inopiam
sustentabat. A multis ipsa  (celo) virtus contemnitur. Cato mortuus est
annis octoginta tribas ipsis  (ravno, prav) ante Ciceronem consulem.

Hoc ipso die  ravno danes; nune, tum ipsum  ravno zdaj, tedaj.

V sklonu se ravna ipse  pri osebnih zaimkih po n a s p r o t j i:

Se ipsos  (ne drugih) omnes natura diligunl. Nosce te ipsum  (samega
sebe). Cato mortem šibi ipse conscivit.

160

Op. 1.) Vendar sklada latinščina ipse  rada s subjektom, tudi če nasprotje
drug sklon zahteva: Medici ipsi se curare non possunt. Deforme est de se ipsum
praedicare.  Vselej per se ipse: Per nos ipsi bellum gerimus.

2. ) Pri svojilniku stopa ipse  v n o m., če je oseba svojilnikova z glagolovo
jednaka: Vestra ipsi virtute  (s svojo lastno hrabrostjo) vicistis.  Če ni jednaka, mora
ipse  v gen. stopiti: Nostra ipsorum opera vicistis.

3. ) Ipse (et ipse, ipse quoque)  se pravi tudi takisto, isto tako  (krep¬
keje nego iteni): Eex ipse (quoque) pugnavit. Litterae mittuntur miki a patre, ab
amicis item.

282.  Qui, (jruue, quod  nastopa pogosto v glavnih stavkih, da
jih tem ožje na prejšnje navezuje; onde je qui  = et is  ali is vero
(autem, enim, igitur), nam hic  etc.: relativna zveza:  Res loguitur
ipsa; (juae  (in ta, ta pa) semper plurimum valet. Nihil est amabilius
virtute; quam seguere, quaeso  (sleduj jo torej). Jednako pred vpra¬
šanji: Patria omnium nostrum mater est; pr o qua quis dubitet mortem
oppetere ?

Op. 1.) Relativna zveza se rabi cesto tudi za piko: Cimon deceni annorum
exsilio multatus est. Cuius facti celerius Athenienses quam ipsum paenituit.  Tako
zlasti: Quare; Quam ob rem; Qua de causa; Quo facto  potem, vsled tega; Quibus
rebus (Quo) factum est, ut; Quae cum ita sint  etc.

2.) K takemu relativu se ne pristavlja nobena priredna konjunkcija, izimši
tamen: Multa pollicitus est, quae non praestitit  (česar pa ni držal; tudi quae tamen,
ne pa quae vero, autem).

283.  Substantiv,  na kojega se relativ odnaša, se vpleta  v rela¬
tivni stavek zlasti:

1. ) če je relativni stavek pred  glavnim, v katerem ga potem
is  ali bolj poudarno hic  namestuje: Quam quisque nor it ar tem, in
hac se exerceat. Qua nocte natus Alexander est, eadem Dianae Ephesiae
templum deflagravit;

2. ) če relativni stavek apozicijo  določuje: Eodem anno a
Campanis Cumae, quam Graeci tum urbem tenebant, capiuntur  (mesto,
katero so imeli). Constantes amid deligendi sunt, cuius generis est
magna penuria  (nam. genus, cuius).

Op. Jednako se superlativ, ki ga relativni stavek določuje, vanj vpleta: The-
mistocles de servis suis, quem habuit fidelissimum, ad Xerxem misit  (najzvestej¬
šega, ki ga je imel). Je-li superlativ ob jednem apozicija, onde rabi latinščina kom-
parativ z nikalnico v relativnem stavku: Phidiae simulacra, quibus nihil vidimus
perfectius  najdovršenejše, kar smo videli (§ 247., op. 2.).

284.  Ako stoji v relativnem stavku drug zavisen  stavek, čegar
demonstrativ se na relativ odnaša, to stopa relativ v sklon tega
demonstrativa: Quis non admiretur Leonidam, cuius etsi (= qui,
etsi eius) interitus certissimus erat, tamen in statione permansit? Nihil

161

est amabilius virtute, quam si (— quae, si eam) segueris, te beatum
reddet. Errare malo cum Platone, quem quanti (— de quo, quanti
eum) facias, scio.

Op. Vsled atrakcije navstajajo skladi, kakor: raptim quibus (— Us, quae)
quisque poterat elatis.

V prirednih relativnih stavkih se drugi relativ, tudi ko § 285 .
bi imel v drugačnem sklonu hiti nego prvi, utegne izpustiti in z is
nadomestiti: Caveto eum, qui absentes amicos rodit eique omnes boni
odiosi sunt. Is  ni potreben, ako bi imel drugi relativ v nom ali ak.
stati: Bocchus cum peditibus, quos Volux adduxerat neque (— quique
non) in priore pugna udfuerant, postremam aciem invadunt.

Op. To se ne zgodi, ako relativna stavka nista priredna, nego” tvori prvi
z odnosnim substantivom jeden pojem,  na kojega se drugi odnaša: Belgae pro-
ximi sunt Germanis, qui trans Rhenum incolunt (—  prekorenskim Germanom),
quibuscum continenter bellum gerunt.

Qui  namestuje slov. kakoršen (kakor): § 286 .

1. ) v relativnih primerjalnih  stavkih za idetn: Idem
sum, qui fui semper  prav tak sem, kakoršen sem zmerom bil. Seni
moribus iisdem erant, quibus domini.  Nam. relativa utegne atque, que
ali et  stati, če imata primerjana pojma taisti predikat: Imperii vitae-
que finis idem fuit. Non idem interitus est animorum et corporum.

2. ) s substantivom  vred v nom.  ali a bi.  kažoč lastnost,
kateri je kaj primerno:  Omnia, quae vestra prudentia est  (kakoršna
je vaša razumnost), perspexistis. Qua es prudentia  (kakoršne razum¬
nosti si), nihil te fugiet, si meas litteras diligenter legeris.  Toisto iz¬
raža pro  z abl.: pro singulari tua prudentia perspicis  po (vsled,
primerno) izredni svoji razumnosti.

Qiiis, quid  kdo, kaj,  kak  sta breznaglasna ter ne stojita § 287 .
početkom stavka. Rabita se zlasti v zavisnih stavkih za si, nisi,
ne, num, quo, quanto  in drugimi relativi,  in sicer za si,
nisi,  ne,  num  obe obliki quis, qui  brez razločka samostalno in
pride vno: ne quis  in ne qui miretur; si qui deus subveniret ; ne quis
dies intermittatur;  za relativi in v glavnih stavkih pa le quis  samo¬
stalno: quo quis callidior, hoc suspectior; dixerit quis.  Jednako si
quando  če kdaj, sicubi  če kje, necubi  da ne kje.

Op. Vendar nastopi za navedenimi besedami aliquis  v pomen le kdo:  Si
aliguis  (ali quisquam) fuit doctus, is fuit Aristoteles.

Aliquis (aliqui)  nekdo, nekak  (kdo, kak), krepkeji nego § 288 .
quis,  stoji nav. v trdilnih  stavkih: Dixit miki aliquis. Adfer miki
librum aliquem. Ego quoque sum aliguid  sem nekaj  (ne prav malega).

Kermavner, Latinska slovnica. 11

162

§ 289.  Oui.spiani  nekdo  je skoro jednakega pomena, kakor aliquis

in quis,  toda redkeji: dixerit fortasse quispiam  morda poreče kdo
(prim. dixerit aliguis, dixerit quis).

§ 290. Quisquam  (samostalno, redko pridevno) sploh kdo,  ullus

(pridevno) jeden,  kak  (unquam  kdaj, usquam  kje, quoquam  kam)
stoje v nikalnih  stavkih; torej slov. nikdo, nobeden, nikak:
Iustitia nunquam nocet cuiquam. Sine mrtute neque amicitiam neque
ullam rem ex^etendam consegui possumus.  Vendar se rabi nam. ne
quisquam  redno ne quis.

Tudi v stavkih nikalnega zmisla; tako  v vpraša nj ih:
Num quisauam Croeso ditior fuit?  nadalje  v primerjalnih stavkih:
Verres taetrior tyrannus Syracusanis fuit quam quisqucmi superiorum;
in  v pogojnih stavkih: Si ulla tnea apud te commendatio valuit,
haec ut valeat, rogo.  — Jednako za vix, aegre, antequam, priusguam;
noto, nego, nescio, veto, cave: Nego ante mortem quemquam beatum esse.

Op. 1.) Sine ulla spe  brez nikake nade, brez vsake nade; sine ulla dubi-
tatione;  toda če pristopi še jedna nikalnica: non sine (= cum) aliqua spe. Verres
nihil unquam fecit sine aliquo quaestu.

2.) Quisquam  se nahaja tudi pridevno,  toda le z apelativi, substantivira-
nimi adjektivi ali kolektivi, ki značijo osebe:  nec quisquam orator, quisquam
doctus, quisquam Atheniensisj cuiquam generi hominum.  — Jednako nemo  = nullus
pri osebnih imenih: nemo Romanus, nemo scriptor, nemo civis.

§ 291. Quidam  neki, nekdo, nekateri,  ki ga nočem ali ne

morem povedati: quidam Gallus; scriptor gnidam; Manlius quidam;
quidam de collegis nostris  (nekateri, eni).

Op. Quidam  znači tudi, da je uporabljeni izraz prekrepek ali preslab; pri¬
stavlja se mu včasi quasi, tamguam: Mithridates mira quadam memoria fuit  (celo,
resTcudovit). Omnes artes habent quoddam  (neko, nekako) commune vinculum et
quasi cognatione quadam  (po nekaki sorodnosti) inter se continentur.

§ 292. Quisque  vsak  (posebe), vsakateri  je breznaglasen in se

naslanja na druge besede, ponajveč na refleksive;  unusquisque
je naglašen vsakdo, vsak posamezni, sleherni:  Laudati omnes
sunt donatigue pro merito quisque. Suum cuigue. Faber est suae quis-
que fortunae. Minime šibi quisque notus est. Kadem est utilitas unius-
cuiusque et univermrum  toisto je koristno vsakemu posameznemu, kar
vsem skupaj.

Op. Eazven za refleksivi stoji quisque:

a)  za superlativi,  in to mase. v singularu, neutrum tudi v pluralu: opti-
mus quisque  vsak dobri, vsi ali sami dobri, uprav najboljši. Optimum quidque ra-
rissimum est  vse dobro je redko (superl. tudi v predikatu!). Recentissima quaeque
sunt correda et emendata maxime.

h)  za vrstilnimi števniki:  primus quisque  vselej prvi; quinto quoque
anno  vsako peto leto, vseh pet let; primo quoque tempere  cim prej, tem bolj.

163

c)  za relativi, vprašalnimi zaimki (vprašalnimi a dve r bi) in
veznikoma ut, ubi: Quam quisque norit artem, in hac se exerceat.  Mi stavimo
zaimek nav. v glavni stavek: Vsak naj se uri v tej umetnosti, katero zna; v lat.
stoji quisque  ali v relativnem stavku samem ali v obeh: Quod cuique obtigit, id
quisque teneat  vsak naj obdrži, kar mu je pripadlo. Magni interest, quos quisque
audiat cotidie domi. Vt (ubi) quisque me videvat, narrabat  vselej, kadar me je
kdo videl, je pravil.

Prip. 1.) Refleksiv stopi za quisque a)  če je relativ spredaj: Quanti quisque
se facit, tanti fit ab amicis; b)  ce je predikat: Id maxime quemque decet, quod est
cuiusque maxime suum.

2.) «Čim ueenejši (bolj izobražen) je kdo, tem skromnejši je*: quo quisque
est doctior, eo est modestior;  ali: ut quisque est doctissimus, ita est modestissimus;
ali: doctissimus qaisque est modestissimus  najučenejši je vselej  najskromnejši (ne:
semper). Avidissimus quisque est egeno pvoximus.

Quotusquisque  koli kateri, kako malokdo; Quotus-  § 293 .
quisque disertus est!  kolikateri je besedit! kako malokdo je besedit!

Quisquis  in quicumque  kdorkoli; vsak, kdor; vsi,  ki,
sta relativa in zahtevata verbum linitum, razven v izrazili quacumque
ratione, quoquo modo (= omni modo), quocitmque modo  na vsak način;
Quidquid  (karkoli; vse, kar) oritur, causam habet a natura. Quae
sanari potenmt, quacumque ratione sanabo  (namr. quacumque ratione
sanare potero).

TJterque  vsakateri od dvojice, oba;  plur. utrique  oboji ;
uter que orator  oba govornika, t. j. vsakateri izmed obeh (Demosten in
Ciceron); uterque exercitus  obe vojski (rimska in sabinska); utrique,
Romani et Graeci; utraque castra  oba taborja. — Ambo  oba vkup,
uterque  vsak za se: Duo senatores milu obviam sunt facti; ambos
salutavi, utergue resalutavit.

Alter  jeden izmed dveh, drugi,  alt er  — alter  (tudi unus  § 294 .
— alter)  jeden — drugi, alteri  — alteri  jedili — drugi (o dvojih);
Hannibal altero  (na jedno iz dveh) oculo caecus fuit. Alter alterum
necopinato vidimus  jeden drugega (drugi drugega) sva iznenada videla.

Alter Demosthenes  drugi D. ; alter ego  ves jaz ; nihil alterius causa
facere  (zavoljo bližnjega).

Alius  jeden iz množine, drug,  dlius  — alius  jeden —
drug, alii  — alii  jedni — drugi: Alius aliud probat  drug odobrava
drugo (jeden to, drug drugo) ; aliud alii natura iter ostendit  drugemu
drugo pot (vsakemu drugo pot); aliter alii vivunt  drugi žive drugače
(nekateri tako, drugi drugače).

11 *

164

§ 295 .

§ 296.

Poglavje 26.

Položaj glagolski, genus verbi.

1. Tvorni (aktivni) položaj.

1. ) Mnogi glagoli imajo v aktivu poleg prehodnega tudi ne¬
prehodni  pomen: abstinere  zadržati in zdržati se: faba  (tudi se );
decUnare  odvrniti in kreniti de via, a veritate; differre  odlašati in
razlikovati se; facessere  delovati in pobrati se; inclmare  nagniti in
nagniti se; intermittere  opustiti in nehati; praecipitare se de turri,
fiumen praecipitat  dere; remittere  popustiti in odjenjati (dolores,
ventus); superare  premagati in preostajati (pecunia); suppeditare  po¬
dajati in obilno biti; tenere  držati in trajati (imber per totam noctem);
traicere, trcmsmittere  prepeljati in prepeljati se; vertere  obrniti, for tuna
vertit  obrne se.

Op. Pri nekaterih glagolih se navadni, določeni objekt opušča; po takem
dobivajo neprehodni pomen: appellere  (se. navem ) pristati; conscendere  (sc. navem)
odjadrati; ducere  (sc. exercitum ) marširati; inhibere  (sc. currum, equum, navem)
ustaviti se; obire  (sc. mortem)  umreti; solvere  (sc. ancoram)  odriniti.

Zastran neprehodnih glagolov, ki so vsled sostave prehodni, gl. § 208.

2. ) Aktiv zaznamuje pogostem to, kar kdo po drugem daje
storiti: Xerxes pontem in Hellesponto fecit.

Op. Mimo tega se izraža slov. dati, pustiti  s:

a) possum  in pasivnim infinitivom, sosebno pri nikalnici, pri facile, vix,
aegre : Res diutius dissimulari noti potuit. Vix una causa reperiri potest.

b) iubeo, veto; impedio, prohibeo  (ne pustim): Caesar pontem fieri iussit
(vetuit). Conscientia mala nocentes tranquille dormire prohibet.

c) patior, sino, permitto  in nikalno cave (-te), noti (-te): Car iniuriis te
lacessi pateris? Nolite, met amid, ulla re f rangi.

d)  s curo  in gerundivom: Caesar pontem fadendum čuvat.

2. Povratni in medialni položaj.

1. ) Povratni ali refleksivni glagoli so prehodni glagoli, katerim
služi v objekt povratni zaimek; me delecto libris  sebe razveseljujem
s knjigami. Terra circum axem se convertit et torquet. Ita, bene
praeclare se habere  (imeti se).

Op. Nekateri glagoli so v slov. povratni, v latinščini pa ne: appropinguo
bližam se; audeo  usojam se; gaudeo  veselim se; caveo  varujem se; metno, timeo
bojim se; video  smejem se; spero  nadejam se; sudo  potim se.

2. ) Iz refleksivnih glagolov so se razvili medialni, ki imajo v
latinščini pasivno obliko; subjekt vrši tu^ dejanje sam na sebi ter
ni samo trpen: armari  oborožiti se; augeri  množiti se, rasti; con-
gregari  zbirati se; delectari  veseliti se; effundi  razlivati se; extendi

165

širiti se; exerceri  uriti se; falli  motiti se; alii in aliam partem feruntur
razkrope se, dero; locupletari  obogatiti se; mutari  izpreminjati se;
occasio offertur  ponudi so (ne: se offert ); omari  opraviti se; vehi
voziti se; ver šari, verti  vrteti se: Pares cum paribus facillime con-
gregantur. Milites exercentur, lavantur.

Op. Kakor se pa dejalnost subjektova poudarja, nastopi aktiv z refleksivom:
delectari  veseliti se, se delectare  sebe veseliti; tnoveri  gibati se nehote, movere se
gibati sebe; se commovere non possunt  (vkljub prizadevanju); ne offeramus nos pe-
riculis sine causa.

3.) Medialnega pomena so tudi deponentni glagoli: niti  opirati
se, morari  muditi se, laetari  radovati se, pasci  pasti se, mirari  čuditi
se, nasci  roditi se, potiri  polastiti se, vereri  bati se (§ 249.).

3. Trpni (pasivni) položaj.  § 297.

1. ) Kakor medialna, tako se je tudi pasivna oblika razvila iz
refleksivne (§ 108., 2.), samo da je v pasivu subjekt le nositelj
dejanja; sloveni se ali s povratnim zaimkom: ager non semel aratur
(orje se), ali s part. perf. pas. in biti:  porta noctu clauditur  (so
zaprta). Pogosto služi nam tvorni položaj, kjer ima latinščina trpni,
včasi ga opisujemo z dati  se  in infinitivom: ut salutas, ita resalu-
tabere  (prim. kdor tepe, ga tepo). Vir bonus ab honesto nulla re
deterrebitur  (ne bo se dal odvrniti).

2. ) Osebni  pasiv imajo le prehodni glagoli: Hannibal Romanos
saepe vicit. Romani ab Hannibale saepe victi sunt.  Neprehodni glagoli,
ki so v aktivu brez objekta, so v pasivu brez subjekta, t. j. le v
tretji osebi sing. neutr. v porabi: itur  ide se, perventum est  prišlo se
je, curritur  teče se: Negat Epicurus iucunde posse vivi, nisi cum vir-
tute vivatur.  Prim. § 219., op. 1.

Op. Pri deponentnih glagolih, ki imajo le v gerundivu pasivni pomen, se
nadomestuje pasiv z opisom: govorstvo se jako občuduje eloguentia tnagnae est ad-
mirationi, el. magna admiratione adficitur, el. magnam habet admiraUonem, magna
est admiratio elognentiae.  Samosilnik se črti ttjrannus odio est, in odio est, multum
odii iiabet, in odium vocatur, venit.  Pozabljen biti oblivione obrni, in oblivionem
adduci.  Prim. § 226., 1., op.

3. ) Pri čisto pasivnih, ne medialnih infinitivik se rabi coepi
vsled atrakcije v pasivnih oblikah: coeptus sum, eram  etc.: oratio
legi coepta est  govor se je jel brati; consuli coepti sumus  začelo se
je nas popraševati; pugnari coeptum est  bojevanje se je začelo. Toda
pri fieri  stoji navadno  in pri medialnih pasivib vselej  aktiv coepi:
iniuriae fieri coeperunt; aer tnoveri coepit; fiducia augeri coepit  za¬
upanje je jelo naraščati.

166

Jednako se utegne reči: oratio legi desita est  govor se je nehal
brati; vendar tudi oratio legi desiit ; a pri nedoločenem  subjektu
stoji le pasiv: pugnari desitum est  (ne: desiit).

Poglavje 27.

O porabi časov.

§ 298. Vsako dejanje utegne na vsaki časovni stopnji,  t. j. v

sedanjosti, preteklosti in prihodnosti, po svojem trajanji  biti ali
nedovršeno ali dovršeno.

Časi sedanjosti so: prezens in prezentijski perfekt.

Časi preteklosti so: imperfekt, pluskvamperfekt,
historijski perfekt in historijski prezens.

Časi  prihodnosti so: I. futur in II. ali dovršni futur
(futurum exactum).

Časi sedanjosti in prihodnosti se imenujejo tudi  glavni časi,
časi preteklosti  pa  historijski ali m i n o 1 i časi (praeterita).

Nedovršeno  ali trajno dejanje zaznamujejo oblike prež en -
tovega  debla: prezens, imperfekt in futur I.

Dovršeno  dejanje zaznamujejo oblike perfektovega  debla:
perfekt, pluskvamperfekt in dovršni futur.

§ 299. Prezens zaznamuje kakor v slovenščini:

1. ) vsako sedanje  dejanje, bodi si da se v trenotji govorjenja
vrši ali da traja ali se ponavlja, bodi si da se je prej začelo in se
še vrši: Scribo epistulam. Deus mundum conservat. Cotidie lego
Platonem. lam diu te exspecto.  Poslednje često v pasivu: Terra
herbis vestitur  je odeta. N on portu illud oppidnm dauditur.

2. ) dejanje, ki velja za vse čase,  torej tudi za sedanjost:
Fortes fortuna adiuvat.

3. )  izreke in nauke,  ki se nahajajo v še ohranjenih knji¬
gah: Plato docet. Cicero aliter iudicat.

Jednako v stranskih stavkih: Loqueris adhuc, cum omnes tacent.
Relegatus miki videor, postquam in Formiano sum.

§ 300. V živahnejši pripovedi služi prezens, kakor v slov., za pre¬

tekla dejanja namesto pripovednega perfekta: historijski prezens:
Caesar provinciae toti quam maximum potest militum numerum imperat;
pontem iubet rescindi.

Jednako v stranskih stavkih: Catilina, postquam omnium animos
alaeres videt, conventum dimisit.  Tako sosebno pri dum  dočim, med

167

tem k o, kadar navaja preteklo dejanje, ki se je vršilo, ko je glavno
dejanje nastopilo: Graeciae civitates, dum imperare singulae cupiunt,
imperium omnes perdiderunt.

Perfekt je dvojen: prezentijski in historijski.

I. Prezentijski perfekt  (sedanji dovršnik, tudi perfeotum
logicum zvan) zaznamuje a)  za sedanjost dovršeno dejanje; b)  dovr¬
šenemu dejanju sledeče stanje; slov. rabi dovršne glagole. Tako
a) dixi  rekel sem (sedaj je konec besed). Quoniam de genere belli
dixi, nune de magnitudine pauca dicam. Fuimus Troes, fuit Ilium
(zdaj nismo več); b) novi  zvedel sem, vem;  consuevi  navadil sem se,
navajen sem;  constiti  postavil sem se, stojim;  consedi  usedel sem
se, sedim;  mihi persuasi  preveril sem se, preverjen sem:  Is
mos ad kune diem permansit  ostal je in traja še.

Jednako v stranskih, zlasti časovnih stavkih, kadar se izreka,
da se je pred dejanjem, ki se sedaj ponavlja, vsakrat  drugo
zvršilo (perfectum antecedens); slov. rabi rada sedanjik: Golli , cum
superaverunt (— vietores sunt), animalia capta immolant. Cum ad
villam veni  (kadar pridem), hoc ipsum nihil agere me deledat. Nos,
si dens condoluit  (če boli), ferre non possumus.

Op. Perf. pas. je velikrat pravi perf. praesens ter znaei sedanje stanje: epistula
seripta est  list je pisan, in temu primerno za preteklost: seripta erat  je bil pisan,
fuit seripta  je bil spisan, fuerat seripta  je bil prej spisan; vendar se nahaja fuerat
seripta  za prosti pluskpf. = erat seripta.

II. Historijski perfekt  služi pripovedi  v glavnih in
stranskih stavkih, zaznamujoč, da je dejanje v preteklosti na¬
stopilo,  brez ozira na dovršenost ali nedovršenost; slov. rabi dovrš-
nike in nedovršnike (trpežne), grščina aorist.

1. ) V glavnih stavkih stoji liistor. perf. brez ozira na druga
dejanja: Veni, vidi, vici. Accessi ad aedes, puerum evocavi. Respondit.
Quaesivi dominum. Domi negavit esse. Corinthus deleta est a L. Mummio.
Graeci Troiam decem annos obsessam tenuerunt. Socrates dicere solitus
est  (poleg solebat ).

Op. 1.) Tudi dejanje, ki je samo ob sebi dolgo trajalo, utegne stopiti v hi¬
storijski perfekt, ako se ne poudarja njega razvoj,  nego zaznamuje le pretekla do¬
vršenost : Duodeguadragiiita annos Diomjsius Sgracusis regnavit.

2. ) Historijski perfekt se rabi tudi v poslovicah,  kjer izreka, da je v
preteklosti kaj nastopilo, kar velja za vse čase: gnomski perfekt;  slov. rabi
navadno sedanjik: Libido ulciscendi plerumgue magnas civitates pessumdedit.

2.) Stoji historijski perfekt v stranskih stavkih, in to sosebno:

a)  v relativnih  stavkih, kadar imajo veljavo glavnih stavkov:
Paulus omili Macedonum gaza, quae (= et ea) fuit maxima, potitus est.

§ 301 .

168

b)  v časovnih stavkih, ako imajo pomen pripovednih glavnih
stavkov: Cum Caesar in Galliam venit, dime ibi factiones er ant,  t. j. C. in
Galliam venit et ibi (ubi) tum duae factiones erant.  — Take časovne
stavke pričenjajo vezniki: postquam (posteaquam)  potem ko, odkar,
odkler, antequam, priusquam  predno, non ante (prius) . . quam  ne
prej nego, ut  kakor, ubi, cum  ko, ut primum, ubi primum, cum pri-
mum (simul atque,  tudi samo simul)  kakor hitro, brž ko, dum, quoad
(doneč), quamdiu  dokler, do kar, quotiescumque  kolikorkrat koli:
Postquam Xerxes in Graeciam descendit, Aristides in patriam reslitu-
tus est,  t. j. X. in Graeciam descendit, postea A. restitutus est. Xerxes
in Graeciam descendit, priusquam Aristides restitutus est. Cato, dum,
quoad, puamdiu vixit, virtutum laude crevit,  t. j . C. vixit et interea
v. I. crevit.

Op. No če se poudarja stanje,  pri katerem je glavno dejanje nastopilo, rabi
se v časovnih stavkih imperfekt: Labienus, postquam neque aggeres neque fossae
vim liostium sustinere 'poterant, Caesarem facit certiorem. Fuit Lacedaemoniorum
gens fortis, dum Lijcurgi leges vigebant.  — A pluskvamperf. nastopi zlasti pri po¬
navljanih prejpreteklih dejanjih (§ 303., 2., op. 1.), in če je pred postquam  števnik:
Romani audaciU in bello, ubi pax evenerat, aequitate rem puhlicam curabant.
Hannibal tertio anno postguam domo profugerat, cum quinque navibus Africam
accessit.

§ 302. Imperfekt zaznamuje v preteklosti nedovršeno  dejanje. Rabi
se v glavnih in stranskih stavkih:

1. ) v izraz stranskega  dejanja, ki preteklo glavno dejanje
spremlja; perfekt nadaljuje, imperfekt zadržuje povest (perfecto pro-
cedit, imperfedo insistit oratio): Cimon celeriter ad principatum per-
venit. Habebat enim satis eloquentiae. Helvetii hoc conatu destiterunt.
Belinquebatur una per Sequanos via, qua Sequanis invitis propter
angustias ire non poterant. Omnes, qui aderant, auxilium a Caesare
petere coeperunt.

2. )  v izraz ponavljanih  dejanj (običajev, navad, naprav) brez
ozira na drugo dejanje: Atticus mendacium neque dicebat, neque pati
poterat. Socrates dicere solebat omnes in eo, quod scirent, satis esse
eloquentes. Romae guotannis bini consules creabantur.

Op. Je-li ponavljanje s posebno besedo oznamljeno, na pr. saepe, semper, diu,
plerumque, multi,  rabi se navadno perfekt: Semper Cimonem pedisegui cum nummis
sunt secuti. Diu vixit. Ob debilitatem animi multi amicos perdiderunt.

3. ) v izraz trajnega stanja  v preteklosti, zlasti v opis
krajev, prirodnih prikazov, značajev, misli, čutov: Caesar Alesiam
circumvallare instituit. Ipsum erat oppidum in colle summo, cuius
radices duo duabus ex partibus flumina subluebant. Caesar armis rem

169

gerere constituit; videbat enim inimicorum in dies maiorem Jieri exer-
citum, reputabatgue appropinguare hiemem.

Op. Imperfekt zaznamuje včasi začeto in poskušeno, pa ne zvršeno dejanje
(imperfeetum conatus):  Consul animos militum leniebat  (tolažil, skušal uto-
lažiti). Pijrrhus Fabricio pecuniam dabat  (dajal, ponujal).

Infinitivus historicus. * Inf. praes. act. in pass. navaja v hitro napredujoči
pripovedi več istodobnih naglo minolih dejanj; subjekt njegov stoji v nominativu:

Cotidie Caesar Aeduos frumentum flagitare.  Diem ex die ducere  Aedui; con-
ferri , comportari, adesse dicere.

Redko nastopi historijski infinitiv v stranskih stavkih, zlasti časovnih s post-
quam, ubi, cum: lam dies consumptus erat, cum tamen barbari nihil remittere
atque acrius instare.

Pluskvamperfekt zaznamuje nalik prezentijskemu in historij- § 303.
skemu perfektu:

1. ) v glavnih in stranskih stavkih za preteklost dovršeno
dejanje in iz njega izvirajoče stanje: imperfektni  ali logični plus¬
kvamperfekt: noveram  zvedel sem bil, vedel sem;  constiteram  po¬
stavil sem se bil, stal sem;  jednako consueveram, consederam
(gl. § 301., I.). Zlasti jasen je ta pomen v pasivu, kjer je po takem
erat  le kopula, katero Cezar v tem slučaji navadno pred  part. po¬
stavlja: Religuum erat certamen in virtute positum;

2. ) navadno v stranskih stavkih dejanje, ki je bilo pred drugim
preteklim dejanjem nastopilo: historijski  pluskvamperfekt: Pau-
sanias eodem loco sepultus est, ubi vitam pomerat. Targuinius mor-
tuus est Cumis, guo se contulerat.

Op. 1.) Ako se je od dveh v preteklosti ponavljanih  dejanj jedno pred
drugim vršilo, stopi prejšnje v pluskpf. (plusqpf. antecedens); glavno dejanje stoji
v imperfektu: slov. rabi perfekt: Themistocli haerebant in memoria, i/uaecunitjue et
audierat et viderat. Quotiens quaeque cohors procurrerat, ab ea parte magnus
hostium numerus cadebat  (gl. § 301., II., 2., b, op.).

2.) Latinščina stavi točno vsako pred drugim preteklim dovršeno dejanje
v pluskvamperfekt, slov. rabi rada perfekt dovršnikov: Iphicrates vigilem, quem dor-
mientem viderat  (je videl), cuspide transfixit.  Le pri glagolih prositi in vpra¬
šati  se nahaja tudi imperfekt nam. pluskpf.: Socrates cum rogaretur, cuiatem se
esse diceret: Mundanum, inquit.

V latinskih listih  se misli pisec često v tisti čas, ko bode § 304.
prejemnik list bral, in rabi z njegovega gledišča nam. prezensa imper¬
fekt ali perfekt, nam. perfekta pluskvamperfekt in nam. futura imper-

* Podoben mu je slov. pripovedni velevnik: «Se mu koj zasanja, da pojdi
čez noč v grajšinsko hišo, se vsedi za mizo, prižgi na vsak kraj sebe eno svečo in
čakaj». Miklošič, Synt. str. 795.

170

fekt opisne konjugacije o vsem, kar se neposredno na čas spiso-
vanja  odnaša. Pri tem slove včeraj pridie,  danes eo die,  jutri
postridie; nune  in adhuc  ostaja: Tertiam ad te liane epistulam seripsi
eodem die et pridie dederam longiorem  pišem ti danes do tretjo pismo
in včeraj sem daljše poslal. Eo die, quo haec seribebam, apud Pom-
ponium eram cenaturus  danes, ko to pišem, bodem pri P. obedoval.
Toda: Si vales, bene est, ego valeo. Maximi te semper et feei et facio.

§ 305. l.) Prvi futur zaznamuje bodoče  dejanje v prosto: Naturam

si seguemur ducem, nunguam aberrabimus. Tuis litteris respondebo.

Op. Druga oseba I. futura izreka včasi nam. direktne zapovedi ali prepo¬
vedi gotovo nado, da se kaj zgodi: Tu non cessabis et ea, quae habes instituta,
perficies.

2.) Drugi ali dovršni futur znači dejanje, ki bode pred dru¬
gim bodočim dejanjem dovršeno:  Ut sementem feceris, ita metes.
Primerno perfektom novi  etc.: novero  zvedel bodem, vedel bodem;
constitero  postavil se bodem, stal bodem  idr.

§ 306. Ako stoji v glavnem stavku I. futur ali kak izraz futurnega

pomena, n. pr. imperativ, kortativni konjunktiv, gerundiv z esse, pos-
sum, volo, licet, oportet, difficile est, necesse est, opus est,  ondo dobiva
stranski stavek:

1. ) I. futur, če sta dejanji istodobni: Doneč eris felix, multos
numerabis amicos. Resistito gratiae, cum officium postulabit. Qui
adipisci veram gloriam volet, iustitiae fungatur officiis. Stabilitas
amicitiae confirmari potest, cum liomines cupiditatibus imperabunt.

2. ) II. futur, če bode stransko dejanje pri nastopu glavnega
dovršeno: Quidquid erit actum, seribam ad te. Difficile est amicitiarn
manere (= vix manebit), si a virtute defeceris. Qui timere desierint,
odisse incipient. Oro te, ut, si inclamaro, advoles.  — Tako sosebno
v časovnih stavkih pri postguam, ubi, cum, simulac, anteguam, dum,
doneč  etc.: Ubi consulueris, mature faeto opus est. Ludo uti licet,
cum seriis rebus satis fecerimus. Non desinam, dum perfecero. Non
defatigabor, anteguam rationem disputandi percepero.

Op. 1 .) Slovenščina nadomestuje rada II. futur s sedanjikom dovršnih gla¬
golov, večkrat tudi I. futur, če se futurni pomen po zmislu laliko spozna: «Ce tebe
ptica vjamemo (ceperimus),  perje vse ti vzamemo (adimemus)n.  Vselej ima futurni
pomen sedanjik začetno - dovršnih glagolov s po: pojdem, poletim, ponesem, po¬
rečem idr.

2.) II. futur izraža včasi, da bode dejanje gotovo in hitro nastopilo: Qui
Antonimu oppresserit, is bellum confecerit. Ego certe nieum rei publicae officium
praestitero.  Pogosto stoji tako video  v II. fut. v zvezi z rnox, post, alias: Ilisce de
rebus paulo post videro. Rede secusne, alias videčim us.

171

Coniugatio periphrastica (activa) zaznamuje a)  dejanje,
katero kdo začenja, namenja, hoče zvršiti: Iniuriam qui facturus est,
iam facit. Profecturus eram ad te, cum ad me frater tuus venit;
b)  kar ima po mislih, pričakovanji drugih kdo storiti: Morere, Dia-
gora: noti enim in caelum ascensurus es  (ni se nadejati, ni ti name¬
njeno, da se v nebo vspneš). Gum kis versare, qui te meliorem fac-
turi sunt.  Tako v pogojnih stavkih: Me ipsum atnes opor tet, si veri
amici futuri sumus  (če imava biti).

Sosledica časov, conseeutio temporum.

Sosledica časov uči, kateri časi se rabijo v notranje za-
visnih,  t. j. takih konjunkti vnih  stavkih, ki se izrekajo v zmislu
subjekta vladalnega stavka. Sem spadajo sosebno tinalni, velevni in
želevni stavki, indirektna vprašanja in stranski stavki indirektne
razprave.

0 soslediei časov veljajo pravila:

1. ) Za časi sedanjosti in prihodnosti  (praes., perf. praes.,
I. in II. fut. in imper.) nastopa prezens, perfekt  in coniug. periphr.
na -urus  sim.

2. ) Za preteriti  (impf., perf. histor. in plusqpf.) nastopa imper-
fekt, pluskvamperfekt  in coniug. periphr. na -urus essem.

Konjunkti v praesentis in imperfecti  zaznamuje, da je
stransko dejanje z glavnim istodobno.

Konjunktiv perfecti in plusquamperfecti  znači, da seje
stransko dejanje pred glavnim zvršilo, da je preddobno.

Konjunktiv opisne konjugacije stoji, če se ima stransko dejanje
za glavnim vršiti, če je zadobno  (nastopno).

Prip. Pri aktivnih glagolih, ki nimajo supina, in v pasivu se opisuje zadob-
nost  s futurum sit ut  in konj. prež. in futurum esset ut  in konj. imperfecti.

Vidim, videl sem, videl bom, ko bom videl,
kaj delaš, si delal, bodeš delal:
video, vidi, videbo, vider o,
quid agas, quid egeris, quid acturus s is.

Videl sem, videl sem bil,
kaj si delal, si bil storil, boš delal:

Videbam, vidi , videvam,

qxiid ageres, quid egisses, quid acturus esses.

§ 307 .

§ 308 .

172

1. Za prezensom: Omne animal id agit, ut se conservet. Non
debet dubitari, quin fuerint ante Homerum poetae. Incertum est, quid
cras futururn sit.

Za prezentijskim perfektom: Menih ris utimur prius, quam didi-
cimus (= scimus), cuius ea utilitatis causa habeamus. Oblitus es
(ignoras), quid initio dixerim. Generi animantium omni est a natura
tributum  (je podeljeno, ima nagon), ut se tueatur.

Za obojim futurom: Nemo erit, qui censeat a virtute esse rece-
dendum. Quod nihil de ea re scripserim, facile ignosces. Morati melius
erimus, cmn didicerimus, quae natura desideret.

II. Za imperfektom in pluskvamperfektom: Quaerebat Socrates,
quid bonum malumve esset. Accusabatur Alcibiades, quod Hermas
deiecisset. Cura incesserat patres, ne plebs tribunos militum ex plebe
c.rearet. Non dubitabam, quin legiones venturae essent.

Za historijskim perfektom: Sicilia prima docuit Eomanos, quam
praeclarum esset exteris gentibus imperare. Miltiades accusatus est,
quod, cum Par um expugnare posset, a rege corruptus infectis rebus
discessisset.

Opisna konj ugacija: Non est (erat) dubium, quin futururn sit (esset), ut con-
tingat (contingeret) id nobis. Non dubitavi, quin tu idem emstimaturus esses, quod
ego. Non fuerat miki dubium, quin te Tarenti visurus essem. Nemo dubitat (dubi-
tabat), quin futururn sit (esset), id Pompeius a Caesare vincatur (vinceretur).  Pa
tudi: Non dubito, quin futururn sit, ut mihi scribas.

Op. 1.) Tudi za prezentijskim  perfektom nastopi cesto imperfekt;
redno je to v namernih in vprašalnih stavkih: Jlaec propterea de me dixi, ut mihi
ignosceres. Satis multas causas attuli, cur bellum gerendum esset.

Nasproti pa stoje za historijskim  perfektom indirektna  vprašanja včasi
v prezensu ali perfektu,  ako bi nezavisna v jednem teh dveh časov imela biti:
Hic, quantum in bello fortuna possit et quantos adferat casus, cognosci potuit. Id
quantae saluti fuerit universae Graeciae, bello cognitum est Persico  (nezavis.: for¬
tuna plurimum potest in bello; id maximae saluti fuit).

2. ) Za historijskim prezensom  nastopa ali obliki  primerno konjunktiv
praesentis ali perfecti, ali pomenu  primerno konj. imperfecti ali plusquamperfecti:
Mettio imperat Tidlus, ut iuventutem in armis habeat. Athenienses creant decem
praetores, qui exercitui praeessent.

Prip. Tudi historijski infinitiv  velja glede sosledice za h i s t o r i j s k čas:
Memmius populum ad vindicandum hortari; monere, ne libertatem suam desererent.

Op. 3.) Stavki, ki bi nezavisni v konjunktivu imperfecti stali, pridržujejo
v zavisnosti to isto' obliko: Quaero a te, cur Cornelium non defenderem  (nezavis.:
cur non defenderem?  zakaj naj bi ne bil zagovarjal?).

4.) V redkem slučaji, da bi v stranskem stavku imel konjunktiv futuri II.
nastopiti, rabi se v aktivu  futururn sit (esset) ut  s perfektom (pluskvamperfektom),
a v pa šivu  part. perf. pass. s futurus sim (essem): Incertum est, an futururn sit,
ut legati constituta die redierint. Non dubito, quin legente te has litteras confecta
iam res futura sit.

173

Posledični stavki z ut (quin, qui, qui non)  dobivajo neza- § 309.
visno od glavnega stavka tisti čas, katerega bi kot samostalni stavki
imeli : Ita vixi, ut non frustra me natum esse existimem  (nezavis.:
bene vixi; non frustra me natum esse existimo). Ardebat Hortensius
cupiditate dicendi sic, ut in nullo unquam Jiagrantius studium viderim
(— in nullo unquam jiagrantius studium vidi  videl sem, poznam).

Ako pa izreka od preterita zavisni posledični stavek činje¬
ni  c o (factum), ki bi nezavisna v historij  s kem  perfektu bila, onde
nastopi:

a)  redno imperfekt, zaznamujoč, da je posledica s preteklim
glavnim dejanjem istodobna,  da ga spremlja: Socratis responso
sic iudices exarserunt, ut capitis hominem innocentissimum condem-
narent. Nullum adhuc praetermisi diem, guin (quo non) aliguid ad
te litterarum darem.  — Potreben  je konjunktiv imperfecti  za
glagoli dogoditi se, pripetiti  se  (factum est, accidit, contigit),  ki
s posledičnim stavkom vred činjenico opisujejo: Factum est, ut Epa-
minondas nihil praeter gloriam caperet (= Ep. nihil praeter gloriam
cepit).

b)  redkeje perfekt: Aristides in fanta paupertate decessit, ut,
qui efferretur, vix reliquerit (— Ar. vix relipuit). Nemo Olgmpiam
venit, quin signum loviš viderit. Alexander cum nullo unquam hoste
congressus est, quem non vicerit  (katerega ne bi bil zmagal).

Op. Za nikalnimi in primerjalnimi stavki rabi slovenščina pogojnik, doeim
ima lat. vselej pravilno sosledico: Non fuit tantus hotno Sex. Roscius, ut de eo
potisshnum conqueramur  (bi tožili). Quae (— nulla) tam firma civitas est, quae
non discidiis funditus possit everti  (ki bi se ne dala razrušiti)? Non is es, ut te
metus unquam a periculo revocarit  (bi bil odvrnil). Nemo erat adeo tardus, quin
statim castris exeundum putaret  (da ne bi bil mislil). Maior sum, quam cui possit
fortuna nocere.

Ako zavisi konjunktivni stavek od nedoločnega glagola (infini- § 310.
tiva, participa, gerundija, supina) ali od participialnega adjektiva,
ravna se zavisni čas po onem določnem načinu, katerega ti nedo¬
ločni namestujejo: Aristides negabat quidquam utile esse, guod cum
honestate pugnaret  (Aristidis iudicio nihil utile erat, quod  etc.) Ari¬
stides, cum animadvertisset guendam scribentem,  ut patria pelle-
retur,  guaesisse ab eo dicitur (guaesivit), guare id faceret,.  Athe-
nienses miserunt Delphos consultum (qui consulerent), guiclnam facerent.

Constitit rex incertus (cum incertus esset), guantum esset hostium.

Ako zavisi stranski konjunktivni stavek od drugega stranskega § 311.
stavka, čegar predikat  uže izraža bodočnost,  to stoji za isto-

174

dobno dejanje konjunktiv praes. ali imperf. nam. I. futura, za pred-
dobno pa konjunktiv perf. ali plusquamperf. nam. II. futura: Negat
(negabat) Cicero, si naturam ducem seguamur (segueremur), unguam
nos aberraturos. Promitto (promisi), me rem facturum, ubi primum
ad te venerim (venissem).  Jednako v pasivu: Pollicetur (pollicitus
est) Caesar, si obsides šibi dentur  (darentur), sese cum Helvetiis
pacem facturum.  — Jednako se nadomestuje konjunktiv fut. I. in II.,
če je futurni pojem v kaki besedi vladalnega stavka zapopaden:
Themistocles domino navis multa  (namr. se daturum esse ) pollicitus
est,  si se conservasset. Xerxes praemium  (namr. se daturum esse)
proposuit,  qui invenisset novam voluptatem. Agesilaus multo gloriosius
(namr. fare) duxit, si institutis patriae paruisset.

Op. Ako zavisi stranski stavek od finalnega, nadomestuje  se tudi I. futur
s konjunktivom prež. ali imperf., II. futur pa s konjunktivom perf. in pluskpf., ker
izraža finalni stavek sam ob sebi nekaj bodočega: Curio scripsi, ut tihi daret, quod
opus esset  (nezavis.: da, quod opus erit). Scripsi ad Curium, ut, quod dixisset,
daret  (nezavis.: dabis, quod dixeris).

Poglavje 28.

O porabi načinov.

A. Indikativ.

§ 312. Indikativ se rabi kakor v slov., da se kaj določno, bodi si

trdilno ali nikalno, izreka ali v prosto in v premo (direktno) po čem
vpraša: Deus mundum conservat. Non omnes possumus omnia. Nuni
negare audes?

Večkrat pa utegne v slovenščini pogojnik, včasi velevnik na¬
stopiti, kjer ima latinščina določni izrek v indikativu, in to:

1. ) pri paene  (redkeje prope)  skoro, kmalu: paene dixi  skoro
bi bil rekel; prope oblitus sum  kmalu bi bil pozabil.

2. ) pri glagolih misliti, verjeti,  navadno z nikalnico: non
arbitrabar, non putaram (putavi)  ne bil bi mislil (verjel).

3. ) pri izrazih, ki izrekajo sodbo o možnosti, potrebnosti,
pri ličnosti  itd. kakega dejanja. Tu nastopa:

a)  indikativ prezensa,  ki v prosto izreka, da je dejanje
sedaj možno, potrebno itd. pri glagolih moči, morati, imeti  (pos-
sum, debeo, oportet, est  z gerundivom): Potes aliam viam ingredi
mogel  bi  (moreš še) po drugi poti iti; aliam viam te ingredi oportet
imel  bi  iti; alia via tibi ingredienda est  bilo  bi  ti iti;

175

pri izrazih: aequum est, par est, iusturn est, fas est  (bilo bi
prav, pristojno, pravično), melius est, satius est, optabilius est, utilius
est  (bilo  bi  bolje, poželjneje, koristneje), longum est  (bilo  bi  pre¬
dolgo), difficile est  (bilo  bi  pretežko) etc.: Longum est ornnia enu-
merare.

b)  indikativ histo-rij s ki h časov,  naznanjajoč ob jednem, da
se dejanje ni uresničilo: Poteras aliam viarn ingredi  mogel  bi
bil  iti (mogel si ves ta čas, pa se ni godilo); jednako potuisti  mogel
bi bil (mogel si, pa se ni zgodilo: pripovedno), potueras  mogel bi
bil (mogel si bil, pa se ni bilo zgodilo pred drugim preteklim de¬
janjem). Contumeliis onerasti eum, quem patris loco colere debebas
bil bi imel  spoštovati (pa nisi spoštoval). Aut non suscipi bellum
oportuit, aut geri pro dignitate populi Romani. Catilina erupit e senatu
triumphans gaudio, quem omnino vivum illinc exire non oportuerat.

4. ) v splošnih izrekih pri podvojenih ali s -cumque  tvorjenih
zaimkih in veznikih: quisquis, quotquot, quamquam  (dasi, § 344., 1.),
utut  (kakorkoli); quicumque, utcumgue, ubicumque, quotiescumque ;  slov.
rabi dopustni velevnik ali naj (si): utut est, qualecumque est, quo-
cumque modo res se habet  bodi si (naj si bode) kakorkoli, kakoršno
koli. Quidquid id est, timeo Danaos et dona ferentes. Haec, gualia-
cumoue erant, reticenda non fuerunt  naj si je bilo to kakoršno koli.

5. ) pri sive  — sive (seu  — seu)  bodi si da — bodi si da (ali
da), naj si — naj si (ali), ali dopustni velevnik: lilo loco libentissime
uti soleo, sive quid mecum cogito, sive quid seribo aut lego  bodi si da
(naj si) kaj premišljujem, bodi si da (naj si) kaj berem ali pišem.
Sive habes aliquam spem de re puhlica, sive desperas, vir fortis et
constans esse non desines  imej kaj upanja ali obupaj. Sive medicinam
adhibueris, sive non adhibueris, convalesces  vzemi zdravilo ali ne (v
lat. se glagol mora  ponoviti za sive non).

Op. Bodi si da = bodi si ker slove sive quod, sive quia  z indikativom:
Romulus centum creat senatores, sive quia is numerus satis erat, sive quia soli
centum erant, qui creari patres possent.

B. Konjunktiv v nezavisnili stavkih.

Konjunktiv zaznamuje, kar naj se godi ali bi se godilo, t. j.
le domišljevano  (možno, neuresničeno, dvojbeno) ali namerjano
(privoljeno, želeno, zapovedano) dejanje.

I. Coniunctivus potentialis, in sicer praesentis in perfecti
brez bistvenega razločka, služi v izraz sedaj možnega  dejanja ali
skromne  trditve (v slov. bi, utegnil bi);  nikalnica je non: Hic

§ 313 .

176

quaerat quispiam  tu bi kdo vprašal (utegnil bi vprašati); quis dubitet
kdo bi dvojil? nemo dixerit  nikdo ne bi dejal; non (haud) facile
dixerim; confirmaverim  trdil bi, la-udaverim  hvalil bi. Tako pogosto:
possim, velim, nolim, malim  kot izrazi uljudnosti nam. possum  etc.

Op. 1.) Najraji nastopa potencialni konjunktiv, če je subjekt vprašalen
ali nedoločen  zaimek in v 2. osebi sing. za nedoločen subjekt sploh (kdo, človek):
Disshnulatio est , cum alia dicuntur ac sentias.

2.) Konjunktiv imperfecti  služi v izraz pretekle  možnosti, zlasti v iz¬
rekih: diceres, crederes, putares  rekel, menil, mislil bi bil, utegnil bi bil reči, me¬
niti, misliti; cerneres, videres  videl bi bil: Qui videret, urbem captani diceret.
Jednako vprašalno: quis crederet?  kdo bi bil verjel? quis putaret?  kdo bi bil
mislil ?

§ 314. II. Coniunctivus irrealis služi v imperfektu  za izraz
sedanjega neistinitega  pogoja ali vsled kake ovire neuresni¬
čenega  dejanja, v pluskvamperfektu  pa za izraz jednakega
preteklega  pogoja ali dejanja; slov. rabi pogojnike; nikalnica je
non: Sine amicis vita tristis esset  brez prijateljev (ko bi ne bilo pr.),
bilo bi ž. žalostno; ker pa so, ni žalostno. Tribuni delectum impe-
dissent, sed novus subito terror additus est.

§ 315. III. Coniunctivus dubitativus (deliberativus) stoji v preudar¬
nih vprašanjih, in to praesentis  za sedanjost (slov. naj,
hočem), imperfecti  za preteklost (slov. naj bi bil, sem hotel);
nikalnica je non: Quid faciam?  kaj naj počnem? Quid facerem?  kaj
naj bi bil počel (sem hotel početi)? Quo me vertam?  kam naj se
obrnem? Huic homini cedamus? Quid hoc homine faciatis? Quid
agerem? contenderem contra tribunum plebis?

Op. Konjunktiv v nevoljnih  vprašanjih prijemlje tudi ut: Te ut ulla res
frangat? tu ut unquam te corrigas?  tebe da bi kaj upognilo? ti da bi se kedaj
poboljšal?

§ 316. IV. Coniunctivus concessivus izreka v prezensu sedanje,
v perfektu preteklo  privoljenje ali dopuščenje. Slovenščini služi
dopustni velevnik, ali naj (si), bodi  si  da;  latinščina pristavlja
rada ut.  Nikalnica je ne,  le tedaj non,  kadar se pojedina beseda
stavkova nika: Haec sint falsa sane: invidiosa certe non sunt. Ut
desint vires, tamen est laudanda voluntas. Ne sit summum malum
dolor: malum certe est. Exercitus ut non referat pedem, insistet certe.
Fueris dodus, fueris prudens; pius non fuisti.

Op. Za 2. osebo ima tudi lat. dopustni imperativ: Subduc cibum unum diem
athletae, Iovem Olympium implorabit.

177

V. Coniunctivus optativus izreka  v prezensu in perfektu §317.
izpolnjivo,  v imperfektu in pluskvamperfektu neizpol-

n ji v o željo. Nikalnica je ne.  V prvem slučaji pristopa pogosto,
v drugem vselej litinam  (o da, ko bi vendar; pri pesnikih tudi o si),
nikalno utinam ne, nunquam: Valeant cives mei, sint incolumes, sint
beati! Pace tua hoc dixerim! Utinam errem  da bi se motil (mogoče
je); utinam erraverim  da bi se bil motil (mogoče je bilo); utinam
errarem  da bi se motil (pa se ne motim); utinam erravissem  da bi
se bil zmotil (pa se nisem zmotil). Illud utinam ne vere scriberem!

Utinam ut culpam, sic etiam suspicionem vitare potuisses! 0 mihi
praeteritos referat si Iuppiter annos!

Op. 1.) Izpolnjiva želja se tudi opisuje z velim, nolim, malim  (potencialnimi
konjunktivi) in konjunktivom praesentis ali perfecti: velim redeat; velim redierit!

— neizpolnjiva želja z vellem, nollem, mallem, cuperem  in konjunktivom imperf. ali
plusquamperf.: vellem adesse posses; nollem dixisses!

2.) Coni. optativus stoji tudi pri uverjavanji in zaklinjanji; Sollicitat me, ita
vivam  (kakor res živim), tua valetudo; ita vivam  (tako naj živim), ut me tua vale-
tudo sollicitat. Moriar (inteream, peream, ne vivam, ne sim salvus), si venim non
dieo  (umrjem naj, smrt me vzemi, poginem naj).

VI. Coniunctivus hortativus služi v prvi  osebi plur. praesentis § 318.
v izraz pobude, v drugi  in t r e tj  i osebi v izraz zapovedi ali
prepovedi  nam. imperativa. Nikalnica je ne  in se nadaljuje z neve,

neu (— vel ne, et ne),  pa tudi nemo, neuter, nullus, nihil, nunguam,
nec  — nec  (non  le, če se jedna beseda nika); Eamus  idimo, pojdimo.
Amemus patriam. Imitemur maiores nostros. Meminerimus etiam ad-
versus infimos iustitiam esse servandam. Ne difficilia optemus. Quidquid
agis, prudenter agas  (tako le pri nedoločeni osebi). Qui dedit beneficium,
taceat; narret, qui accepit. Doniš impii ne placare audeant deos.

' Op. Je-li prepoved določeni  osebi namenjena, nastopa v 2. osebi sing. in
plur. redno perfekt: De me nihil timueris. Nihil gratiae causa feceris; miserivordia
commotus ne sis.  Prim. § 321.

C. Imperativ.

Prvi imperativ (lege, legite,  tudi imp. praesentis zvan) veleva § 319.
ali zapoveduje določeni  osebi, kar naj se takoj*  zgodi, ali, če
se liže godi, da naj se nadaljuje; slov. rabi dovršne in trpežne gla¬
gole: Abi. Dic, cur hic. Ignosce  odpusti. Iustitiam cole et pietatem. Vale.

Op. V blaženje zapovedi služi velim  s konjunktivom ali pristavek quaeso,
oro, obsecro, sis  prosim (— si vis)  k imperativu, v poostrenje pa fac, cura, cave

* «Qui dicit fac, properat, ut ait Celsus, ille etiam morari sinit, qui dicit
facito .» Consent.

Kermavner, Latinska slovnica.

12

178

s konjunktivom ali pristavek age  dej, agedurn  dej nu (pred sing. in plur.), modo  le
k imperativu: Tu ad me scribas velim. Quaeso, attendite  ali attendite, guaeso. Oro,
obsecro, ignosce. Dic, oro te, clarius. Cave sis mentiaris. Fac diligentiam adhibeas
bodi saj marljiv. Age, dic; age, considerate. Vide modo  le poglej.

§ 320. Drugi imperativ ( 'legito, legito, legitote, legimto,  tudi imp. futuri
zvan) ukazuje, da naj se kaj poznej, kadar se bode kaj dru-
zega zvršilo, zgodi ali vsakrat ponavlja; zato nastopa po¬
gosto (v 3. osebi samo) v pogodbah, postavah, oporokah,
pravilih za življenje; slov. rabi ponajveč nedovršne, zlasti opeto-
valne glagole: Cras petito , dabitur; nune abi. Cum valetudini tuae
consulueris, consulito navigationi. Regio imperio duo sunto iigue con-
sules appellantor; illis salus populi suprema lex esto. Servus meus
liber esto  (oporoka). Ignoscito  (odpuščaj) saepe alteri, nunguam tibi.
Apud iudices vera loguitor.

Op. Vedi  sldve scito,  vedite  scitote.  Toisto pomeni habeto, sic habeto, sic
habetote.  — Esto  bodi tako (tudi sit ita ); iudicatote  sodite (zastran mene).

§321. Prepoved  se izreka v prozi redno z ne (neve  za predidočo

prepovedjo), nemo, nihil, nallus, nunguam  in konjunktivom  (gl.
§ 318.); v zakonih, pogodbah in občnih pravilih pa z II. impera¬
tivom ; I. imperativ z ne v  prozi ni navaden:  Ne dubitaveris. Nihil
ignoveris. Corporis robore utare, dum adsit; cum obšit, ne reguiras
(v 2. osebi prež. le pri splošnem subjektu). Puer telum ne habeat.
Hominem mortuum in urbe ne sepelito neve urito. Borea flante ne
ar ato. Neminem decipe  (poetiški: Tu ne cede malis).

Op. Opisuje se prepoved a)  z noli, nolite  in infinitivom: noti timere  ne boj
se; noli me tangere  ne dotakni se me. Nolite id velle, quod fieri non potest;
h)  z cave  in konj. brez ne: cave credas  nikar ne verjemi; c)  s fac ne: fac ne quid
aliud cures  ne dej za drugo skrbeti.

Poglavje 29.

Nezavisna vprašanja.

§ 322. Nezavisni (direktni) vprašalni stavki utegnejo biti a)  v indikativu

(§ 312.): guis dubitat? b)  v potencialnem konjunktivu (§ 313., I.): guis
dubitet? c)  v dubitativnem konjunktivu (§ 315.): gnid faciam? facerem?

Vprašanja so: I. j ednostavna,  prašajoč le po jedni stvari;
II. razstavna  (disjunktivna), prašajoč po dveh ali več stvareh.

I. Jednostavna vprašanja.

1.) Vprašanja, v katerih se za kak pojem vpraša (pojemska
vprašanja),  se uvajajo z vprašalnimi pronomini ali adverbi: guis?
guid? uter? gualis? ubi? unde? guando? guomodo? gui? cur? guare?
etc.: Quis est dives? gui nihil cupit; guis est pauper? avarus.

179

Op. 1.) Pogosto se kdo?  opisuje s quis est, qui;  — kaj? s quid est,
quod;  — zakaj?  s quid est, quod (cur): Quis est, qui dubitet  kdo bi
dvojil? quid est, quod dubitem  zakaj naj bi dvojil?

2.) V taistem  stavku utegneta dve ali več vprašalnie stati: Uter utri in-
sidias fecit  (kdo njiju je in koga je zalezoval, kdo je drugega  zalezoval)?

2.) Ako vprašanja ne merijo na jedno besedo, nego na cel
stavek (stavkovna vprašanja),  se zaznamujejo:

a)  s samim naglasom,  zlasti v izraz zavzetja in nevolje:
Clodius insidias fecit Miloni? Tu hoc non vides?

b)  z vprašalnicami: -ne, norme, nuni:

-ne  (li, ali)  daje i trdilen  i n i k a 1 e n odgovor pričakovati;
zaobeša se naglašeni besedi, ki stoji navadno stavku na čelu, ali če
take ni, glagolu: Estne frater intus? Fraterne est intus? Intusne est
frater ? Omnisne pecunia debita soluta est?

Op. -ne  se vprašalnim zaimkom, prislovom in jednozložnim predlogom ne
pritika; torej: in nostrane potes/ate est ?  nikdar: quisne.

nonne (= non-ne)  ne-li,  ali  ne  pričakuje trdilen  odgovor:

Canis nonne similis est lupo?  Isto tako nemone, nihilne, nunguamne.

Op. 1.) Za nonne, nihilne  sledi v anafori samo non, niliil: Nonne kane in
rincula duci, non ad mortem rapi, non summo supplicio maetari iubebis?

2.) V dokazovanji per exempla je videsne, videmusne, videtisne  = nonne
vides  eto. ali ne vidiš itd.? Videmusne, ut  (kako) apud Homerum Nestor de virtu-
tibus suis praedicet?

num  mari, ali mari  daje v direktnem  vprašanji nikalen
odgovor pričakovati: Num negare audes?  mari si upaš tajiti? Num
quis Thebanorum Epaminondae par fuit eloguentia?

Op. Namesto num quis, num quid  (indef.) utegne ecquis, ecquid  nastopiti:

Ecguam terram vid isti cidtiorem Italid?  — Numquid  in ecquid  sta prosti vpra-
šalnici postali, poslednja daje na trdilen odgovor misliti: Ecquid attendis?  ali
kaj paziš?

II. Razstavna vprašanja  imajo po dva ali več členov, ki § 323.
se med seboj izključujejo.

Direktni razstavni vprašalni stavki se uvajajo z utrum  — an,

-ne  — an, - an;  ali ne v drugem členu slove an non: Utrum

verum an falsum est ? Verumne an falsum est ? Verum an falsum est ?

Utrum hoc verum est an non?

Op. 1.) Jednako se 3. in 4. člen z an  začenja: Utrum hoc tu parum memi-
nisti, an ego non satis intellexi, an mutasti sententiam?

2.) Ako se ne stavita izključilna člena razstavnega vprašanja v nasprotje,
nego drugi prvega le dopolnuje ali popravlja, nastopa aut  ali vel  (ali raji, in):

Voluptas melioremne efficit aut laudabiliorem virum?  (toda melioremne an dete-
riorem ?)

12 *

180

Prip. Navadno uvaja on  drugi člen razstavnega vprašanja. Pogosto pa je
v direktnih  vprašanjih prvi člen izpuščen in on  uvaja na videz  jednostavno
vprašanje; v tem slučaji se an  sloveni:

a)  z ali:  Invitus te offendi  (dodaj: utrurn id ita esse credis?) An putas me
delectari laedendis hominibus ?

b)  z morda, kali:  Quid ad me venistis? an speculandi causa  zaradi ova-
duhanja kali? (t. j. utrum alia de causa an speculandi causa?)

cj s kaj ne da? (— nonne): Quando oraculorum vis evanuit? an post-
quam liomines minus creduli esse coeperunt?

O zaimkih v zvezah kakor: an quisquam putat? an unquam auditum est?
gl. § 290.

§ 324. 1.) Trdilni odgovor (da) se daje v lat.: a)  s ponavljanjem na-

glašene besede vprašanja (se ali brez vero): Vidistine eum? Vidi.
Mene vis? Te. Hodne dixisti? Dixi vero  ali (z zaimkom subjektu
primernim) ego vero; b)  z etiam, ita (ita est), vero  in sane (sane
guidem): Aut etiam aut non respondere. Fuisti saepe, čredo, in scholis
philosophorum. Vero, et libenter gnidem. Permittisne, ut ludam? Sane.

2.) Nikalni odgovor (ne) se daje: a)  z non  in naglašeno besedo
vprašanja: Estne frater intus? Non est? b)  z non  in minime (mininie
vero): Cognatus aliguis fait aut propinguus? Non. An tu haec non
credis? Minime vero  (nikakor ne).

Op. Immo, immo vero  ne, marveč, celo:  Ubi f uit Sulla? nuni Romae?
Immo longe afuit  ne, marveč daleč. Nonne amicos amare debemus? Immo etiam
inimicos  še celo neprijatelje.

Poglavje 30.

Načini v zavisnih stavkih.

A. Zavisna vprašanja.

§ 325. Indirektni vprašalni stavki, zavisni od glagolov sentiendi ali

dicendi ali podobnih imenskih pojmov, stopijo vselej  v konjunktiv
(prim. § 322.): a) nescio, quis dubitet  ne vem, kdo dvoji  (quis du-
bitat?); b) nescio, quis dubitet  ne vem, kdo bi dvojil  (quis dubitet?);
c) nescio, quid faciam  ne vem, kaj delam,  naj  storim (quid facio?
faciarn?); nescii, quid facerem  nisem vedel, kaj sem delal, naj bi
storil.

Kakor direktna, tako utegnejo indirektna vprašanja biti ali
jednostavna ali razstavna (disjunktivna).

§ 326. I. Indirektna jednostavna vprašanja se uvajajo:

1. ) z vprašalnimi pronomini ali adverbi (§ 322., I., 1.): Incer-
tum est, quo te loco mors exspectet. Quantum quisque daret, imperabat.

2. ) z vprašalnicami: -ne  li, ali; nonne  ne-li, ali ne, če ne;
nuni  ali, da-li,  če,  ki pa v indir. vprašanjih ne meri vselej na

181

nikalni odgovor in se cesto ne razlikuje od -ne; an  ali ne, če ne
za izrazi dvojbe in negotovosti,  zlasti za nescio, haud scio, du-
bito, dubiurn est, incertum est,  ki izrekajo nagnenje k pritrdbi: menda,
brž  ko  ne  (gl. §§ 322., 2.; 323.): Causa quae sit, videtis; nune quid
agendam sit, considerate. Quanto res in periculo sit (fuerit), cognoscunt.
Epaminondas quaesivit, salvusne esset clipeus. Croesus ex Solone quae-
sivit, norme se beatissimum putaret. Bogo, nuni quid velit. Hannibal
imperavit puero, ut šibi nuntiaret, num undique obsideretur.  — Nescio
an, dubito an hoc verum sit  ne vem, če to ni res, dvojim, ali ni
res = menda je res. Dubito an Thrasgbulum primum omnium ponam
dvojim, ali ne bi Tr. za prvega imel. — Ako se pa misel nagiblje
k nikanju, pristopi n on, nemo, nullus, nunguam  k an: Hoc diiudicari
nescio an nunquam possit  to se ne da menda nikdar razsoditi.

Op. 1.) Včasi je haud scio an  — fortasse  menda  ter stoji brez glagola:

Contigit tihi, quod haud scio an nemini.  — Jednako se nahaja eliptično: nescio
quis, quid (= aliquis, aliquid); nescio quomodo (quo paeto) — quodam modo
(paeto); mirum quantum, nimium guantum (— plurimum): Prope me nescio quis
loquitur. Sales in dicendo nimium quantum valent. Id mirum guantum profuit ad
concordiam civitatis.  Pa tudi: Id mirum (est) quantum profuerit.  — Nasproti je
forsitam  morda  iz fors sit an  ter ima vselej konjunktiv: forsitan guaeratis.

2.) Za glagoli poskušati, čakati  se uvaja indir. vprašanje se si  (če):

Helvetii, si perrumpere possent, conati sunt. Exspectabam, si quid de eo ad me
seriberes.  Pogosto se taki glagoli v mislih dodajajo, če stoji pri si  konjunktiv od
posse  ali velle: Circumfunduntur hostes, si quem aditum reperire possent  (da bi
poskusili, če). Te adeunt fere omnes, si quid veliš.

II. Indirektna razstavna vprašanja utegnejo naslednje oblike imeti: § 327.

Quqero, utr um verum a n falsurn sit; verum n e a n falsum sit;

verum a n falsum sit; verum falsum n e sit.

Poslednji dve obliki služita le v kratkih, ostro si nasprotujočih vprašalnili rekih.

Ali ne slove v indirektnem vprašanji navadno necne,  bodi si da se glagol
ponavlja ali ne: Fiat necne fiat, quaeritur. Antigonus nondum statuerat, conser-
varet Eumenem necne.  Prim. § 323.

V

B. Časovni stavki.

1. Cum  z indikativom: cum temporale.

Cum*  ko, kadar  je prvotno le časoven členec (= quo tem-  § 328.
pore)  in se sklada z indikativom, ako je dejanje časovnega stavka
po vsebini samostalno  in jednako veljavno ali istodobno zglavnim

* Vezniki so nominalni ali pronominalni skloni in kot taki brez upliva na
način: cum'  (starolat. quom ), quam  f., quod, quia  pl., dum  so akuzativi: sl  (iz
sei — el), uti (ut)  sta lokativa; quo, quominus, quin  so ablativi. Indik. ali kon-
junktiv zavisnih stavkov ima torej jednak pomen kakor v nezavisnih.

182

dejanjem, časovni stavek dobiva torej tisti način, katerega bi kot
nezavisen imel. časi so:

1. ) Prezens ali prezentijski perfekt, kadar je istodoben s pre-
zensoni nadrednega stavka (gl. § 301., I., perf. antecedens); I. ali
II. futur, kadar je istodoben (bodoč) s futurom nadrednega stavka
(tedaj — kadar):  Animus, nec cum adest, nec cum discedit, apparet.
Cum pater familiae decessit  (umrje), eius propinqui conveniunt. Prae-
clarus er it mihi ille dies, cum ex hac turba rerum terrestrium disce-
dere miki licebit. Pluribus verbis ad te scribam, cum plus otii nactus
ero (= habebo).

Op. Taisti čas stoji pri istih subjektih v stranskem in glavnem stavku, kadar
je jeden v drugem zapopaden (cum coincidens): Apollo, cum nosce te dicit  (kadar,
s čim, s tem da pravi), hoc dicit: nosce animum tuum. Tribuniciam potestatem cum
poscebat populus, iudicia poscebat. Cum tacent, clamant.

2. ) Imperfekt, kadar je dejanje trajno;  perfekt, ako nastopi
nasproti glavnemu perfektu ali imperfektu: Cum haec scribebam, in
exspectatione er ant omnia. Cum (— quo tempore) Caesar in Galliam
venit, duae ihi factiones erant.

3. ) Pluskvamperfekt (antecedens) le za ponavljana dejanja na¬
sproti glavnemu imperfektu : kadarkoli:  Verres, cum rosam vider at,
tum incipere ver arbitrabatur.

Op. Pomni: gratulor, cum; gratias ago, cum; laudo, cum (— quod)  z indi-
kativom: Tibi gratias ago, cum tantum litterae meae potuerunt.

§ 329. Navadno ima časovni stavek indikativ, kadar stopi  za  glavni

stavek ali kako določilo njegovo; tu razločujemo:

a) cum explicativum,  ki ali kako časovno določilo (tum, tune,
nuper, olim, eo tempore)  označuje ali kak nominalen ali časoven
pojem nalik relativnemu zaimku  razlaga: Targuinius pro populo
Romano belluni gerebat tum, cum est expulsus.  —- Barbarismus est,
cum verbum aliquod vitiose effertur. Fiat quoddam tempus, cum in
agris homines bestiarum more vagabantur. Meministi illum diem, cum P.
Sestius impeturn improborum virtute sedavit.  Pa tudi: Memini, cum
mihi desipere videbare,  t. j. memini tempus illud, cum  itd.

Op. Ako se zaznamuje učinek izvirajoč iz kakovosti glavnega dejanja, na¬
stopi konjunktiv (cum consecutimm): Fuit tempus, cum rura colerent homines neque
urbem haberent  (tak čas, da).

b) cum adiunctivum,  ki videz  no  podredna dejanja na glavno
dejanje navezuje: ko, dočim.  Pogosto ima ta cum  pri sebi interea,
interim, etiam tum, nondum, tamen: Post Leuctricam pugnam Lace-
daemonii se nunquam refecerunt, cum interim Agesilaus non destitit

183

patriam iuvare. Caedebatur virgis in medio foro Messanae civis Ro-
manus, cum interim nullus gemitus illius miseri audiebatur.

c) cum inversum  (obratni cum),  ki navaja nagla in nepričako¬
vana dejanja, dočim je pravo časovno določilo v glavnem stavku:
kar.  Cum  ima navadno liistor. perfekt ali histor. prezens poleg sebe,
glavni stavek pa stoji v imperfektu ali pluskvamperfektu. Poudarja
so naglost in nepričakovanost z repente, subito,  dočim ima glavni
stavek često iam, nondum, vix, commodum  (baš): Commodum disces-
seras heri, cum Trebatius venit (— cum cliscessisses, Trebatius venit).
Hannibal iam scalis subibat Locrorum muros, cum repente in eurn
erumpunt Romani  (= cum subiret, erumpunt).

Op. Ker sta oba stavka samostalna, rabijo pesniki nam. cum  tudi et, -que,
atque  ali še raji asindeton: Vix ea fatus erat, subitoque fragore intonuit. Vix ea
fatus eram: tremere omnia viša repente.

Partitivni cum  — tum  če uže — onde, ako — to posebno, § 330 .
kakor — tako posebno, koli — toli.  Tudi v tej zvezi je čas
stranskega stavka samostalen, kakor bi bila stavka z et  — et  zve¬
zana : Cum omnium rerum simulatio vitiosa est, tum amicitiae repugnat
maxime. Cum audoritas Pisonis valebat plurimum, tum illa erat causa
iustissima. Cratippum cum audio libenter, tum etiam propriam eius
suavitatem vehementer amplector.

Op. Je-li rek s cum  ob jednem dopusten ali nasproten,  to nastopa kon-
junktiv: Cum te a pueritia tua unice dilexerim, tum hoc tuo faeto multo aerius
diligo.

2. Cum  s konjunktivom.

Cum  s konjunktivom zaznamuje dejanje časovnega stavka le § 331 .
kot domišljevano  (nagib, povod, subjektivni vzrok) ali privoljeno,
dopuščano  (coni. potentialis in concessivus). Rabi se:

1.) po vseh časih, ako jemlje govornik dejanje časovnega stavka
za subjektivni vzrok  glavnega [cum causale:  ko, ker), ali za
privoljenje (cum concessivum:  ko, dasi),  ali za dopuščano
nasprotje [cum adversativum:  pri tem ko):  Cum vita sine
amicis insidiarum plena sit  (čas in nagib), ratio ipsa monet amicitias
comparare. Hannibali dolo erat pugnandum, cum par non esset armis.

Quae cum ita sint  (= zatorej), perge, quo coepisti.  — Phocion fuit
perpetuo pauper, cum divitissimus esse posset  (čas in privoljenje ali
dopuščenje: dasi bi bil mogel, naj je mogel prav bogat biti). Druentia
flumen cum aguae vim vehat ingentem, non tamen navium patiens est.
Socrates, cum facile posset educi e custodia, noluit.  — Salus komo ex
tot animantium generibus particeps est rationis, cum c eter a sint omnia

184

expertia  (čas in nasprotje). Nostrorum equitum erat quinqne milium
numerus, cum hostes non amplius octingentos equites haberent.

Op. Praesertim cum  ali cum praesertim  zlasti ko, ker navaja posebno
tehten vzrok: Miltiades non videbatur posse esse privatus, praesertim cum consue-
tudine ad imperii cupiditatem traki videretur.

2.) v imperfektu in pluskvamperfektu  v historijski pri¬
povedi (cum narrativum),  da razloži na glavno dejanje pripravljavne
okolnosti  (povod), ki so se bile z vršile (pluskpf.), ali so se že ali
še vršile (impf.), ko je glavno dejanje nastopilo; poslednje stopi na¬
vadno v histor. perfekt ali histor. prezens, vendar če zmisel zahteva,
tudi v imperfekt ali pluskvamperf.: Zenonem, cum Athenis essem,
audiebam frequenter  (ko in ker sem bil, povodom bivanja). Epami-
nondas, cum vicisset Lacedaemonios apud Mantincam atque ipse pravi
vulnere exanimari se videret, quaesivit, salvusne esset clipeus  (povodom
zmage in slabega počutja je vprašal).

Op. V taki pripovedi odločuje namera pisateljeva za indikativ ali konjunktiv:
Cum  (kadar) varices secabantur Mario, dolebat; Marius, cum  (povodom ko) seca-
retur, principio vetuit se alligari.  Pri zgodovinarjih prevladuje kon¬
junktiv,  zaznamujoč le podredbo stranskega določila (§ 333., 2., 1.).

§ 331 a. Pregled  raznih stavkov s cum.

1. ) Cum ver appetit, milites ex hibernis movent  (cum temporale,
kadar).

2. ) lam ver appetebat, cum Hannibal ex hibernis movit  (cum
inversum, kar).

3. ) Cum ver appeteret, Hannibal ex hibernis movit  (cum narra¬
tivum ali historicum, konj. impf. in plsqpf.).

4. ) Cum ver appetat, ex hibernis movendum est  (cum causale).

5. ) Cum ver appeteret, tamen hostes ex hibernis non moverunt
(cum concessivum).

3. Dum, doneč, c/uoad.

§ 332. 1.) Dum, (doneč), quoad  imajo v pomenu dokler (= quamdiu)

indikativ  navadno tistega časa, kateri je v glavnem stavku, vendar
tudi imperfekt poleg perfekta: Ut aegroto, dum anima est, spes esse
dicitur, sic Cicero, quoad Pompeius in Italia fuit, sperare non destitit.
Fuit Lacedaemoniorum gens fortis, dum Lgcurgi leges vigebant. Doneč
eris felix, multos numerabis amicos.

Op. V historijski pripovedi ima dum  dočim,  med  tem  ko indikativ praes.,
gl. § 300.

2.) Dum, doneč, quoad  v pomenu dokler  ne,  kažoč, da glavno
dejanje le do nastopa zavisnega trpi, imajo indikativ  praesentis

185

ali perfecti navadno poleg jednakega časa v glavnem stavku, ali
futuri II. poleg futura ali kakega futurnega izraza: Delibera hoc, dum
redeo. Equites finem sequendi non fecerunt, quoad’ praecipites hostes
egerunt. De comitiis, doneč rediit Mcircellus, silentium fuit. Mihi usque
curae erit, quid agas, dum, quid egeris, sciero.

Op. Doneč  ima v pomenu dokler  ne  v dobri latinščini vselej indik. perfecti.

3.) Dum, quoad  s konjunktivom  imata finalni pomen in
zato le prezens in imperfekt, naznanjajoč, da se nastop dejanja
namerja ali pričakuje: dotle  (ali dokler) da (bi), da (bi) med
tem:  Iratis subtrahendi sunt ii, in quos impetum conantur facere,
dum se ipsi colligant. Horatius Cocles impetum hostium sustinuit,
quoad (— ut interea) ceteri pontem interrumperent.

Op. Za maneo, opperior, exspecto  je konjunktiv pri dum  pogostneji, nego
indikativ, na pr.: Exspecta, dum Atticum conveniam.

4.) Antequa?n, priusquam

tudi ante (prius) . . . quam  prej ko, prej nego, predno  se skladata:

1. ) z indikativom  praesentis, perfecti ali futuri II., ako je
stransko dejanje zgolj časovno  določilo, pred katerim glavno na¬
stopa: Antequam de accusatione ipsa dico, de accusatorum spe pauca
dicam. Membris utimur, priusguam didicimus (= scimus), cuius ea
utilitatis causa habeamus. De Carthagine vereri non ante desinam,
quam illam excisam cognovero.

Op. Indikativ perfecti histor. poleg preterita v glavnem stavku znači, da je
glavno dejanje z nastopom stranskega nehalo; zlasti pogosto se nahaja to za non
prius (ante) quam  poleg histor. perfekta v glavnem stavku: Antequam tuas legi
litteras, ire cnpiebam  (z branjem je želja nehala). Hostes non prius fugere desti-
terunt, quam ad flumen Rhenum pervenerunt  (t. j. pervenerunt et destiterunt). Non
prius abscesserunt, quam Epaminondam concidere viderunt.

2. ) s konjunktivom  praesentis, imperfecti ali plusquamper¬
fecti v potencialnem ali finalnem pomenu, zaznamujoč ob jednem
možnost ali namero zvršenja: predno da, predno naj, predno
b i : Anteguam de re publica dicam  (preden da, preden naj govorim),
exponam vobis breviter consilium profectionis et reversionis mene.
Agesilaus Phrggiam prius depopulatus est, quam Tissaphernes usquam
se moveret  (predno se je mogel T. kam ganiti, t. j. predno je bilo
misliti, da se gane). Caesar, priusguam se hostes ex terrore et fuga
reciperent  (predno bi se oddahnili = da bi se prej ne oddahnili), in
fines Suessionum exercitum ducit.

Op. 1.) Kakor pri c um  (§ 831., 2.), tako stoji pri antequam  in priusquam
v historijski pripovedi redno konjunktiv, nikdar indikativ imperf. in plusqpf., značeč
samo podredbo stranskega dejanja, podobno prislovnemu določilu: Pugna navališ apud
Salamina facta est prius, quam Aristides poena liberaretur,  t. j. ante liber at ionem.

S 333.

186

2) V splošnih izrekih stoji navadno konjunktiv poleg glavnega prezensa
ali futura: Tempestas minatur, antequam surgat.  Potreben je konjunktiv 2. osebe
s splošnim pomenom: kdo, človek: Priusquam incipias, consulto opus est  (§ 313.,
I., op. L).

C. Načinovni stavki.

1. Primerjalni stavki.

§ 334. 1.) Korektivni stavki, primerjajoč resnične  dogodke, imajo

indikativ;  pričenjajo se z ut, sicut (uti, sicuti), guemadmodum  (red¬
keje tamguam  in quomodo), quam, quantus  in jednakimi (§ 172), ka¬
terim v glavnem stavku ita, sic, iteni  (takisto), tam, tantus  etc. od-
govaijajo: Est ita, iudices, ut dicitur. Fecisti iteni, ut praedones solent.
Quemadmodum Fabiani milites Romani appellati sunt, sic Iphicratenses
apud Graecos in summa laude fuerunt. Tamdiu requiesco, quamdiu
ad te scribo.

Op. Taki stavki se radi okrajšujejo: Nihil est tam populare, quam bonitas.

2. ) Primerjalni stavki, v katerih  se  le  možni  slučaj z resničnim
primerja, stoje v potencialnem konjunktivu;  pričenjajo sc s q trasi
(redko quam si), tamquam si  (tudi tamquam), ut Si, velut si,
ac si,  kakor bi, kakor da (bi), kakor  ko;  čas se ravna po
pravilih sosledice. V glavnem stavku stoje pogosto (pri ac si  vselej)
kazalni adverbi ita, sic, proinde, perinde, aeque, non secus  idr.: Quid
ego testibus utor, quasi res dubia sit? Sic loguere cum deo, tamguam
homines audiant. Quae perdifficilia sunt, perinde habenda sunt, ac si
efjici non possint. Seguani absentis Ariovisti crudelitatem, velut si
coram adesset, horrebant. Brutus, velut si prolapsus cecidisset, terram
osculo contigit.  — Redko nastopi za glavnim časom irealni konjunktiv
imperfecti ali plusqpf.: A mo te non secus, ac si meus esses (= ac
amarem, si esses). Quoniam nihil novi scribis, perinde habebo, ac si
scripsisses nihil esse (= ac haberem, si scripsisses).

Op. 1.) V okrajšanih potencialnih primerjalnih stavkih se rabi ut, sicut, tam-
quam,  redkeje quasi: Aeggptii canem et felem ut deos colunt. Gloria virtutem tam-
quam umira sequitur;  isto tako pri participu: Galli laeti, ut (sicuti) explorata
victoria, ad castra Romana pergunt.  (§ 202., 2.)

2.1 Stavki s quasi vero (quasi, proinde quasi)  prav kakor  bi  izrekajo
pogosto ironijski sod: Quasi vero ego ad illos, non illi ad me venire debuerint.

3. ) Za primer se navaja resnični dogodek z ut, velut  v celih (z indik.) ali
okrajšanih stavkih: kakor  (na primer); ut si  kakor  če  bi  s konjunktivom praes.
in perf. pa navaja izmišljene primere: Multi gloriose mortui sunt, ut (velut) Epa-
minondas sine gemitu una cum sanguine vitam effluere sensit. TJt si quis dicat
kakor če bi na pr. kdo rekel; ut si constitueris  kakor če bi bil sklenil.

187

2.) Posledični stavki.

a) Ut  consecutivum  tako da, ut non, ut nemo, ut nihil, ut  § 335.
nullus, ut nunguam  tako da ne, da nikdo itd. s konjunktivom
praes. ali imperf., redkeje perf. zaznamuje posledico:

1. ) za vsakim izrazom, ki pomeni tako:

ita, sic, eiusmodi, adeo, tantopere, tališ, tantus, tam  in is (hic)

= tališ: Atticus ita vixit, ut universis Atheniensibus merito esset ca-
rissimus. Tanta vis est probitatis, ut eam in boste etiam diligamus.

Er at Alcibiades ea sagacitate, ut decipi non posset.  — Večkrat se
tako  v mislih dovzema: Epaminondas fuit etiam disertus, ut  (tako
da) nemo ei Thebanus par esset eloquentia.

Op. 1.) Često kaže hoc, illud  etc. pripravljaje na posledico: Habet hoc virtus,
ut etiam in hoste delectet. Est hoc commune vitium in magnis liberisque civitatibus,
ut invidia gloriae comes sit.

2. ) Ita  — ut  pomeni večkrat le v toliko  da,  z omejitvijo, s pogojem:

Plato mortern ita laudat, ut fugere vitam velet.

2.) za brezosebnimi izrazi: godi se, sledi, ostaja, blizu
je, manka, navada je; ti so:

a) fit, accidit, contingit, evenit, usu venit  (prigodi se), accedit  (pristopi kot
posledica), est  (je tako; futurum esse  da bode tako), in eo est  (na tem je);

b) seguitur  (brez pristavka, iz tega sledi), efficitur (kine, inde, ex guo,  iz
tega se pokazuje), restat, relinguitur; religuum, prope , proximum, ertremum est;
longe abest, tantum abest;

c) mos (moriš) est, consuetudo (consuetudinis) est, ius est, lex est.

Potest fieri, ut fallar. Accidit, ut una noete omnes Hermae Athenis

deicerentur. Persaepe evenit, ut utilitas cum honestate certet. Ad Appii
Claudii senedutem accedebat etiam, ut caecus esset. Quando fuit, ut,
quod licet, non liceret. lam in eo erat, ut in muros evaderent milites.

— Si pares virtutes sunt, seguitur, ut etiam vitia sint paria. Restat
ali proximum est, ut doceam omnia hominum causa esse fada.  —•

Est mos hominum, id nolint eundem pluribus rebus excellere. Ius est
belli, id qui vicerunt Us, quos vicerunt, imperent.

Op. 1.) Tudi za facio  in efficio  nastopi včasi posledični ut, ut non,  značeč
dejansko  (ne namerjano) posledico: Sol efficit, ut omnia floreant. Splendor vester
facit, ut peccare sine summo rei publicae detrimento non possitis.

2.) Tantum abest, ut  — ut  toliko je udaljeno od tega, da — da, slov.: ne
samo da ne, ampak:  Tantum abest , ut tibi succenseam, ut (etiam) gratiam
habeam  ne samo da ti ne zamerim, ampak (še) hvaležen sem ti. Nam. druzega ut
nastopi včasi glavni stavek: Tantum afuit, ut inflammares nostros animos; somnum
vix tenebamus.  — V drugem stavku stoji tudi etiam, quoque, contra,  n i k d a r potius.

— Ita  ali adeo non (nihil), ut  pomeni tako malo — da, ni toliko — da:

Adeo non tenuit iram, ut in senatum gladio cinctum se venturum esse diceret.

188

3.) za komparativen! (slov. pre-) s quam: Chabrias vivebat lautius
(presijajno), quam ut invidiam vulgi posset effugere  (sc. tam laute, ut
non posset

Op. 1.) Za potius, prius, citius  se nahaja tudi prosti konjunktiv: Ženo per-
pessus est omnia potius, guam socios indicaret.

2.) Ako znači posledični stavek, da naj se kaj odvrne, ima ut ne,  ali ne:
Vanda opera est, ut etiam singulis consulatur, sed ita, ut ea res ne obšit rei pu-
blicae. Aegre retentis militibus est faetum, ne contenderetur. Religuum est, ne quid
temere dicam contra potentes.

Prip. Posledica je ali dejanska ali samo mogoča in pričakovana; prvo slo¬
venimo z znanilnikom, drugo s pogojnikom (§ 309., op.). Latinščina pa jemlje vsako
posledico samo za mogočo in rabi povsodi potencialni  konjunktiv.

§ 336. b) Quin  (iz gui ne)  s konjunktivom nastopa:

1. ) namesto ut non, gui  (t. j. ut is) non, qaod  (t. j. ut id) non,
ako je vladalni stavek nikan ali nikalnega pomena;  torej za
nemo, nihil, nullus, nunquam  ali vprašanjem: ki ne bi, da ne bi:
Est fere nemo, quin acutius vitia in altero, quam reda videat  (ki ne
bi videl, § 309., op.). Nunquam accedo, quin abs te abeam doctior.
Nihil est, quin (= quod noti) intereat. Quis est (— nemo est), guin
cernat, quanta vis sit in sensibus?

Op. 1.) Redko namestuje guin  fem. guae non  ali zavisne sklone relatiya:
Nulla fuit civitas, quin (= quae non) legatos mitteret.

2. ) Utegne se nam. quin  tudi qui non, quod non  obdržati; po zavisnih
sklonih je to navadno. Če pa namestuje quin  prividno zavisne sklone, onde je =
ut non  in kazalni is  se v mislih dovzema: Nulla gens tam fera est, cuius mentem
non imbuerit deorum opinio. Nihil est tam sanctum, quod non aliguando violet
audacia. Nullum intercedebat tempus, guin  (sc. eo) extremi cum eguitibus proeli-
arentur.  Prim.: Nullus dies intercessit, guo non Cicero ad Atticum seriberet.

2.) stoji quin  za nikanimi  izrazi ne dvojiti, da; ne man-
kati, da ne; ne opustiti, ne vzdržati  se,  da ne bi. — Ne
dvojim, da ne non dubito, quin non,  da nikdar guin nunquam.

non dubito guin; non est dubium qum; non multum (paulum) abest guin;
non abest suspicio guin  ne manka sumnje, da; nihil praetermitto, intermitto guin;
temperare miki non possum guin; non, aegre, vix abstineo guin; non me contineo
guin; retineri non possum guin  (ne dam se zadržati).

Non dubitari debet, quin fuerint ante Homerum poetae. Quis
(— nemo) dubitet, quin in virtute divitiae sini? Dubitandum non est,
guin nunguam possit utilitas cum honestate contendere. Non multum
afuit, quin interficerer  malo, da me niso ubili. Praeterire non potui,
quin tihi gratias agerem. Caesar Germanos non temperaturos šibi exi-
stimabat, guin in Italiam contenderent. Germani retineri non potuerunt,
guin in Romanos teta conicerent. Facere non possum, guin cotidie ad

189

te mittam litteras  ne moreni si kaj, da ne bi pošiljal = moram po¬
šiljati (redkeje samo non possum quin).

Op. 1.) Fieri non potest ut  ni moči da: Fieri non poterat, ut Cleomeni
parceretur  ni bilo moči, da bi se prizaneslo = ni bilo moči prizanesti (quin parce-
retur  ni bilo moči, da bi se ne bilo prizaneslo = moralo se je prizanesti).

2.) Non dubitare  ne pomišljati se, ne ustavljati  se  ima inf. pri
sebi: Quis bonus dubitet pro patria mortem oppetere?  — Vendar nastopi tudi /plin
pri tem pomenu, in to redno za non dubitandum est  in noti (molite) dubitare:

Nolite dubitare, quin Pompeio credatis omnia.  — Za non dubito  ne dvojim  v
pomenu existimo  ima Nepos, Livius idr. tudi aee. c. inf. — Za dubito  dvojim  brez
nikalnice nastopa le vprašalni stavek s quis, -ne  (redko nuni), utrum -an.  —

Dubito an  (= menda) gl. § 326., I., 2.

D. Vzročni stavki.

1. Razložni stavki.

1. ) Quia  ker, quod  ker,  da  se skladata z indikativom,  § 337.
ako izreka stranski stavek dejansk razlog ali dogodek  v določbo

kake besede vladalnega stavka. Določilni stavek se odnaša a)  na
kak substantiv,  na pr. beneficium, causa, iniuria, res, vitium:
Magnum beneficium est naturae, quod necesse est mori; b)  na izražen
ali pridodaten demonstrativ:  hoc, illud, id, eo, ea re, ex eo, in
eo, ideo, idcirco, propterea, ob eam rem: Haec tibi eo scribo, quod
me saepe monuisti. In hoc sumus sapientes, quod naturam seguimur
eique paremus. Quia stultus es, ea re taces; non tamen, quia taces,
ea re stultus es. Nemo prudens punit, quia peccatum est, sed ne
peccetur. Diligi et carum esse iucundum est propterea, quia tutiorem
vitam efficit. Multum Aeduos adiuvat, quod  (to, da) Liger ex nivibus
creverat.

Op. Ako izreka pa stranski stavek posledico ali namero, rabi se ut,  za gla¬
goli sentiendi in dicendi pa acc. c. inf., če se prav odnaša na demonstrativ (§ 335.,

1., op. 1.; 345., 1.; 358., op. 3.).

2. ) Ima quod  da indikativ za glagoli facio, fit, accidit, evenit

v zvezi z bene, rede, opportune, prudenter, commode, pergratum, im-  •
perite, male,  in pri accedit,  če pristopi činjenica kot nov razlog
(prim. § 335., 2., a): Bene facis, quod litteras anteponis voluptatibus.

Accidit perincommode, quod eum nunquam vidisti. Accedit, quod patrem
plus etiam, quam ipse scit, amo.

3. ) Quod  kar to zadeva,  da;  če,  na kako navedeno izjavo
odgovarjajoč ima isto tako indikativ: Quod me Agamemnomen aemulari
putas, falleris.

Op. Jednako ima indik. nisi quod, praeterquam quod  razven da, samo
d a: Praedia me valde delectant, nisi quod aere alieno me obruerunt.

190

4.) Naposled se skladajo z indikativom guoniam  (iz quom iam )
ker uže, siguidem  če res,  quandoquidem  ker  le,  ker navajajo
znane dejanske razloge: Quoniam iam nox est, in vestra tecta discedite.

§ 338. 1.) Quod, quoniam  (redko quia)  imata konjunktiv,  ako

zaznamuje pisatelj razlog kot tuje mnenje: češ ker, češ da; češ
ker uže:  Socrates accusatus est, quod iuventutem corrumperet  (mnenje
tožnikov). Aristides nonne ob eam causam expulsus est patria, quod
praeter modum iustus esset? Quoniam Miltiades ipse pro se dicere
non posset, verba fecit frater eius Stesagoras  (mnenje bratovo).

Op. Včasi stopijo glagoli sami, kateri zaznamujejo razlog kot tuje mnenje
vsled atrakcije v konjunktiv: Dumnorix petere contendit, ut in Gallia relinqueretur,
quod religionibus impediri sese diceret  (nam. quod religionibus, ut dicebat, impe-
diretur).

2. ) Non quod (non eo quod, non ideo  ali idcirco quod)  ne
zato, ker bi, ne da bi in istoznačni non quo  ne da bi imajo
konjunktiv,  ker navajajo samo možne ali dozdevne  razloge;
jednako nikalni: non quod (non quo) non  in non quin  ne da ne bi.
Pravi dejanski razlog jim nasleduje s sed quod, sed quia  z indika¬
tivom ali kot glaven stavek ali z ut (ne): Pugiles ingemiscunt, non
quod doleant, sed quod profundenda voce orane corpus intenditur.
Haec non eo dico, quo miki veniat in dubium tua fides. Iisdem de
rebus volui ad te saepius scribere, non quin confiderem diligentiae
tuae; sed rei magnitudo me movebat. Litteras ad te dedi, non quo
haberem magnopere, quod scriberem, sed ut loquerer tecum absens.

3. ) Quod  ker,  da  stoji: a)  za glagoli dušnih čutov (angor,
aegre fero, delector, doleo, indignor, mirov■),  ako se navaja dejanska
činjenica za vzrok  občuta; b)  redno  za glagoli, ki izrekajo
čute: čestitati, hvaliti, grajati, tožiti, zahvaliti  se (gratulor,
glorior, laudo, vitupero, accuso, queror, gratias ago),  in to z indika¬
tivom in konjunktivom; vendar s konjunktivom le tedaj,  kadar
izreka stavek tuje mnenje: češ ker,  češ  da:  Gaudeo, quod vales,
t. j. zdrav si (kakor je obče znano), zato se veselim. Sane gaudeo,
quod te interpellavi  (t. j. interpellavi te; propterea gaudeo). Doleo,
quod socium amiseram. Quod abes, gratulor. Tibi gratias ago, quod
me omni molestia liberasti. Laudat Africanum Panaetius, quod fuerit
abstinens. Miltiades accusatus est, quod infectis rebus a Paro disces-
sisset. Falso queritur genus humanum, quod forte potius quam virtute
regatur.  Prim. § 368.

4. ) Quod  pri est, habeo  =je vzrok, imam vzrok;  nadalje
quid est, quod  ali quid est causae, quod  imajo potencialni konjunktiv

191

za seboj: Est, quod gratuler tihi. Non (nihil) habeo (non est, nihil
est), quod accusem senectutem.

Zastran cum causale  gl. § 331., 1.

2. Pogojni (kondicionalni) stavki.

Pogojna ali hipotetična perioda sostaja  iz  pogoja (pod- § 339.
stave, hypothesis)  ali  pr o rek a in  izvoda ali po reka. Pogojni
stavek je ob jednem vzrok izvodnega. Prorek navezujejo na porek
vezniki: si  če, ko, ako,  da,  nisi če  ne,  ko  ne,  ako  ne,  da
ne  (ako se ves stavek nika), si non  če ne (ako se le jedna beseda
nika), si minus če  ne (ako je prorek brez svojega glagola), sin,
sin autem  če pa (ako je prorek s predidočim prorekom v na¬
sprotji).

Op. Včasi sta nisi  in si non  brez znatnega razločka: Actum est de te, nisi
provides; actum est de te, si non provides  = improvidus es.

Prorek  utegne biti ali v indikativu katerega časa koli ali v
konjunktivu glavnega ali stranskega časa; po tem takem razločujemo
tri oblike hipotetične periode:

1. ) Prorek je v indikativu  kakega časa, če je podstava do¬
ločna, istinita,  o kateri porek ali določno takisto v indikativu
sodi ali dvojbo, željo ali povelje s konjunktivom ali imperativom
izraža: istiniti ali realni pogoj.

Ako zvežemo določna izreka rogaš, respondeo  se si,  dobimo
pogojno periodo: si rogaš, respondeo  če prašaš, odgovarjam, t. j. pod¬
stava in izvod sta določna; ali se dejanje vrši ali ne, tega ne izre¬
kamo. Jednako: si rogabis (rogaveris), respondebo  če bodeš prašal,
bodem odgovarjal; si rogavisti, respondi. Si credis, erras. Si amitti
vita beata potest, beata esse non potest. Si bellum omittimus, pace
nunguam fruemur. Quid timeam, si aut non miser post mortem aut
beatus futurus sum? Si quid Jiabes certius, velim scire  (§ 313., I.).

Si de me ipso plura videbor dicere, ignoscitote.

Op. 1.) Ako se nedoločni subjekt (kdo, človek) z 2. osebo izraža, nastopa
konjunktiv, če bi prav sicer indikativ moral stati: Memoria minuitur, nisi eam
exerceas  (toda nisi exercetur).  Prim. § 313., I., op. 1. — Nisi forte, nisi vero  (če
morda ne; bodi si da) imata indik.: Nemo fer e saltat sobrius, nisi forte insanit.

Nisi forte  je često, nisi vero  vselej ironijskega pomena.

2. ) Ponavljanje (vselej če, kadarkoli) se izreka z indikativom: Stomachabatur
senex, si quid asperius dixeram.  Nahaja se pa tudi konjunktiv impf. ali plusqpf.:

Si Numidae propius accessissent, ibi vero Romani virtutem ostendebant.

2.) Prorek je v konj unkti vu praesentis ali perfecti,  če
je podstava domišljevana, možna;  porek zaznamuje navadno
isto tako s konjunktivom možnost dejanja: potencialni pogoj.

192

Ako združimo možna izreka roges  utegneš vprašati (vprašaj)
in respondeam  utegnem odgovoriti, dobimo pogojno periodo: si roges,
respondeam  ako utegneš vprašati, utegnem odgovoriti. Slov. rabi tudi
velevnik ali pogojnik.

Si rogaveris, responderim  ko bi bil utegnil vprašati (bi bil
vprašal), utegnil bi bil odgovoriti (bil bi odgovoril).

Sim impudens, si plus postulem  bil bi nesramen, ko bi ved
tirjal. Anulum Gggae si habeat sapiens, nihilo plus šibi licere putet.
— Konjunktiv perf. se rabi v proreku precej redko, zlasti v izmiš¬
ljenih primerljajih (exempla ficta): Si quid utilitatis tuae causa alteri
detraxeris  (ko bi odtegnil), inhumane feceris  (storil bi). Prim. § 313., I.

Op. 1.) Porek stopi v indikativ, ako se izvod določno izreka: Vitis, nisi
fulta sit, fertur ad terram. Dies dejiciet, si velim paupertatis causam defendere.
Redno stoji v indik. non possum , ako je prorek nikalen: Amicitiam tueri non pos-
sumus, nisi aeque amicos et nosmet ipsos diligamus.

2. ) Pretekla možnost se izraža tudi v pogojnih stavkih s konjunktivom im-
perfecti (§ 313, I., op. 2.): Suavitatem cenae neglegebat Laelius; quod non faceret
(ne bi bil storil), si in voluptate summum bornim poneret.

3. ) Prorek in porek stopi v konjunktiv imperfecti,  da
naznani sedanjo, v konjunktiv plusquamperfecti,  da naznani
preteklo neuresničenost, neistinost  podstave in izvoda: ne-
istiniti ali irealni pogoj.  Slov. rabi pogojnike, v proreku tudi
da s sedanjim, oziroma preteklim znanilnikom.

Si rogares, responderem  ko bi (ti) prašal, odgovarjal bi (jaz).
Istinita stavka sta: non autem rogaš; non igitur respondeo.

Si rogavisses, respondissem  ko bi bil (ti) vprašal, odgovoril bi
bil (jaz). Istinita stavka: non autem rogavisti; non igitur respondi.

Nisi Alexander essem  (ko ne bi bil, da nisem), ego vero vellem
esse Diogenes. Hercules nunguam ad deos abisset, nisi eam šibi viam
virtute munivisset  (ko ne bi bil utrdil, da ni utrdil). — Prorek
utegne v imperf., porek v plusqpf. biti in obratno: Confiteretur, si
/ecisset. Consilium nisi esset in senibus, non summum consilium maiores
nostri appellassent senatum.

Op. 1.) V poreku nastopa indikativ historijskih  časov a)  ako se je
dejanje vršilo ter bilo deloma  nedovršeno (impf.), ali ako je bil izvod nedvojben
(pluskpf.): Labebar longius, nisi me retinuissem  (zahajal sem predaleč v govoru in
bi bil zašel, ko). Praeclare viceramus, nisi fugientem Lepidus recepisset Antonimu;
b)  pri glagolih moči, morati, imeti  (§ 312.), ako v protivnem istinitem stavku
ti pomožniki odpadajo in je pravi  glagol zanikan: Deleri potuit exercitus, si quis
aggredi ausus esset.  Nasprotje: non est deletus; deleri potuisset exercitus  utegne
se tudi reči, toda s protivnim zmislom: non potuit. Res puhlica poterat esse per-
petua, si patriis viveretur institutis et moribus (sed non erat perpetua). Si ulla

193

pietas in te esset, patris eum loco colere debebas; c)  pri paene: Pons sublicius
iter paene hostibus dedit, nisi unus vir fuisset, Horatius Cocles; d)  pri opisni ko-
njugaeiji, ako se istinita pretekla namera ali nastop nezavisno od pogoja zazna¬
muje : Ci/rus grave bellum passurus fuit, si quid in Croesum crudelius consuluisset
(moral se je težke vojne nadejati, § 307.). Si urnim, diem morati essetis, moriendum
omnibus fuit.  Toda: Si in provinciam recepti essetis, Caesarine eam tradituri
fuissetis ?  bili bi hoteli jo izročiti ?

2.) Oblika neistinitih pogojev se razteza navadno tudi na konjunktivne stavke,
ki so njim podrejeni: Hisce ego rebus exempla adiungerem, nisi, apud quos liaec
haberetur oratio, cernerem;  pogosto celo na indikativne, ako so bistveni deli po¬
gojnih: Quid me prohiberet Epicureum esse, si probarem, quae Ule diceret?

Pogojnega pomena so tudi vezniki dummodo, dum, modo  § 340.
samo  da,  da  le;  a ker je v takih stavkih s pogojem ob jednem
želja ali namera  združena, imajo vselej konjunktiv;  čas se
ravna v prvem slučaji po želevnih stavkih (§ 317.), v drugem po
sosledici; nikalnica je ne: Oderint, dum metuant. Mediocrifas Peri-
pateticis rede placet, modo ne laudarent iracundiam. Sit sitnima in
iure dicundo severitas, dummodo ea ne varietur gratia, sed conservetur
aequabilis.  — Multi omnia honesta neglegunt, dummodo potentiam con-
sequantur. Omnia postposui, dummodo praeceptis patris parerem.

Prip. 1.) Za nikalnicami nemo, milil  etc. in retoričnimi vprašanji quis est?  § 341.
quid est?  slove če ne, nego  nisi: Quid est pietas, nisi voluntas gr ata erga pa-
rentes ?  — ali praeter  r a z v e n : In Ms locis nihil praeter silvas paludesque er at.

— Ako pristopi k nikalnici ali ud,  sme tudi quam  slediti: N on alius quam, nemo
alius quam, nihil aliud quam: Hostis quid est aliud, quam perpetua materia virtutis?

2. ) V okrajšanih stavkih daje nisi  z nikalnico glavnega stavka pomen le:

Nisi in bonis viris amicitia esse non potest  (non  in nisi  se razpostavljata, in nisi
je navadno spredaj). Jednakega pomena so: nemo  — nisi  nikdo  •— če  ne  = le,
nullus  — nisi, nusquam  — nisi, nunguam  •— nisi: nusquam nisi in calidis re-
gionibus  nikjer če ne (= le) v toplih krajih.

3. ) Si non  (ne: nisi)  se rabi pri nasprotji: če tudi ne, pa vsaj, pa
vendar:  si non  — at, c er te, tam en, at tamen,  at  c er  te:  Cum spe si
non bona, at aliqua tamen vivimus.  — si minus  ali sin minus  če  ne,  kadar
nima glagola: Dolores, si tolerabiles sunt, feramus; sin minus, aequo animo e vita
ezeamus.

Zastran nisi quod  gl. § 337., 3., op. Nisi forte  § 339., 1., op. 1.

Hipotetična perioda zavisna:

a)  Od veznikov s konj unkti vom.

1.) Realne in potencialne  periode se ravnajo prav po pra- § 342.
vilih sosledice časov, pri čemer dobivajo tudi realni proreki kon¬
junktiv: Nemo dubitat (dubitavit), quin, si id credas (crederes), erres
(errares). Omnes metuunt (metuebant), ne, si quid utilitatis tuae causa
alteri detraxeris (detraxisses), inhumane feceris (fecisses).

Kermavner, Latinska slovnica. IH

194

2.) Irealne sedanje periode se ne izpreminjajo, bodi si da
je vladalni glagol v glavnem času ali v preteritu; niti irealne
pretekle  pri glagolih, ki nimajo supina ali so v pasivu. Pri drugih
glagolih v aktivu ostaja le prorek neizpremenjen, v poreku pa stoji
nam. konj. plusquamperf. navadno konjunktiv perfecti opisne konju-
gacije brez ozira na čas vladalnega glagola; le če je porek zavisno
vprašanje, nastopa za historijskim časom tudi konjunktiv plusquam-
perfecti: Dubium est (erat), mm, nisi Alezander esset, ille vellet esse
Diogenes. Non dubitamus (dubitavimus), quin illius facti eum paeni-
tuisset, si diutius vizisset. (Nemo dubitat (dnbitabat), quin Gapitolium
a Gallis captum esset, nisi anserum clamore hostes proditi essent.  —
Nemo dubitat (dubitabat), quin nunquam Hercules ad deos abiturus
fuerit, nisi eam šibi viam virtute munivisset. Dubitasne (dubitavistine),
num Hercules ad deos abiturus fuerit (fuisset), nisi eam šibi viam
virtute munivisset.

Op. Pri glagolih potni, debui  ete. in pri opisni konjug. (§ 339., 3., op. 1.)
nastopa konjunktiv perfecti brez ozira na vladalni čas; le če je porek zavisno vpra¬
šanje, nastopi za preteritom konj. p]usqpf.: Non dubito (dubitabam), quin ezercitus
deleri potuerit, si quis aggredi ausus esset. Militi dubitabant, num exercitus deleri
potuisset, si quis aggredi ausus esset. Dubium non est (erat), quin, si unurn diem
morati essetis, moriendum omnibus fuerit.

b)  Od glagolov sentiendi  in dicendi.

§ 343. 1.) Realne in potencialne  periode se ravnajo po sosledici

časov ter nastopa v poreku primerni infinitiv s subjektom v aku-
zativu, v proreku pa konjunktiv: Dico te, si id credas, errare, erra-
turum esse. Dizi te, si id crederes, errare. Omnes dicunt (dizerunt),
si quid utilitatis tuae causa alteri detrazeris (detrcizisses), te inhumane
fecisse.

2.) Pri irealnih  periodah sedanjosti in preteklosti se prorek
ne izpreminja, v poreku stopa subjekt v ak. in glagol pri sedanjostnih
v infinitiv prež. opisne konjugacije, pri jireteklostnih v inf. perf. opisne
konjug.; pri brezsupinskih in pasivnih glagolih se opisuje prvi s fu-
turum esse  (n efore) ut,  drugi s futurum faisse ut  in konjunktivom
imperf. : Titurius clamitat (clamitabat), si Caesar adesset, hostes ad
castra venturos non esse  ali futurum non esse, ut hostes ad castra
venirent  (nezav. : si adesset, non venirent).  Pasiv: T. clamit(ab)at, si
C. adesset, futurum non esse, ut castra ctb hostibus oppugnarentur.
Traditur (traditum est), Herculem nunguam. ad deos obiturum fuisse,
nisi eam šibi viam virtute munivisset. Manifestum est (erat), futurum
fuisse, ut illius facti eum paeniteret, si diutius vizisset. Auctores ve-

195

teres narr(ab)ant, futurum fuisse, ut Gapitolium a Gallis caperetur,
nisi anserum clamore hostes proditi essent.

Op. Pri glagolih potui, debui  etc. (§ 339., 3., op. 1.) nastopa v prosto inf.
perf. v poreku: Haud ignoro exercitum deleri potuisse, si quis ctggressus esset.

Nonne intellegitis, si unum diem morati essetis, moriendum omnibus fuisse?

3.)  Dopustni (koncesivni) stavki.

Kakor pogojni, tako so tudi dopustni stavki vzročni, značeč § 344.
vzrok in izvod, vendar s to razliko, da se v teh prorek sicer kot
resničen ali možen  dopušča, a namesto pričakovanega izvoda
drug, pričakovanemu nasproten v glavnem stavku izreka.

Dopustni vezniki so: quamquatn, guamvis, etsi, tcimetsi, etiamsi, licet;  na¬
sprotje zaznamuje v glavnem stavku nav. tamen,  tudi attamen, sed tamen, sed.

1. ) Quamquam  dasi, prem  d a navaja v dopustni obliki činje-
nice, zato ima vselej indikativ pri sebi (§ 312., 4.): Quamquam excel-
lebat Aristides abstinentia, tamen exsilio decem annoruni multatus est.

Op. Quamquam  navezuje tudi glavne stavke na predidoče: vendar, toda:
Quamquam quid loquor?

2. ) Qnamvis  če prav, če še toliko  ima, ker dopušča le
možna dejanja, vselej konjunktiv (ponajveč praesentis) ter pristopa le
k besedam, katerih pojmovi se dajo v višji ali manjši meri misliti •
so-li to adjektivi, onde stoje v pozitivu: Quod turpe est, id, guamvis
occultetur, tamen honestum fieri nullo modo potest. Avari indigent,
guamvis divites sint  (če so še toliko bogati). lila guamvis ridicula
essent  (če je prav bilo smešno), miki tamen risum non moverunt.

3. ) Etsi, tcimetsi  i če, če tudi, ako tudi in etiamsi
tudi  ako  se ravnajo v času in načinu po pogojnih stavkih; vendar
imata etsi  in tametsi  navadno indikativ, etiamsi  pretežno konjunktiv:

Optimi homines faciunt, quod honestum est, etsi nullum emolumentum
consecuturum vident. Tametsi milites ab duce et a fortuna desereban-
tur, tamen omnem spem salutis in fortuna ponebant. Sunt, qui, quod
sentiant, etsi optimum sit  (potencialno), tamen invidiae metu noti au-
deant dicere. Honestum, etiamsi a nullo laudetur, natura est laudabile.
Iniurias, etiamsi ulcisci possem, tamen oblivisci mallem  (irealno).

4. ) Licet  svobodno  je  da,  naj  le  se kot glagol sklada po
sosledici le s konjunktivom prež. in perf.: Licet ipsa vitium sit
ambitio, freguenter tamen causa virtutum est. Magnus non est pumilio,
licet in monte constiterit.  — Včasi s guamvis (guantumvis)  v zvezi:
Quamvis licet insectemur Stoicos, metuo, ne soli philosophi sint.

Zastran cum  concess. gl. § 331., 1.; zastr. ut, ne  § 316.

13 *

196

4.  Namerni (finalni) stavki.

§ 345. Namerni stavki, ki bi tudi nezavisni v želevnem ali velev-

nem  konjunktivu  ali  imperativu stali, stopijo zavisni z ut  da, ne
(ut ne)  da ne, neve, neu  in da ne, niti  da  v konjunktiv praes.
ali imperf. (coni. optativ. in hortativ.) Prim. § 398., 2., op. 1.; 3. Namera
je ob jednem vzrok glavnemu dejanju. Namerni ut (ne)  nastopa:

1. ) za izraženimi ali pridodatnimi demon s trati  vi  ideo, idcirco,
propterea, eo consilio, ea cotidicione  idr. (§ 337., 1 ., op.): Legibus
idcirco omnes servimus, ut liberi esse possimus  zato (to je namera in
vzrok) služimo postavam, da. Themistocles servirni misit, ut nuntiaret.
Gallinae pinnis fovent pullos, ne frigore laedantur. Excitanda est
diligentia, ut ne quid neglegenter agamus. Explicavi sententiam mearn
eo consilio, ut iudicium tuum cognoscerem.

2. ) za vzročnimi  glagoli (verba causativa); taki so:

§«346. a)  Verba curandi: skrbeti, na to delati, težiti na
kaj, truditi  se:

curo, curam adliibeo, caveo ve  varujem se da ne, cogito  na to mislim, video,
provideo, prospicio; id ago; contendo, enitor, studeo  (redko z ut)-, laboro, operam
do, nihil antiguius habeo gaam ut  nič važnejega nimam nego da.

Cura, ut valeas. Cavendum est, ne adsentatoribus patefaciamus
aures. Consules videant (dent operam), ne quid res puhlica detrimenti
capiat. Multi, cum maxime fallunt, id agunt, ut boni viri videantur.
Omnes fiomines niti decet, ne vitam silentio transeant.

b)  Verba postulandi: hoteti, naganjati, opominjati,
prositi, siliti, skleniti, svetovati, zahtevati, zapove¬
dati, želeti:

volo, malo, voluntas, sententia est; impello, incito, moveo, adduco; moneo,
adhortor; oro, obsecro, peto, precor, rogo; cogo; statuo, constituo, decerno, consilium
capio, placet; censeo, suadeo, persuadeo, auctor sum; postulo, flagito; impero, edico,
edictum est, interdico ne  prepovem, praescribo, lex est; opto.

Volo, ut miki respondeas. Natura impellit nos, ut iucunda
appetamus. Caesar milites cohortatus est, ut suae pristinae virtutis
memoriam retinerent neu perturbarentur animo. Ubii orant, ut Caesar
šibi parcat. Athenienses statuerunt (constituerunt), ut urhe relicta
libertatem Graeciae defenderent. Orgetorix persuasit Helvetiis, ut de
finibus exirent. Tribuni plebis postulant, ut sacrosancti habeantur.
Caesar exercitui imperavit, ne iniussu suo concurreret. Phaeton optavit,
ut in currum patris tolleretur.

c)  Verba con cedendi: dopustiti, dovoliti, pustiti, ne
trpeti:

concedo, permitto, committo; non patior  (§ 367., op. 2.).

197

Caesar Aeduis concessit, ut Boios in finibus suis collocarent.
Consuli permissum est, ut duas legiones scriberet novas. Illud natura
non patitur, ut aliorum, spoliis nostras facultates augeamus.

Op. Jednako nastopi ut  ali ne  za glagoli dicendi, če značijo, da n a j se kaj
zgodi: Caesar Dolabellae dixit, ut ad me scriberet, ut in Italiam venirem. Atheni-
ensibus Pgtkia respondit, ut moenibus ligneis se defenderent.

Prip. 1.) Želevni ali velevni stavek je brez ut:

a)  navadno pri volo, malo,  vselej  pri nolo: Volo miki respondeas. Malo
te sapiens hostis metuat, quam stulti cives laudent. Molim me iocari putes.  Vendar
je navadnejši acc. c. inf. (§ 366.).

b)  večkrat tudi pri drugih glagolih postulandi, kakor i v slov. včasi sam naj
stoji: Aetoli postulaverunt, coniuges liberosgue exsulum redderet. Universi cohor-
tantur, magno sit animo. Caesar scribit Labieno, cimi legione veniat. Omnes con-
cldmant, nec labori nec periculo parceret (= ne aut labori aut periculo parceret).

Prip. 2.) Imper. sine  in pogosto cave  imata prosti konjunktiv, sicer ima sino
in navadno patior  acc. c. inf.: Sine te exorem  dej se preprositi. Cave hoc facias  ne
stori vsaj tega. — Germani vinum ad se importari non sinunt. Impetrat a Se-
guanis, ut per fines suos Helretios ire patiantur.  Prim. § 367.

Op. Moneo  se veže tudi z infinitivom, če nima osebnega objekta: Ratio ipsa
monet amicitias comparare.

O prostem  infinitivu pri rolo, nolo, malo, cupio, studeo,  dalje pri statuo,
constituo, decerno  gl. § 357., 3. — O iubeo  in veto  § 367. — Sicer prijemlje mnogo
navedenih glagolov acc. c. inf., ako stoje v pomenu glagolov sentiendi ali dicendi

(§ 365.).

d)  Verba efficiendi: storiti, učiniti, doseči, dobiti, § 347.
zaznamujoč  namerjan  učinek:

facio, efficio; perficio; impetro, adipiscor, asseguor, conseguor.

Valetudinem tuam fac ut cures; fac ne quid aliud cures, nisi
ut convalescas. Cicero effecerat, ut Q. Curius consilia Catilinae šibi
proderet. Perfice, ut ne minus res puhlica tihi, quam tu rei publicae
debeas. Vos adepti estis, ne quem civem timeretis.  Prim. § 335., 2.,
op. 1.

e)  Verba impediendi in recusandi: ovirati, ustav¬
ljati se, braniti se; to so verba causativa  v nikalnem zmislu,
zato imajo le ne  ali quominus  (iz ut eo minus  da tem menj);
slov. da ne ali iniinitiv.

impedio, deterreo, obsto, officio  (napotje delam), repugno, resisto, intercedo,
recuso, contineo  (zadržujem).

Plura ne scribam, dolore impedior. Deterrere te, ne popularis esses,
non poteramus. Regulus, ne sententiam diceret, recusavit  (branil se je
izreči).

Aetas non impedit, guominus litterarum studia teneamus usque
ad ultimum tempus senectutis. Quid obstat, guominus sis beatus? Epa-
minondas non recusavit, quominus legis poenam subiret.

198

Op. 1.) Nekateri teh glagolov se vežejo, če so ni kani,  tudi s quin  (§ 336.,
2.); zlasti non recuso quin ; Non possutnus, quin alii a nobis dissentiant, recusare
(pri jednakem subjektu tudi non recuso  z inf.:  mori non recuso).  Za non impedio
nastopi skoro vselej quominus.

2. ) Prohibeo  ima navadno inf. ali ace. c. inf. v pomenu prepovedati (= veto):
(Me) pudor prohibet rem exquirere; pudore prohibeor rem exquirere. Caesar ignes
in castris fieri prohibuit.

3. ) Stat  ali fit per me quominus  zgodi se po meni  (nameni je), da ne,
jaz sem kriv  (oviram = impedio quominus ): Per Afranium stetit (factum est),
guominus proelio dimicaretur.

348. 3.) za glagoli tim en d i nastopa ne  da ne bi, da bo s kon-
jnnktivom, ako bi nezavisni stavek bil v želevnem konjunktivu z ne,
ut  da ne bo pak, ako bi nezavisni stavek bil v želevnem kon-
junktivu z utinam:

timeo, metuo, vereor, pavidus, sollicitus, anxius sum; metus est, in metu
sum, metus miki incidit., periculum est, cura me incessit, timorem inicio alicui  etc.

Timeo, ne pluat  (nezavis. ne pluat ) bojim se, da ne bi (da bo)
deževalo. Timeo, ut pluat  (nezavis. utinam pluat ) bojim se, da ne
bo deževalo. Timebam, ne evenirent ea, quae acciderunt. Timeo, ut
omnes labores sustineas.

Op. 1.) Nam. ut  nastopa ne . . non (ne nemo, ne nullus),  če je izraz bo¬
jazni nikan: Non vereor, ne tua virtus opinioni hominum non respondeat-  (ne bojim
se, da ne bo); ali če nikalnica le jedno besedo nika: Metuo, ne non libenter, sed
coactus pareas  (da ne boš rad, nego prisiljen ubogal). Vereor ut  ali ne non  je včasi
le ublažena nikalnica težko  da:  Vereor, ut consolatio (ne consolatio nulla) possit
inveniri  težko da se bo (bi) tolažba našla. — Vereor  v pomenu bati se = ne
upati  si prijemlje infinitiv: Vereor te laudare praesentem.

2.) Za timeo, metuo  etc. nastopi tudi konj. perf. log. ali plusqpf.; sicer sta
v namernih stavkih ta dva časa prav redka: Metuo, ne frustra laborem susceperis.
Illud unum extimescebam, ne quid turpius facerem vel iam effecissem.

kri p. Eabi ne quis, ne quid, ne ullus, ne unquam  nam. ut nemo, nihil,
nullus  etc. V taki zvezi stoji često ut ne,  vendar ne pri glag. timendi.

349. l.) Quo (— ut eo)  se sklada s konjunktivom v pomenu da
s tem (da tako) ali pred komparativi da tem: Caesar ante proelium
removeri iusserat equos, quo spes fugiendi tolleretur. Legem brevem esse
oportet, quo facilius ab imperitis teneatur.

Zastran non quo  gl. § 338., 2.

2.) JVedum  (= ne dicam)  nikar da bi, kamo  li  da  bi
ima konjunktiv; včasi stoji v istem pomenu samo ne: Vix in ipsis,
tectis frigus vitatur: nedum in mari et in via sit facile abesse ab
iniuria temporis.

Op. Nedum  se rabi tudi brez glagola: Aegre inermis tanta multitudo, nedum
armada, sustineri potest.

199

E. Konjunktiv v relativnih stavkih.

Kakor v adverbialnih, tako je konjunktiv v relativnih stavkih § 350.
potencialen, koncesiven ali finalen.  Zatorej nastopa kon-
j unktiv v relativnih stavkih:

1. ) ako imajo ob jednem vzročen  (coni. potentialis, § 331.) ali
dopusten  pomen in je qui — cum ego, cum tu, cum is; cuius  — cum
eius  itd. : Romani, qui Hannibale vivo nunguam se sine insidiis futuros
existimavent, legatos in Bithgniam miserunt.  — Tako sosebno za
vskliki : O magna vis veritatis, quae facile se ipsa defendat!  — Ego-
met, qui sero ac levitev Graecas litteras attigissem, tamen Athenis cum
doctissimis hominibus disputavi  dasi sem se bil pozno in površno z
grško književnostjo soznanil.

Op. Poudarja se vzročnost z ut qui, idpote qui, quippe qui  in konjunktivom:
bodoč da, ker namreč:  Magna pars Fidenatium, ut qui coloni additi Rumanis
essent, Latine sciebant. Soliš candor illustrior est quam ullius ignis, quippe qui
tam longe lategue colluceat.

2. ) ako zaznamujejo posledico, učinek ali kakšnost
(coni. potentiah), in to

a)  za tam, tališ, tantus, is  etc. (§ 335., 1.), vendar tudi brez
takih demonstrativov : Nemo tam immanis est, cuius (— ut eius)
mentem non imbuerit deorum opinio. Non is sum, qui mentiar.
Difficillimum est reperire, quod sit ex omni parle perfectum.

Op. 2.) Večkrat je z et qui  (brez is  ali tališ ) in konjunktivom relativen
stavek predidočemu adj ekt-i  vu  prirejen: Oratorem perfectum et cui nihil admodum
desit Demosthenem facile dixeris.

2.) Ako stavek ni posledičen, nastopa za is qui  se ve da indikativ: Tu es
is, qui me saepissime omasti.

Prip. Nego  da za komparativom slove navadno quam ut,  pa tudi quam qui
s  konjunktivom: Maior sum, quam cui possit fortuna nocere (= quam ut miki;
prim. tam magnus sum, ut non possit nocere). Non longius hostes aberant, quam
quo telum adici posset.

b)  nastopa konjunktiv v relativnem stavku za dignus, indignus,
aptus, idoneus  vreden, nevreden, prikladen, sposoben da:

Qui modeste paret, videtur, qui aliguando imperet, dignus esse. Mihi
Laelii persona idonea (apta) viša est, quae de amicitia dissereret.

c)  za splošnimi  izrazi: sunt qui; existunt qui; inveniuntur,
reperiuntur qui;  zlasti za nikalnimi  izrazi: nemo est qui; nihil est
tfuod; quid est qui; quotusquisque est qui; quid est quod  (§ 338., 4.):

Sunt qui censeant una animum cum corpore occidere. Nullus est dolov,
quem non longinguitas tempovis minuat ac molliat. Nihil est, quod

200

tam miseros faciat quam impietas et scelus. Quis est, qui non oderit
protervam adulescentiam? Nihil habeo, quod  (ne quid) scribam  ničesa
nimam (ne vem kaj) pisati. (Pri habeo  utegne tudi demonstrativ
stati: Haec habui, quae scriberem ).

Op. 1.) Pa tudi nihil habeo scribere, dicere;  — ne vem, kaj bi pisal, kaj
naj pišem: non habeo, quid  (ne quod) scribam  (indir. vprašanje).

2. ) Ako se določni subjekt v misel jemlje, nastopa indikativ, če izreka či-
njenico in je glavni stavek trdilen, konjunktiv pa, če se utegne tališ  dodati: Sunt
quaedam bestiae, in quibus inest aliquid simile virtutis, ut in leonibus.  — Permulti
philosophi fuerunt, qui summum malum dolorem dicerent.

Prip. Potencialni konjunktiv se rabi v o m e j n i h stavkih, na pr. quod (ego)
sciam, intellegam, meminerim  (kolikor vem itd.): Omnium oratorum, quos quidem
ego cognoverim, acutissimum iudico A. Sertorium.  — Toda le: quantum scio,
quantum perspicio, quantum in me est, quoad fieri potest  (kolikor je mogoče).

3. ) nastopa konjunktiv v relativnih stavkih, ako izrekajo na¬
mero:  gui — ut is; cuius  = ut eius; qua = ut ea; ubi  = utibi;
unde — ut inde: Missi sunt delecti cum Leonida, qui Thermopijlas
occuparent  (ki naj bi, da bi). Senex ser it arbores, quae alteri saeculo
prosint. Homini natura addidit rationem, qua regerentur animi appeti-
tus. Artaxerxes Themistocli Lampsacum donaverat, unde vinum sumeret;
Mgunta, ex qua opsonium haberet.

F. Konjunktiv indirektne zavisnosti in razlage.

§ 351. 1.) Konjunktiv stoji v vsakem stranskem stavku sploh, kateri

je bistveno dopolnilo  konjunktivnega ali infinitivnega stavka:
indirektna zavisnost ali prispodabljanje načinov:  In Hor-
tensio memoria fuit tanta, ut, quae secum commentatus esset, ea sine
scripto verbis eisdem redderet, quibus cogitavisset  (nezavis.: H., quae
commentatus erat, verbis eisdem reddebat, quibus cogitaverat). Fiebat,
ut Alcibiades omnium oculos, quotiescumque in publicum prodisset, ad
se converteret. Est boni consulis, cum rem puhlicam labefactatam videat,
ferre opem patriae  (nezavis.: cum videt, fert opem ). Invitus feci, ut
L. Flamininum e senatu eicerem septem annis post, quam consul fuisset.
Mos est Athenis, laudari in contione eos, qui sint in proeliis interfecti
(nezavis.: laudantur, qui sunt interfecti).

Op. Vendar stoji indikativ, ako je stranski stavek dejanska opazka piščeva
ali opis imenskega pojma: Tanta vis probitatis est, ut eam etiam in Us, quos nun-
quam videmus, diligamus. Quis est, qui neget, haec omnia, quae videmus  (ta ves-
voljni vidni svet), deorum immortalium potestate administrari?  Tako (ii), qui
praesunt  oblastniki; (ii), qui intellegunt  veščaki; (ii), qui audiunt  poslušalci; qui
adsunt (aderant)  prisotniki. Prim. § 335., 2 poslednji vzgled: Ius est  etc.

201

2.) Stoji  konjunktiv, ako hoče govornik (pisec) stranske § 352.
stavke kot tuje mnenje  označiti: konjunktiv indirektne
razlage:  Themistocles domino navis multa pollicitus est, si se con-
servasset. Lysander eos, qui Atheniensium rebus studuissent, ex urhe
eiecit. Dareus, dum ipse abesset  (mnenje Darejevo), pontis custodes
reliquit principes.  Prim. § 338., 1. Tako je umevati konjunktiv
v stranskih  stavkih indirektnega  govora (§ 353.).

Nasproti pa: Caesar Helvetios in fines suos, unde eraht profecti,
reverti iussit  (opazka pisateljeva). Galba per exploratores certior faetus
est, ex ea parte vici, quam Gallis concesserat, omnes noetu discessisse
(ki ga je bil prepustil); quam concessisset  ki ga je bil prepustil, v
zmislu pozvedovalcev).

G. Konjunktiv v indirektnem govoru — oratio

obliqua.

Ako se nekoga besede ali misli ne izrekajo tako, kakor jih je § 353.
govoril ali mislil (oratio recta), nego se le po svoji vsebini zavisne
od izraženega ali umevanega glagola sentiendi ali dicendi pripove¬
dujejo, imenuje se taka pripoved indirekten govor (oratio obliqua).

1. ) Vsi glavni stavki,  ki izrekajo željo ali povelje,  sto¬
pijo v konjunktiv,  trdilni pričetkom indirektnega govora včasi z
ut,  sicer brez ut,  nikalni z ne;

jednako dobivajo konjunktiv vsi vprašalni stavki,  ki bi v
direktnem govoru v 2. osebi bili, kakor tudi oni, ki bi že v direktnem
govoru konjunktiv imeli; slovenščina rabi: da, da bi, naj bi, bi:
Consules Pompeiusque seripta ad Caesar etn mandata remittunt: In
Galliam reverteretur, Arimino excederet, exercitus remitteret. Titurius
cum Cotta saucio communicat: Si videatur, pugna ut excedant et cum
Ambiorige una colloguantur. Caesar milites hortatus est, ne ea, quae
accidissent, graviter ferrent, neve his rebus terrerentur. Ariovistus ad
postulata Caesaris respondit: Quid šibi vellet ? cur in suas possessiones
veniret?  (direktno: quid tibi vis? cur in meas possessiones veniš?)
Titurius clamitabat: Quis hoc šibi persuaderet?  (dir. quis hoc miki
persuadeat ?)

2. ) Vsi stranski stavki  stopijo v konjunktiv.  Primere
gl. pod št. 3.

O indikativu v stranskih stavkih prim. § 351, op.; o primerjalnih stavkih
gl. § 360.

3. ) Vsi pripovedni glavni stavki  in med njimi tudi reto¬
rična vprašanja, t. j. vprašalno oblikovani trdilni stavki, ki bi v

202

direktnem govoru v 1. ali 3. osebi indikativa stali, stopijo v a c c. c.
infinitivo:  Divico ita cum Caesare egit: Si pacem populus Romanus
cum Helvetiis faceret  (dir. faciet), in eam partem ituros (ibunt) atque
ibi futuros Helvetios (erunt Helvetii), ubi eos Caesar constituisset (ubi
eos constitueris) atque esse voluisset (volueris); sin bello persegui per-
severaret (perseverabis), reminisceretur (reminiscere) veteris incommodi
populi Rommii.  — Caesar ita respondit: Eo šibi minus dubitationis
dari (mihi datur), quod eas res, quas Divico commemorasset (quas
commemoravisti), memoria teneret (teneo). Quod si veteris contumeliae
oblivisci vellet (velim), nun etiam recentium iniuriarum memoriam (se)
deponere posse? (num possum?)

Op. Eelativni stavki, ki pripoved nadaljujejo in so uprav relativno navezani
glavni stavki (qui = et is, nam is),  stoje v a c c. c. inf.: Themistocles apud Lace-
daemonios professus est Atheniensium urbem ut propugnaculum oppositum esse
barbaris, apud guam iam bis classes regias fecisse naufragium (= nam apud
eam).

4.) Časi  indirektnega govora se ravnajo po pravilih sosle-
dice  časov. Vendar utegne pripovednik za historijskim  časom
prezens ali perfekt  rabiti, kjer bi v direktnem govoru imela ta
dva časa stati: Orator dixit, nihil esse actum cum dignitate, post-

quam armis disceptari coeptum sit.  To velja zlasti:

a)  o velevnih stavkih: Marcius respondit: Si quid ab senatu petere vellent,
ab armis discedant, Romam supplices proficiscantur;

b)  o splošnih rekih: Caesar respondit: Consuesse deos, quo gravius homines
ex commutatione rerum doleant, quos pro scelere eorum ulcisci velint, his secun-
diores interdum res et diuturniorem impunitatem concedere;

c)  o prorekih pogojnih period, da se realni in potencialni od irealnih ločijo:
Ariovistus respondit: Si quid ipsi a Caesare opus esset, sese ad eum venturum
fuisse; si qukl ille se velit, Uhan ad se venire oportere;  direktno: si quid mihi a
te opus esset, ego ad te venissem; si quid tu me vis (veliš), te ad me venire oportet;

d) o  posledičnih stavkih: Ilistiaeus obstitit dicens, non ulem ipsis, qui sum-
mas imperii tenerent , expedire et multitudini. . . Itaque adeo se abhorrere a cete-
rorum consilio, ut nihil putet  ipsis utilius, quam confirmari regnum Persarum.

§ 354. 5.) Zaimki,  ki se odnašajo na subjekt vladalnega stavka,

t. j. zaimki 1. osebe direktnega govora, se izražajo z refleksivom sui,
šibi, se  in suus  (§ 278.) in v nominativu z ipse  (dir. ego),  ki se pri
posebnem poudarku tudi po drugih sklonih nahaja; ille  (on),  redkeje
is  rabita se za drugo in tretjo osebo direktnega govora: Ariovistus
respondit: Si ipse Caesari non praescriberet, guemadmodum suo iure
uteretur, non oportere sese a Caesare in suo iure impediri. Si quid
ille (= tu) se velit, illum ad se venire oportere  (gl. § 353., 4., c.).

203

Op. Nam. refieksiva stoji veasi is,  ako se kaj s stališča pripovednika, ne
govorečega subjekta izreka. Je-li pripovednik sam v pripoved vpleten, rabijo se glede
njega v indirektnem govoru zaimki 1. osebe: Ilelvetii persuadent finitimis, ut oppidis
suis exustis una cum iis proficiscantur.  — Vt ipsi concedi non oporteret, si in
no str o s fines impetum faceret, sic item nos esse iniguos  ete.

Akuzativni subjekti se, eum  etc. se večkrat opuščajo, gl. § 359., op.

Prip. Za časovne adverbe sedanjosti se rabijo adverbi preteklosti, nam. hodie:
illo (eo) die,  nam. cras: postero die,  nam. adhuc: ad id tempus,  nam. nune (etiam
nune); tum (etiam tum): Nequiquam postea, si tam cessassent, praetermissam
occasionem quaesituros  (dir. si nune cessaveritis).  Vendar nastopajo s poudarkom
tudi časovna določila direktnega govora.

Poglavje 31.

O imenskih oblikah glagolovih.

Imenske zovemo take oblike glagolove, ki imajo značaj imena, § 355.
t. j. ali substantiva, kakor infinitiv, gerundij in supin, ali adjektiva,
kakor particip in gerundiv. Pri tem pa obdržujejo glagolska svojstva,
ker zahtevajo sklone po glagolsko in se določujejo z adverbi. Le
infinitiv prijemlje tudi atributivna določila svojilnih ali kazalnih
zaimkov: Est ars difficilis rede rem 'puhlicam regere. Homo tempo-
ribus sapienter utens. Hoc ipsum nihil agere me deledat.

A. Infinitiv.

Latinščina ima tri infinitive, praesentis, perfecti in futuri; § 356.
poslednji se nahaja le v skladu acc. in nom. c. inf. Časa,  v katerem
se dejanje vrši, infinitiv ne določuje, nego vladalni glagol. Bodi si
dejanje vladalnega glagola v sedanjosti, preteklosti ali prihodnosti,
zaznamuje:

1. ) infinitiv praesentis,  da je dejanje istodobno  z onim
vladalnega glagola: Gaius videtur, visus est, videbitur ser ib er e;

2. ) zaznamuje infinitiv perfecti,  da je dejanje preteklo
(dovršeno) za čas vladalnega glagola: Gaius videtur, visus est, vide¬
bitur seripsisse;

3. ) zaznamuje infinitiv futuri,  da je dejanje nastopno  za
čas vladalnega glagola: Gaius videtur, visus est, videbitur serip-
turus esse.

Op. Esse  pri inf. fut. se rado opušča, pogosto tudi pri inf. perf. pass. in pri
gerundivu.

Kot ime je infinitiv ali subjekt ali objekt,  izredka predikat.  § 357.

Op. Drugačno uporabo infinitiva dopušča proza le pri interest hiter  raz¬
loček je med: Multum interest hiter dar e et accipere.

204

1. ) Subjekt je infinitiv (praes. in perf.):

a)  pri est  (erat  etc.) z imenskim predikatom (adjektivom ali
substantivom): Errare humanum est. Dulce est pro patria mori.
Malus dedecus est parta amittere, quam omnino non paravisse. Tem-
pus est maiora conari.

Zastran tempus, mos, consuetudo est  etc. z gen. gerund. gl. § 387., op. 1.

b)  pri brezosebnih glagolih: Meminisse iuvat. Peccare licet nemini.
Ex malis eligere minima oportet. Necesse est mori.  — Tudi pa¬
sivni  inf.: licet intellegi  more se izprevideti (§ 361., II., op. 3.).

Tako pri videtur miki, decet, dedecet, interest, refert  in zlasti pri glagolih
afekta: piget, pudet, paenitet, delectat, placet, displicet  etc.: Decet verecundum esse
adulescentem.

2. ) Predikat utegne infinitiv biti z esse: Docto homini vivere
est cogitare.

3. ) Objekt je infinitiv pri glagolih:

moči, morati, siliti, skusiti; navaditi, znati, učiti;

začeti, nadaljevati, nehati; hoteti, želeti, skleniti:

possum, queo, negueo  (ne valeo ); — debeo;  — cogo;  — audeo, conor, tempto
(ne qaaero, peto)-, incipio, instituo, coepi, paro (paratus sum); laboro, aggredior;
(in) animum induco, capio (ineo) consilium; statuo, constituo, decerno;  — pergo,
maturo, festino, propero; intermitto, omitto, desino, desisto;  — soleo, consuesco,
adsuesco, adsuefacio;  — scio, nescio;  — doceo, disco;  — volo, noto, malo, cupio,
studeo, satis liabeo  zadovoljen sem, non recuso, aspernor, gravor;  — cogito , me-
ditor  etc.

Suos quisque debet tueri. Caesar parat (maturat) proficisci. De-
sine queri. Tu animum poteris inducere contra baec dicere? Lysander
consilium iniit reges Lacedaemoniorum tollere. Miltiades Chersonesi
manere decrevit.

Op. 1.) Glagol, ki prijemlje kot verbum finitum nominativ predikata, ohranja
ga za temi glagoli tudi pri infinitivu (§ 193.): Beatus esse sine virtute nemo potest.
Liber esse cogitas. Infelix esse didici. Omnes homines študent beati fieri. Cato esse
quam videri bonus malebat.

2. ) Valeo  morem, upr. močen sem, se veže z ad  in gerundijem: Catilina
valuit ad evertendas leges.

3. ) Za skleniti  nastopa v velevnih  stavkih ut;  gl. § 346., b.

4. ) Paratus  je jedin adjektiv (izvirno particip), ki se v dobri prozi z inf.
veže: paratus omnia perpeti.

Prip. 1.) Poleg infinitiva utegnejo nekateri onih glagolov tudi oseben  objekt
imeti, zlasti navaditi, učiti, siliti;  doceo  in adsuefacio aliquem aliguid facere;
cogo aliguem aliguid facere  poleg cogo aliguem ut faciat: Diom/sius tondere filias
docuit. Helvetii Orgetorigem causam dicere coegerunt.

2.) Insimulo  in argao aliguem  se tudi z infinitivom vežeta: Insimulant ho-
minem fraudandi causa discessisse. Occidisse patrem S. Koscius arguitur.  — Toda
accuso aliguem, guod  (§ 338, 3.).

205

Constructio accusntivi cum infinitivo.

V zavisnih povednih stavkih z da, ki izrekajo, da je kaj ali § 358.
se godi,  stopa subjekt v aknzativ  in glagol v primerni infinitiv
(§ 356.), da odpada; temu skladu pravimo constructio accusativi
cum infinitivo: Deum esse certum est  gotovo je, da je Bog; deum
esse intellegimus  izprevidimo, da je Bog. V prvem slučaji nadomestuje
acc. c. inf. subjekt, v drugem objekt.

S subjektom vred stopa tudi imenski predikat v ak.: Deum esse
sempiternum certum est. Metellus audiverat Marium consulem esse
factum.

Op. 1.) Subjekt pri infinitivu je uprav objekt vladalnega glagola, kakor na
pr. v slov.: vidim dečka priti, slišim ptice peti, pusti luč goreti. Zato acc. c. inf. ni
stavek, nego člen  stavkov.

2. ) Včasi je nedoločni subjekt (aliquem)  dodati: Hesiodus eadem mensura
reddere iubet, qua acceperis  (naj s tisto mero vrača, s katero je kdo prejel).
Contentum esse suis rebus maximae smrt divitiae.  Tudi v pasivu: In urhe sepeliri
iex vetat.

3. ) Večkrat se s hoc, illud, id, itn, sic  na acc. c. inf. pripravljaje kaže:

Druides imprimis hoc volunt persuadere, non interire animas.

Osebne zaimke, ki se kot subjekti v nom. ne izražajo, je treba § 359.
v acc. c. inf. izražati: za 1. osebo me, nos;  za 2. te, vos;  za 3. se,
ako se na subjekt vladalnega stavka odnaša, sicer eum, Murn  ( eos ,
illos  etc.): Apparet nos ad agendum esse natos  da smo ustvarjeni.

Curio miki nuntiavit se ad me venturmn esse. A Curione mihi nun-
tiatum est eum ad me venturum esse.

Op. Izpuščajo se osebni zaimki le, kadar se po zmislu lahko dopolnjujejo,

zlasti:

a)  kadar je taisti zaimek v nadrednem stavku: Puderet me dicere non in-
tellexisse;

b)  kadar se pri inf. futuri subjektov ak. daje po participovi končnici spoznati:
luraverant redituros;

c)  ko bi subjektov ak. z objektovim jednak bil: Trinobantes pollicentur sese
Caesari dedituros;

d)  pri živahni kratkoti: Confitere lmc ea spe venisse (te).

Okrajšani primerjalni stavki, ki imajo glavni stavek v acc. c. § 360.
inf., ravnajo se kot stavkovi členi  po svojem glavnem stavku: Decet
cariorem esse patriam nobis quam nosmet ipsos. Suspicor te iisdem
rebus, guibus me ipsum, commoveri.  — Jednako navadno v primer¬
jalnih stavkih s quam,  če imajo svoj  predikat: Cicero adfirmavit,

(juidvis se potius perpessurum, quam ex Italia exiturum  (redkeje kon-
junktiv: quam [qunm ut] ex Italia exiret).

206

§ 361. Acc. c. inf. se rabi:

1. pri est  z imenskim predikatom (adjektivom ali substantivom):

aequum, par, iustum est, satis est; apertum, manifestum est; verum, credi-

bile, verisimile, facile, difficile est; pulchrum, turpe est;  — fas, nefas, scelus est;
tempus est; opus est; /Uma, opinio, spes est  etc.

Verum est amicitiam nisi inter bonos esse noti posse. Omnibus
vestram misericordiam aequum est patere. Tempus est hinc ubire me.

II. pri brezosebnih glagolih:

constat, apparet; expedit, prodest; placet, displicet; oportet; interest  (§ 241.) etc.

Constat ad salutem civium inventas esse leges. Omnibus hominibus
expedit salvam esse rem puhlicam. Vivere naturae te convenienter oportet.

Op. 1 .) Licet  ima navadno prosti infinitiv: licet mihi hoc facere;  pri licet
z dativom stoji tudi imenski predikat v dativu: licet mihi esse (fieri) beato;  brez
dativa vakuzativu: licet esse beatum. Medios  (nepristranskim) esse iam non licebit.

2. ) Pri necesse est  in oportet  stoji tudi sam konjunktiv: Quidqaid oritur,
causam liabeat a natura necesse est. Beneficium acceptum colamus oportet.  Vendar
nastopi redno infinitiv, če sta ta glagola sama v inf.: Dico necesse esse hanc legem
valere. Ariovistus respondit non oportere sese in suo iure impediri.

3. ) Prehodni glagoli stopijo, če imajo objekt pri sebi in se delujoča oseba
ne izraža, zlasti pri decet, licet, nihil attinet, oportet, necesse est, placet  v pasi  v:
Hoc fieri decet  spodobi se to storiti. Causas commemorari  (omenjati) necesse non est.
Id intellegi, cognosci licet. Nihil in bello oportet contemni.

§ 362. III. pri glagolih sentiendi in dicendi.

Verba sentiendi so: čutiti, misliti, verjeti, upati, vedeti
in podobni: sentio, ctudio, video, cognosco; cogito, intellego; puto, čredo;
spero, scio;

animadvertOj perspicio, reperio; arbitrov, existimo, opinor, iudico, suspicor,
disco, ignoro, memini, recordor, obliviscor, mihi conscius sum  etc.

Verba dicendi so: reči, trditi, naznaniti, pokazati, pri¬
povedovati in podobni: dico, aio, nego; contendo, adjirmo; nuntio;
ostendo; narro;

declaro, indico, perhibeo, scribo, trado, prodo, doceo, demonstro, simulo,
polliceor, promitto, minor; certiorem facio aliguem, auctor sum, testis sum, nuntium,
famam adfero, mitto legatos  etc.

Video (puto, dico, adjirmo) nostros vincere (vicisse, victuros esse,
vitici, victos esse). Puto (putas, putat, putamus) me (te, se, nos) vin¬
cere, vicisse  etc.

O infinitivu pri glag. upati, pretiti  itd. gl. § 372., prip.

§ 363. Ako bi vsled dvojnega akuzativa, subjektovega in objektovega,

utegnilo dvoumje nastati, pretvori se stavek v pasiv: govori se, da
so naši sovražnike zmagali, ne: farna est nostros hostes vicisse,  ampak

207

hostes a nostris victos esse. Ne fando quidem auditum est crocodilum
violatum esse ob Aeggptio.

Op. Namerjeno je dvoumje v orakulih: Aio te, Aeacida, Romanos vincere posse.

Acc. c. inf. se različno sloveni: Gaium prudentem esse puto  slove: § 364.
1. menim, da je Gaj pameten; 2. menim, Gaj je pameten; 3. o Gaji
menim, da je pameten; 4. Gaj je, kakor menim, pameten; 5. Gaja
imam za pametnega; 6. Gaj je po mojem mnenji pameten.

Potreben  nam je 3., 4. ali 6. prevod za take relativne stavke,
v katerih je relativ akuzativ subjekta: Eis fidem habemus, quosplus
intellegere arbitramur  o katerih sodimo, da; kateri, kakor sodimo;
kateri po naši sodbi več umejo.

Op. Večkrat nadomestujejo latinske vladalne glagole pri inf. ali ace. c. inf.
slovenski prislovi: menda, neki (puto, arbitrov),  očitno (apertum, manifestum
est),  res (verum est, adfirmo),  navadno (soleo),  hitro (maturo),  stanovitno
(persevero),  neprenehoma  (non intermitto): Puto te vicisse  menda si zmagal.

Verum est avaros miseros esse  res so lakomniki nesrečni. Socrates dicere solebat
S. je navadno rekal. — A tudi v latinščini se vtikajo čredo, opinor, ut opinor, ut
arbitrov, ut audio, ut aiunt  brez upliva na stavkov sklad: Male, čredo, mererer
de meis civibus  ete.

Ako zavisni stavek ni poveden, nego želeven ali veleven,  § 365.
ne stoji acc. c. inf., nego ut,  nikalno ne: Eguidem censeo Carthaginem,
esse delendam;  nezavisno: Carthago delenda est  (povedno); toda
eguidem censeo, ut Carthaginem deleatis; ne C. deleatis;  nezavisno:
delete C.; nolite delere ; prim. § 346., c., op.

Persuadeo tibi, ut exeas  na go var jam; Themistocles persuasit  (prepričal
je) omnibus civitatem in civibus esse positam.

Moneo, admoneo te, ut scribas  opominjam  te, da piši; Caesar monuit  (je
opomnil) vidoriam in virtute constare.

Auctor sum tibi, ut (— suadeo, ut) profieiscaris  svetujem  ti, da odpotuj;
lioc factum esse Livius auctor est  da se je to zgodilo, je L. porok.

Concedo, id  dovolim; concedo non esse miseros, qui mortui sunt  pri¬
znavam.

Contendo, ut  silim na kaj;  contendo  z ace. c. inf zagotavljam.

(Mihi) placet  sklenem ima ut  in acc. c. inf: placet, ut mittantur legati;
placet mitti legatos.

Op. Facere  deti, praviti, da in efficere  dokazati  imata acc. c. inf.:
Dicaearchus vult efficere cmimos esse mortales.  — Efficitur  in sequitur  iz tega
sledi imata ut (ut non)  in acc. c. inf.: Efficitur, ut omne corpus mortale sit. Ex hoc
efficitur hominem naturae oboedientem homini nocere non posse  (pr. § 335., 2 , b).

IV. Acc. c. inf. stoji kot objekt pri volo, nolo, malo, cupio,  ako § 366.
ima povedni  stavek drug  subjekt nego glavni: Rem tibi volo bene
evenire. Volo is esse, quem tu me esse voluisti.

208

Ako sta pa subjekta jednaka,  stoji navadno sani inf.: volo
is esse  (§ 357., 3.); vendar tudi ace. c. inf., kadar je inf. pasiven ali
esse  z imenskim predikatom: Timoleon maluit se diligi, rjuam metui.
Cupio me esse clementem.

Opto  ima ut,  § 346., b; zastran volo (ut)  etc. gl. § 346., b in prip. 1.

§ 367. V. Acc. c. inf. nastopa kot objekt pri iubeo  in veto, sino  in

patior.  Da se spozna, ali zahteva latinščina aktivni ali pasivni in-
finitiv, oblikuje naj se zavisni stavek slovenski z da: legatum venire.
iubeo (veto)  ukažem (prepovem), da poslanec pride,  poslancu uka¬
žem, rečem (prepovem) priti; pontem rescindi iubeo (veto)  ukažem
(prepovem), da se most podere,  ukažem, dam (prepovem) most
podreti; legatum venire, adduci sino (patior)  pustim, dopuščam, da
poslanec pride, se pripelje,  pustim, dopuščam poslancu priti,
poslanca pripeljati. Scipio castra vallo muniri vetuit. Germani vinum
ad se importari non sinebant. Hoc facile patior sileri.

Op. t.) Sam aktivni infin. nastopi pri iubeo  in veto  v splošnih ukazih: Lex
recte facere iubet, vetat delinquere,  ali če je subjekt obče znana oseba: Caesnr re¬
ceptui canere iussit  (i. e. tubicines;  ne: Caesar receptui cani iussit).

2.) Impero tihi, ut hoc facias;  toda s pasivom impero hoc fieri; imperat
milites adduci.  — Non patior  ima redno ut  (§ 346., c).

§ 368. VI. Pri glagolih dušnih čutov (afektov) zaznamuje acc. c. inf.

vsebino ali objekt  teh čutov (prim. id laetor  § 211.):

gaudeo; miror, admiror; doleo, angor, sollicitor; suscenseo, indignor; aegre
fero, indigne fero, graviter, moleste fero  etc. Prim. § 338., 3.

Gaudeo te valere. Valde miror te ad me nihil scribere. Golli
suos ob se liberos abstractos esse obsidum nomine dolebant. Macedones
Eumenem šibi anteponi indigne ferebant.

Prip. Brez glagolov afekta stoji acc. c. inf. kot vsklik ali nevoljno  vpra¬
šanje; poslednje redno z vprašalnico -ne  (§ 215.): Te sic vexari, sic iacere in la-
crimisl Me non esse cum bonis? Mene incepto desistere?  Prim. § 315., op.

Nominativus cum infinitivo.

§ 369. Akuzativ pri infinitivu, bivši aktivni objekt, postaja v pasivu

pri nekaterih glagolih subjekt; tako stopa nom. c. inf. namesto acc.
c. inf.; naravno je tudi imenski predikat v nominativu. Taki glagoli so:

1.) iubeo  in veto : iubeor, iuberis, iubetur  meni, tebi, njemu se
ukazuje, iubemur  nam se ukazuje, iussi estis  vam se je ukazalo itd.;
iussus hoc feci  (na povelje). — vetor, vetaris, vetatur  meni, tebi,
njemu se pripoveduje, vetamur  nam se pripoveduje, vetiti estis  vam
se je prepovedalo: Consules iubentur exercitum scribere  konsulom se

209

ukaze, se veli, konsuli imajo ukaz, povelje, vojake nabirati. Acta
agere vetamur vetere proverbio. Milites, quod iussi sunt (facere), faciunt.

Op. Subjekt osebnega sklada pri iubeor  in vdor  utegne biti tudi oseba,
s katero kaj storiti se ukazuje ali prepoveduje: iubetur legatus adduci  ukazuje se,
da naj se poslanec pripelje, ali poslanca pripeljati; vetatur legatus adduci  prepove¬
duje se, da se poslanec pripelje, ali poslanca pripeljati.

2. ) videor  po vseh osebah in časih: videov rede facere  vidi se § 370.
(videti je, zdi se), da prav delam ; videris rede facere  vidi se (videti je,

zdi se), da prav delaS; videmur, videmini r.f  vidi (zdi) se, da prav
delamo, delate; visi sumus r. f.  videlo (zdelo) se je, da prav delamo itd.

3. ) dicor  po vseh osebah nesostavljenih časov; jednako per-
hibeor, putor, existimor,  pogosto tudi nuntior  in iudicor  (pravi, misli,
poroča, sodi se o meni, da): Suebi centum pagos habere dicuntur.

Luna solis lumine collustrari putatur. Mihi timendum est, ne multa
praetermittere existimer.

4. ) fertur, feruntur, traditur, traduntur,  in to le v teh tretjih
osebah (poroča se, pripoveduje se o kom, da): Aristides iustissimus
fuisse traditur.

Op. 1.) Errare videris  utegne se sloveniti a)  vidi (zdi) se, kaže (se), da se
motiš; b)  videti (vidno) je, podoba je, da se motiš; c)  vidi se, zdi se, videti je, po¬
doba je, kakor bi se motil; d)  motiš se, kakor se vidi, zdi itd.; e)  na videz se motiš.

2.) Honierus caecus fuisse dicitur, fertur, traditur  slove a)  pravi (poroča)
se, pravijo, da je bil H. slep; b)  Homer je bil baje (pre) slep; c)  H. je bil, kakor
se pravi, poroča (kakor pravijo, poročajo) slep; d)  o Homeru pravijo, poročajo, da
je bil slep.

Aristides iustissimus fuisse perhibetur, putatur, existimatur  pravijo, mislijo,
sodijo, da je bil Aristid najpravičnejši.

5. ) Nahaja se nom. c. inf. tudi pri audiri, cognosci, demonstrari,
indicari, intellegi, memovari, negari, ostendi, reperiri, scribi;  vendar
prevladuje pri teh in jednakih glagolih acc. c. inf.: Bibulus nondum
audiebatur esse in Sgria. Dii beati esse intelleguntur. Regnante Tar-
guinio Superbo in Italiam Pgthagoras venisse reperitur.

Brezosebni  sklad (acc. c. inf.) nastopa: § 371.

1. ) v oblikah, ki so s participom perf. ali gerundivom tvorjene:

(Memoriae) traditum est \ n  .  ....

' . ,. bocratem dodissimum

Memona proditum est ) . r  .

r .  , . . , virum fuisse.

Vicendum, existimandum est )

Vendar prijemljejo glagoli mnenja v gerundivu tudi osebni sklad: Socrates
doctissimus vir fuisse putandus est.

2. ) ako ima glagol pri sebi dati v osebe ali adverbe: rede, vere,
non sine causa,  zlasti pri dicitur  v pomenu trdi se: Gallis Romanos

Kermavner,  Latinska slovnica. 14

210

adesse nuntiatur. Rede, vere, non sine causa dicitur matrem timidi
flere non solere.

3.) pri videtur, dicitur  etc. v takih zavisnih stavkih, ki kak
nom. c. inf. nadaljujejo: Mihi non videbatur quisquam esse posse beatus;
in malis autem sapientem esse posse  etc.

372. Zastran časov infinitiva  pri acc. ali nom. velja, kar se je
o prostem infinitivu v § 356. reklo; po takem slove: čredo eum scri-
bere,  menim, da piše;  credidi (credebam, credideram) eum scribere
menil sem, da piše;  čredo (credidi, credebam, credideram) eum
scripsisse  menim (menil sem), da je pisal;  čredo  (credidi  etc.) eum
scripturum esse  menim (menil sem), da hode pisal.

Op. Pri memini (memoria teneo)  se izražajo oni pretekli  prigodi, pri ka¬
terih je bil pripovednik sam navzočen  in ki bi kot nezavisni v imperfektu stali,
z infinitivom praesentis;  oni pa, pri katerih ni bil navzočen ali ki se v prosto
kot dovršeni  zaznamujejo, z inf. p er f e c ti: Memini Catonem mecum disserere
spominjam se, kako se je C. tedaj z menoj pogovarjal (disserebat, ut memini). Memi-
neram C. Marium, eum vini armorum profugisset, senile corpus paludibus occultasse.

Prip. Glagoli upati  (nadejati se), obetati, pretiti, prisegati  imajo
aec. e. inf. futuri,  ako je to, kar kdo upa itd., prihodno;  le posse  in vedle,  stojita
za njimi v inf. praes. Ako je pa to, kar kdo upa (= meni) ali prisega, v seda¬
njosti ali preteklosti,  nastopa inf. prež. ali perf.:  Plerigue eos potissinium
amicos diligunt, ex quibus sperant se maximum fruetum esse capturos  (upajo največ
dobička imeti). Regulus se Carthaginem reversurum esse pollicitus est. Tantum
quisque laudat, guantum se consegui posse sperat.  — Quae sentimus ipsi, religuos
sentire speramus.  — Abeuntes consulatu iurabant se nihil contra leges fecisse.

373. Namesto prostega infinitiva futuri  nastopa pogosto opis
s fore  (redkeje futurum esse) ut  in konjunktivom praesentis ali im-
perfecti. Tako se utegne namesto:

čredo (credidi) te esse epistulam scripturum  ali

čredo (credidi) epistulam seriptum iri  reči:

čredo (credidi) fore ut epistulam seribas (seriberes);

čredo (credidi) fore ut epistula seribatur (seriberetur).

Navaden  je tak opis nam. redkega inf. fut. pas., potreben
pri brezsupinskih glagolih:

čredo (credidi) fore ut discas (disceres); čredo (credidi) fore ut
discatur (disceretur). Exaudita vox est e luco Vestae futurum esse,
nisi provisum esset, ut Roma caperetur.

Op. Za spero  nastopa redno fore ut.

374. Infinitiv II. futura se opisuje

s fore ut  in konjunktivom perf. ali plusquamperf.  (prim.
§ 308., op. 4.):

čredo (credidi) fore ut epistulam seripseris (seripsisses);

211

čredo (credidi) fare ut epistula scripta sit (esset). Sperabam, cum
has litteras accepisses, fare ut omnia impetravissem (impetrata essent).
Vendar se rabi v pasivu in pri deponentnikih navadno particip perf.
s fare: Čredo epistulam scriptam fare. Possum dicere me satis adeptum
fore, si nullum in me periculum redundarit.

O inf. nam. konj. impf. in plusqpf. v porekih irealnih pogojnih perijod gl.

§ 343., 2.

B. Particip.

Particip je adjektivna  oblika glagolova; sklada se kakor § 375.
adjektiv s svojim substantivom, določuje z adverbi in zaznamuje
razne čase:

hotno ratione lene utens, usus, usurus.

Op. 1.) Mnogi participi prež. in perf. so pravi adjektivi in se kot taki tudi
stopnjujejo: amans, amantior, amantissimus ; munitus, munitior, munitissimus  (§ 86).

2. ) Particip fut. akt. se razven futurus  ne rabi adjektivno; venturus  le v zvezi
s tempus  = prihodnost.

3. ) Nekateri participi perf. pas. veljajo v neutru tudi za substantive ter se
določujejo z adverbi in adjektivi:  bene, rede, male fada; acute didum, facete
didum, sapienter responsum; praeclare fada  in praeclara fada;  jednako dodum
didum, verum responsum, lene postulatum  etc. Prim. § 270., 5., op.

Cas zaznamuje particip le z ozirom na verbum finitum. Bodi
si daje  tega dejanje v sedanjosti, preteklosti ali prihodnosti, naznanja:

1. ) particip praesentis dejanje kot istodobno  z glavnim
dejanjem: Plato scribens mortuus est;

2. ) zaznamuje particip perfecti,  da je dejanje z ozirom na
glavno dejanje dovršeno ali preddobno: Miles reversus sanatur,
sanabitur, sanatus est.

Op. 1.) Pogosto se rabijo participi perfecti  od deponentnikov in poludepo-
nentnikov s pomenom participa praesentis:  arbitratus, ratus, usus, veritus, fisus
(confisus, diffisus), gavisus, solitus.  — Reor  in soleo  nimata participa praes.

2.) Particip perfecti mnogih deponentnikov, ki so bili nekdaj aktivni glagoli,
ima poleg aktivnega tudi pasivni pomen: agri depopulati  opustošena polja; adepta
vidoria  zadobljena zmaga; jednako:

c o m it at us rex
complexa  genua
confessa res

dimensum  opus
exp er tuni  periculum
int er pr etat  um  carmen

mo d er at us hotno
part  it  a e copiae
p e rfu nctu  m periculum

3.) naznanja particip futuri activi,  da je dejanje z ozirom
na glavno dejanje pri hodno:  Miles moriturus vadit in pVoelium
vojak gre v bitko,

a)  hoteč, n umerjajoč  umreti, da bi umrl;

b)  imajoč  umreti (ki mu je smrt namenjena).

§ 376.

14 *

212

Perseus, unde profectus erat, rediit, belli casum de integro ten-
taturus. Egreditur castris Romcinus, vallum invasurus, ni copia pugnae
fieret. Horatius Cocles ausus est rem plus famae habituram quam fidei
ki se je imela bolj slaviti nego verjeti (kateri je bilo namenjeno, da
se bo bolj slavila nego verjela). Vendar se rabi ta par ti cip v naj¬
boljši prozi samo v zvezi z esse.

O porabi participov.

377. A.  Atributivni particip prilaga, kakor adjekti v ali relativni
stavek,  substantivu stalno  lastnost: florens arbor  cvetoče drevo.
Peracti labores iucundi (= qui peracti sunt).  Slovenščina rabi ali
particip ali relativni stavek. Poslednji se daje, če je relativ v nomi¬
nativu, s tem okrajšati, da se relativ izpahne, glagol v primerni
(istodobni ali preddobni) particip postavi in z odnosno besedo sklada:
atributivni participialni sklad:  Hodi po poti, katera h kre¬
posti vodi seguere viam ad virtutem ducentem.  — Je-li predikat
imensk, to se sklada brez glagola z odnosno besedo: Od človeka, ki
nikdar ni trezen, ni zahtevati opreznosti non est ab liomine nunguam
sobrio postulanda prudentia. Lex est nihil aliud nisi reda ratio,
imperans honesta, prohibens contraria.  — Pogosto je treba, da stopi
relativni zaimek v nominativ, stavek pretvoriti v pasiv: Iaj sander
magnam religuit sui famam, guam magis felicitate guam virtute pepe-
rerat -— guae parta erat  — famam partam.

Op. 1.) Ako se pa relativni zaimek poudarja ter odnaša na Ule, is, unus, tres,
omnes,  ali če pristavlja bistvene, na pr. geografijske določbe, to se participialni sklad
opušča: Bene ergo Pittacus Ule (dixit), qui in septem sapientium nurnero est ha-
bitus. Flumen est Arar, quod in Bhodanum infiuit.

2. ) Z relativi se v lat. vselej izraža: tako zvani:  qui dicitur, vocatur,
quem dicunt, dicimus:  vaše tako zvano življenje vestra quae dicitur vita;  zgoraj
.(prej) imenovani, omenjeni, navedeni:  quem supra fante) dixi, nominavi,
memoravi.

3. ) Substantivno rabijo se participi izredka v nominativu: Discens docentem
adiuvare debet;  pogosto po zavisnih sklonih: Iacet corpus dormientis ut mortui.
Prim. § 270.

378.  B.  Apozitivni particip prilaga substantivu gibno  (nestalno)
lastnost in nadomestuje v krajši, m en j določni  obliki razne
adverbialne stavke. Slovenščina rabi isto tako deležnike ali prislovne
stavke. Po pomenu utegne biti ta particip:

1.) časoven:  Curio ad focian sedenti  (sedečemu, ko je sedel)
Samnites magnum auri pondus attulerunt. Diongsius Sgracusis expulsus
(izgnan, ko je bil izgnan) Corinthi pueros docebat. Plura loc.uturos
(hotečim govoriti, ko smo hoteli g.) abire nos iussit.

213

2. ) načinoven: Milites fortiter pugnantes restiterunt  (hrabro
se boreč, s tem da so se lir. borili). Nikalno: ne da bi: Epicurus
non erubescens  (ne da bi se sramoval) voluptates persequitur omnes.

3. ) vzročen:  Dionysius cultros metuens  (boje se, ker seje
bal) tonsorios candenti carbone šibi adurebat capillum. Interdiu stellas
non conspicimus solis luce obscuratas.

4. ) pogojen:  Hostes, si vicerunt, efferunt se laetitia, vidi  (zma¬
gani, če so zmagani) animos demittunt:

5. ) dopusten:  Ut oculus sic animus se non videns alia cernit
(dasi sebe ne vidi). Mendcici homini ne verum guidem dicenti credere
solemus  (če prav govori).

Op. Zaradi jasnosti se pridevlje tamen: Iniustus est civis, qui armorum
periculo liberatus animum tamen retinet armatum.

Prip. Ker particip ne izraža vselej natanko razmerja do glavnega stavka,
utegne se marsikateri participialni sklad različno tolmačiti: Mendaci homini ne verum
quidem dicenti credere solemus  pomeni: če prav govori, pa tudi: kadar govori.

Plura locuturos non ahire iussit:  ko smo hoteli, pa tudi: če prav smo hoteli.

Je-li treba prislovni stavek, čegar subjekt se odnaša  na  § 379.
kako besedo glavnega stavka,  okrajšati, to se veznik odpahne,
glagol v primerni particip postavi, kjer se z odnosno besedo sklada:
apozitivni participialni sklad:  Socratis morti illacrimari soleo,
cum Platonem lego  — Platonem legens. Hannibal, cum Alpes trans-
gressus esset, in Italiam contendit (H. Alpes transgressus  prekoračivši).

— Tudi tu je pogosto, ker perf. nima aktivnega participa, pretvar¬
janje v pasiv potrebno: Po dnevi ne vidimo zvezd, ker jih solnčna
svetloba temni (v lat. perf. antecedens) interdiu stellas non conspicimus,
guia solis luce obscuratae sunt  — solis luce obscuratas.

C.  Absolutni ablativ — ablativus absolutus.  § 380.

Ako ni participov subjekt v nobeni besedi nadred¬
nega stavka zapopaden,  stopa s participom vred v ablativ; to
je absolutni  ablativ. Absolutni ablativ nadomestuje jednake pri-
slovne stavke, kakor apozitivni particip (§ 378.), namreč:

1. ) časovne:  Targuinio regnante Pgtliagoras in Italiam venit
ko je T. vladal, za vlade Tarkvinijeve. Regibus ezadis consules creati
sunt  odkar so bili kralji izgnani, po izgnanji kraljev.

2. ) načinovne:  deo iuvante  z božjo pomočjo. Vobis petentibus
hoc impetravi  na vašo prošnjo. — Na videz primerjajoč pristopa ut,
guasi (tamguam)  kot dopolnilo k participu praes. in perf.: Ut (guasi)
re confecta omnes curam et diligentiam remittunt  kakor da bi bila
stvar zvršena.

214

3. ) vzročne: Inter bonos viros et deum amicitia est conciliante
virtute  ker jih vrlina veže. Flaminium Caelius religione neglecta
cecidisse apud Trasumennum scribit  ker so bili od njega sveti obredi
zanemarjeni, zaradi zanemarjenja svetih obredov — zanemarivši
svete obrede.

4. ) pogojne:  Reluctante natura irritus tabor est  če se upira
priroda. Medici causa morbi inventa curationem esse inventam putant
če se je vzrok našel, če so vzrok našli, našedši vzrok.

5. ) dopustne:  Ego quidem omnibus desperantibus animum non
demittam  če tudi vsi obupajo. Mucius Porsennam proposita šibi
(§ 277., I., 1.) morte interficere conatus est. Perditis omnibus tamen
ipse virtus se sustentare potest.

Prip. Z vrivanjem subjekta med absolutni ablativ se zaznamuje, da izhaja
partieipovo dejanje od subjekta nadrednega stavka: Hic Caesar cognitis milites
aggerem comportare iubet  ko je to Cezar zvedel. Zlasti se ipse  in quisque  tako vri¬
vata: C. Sempronius causa ipse pro se dieta guindecim milibus aeris damnatur.

Op. 1.) Včasi stoji absolutni ablativ namesto apozitivnega participa, s čimer
dobiva rek večjo samostalnost: Caesar obsidibus imperatis centim hos Aeduis cu-
stodiendos tradit.

2. ) Poredkem se rabi absolutni ablativ ter ni v posnemanje:

a)  s participom perf. prehodnih deponentnikov in participom fut. aet. vseh
glagolov: Hannibale Alpes transgresso,  bolje: cum transgressus esset. Antiochus
Ephesi securus de bello erat tamquam non transituris in Asiarn Romanis;

b)  če k določnemu glagolu še kako določilo pristopi; torej nam. Cicerone
consule creaio  bolje: cum C. consul creatus esset;  nam. militibus invitis eductis  ali
militibus fortiter pugnantibus caesis  bolje: cum milites inviti educti essent, cum
milites fortiter pugnantes caesi essent;

c)  neraben je abl. abs. pri brezosebnikih; torej: cum tonaret  ali love tonante.

3. ) Part. perf. pass. glagolov, ki pomenijo zvedeti, naznaniti,  služi včasi
na videz sam kot absolutni ablativ, dočim je z njim zvezani stavek njegov subjekt.
Taki ablativi so: aadito, cognito, comperto, edieto, explorato, nuntiato  etc. Alexander,
audito Dareum movisse ab Ecbatanis (— audita profectione), fugientem inseguitur.
— Brez zavisnega stavka se rabi: auspicato, litato  opravivši auspicije, žrtve, sortito
po žrebanji idr.

Tudi v pluralu se nahaja sam particip kot absolutni ablativ, čegar subjekt
je naslednji stavek: Hannibal Iberum copias traduxit, praemissis, qui Alpium
transitus specularentur. Mardonius, incensis, quae aedificare coeperant Athenienses,
copias in Boeotiam transfert.

4. ) Ker latinščina nima part. praes. pass., rabi včasi part. perf. pass. i rela¬
tivno in absolutno za istodobno  dejanje: Melior tutiorgue est certa pax quam
sperata vietoria (= quae speratur). Rhenus in plures defluit partes multis ingen-
tibusgue insulis effectis  (s tem da dela). Romani primum impetum hostium multis
ultro vulneribus illatis fortissime sustinuerunt.

§ 381. Particip se utegne pri absolutnem ablativu z imenskim pre¬

dikatom  nadomestiti. Taki predikati so:

215

a)  substantivi, ki zaznamujejo osebe po njih  dejalnosti:
adiutor, auctor, dux, iudex, praeceptor, testis,  ali po njih  oblastvu
navadno v določbo časa: consul, praetor, rex, imperator,  ali po dobi
življenja: puer, puerulus, senex: te adiutor e  če si ti pomočnik;
natura duce  če je priroda voditeljica; Cicerone consule  ko je Cicero
bil konsul, za konsula Cicerona; nobis pueris  ko smo dečki bili (za
mlada): Quod affirmate quasi deo teste promiseris, id tenendum est.

h)  adjektivi,  na pr . Hannibale vivo  za življenja Hanibalo¬
vega; caelo sereno  o vedrem (nebu); deo propitio  po božji milosti;
invita Minerva  zoper Minervino voljo, brez umetelnosti; patre ignaro
brez očetovega znanja.

I relativni i absolutni particip se daje pogosto s prirednim  § 382.
stavkom in vezniki: in, pa, zatorej ali s samostalnikom  ali
prepozicionalnim izrazom sloveniti: Legatus in castra venit de pace
adferens mandata  poslanec je v tabor prišel in naročila o miru do-
nesel. Animus se non videns alia cenit  duh sicer sebe ne vidi, pa
vidi druge stvari. Diomjsius cultros timens adurebat capillum  D. se
je britev bal, zatorej itd. — Angebant Hannibalem Sicilia Sardiniague
amissae  izguba  Sicilije in Sardinije. Rex Iasoni petenti pellem con-
cessit  na prošnjo. Caesar interfectus rem puhlicam valde turbavit  umor
Cezarjev. Ante urbem conditam  pred ustanovitvijo mesta. — Oriente
sole  o solnčnem vshodu. Hortantibus amicis  na opomin prijateljev.

Quo facto  po tem.

Prip. Kakor relativne, tako slovenimo absolutne partieipe, ako so nikani,
pogosto z ne da bi: Dicam non reverens adsentandi snspicionem  ne da bi se bal.

Romani non rogati Graecis obtulerunt auxilium  ne da bi bili naprošeni. Xerxes
Athenas nullis defendentibus incendio delevit. Consul non exspectato aumlio collegae
pugnam commisit.  — Jednako z nikalnim in-  sostavljeni participi in adjektivi:
Hamilcarem sili cives in a uditum  damnaverunt. Pueri saepe ignari  iudicant.

Tu nobis salutem insperantibus  reddidisti. Eguites Romani imprudentes
atgue inopinantes  hostes aggrediuntur. Re incognita, infecta  ne da bi se
stvar bila preiskala, ne da bi se bilo kaj opravilo; pa tudi: ne preiskavši, nič ne
opravivši (brez uspeha).

D.  Predikativni particip. § 383.

1. ) Razven participa perf. in fut. tvori tudi particip praesentis
s kopulo sum  predikat, ki znači stalno  lastnost: Alcibiades fuit
temporibus callidissime inserviens  vremenom (okolnostim) se je upogibal.

2. ) Služi particip v dopolnitev predikata,  na čegar objekt
se odnaša, in to:

a)  part. praes. se odnaša na objekt glagolov videti, slišati  idr.,
ako se izreka, da kdo objekt neposredno  zaznava: audivi te mihi

216

maledicentem  slišal sem te zmerjati, slišal sem to, ko si me zmerjal;
nasproti audivi te mihi maledicere  slišal sem (od dragih), da si me
zmerjal.  Animadverto guendam scribentem. Timoleontern, cumlumina
oculorum amisisset , nemo guerentem audivit.  — V pasivu nastopa se
ve da inf., ker ni part. prež.: Vidi hunc ipsum Hortensium paene
interfici servorum manu, cum mihi adesset.

h)  part. prež. se odnaša na objekt glagolov fingere, facere  sli¬
kati, upodobiti, opisati, inducere  navajati: Apelles pinxit Alexandrum
fulmen tenentem. Polgphemum Homerus cum ariete colloguentem fant.
Tiresiam nunguam inducunt poetae deplorantem caecitatem suam.

Toda v pasivu, kjer ni part. prež.: Plato aedificari a deo mun-
dum facit.

c)  part. perf. pas. se odnaša na objekt glagolov habeo, teneo
kažoč, da je posledek dovršenega dejanja trajen: rem cognitani (com-
pertam, exploratam) habeo  stvar dobro poznam (vem, znam). Triginta
tgranni servitute oppressas tenebant Athenas  v trdi sužnosti so držali.
Fidem tuam spectatam habeo  zvestoba tvoja mi je izkazana.

C. Gerundij in gerundiv.

§ 384 . 1 .) Gerundij  je glagolnik, ki zahteva sklone po glagolsko in

se določuje z adverbi: ars scribendi  umetnost pisanja. Parsimonia
est scientia vitandi sumptus supervacaneos. Ad bene vivendum  k do¬
bremu življenju: Qui virtutem habet, nullius rei ad bene vivendum
indiget.

2.)  Gerundij se rabi le po zavisnih sklonih z aktivnim  pome¬
nom in zaznamuje nedovršeno  dejanje z ozirom na verbum iinitum;
v nominativu in kot direktni objekt v ak. ga nadomestuje infinitiv:

N. legere iuvat  branje koristi.

G. ars legendi  umetnost branja.

D. operam do legendo  prizadevam si za branje ali brati.

( legere cupio  brati želim.

I aptus ad legendum  sposoben za branje.

Abl. legendo discimus  z branjem se učimo.

Prip. 1.) Kakor se iz tega vidi, strinja se gerundij v pomenu s slovenskim
(nedovršnim) glagolnikom (§ 108., 2., op.), le da ima ta kot pravi samostalnik objekt
v rodilniku, na pr. branje knjig, kar se tudi v latinščini večkrat nahaja, pa ni
v posnemanje: exemplorum eligendi poteši as, facultas agrorum condonandi, eorutn
adipiscendi causa.  Jednako slov. glagolniku odpahuje tudi gerundij navadno refleksiv
se: signo recipiendi dato  znamenje umikanja, za umikanje, da se umikajo.

217

2.) Ako je pa dejanje, ki se utegne s samostalnikom sloveniti, z ozirom na
glavni glagol dovršeno,  rabi se particip perf. pass.: Caesare interjiciendo  (z ubi¬
janjem) Brutus et Cassius patriae libertatem restituere conati sunt.  Toda: Caesare
interfecto  (z ubitjem) B. et C. patriae libertatem non restituerunt. Suspicio regni
appetendi; suspicio regni appetiti.

Gr e rundi v je glagolnikov adjektiv pasivnega pomena na § 385.
-ndus, -a, -um.  Ako ima gerundij objekt v akuzativu pri sebi,
pretvarja se navadno v gerundiv, t. j. objekt stopa v gerundijev sklon
in gerundij se v adjektivni obliki na -ndus, -a, -um  z njim sklada;
to je možno le pri prehodnih glagolih (tudi deponentnikih):

Pri 1., 4., 5. nastopa navadno, pri 2. in 3. vselej  gerundiv.

Op. 1.) Tudi neprehodniki utor, fruor, Jungor, potior  utegnejo kot prvotni
prehodniki v gerundiv stopiti: ad fruendas voluptates, ad munus fungendum, spes
potiundorum castrorum  (prim. bona utenda trado).

2. ) V genetivu in ablativu se pretvarjanje opušča:

a)  kadar se dejanje samo poudarja, zlasti v nasprotji: Iniurias fe r e n d o
maiorem laudem quam ul ci s c en d o merebere;

b)  kadar je objektov akuzativ neutrum  pronomina ali adjektiva: consilium
aliguid faciendi; studium illud, plura cognoscendi.

Vendar nastopa gerundiv, ako je neutrum substantivno rabljen: cupiditas
veri  (resnico) inveniendi; Iustitia in suo cuique tribuendo cernitur  poleg in suum
cuique tribuendo;  ali če se spol po kaki drugi besedi spoznava: In Us parandis,
quae necessaria sunt.

3. ) K genetivom osebnih zaimkov mei, tui, sui, nostri, vestri  stavi se ge¬
rundiv na -ndi  brez ozira na spol in število: Aedui legatos ad Caesarem sui pur-
gandi gratia mittunt. Regina sui conservandi causa urhe excessit.  — Toda nahaja
se včasi tudi gerundij z ak.: reficiendi se potestas, cupidus te audiendi.

1.) V zvezi z esse  dobiva gerundiv kot predikat  nalik slo- § 38H.
venskemu nedoločniku pomen potrebnosti;  aktivni objekt postaja
subjekt in delujoča oseba stopi v dativ (§ 225.);  epistula mihi scri-
benda est  list mi je pisati. Fortes et magnetnimi liabendi sunt, qui
propulsant iniuriam. Semper ita vivamus, ut rationem reddendam nobis
ar bi trem ur.

Neprehodni  glagoli imajo v gerundivu brezosebni  sklad:
Omnibus moriendum est. Resistendum est fortunae. Discipulis tacm-
dum est.  — Tako tudi depon. utor, fruor  ete.: Utendum est exer-
citationibus modicis,  ne: utendae sunt exercitationes modicae.

218

387.

Op.  1.)  Pri prehodnih  glagolih se nahaja le redko brezosebni sklad z ob¬
jektom v ak.: Longam viam confecisti, quam nobis quoque ingrediendum est.

2.) Nikalno ali v zvezi z vix  pomeni gerundiv smeti ali moči  (= smeti):
Multa nec possunt scribi nec scribenda sunt  ne more se in ne sme pisati. Vix
credendum est  komaj se more (= sme po pameti) verjeti.

2. ) Ako je ta gerundiv atributiven,  denemo mi relativen
stavek ali pridodenemo vreden:  admiranda frugalitas  zmernost,
kateri se je čuditi, čudenja vredna (čudovita) zmernost. Prudentia
est rerum expetendarum fugiendarumgue scientia.

3. ) Predikativno  se rabi nadalje gerundiv pri glagolih dati
(do, curo),  izročiti, prepustiti, postaviti (trado, mando, con-
cedo, permitto, relinguo, propono),  poslati (mitto),  vzeti, prevzeti,
(accipio, suscipio),  v najem dati ali vzeti  (loco, conduco),  kjer se
sklada z objektom ali v pasivu s subjektom, zaznamujoč, kaj se ima
z njim goditi; slov. ima dati  z inf. ali supinom, sicer glagolnike z v,
na: Conon muros reficiendos curavit. Demus nosphilosophiae excolen-
dos. Alexander Achillem šibi imitandum proposuerat. Censores locant
statuam faciendam.  — Pas.: puer magistro erudiendus traditur.

Včasi nastopi ad  z gerundijem: Cicero vobis ad imitandum propositus est.

Za sklone,  v katere ima gerundij ali gerundiv stopiti, veljajo
pravila sklonovja. Posebe je pomniti:

Genetiv stoji:

1. ) pri substantivih (ars, auctor, causa, consilium, consuetudo,
cupiditaSjfacultas, genus, mos, occasio, potestas, ratio, spes, studium  etc.)
na vprašanje kakšen?  ars scribendi, auctor consulis interficiendi,
causa arma capiendi, consilium belli gerendi, facultas (copia) dicendi,
genus dicendi  način govorjenja, dicendi finem facere  (nikdar dat.),
spes vincendi. Sapientia est ars vivendi. Beate vivendi cupiditate omnes
incensi sumus. Est modus ulciscendi et puniendi.  — Cesto causa (gratia)
zaradi,  za:  Animantes hominum causa generati sunt, ut equus vehendi
causa, arandi bos  etc.

2. ) pri adjektivih (prim. § 233.): cupidus  imperandi, a vidu  s
discendi, studio  s us  audiendi, p eri tu s civitatis regendae, insuetus
navigandi: Epaminondas studiosus fuit audiendi.

Op. 1.) Pri mos, tempus, consilium est  nastopi večkrat inf. kot subjekt, čegar
predikati so oni izrazi: Tempus est ubire  (subjekt) me  čas je oditi (da odidem);
tempus  (subjekt) est abeundi  čas odhoda je. Mihi mos est (= soleo) plura audire
quam loqui.

2.) Za consilium ineo  stoji češče gen. nego inf.: Galli consilium inierunt
patriae defendendae ; za consilium capio  in consilium est  v pomenu sklenem  na¬
stopa redno inf.: Galli consilium ceperunt (Gallis consilium fuit) profugere;  v pas.

219

pa vselej gen. gerund.: Inita smit consilia urbis delendae.  Ako ima consilium  atribut,
stavi se navadno v akt. in pas. ut: Id est initum consilium, ut interfectis omnibus
nemo relinguatur.

Dativ se rabi (v obče redko): § 388.

1. ) pri substantivih, ki značijo oblastva kot dativ namena
(§ 226.): decemviri legibus scribendis  desetero mož v spisovanje za¬
konov; duumviri sacris faciendis; triumviri coloniis deducendis.  Jed-
nako: comitia regi creando  zbor za izbiranje kralja. Albani gerendo
bello ducem Mettium creavere.

2. ) pri adjektivih, ki imajo dativ (§ 222.); vendar se rabi pri
njih v dobri prozi navadno ad  z ak., izimši par  dober, kos in
impar  nezmožen, ne kos,  ki imata vselej dativ: Miles pugnando
par. Persae cuivis negotio maiori gerendo imparem arbitrabantur eum.,
cui tacere grave esset.

3. ) pri glagolih studere (intentum esse), locum capere  ali eligere,
tempus impendere  ali insumere, operam dar e, sufficere (sat is esse),
deesse, praeesse  in esse  (— v stanu, zmožen biti): studere iuri et legi¬
bus cognoscendis; urbi condendae locum capere, eligere; tempus dar e
rebus administrandis; operam dar e placandis diis; praeesse agro
colendo ; operi ferendo esse; solvendo non esse  ne biti v stanu plačati.

Akuzativ se rabi le s predlogi, navadno z ad v  zaznamovanje § 389.
namena:  v, na;  da  bi:  Non solum ad discendum propensi sumus,
verum etiam ad docendum. Homo ad intellegendum et ad agendum
natus est. Caesar in Italiam ad conventus agendos proficiscitur.

Op. l .) Zlasti nastopa ad:

a)  pri aptus, idoneus, utilis: Genus aptissimum ad omnia imitanda. Charta
utilis ad scribendum.  — Accommodatus  in aptus  prijemljeta tudi dativ: Tempus
demetendis fructibus accommodatum.  — Zastran facilis, difficilis, iucundus  gl.

§ 392., op. 2.;

b)  pri paratus: paratus ad mentiendum;  cesto z inf. § 357., 3., op. 4;

c)  pri insuetus: insuetus ad onera portanda  (tudi z gen. § 387., 2.);

d)  pri glagolih oviranja: Palus ad inseguendum tardabat (impediebat)  v
preganjanji;

e)  v izrazih: spatium, tempus, diem sumo ad deliberandum; facultas, copia,
locus datur  (prilika se daje) ad bellum ducendum; occasio offertur ad occupandam
regionem; princeps, auctor sum ad bellum gerendum  (tudi belli gerendi  po § 387., 1.).

2.) Pri conferre, convertere  stoji ad, in: omnes vires ad (in) libertatem de-
fendendain conferre.

Prip. Kedko se rabi hiter  (med) in ob: inter ludendum  (bolje: hiter lusionem,
in ludendo). Est flagitiosum ob rem iudicandam pecuniam accipere.

Ablativ se stavi: § 390.

1.) kot instrumental brez predloga; slov. rabi razven instru-
mentala tudi deležnike na -e, -č, -aje: Hominis mens discendo alitur

220

et cogitando. Veteres Romani plus paene auxerunt imperium parcendo
vidiš quam vincendo. Superstitione tollenda religio non tollitur.

2.) s predlogi ah, de, ex, in: Discrepat a timendo conjidere.
Multa de hene beategue vivendo a Platone disputata sunt. Prudentia
ex providendo est appellata. Virtutes cernuntur in agendo.  Redko pro:
Tumultus pro recuperanda re puhlica ortus est.

D. Supin.

§ 391. Ne pogostni supini* na -um  in še redkejši na -u  so skloni

pomankljivih glagolskih substantivov in se rabijo kakor skloni dru¬
gih substantivov; ne prijemljejo pa niti atributivnih niti adverbial-
nih določil.

Supin  na -um  je akuzativ smotra  (cilja) in se rabi nalik
slovenskemu namenilniku na vprašanje čemu? = s kakim na¬
menom?  pri glagolih pomikanja:  venire, convenire, mittere, ire  etc.,
nadalje pri dare, locare, collocare  v izrazih nuptum dare, locare,
collocare  (omožiti) ter utegne po glagolsko objekt v ak. pri sebi
imeti : salutatum venire, auxilium postulatum venire, gratulatum con¬
venire, speculatum mittere, pacem petitum mittere, cubitum ire, pabu-
latum proftcisci  etc.: Totius fere Galliae legati ad Caesarem gratu¬
latum convenerunt. Cicero guingue cohortes frumentatum in proximas
segetes mittit. Coriolanus in Volscos exsulatum abiit.

Op. 1.) V obče se glagol, ako ima objekt pri sebi, ne stavi rad v supin.
Eaji se rabi: a) qui (ut)  c. coni., sosebno pri mittere; b) causa z  gen. ali ad z  ak.
gerundija (gerundiva); c)  part. prež., zlasti pri venire,  ki pa ne izraža namena:
Legati venerunt (missi sunt), qui  ali ut pacem peterent, pacis petendae causa, ad
pacem petendam (pacem petituri,  § 376., 3.), pacem petentes.

2.) Supin na -um  z iri  (eo,  da se ide', nadomestuje inf. fut. pas.

§ 392. Supin  na -u  je ablativ omejitve  (§ 254.) in nastopa pri
substantivih fas  in nefas  in nekaterih adjektivih, toda brez objekto-
vega sklona; sloveni se z nedoločnikom.

Najnavadnejši supini so:
auditu, cognitu, dictu, factu,
inventu, memoratu.

Najnavadnejši adjektivi so:
facilis, difficilis, honestus, turpis,
iucundus, incredibilis, mirabilis,
optimus.

Pačile dictu  lahko praviti; difficile est dictu  težko je praviti;
honestum factu  častno delati; iucundum cognitu atgue auditu  prijetno
umevati in poslušati ; fas est dictu  sme se govoriti. — Difficile est

* «Supina nominantur, quia a passivis participiis, quae quidam supina
(ujtciov je stoikom pasiv) nominaverunt, nascuntur .» Priscian.

221

dictu, guantopere conciliet animos liominum comitas sermonis. Onima
praeteribo, quae milii turpia dictu videbuntur. Quod optimum factu
videbitur, facies. Ne/as est dictu miseram esse senectutem. (Fas  in
nefas  nahajata se skoro le z dictu  in visu).

Op. 1.) V izrazih incredibile dictu ,, facile factu, vox iucunda auditu  je
možno supin v slov. prevodu izpustiti.

2.) Pri facilis, difficilis, iucundus  je, izimši dictu m factu, ad  z gerundijem
navadneje: res facilis, difficilis ad intellegendum; verba ad 'audiendum iucunda.

Prip. «Stvar je lahko spoznati» slove a) res est facilis ad cognoscendum
(cognitu); b) facile est rem cognoscere; c) res facile cognoscitur; d) rei cognitio
facilis est.

Poglavje 32.

A. Važnejši priredni vezniki.

I. Coniunctiones copulativae: et, -que, ac (atgue)  in, pa, § 393.
ter; neque (nec)  in ne, niti; etiam, quoque  tudi.

1. ) et  veže besede in stavke brez ozira na njih razmerje med
seboj; Cyrus et Dareus; dies et noctes; magnum et grctve bellum.

Caesar maturat ab urbe proficisci et in Galliam ulteriorem contendit.

Op. Često pomeni et  tudi, in tudi, in celo,  zlasti pred zaimki in ča¬
sovnimi členci: et ego, et hic, et ille, et ipse, et nune.

2. ) -que  veže jedinstvene stvari; torej dele celote ali celoto z
deli: coniuges liberigue; terra marigue; senatus populusgue; Alexandria
Aegijptusgue. Fostero die hostes in collibus constiterunt rarigue se
ostendere coeperunt (et particula coniunctiv a, que adiunctiva).

Op. -que  se sploh zaobeša, tudi predlogom: cumgue, deque, exque, inque,
contraque, propterque  (ne: adque, aque),  zlasti če se isti predlog ponavlja: de re
puhlica deque provinciis:  sicer se raji naslednji besedi priobesi: in templisque, pro
universaque re puhlica.

3. ) atque  (iz adque  in h temu, in pa) ali ac  (nikdar pred
vokali in h) ima jednak pomen kakor -que,  le da poudarja nave¬
zane pojme, pri čemer se mu često adeo, etiam  pridevlje: dies atque
noctes  dni in pa (vrhu tega) noči; or o atgue obseero ; nobiles atque
ignobiles; hoc consilio atgue adeo  (= vel potius,  ali raji, in celo)
hac amentia; hoc persimile atgue etiam idem est.  — Sosebno se rabi
atgue, ac  v prehodu k novemu oddelku govora: Ac primum guidem;

Atgue ut inde oratio mea proficiscatur  ete.

Op. 1.) Ac (atque)  nastopa v pomenu kakor  za adjektivi in adverbi po¬
dobnosti in nepodobnosti, jednakosti in nejednakosti: similis, dissimilis, par, dispar,
contrarius, alius; similiter, pariter, aeque, perinde, proinde; aliter, contra, secus:

Amicos aeque ac semet ifsos diligere oportet. Non aliter seriho ac seiitio. Non dixi
secus ac sentiebam.  — Nam. alius ac  rabi se tudi dvakrat alius: Aliucl loguitur,

222

aliud sentit.  — V nikalnih stavkih ima ali us, aliter  pri sebi nisi,  redko quam:
Nihil aliud nisi pacern quaerimus.  — Contra  in secus  prijemljeta tudi quam: Vit
secus  ali contra quam (ac) volumus.

Za kleni  nastopa ali ac  ali relativni pronomen: Eadem miki mens ac tihi
(ali quae tihi) est.  — Za tališ, tantus, tot, totiens, tam, tantopere  slede korrelativi:
qualis, quantus, quot, quotiens, quam, quantopere. Tantum cibi, quod satis est  se
pravi: toliko hrane, kar je treba.

2.) Od več jednakovrstnih členov vežejo se ali vsi z et  (po!ysyndeton) ali
nobeden (asyndeton); redkeje se poslednji s -que  navezuje: et magnifice et graviter
et animose vivere. (Catilina) abiit, excessit, evasit, erupit. Quod bonum, felix
faustumque sit  etc.

4. ) etiam  tudi, celo; quoque  (jednako)  tudi  pridevlje
jednako veljavne besede (ne stavkov) in se stavi vselej za prideto
besedo, dočim etiam  navadno pred njo stoji: Mihi res familiaris
etiam ad necessaria deest. Quod ego facio, tu quoque facias velim.
Etiam nune  še z d aj ; vixdum etiam  k o m aj še; audite etiam  poslu¬
šajte še; dic etiam clarius  govori še glasneje (§ 273., 2., op.)

5. ) Cum  — tum (maxime)  kakor — tako posebno  po¬
udarja drugi člen kot tehtnejši, dočim sta pri et  — et  i — i, in — in
oba jednako veljavna: Fortuna cum in religuis rebus tum in bello
plurimum potest. Et prodesse et delectare volunt poetae.

6. ) neque, nec  nam. et non  in ne, niti  rabi se, če je ves
stavek nikan; ako pa zadeva nikalnica le posamične besede, nastopa
et non, ac non: Opinionibus vulgi rapimur in errorem nec vera cer-
nimus. Caesar substitit negue hostes lacessivit  in ni dražil, ne da
bi dražil. Dicunt nec dubitant  ne da bi dvojili. — Patior et non
moleste fero. Facienda et non facienda  (protivje).

7. ) neque (nec)  — neque (nec)  niti — niti, ni — ni;
neque (nec) . . non  in ni da ne bi = in gotovo tudi; neque
(nec)  — et  nekaj ne — nekaj:  neque publicis neque pr ivatis, neque
forensibus neque domesticis in rebus. Eem tihi diligenter exposui neque
tu non intellexisti.  Redkeje pri Cie. neločeno: Neque non me tamen
mordet aliguid  in vendar me res nekaj grize. Furnium nostrum tanti
a te fieri nec mirov et gaudeo.

Op. 1.) Ako stoji nikalnica pred dvema z in (ali) zvezanima pojmoma ter
oba zadeva, ponavlja jo latinščina navadno tudi pred drugim členom: Non deest
consilium neque auetoritas. Nihil dixi nec feci omnino.  Vendar služi tudi aut  za
to: Milites se natura loči ac vallo, non virtute aut (= ac) armis tutabantur.

2.) Često navezuje neque (nec)  nalik slov. ne, ni distributivno pojme na
predidočo nikalnico: nemo neque poeta neque orator; nunquam nec antea nec postea
nikdar ne prej ne slej.

223

8. ) modo  — modo, tum  — tum  zdaj — zdaj, včasi —
včasi; tam  — quam  tako — kakor, non tam  — quam  ne
toliko — kolikor: Modo ait, modo negat. De immortalitate animi
Socrates non tum hoc, tum illud, sed idem semper disputavit. Alexander
tam militis, quam ducis munera exsequebatur. Demosthenes non tam
dicax fuit, cpuam facetus.  — Jednako kakor non minus quam
(poudarja prvi člen), non magis quam  (poudarja drugi člen): Alexander
non minus militis, quam ducis munera exsequebatur. A. non magis
ducis, quam militis munera exsequebatur.

9. ) non modo (Solum,  redkeje  tantum)  — sed (verum)
etiam  ne le  (samo) — ampak tudi: Non paranda solum sapien-
tia, sed fruenda etiam est.

Op. Non modo (solum)  — sed  ali sed potius:  temveč (marveč):

Polilo omnibus negotiis non interfuit solum, sed (sed potius) praefuit.  — Non
modo (solum) — sed  pomeni tudi: da ne rečem — ampak le: Quae civitas
est in Asia, quae non modo  (tudi non dicam  ali non dico) imperatoris aut legati,
sed unius tribuni militum animos aut spiritus capere possit ?

10. ) non modo (šolam) non  — sed etiam  ne le (samo)
ne — ampak še: Dolor meus non modo non minuitur, sed etiam
augetur.  — Non modo non  — sed ne  — quidem (sed vix)  ne
le ne —• ampak niti ne (ampak komaj): Ego non modo tihi
noti irascor, sed ne reprehendo quidem factum tuum.

Op. Ako imata v poslednjem slučaji oba člena skupen predikat, odpada
v prvem členu drugi non: Adsentatio non modo amico, sed ne libero guidem digna
est  prilizovanje ne le prijatelju ni pristojno, ampak niti svobodnemu človeku; ali
obrnivši člena: Adsentatio ne libero guidem digna est, non modo (= nedum)
amico  (niti svobodnemu človeku ni pristojno, ne le prijatelju ne, nikar [kamo li]
prijatelju).

11. Coniunctiones disiunctivae: aut, vel, -ve  (vselej kakor § 394.

-que  zaobešen),  sive, seu  ali

1.)  aut  ali, poudarneje aut  — aut  ali — ali stopa med dva
bistveno različna člena (besedi ali stavka), od katerih ali drug dru¬
gega izključuje ali drugi prvega popravlja in nam. njega kaj slabšega
postavlja: Aut Caesar aut nihil. Omne enuntiatum aut verum est aut
falsum. Audendum est aliquid universis, aut  (če ne) omnia singulis
patienda. Eripe hunc dolorem aut minue saltem  (ali vsaj).

Op. In niti — niti  sldve: neque  — neque  ali neque aut  — aut: Constantis
est nullo času perturbari neque aut spe aut metu de suscepta sententia deterreri
in niti z nado niti s strahom ne dati se od nakane odvrniti. — Da niti — niti
slove: ne aut  — aut: Enitar ;  ne desideres aut industriam meam aut diligentiam.

224

2. ) vel  ali, vel  — vel  ali — ali, bodi si — bodi si ne
izključuje, nego označuje' razloček kot menj bistven, ali popravlja
tako, da s tehtnejšim nadomestuje (vel dicam, vel potius, vel etiam):
Oppidum vel urbs. Sero a Bomanis poetae vel cogniti vel recepti sunt.
Epicurus fuit komo minime malus vel potius optimus. Stuporem hominis
vel dicam pecudis attendite.

Op. Vel  pomeni tudi: eelo, uže:  vel farnem et sitim perferunt; vel [ne
iam) ex hoc, vel incle congnosci potest  uže  iz tega je možno spoznati. — Pri su¬
perlativu: pač, gotovo:  vel maxime  pač najbolj; vel optimus  gotovo najboljši.

3. ) -ve  ali, ali tudi  veže posamične besede ter označuje raz¬
loček kot nebistven : Ter guaterve • daabus tribusve horis; plus minusve.
Esse ea dico, quae cerni tangive possunt.

4. ) sive (seu)  ali,  v najboljši prozi navadno sive potius,  zazna¬
muje razloček izraza, ne stvari ter služi v popravo  (prim. vel):
eiecto sive emisso ex urhe Catilina; neglegentia vestra sive ignavia potius.

5. ) sive (seu)  — sive (seu)  bodi si — bodi  si  — pušča
nedoločeno, kako naj se stvar imenuje : Sive času, sive consilio deorum
ea (pars Helvetiorum) princeps poenas persolvit. Sive quid cogito, sive
quid scribo  (§ 312., 5.).

§ 395. III. Coniunctiones adversativae: sed, verum,  ali, toda,
ampak, nego; autem, vero  a, pa, pak; at, atqui  nasproti
p a k, v s a j, pa vendar; tamen  vendar.

Op. Autem  in vero  se prvi besedi in, če je ta predlog, drugi zapostavljata;
tamen  stoji početkom le s posebnim poudarkom: vendar  le,  sicer navadno za na¬
gi ašeno besedo.

1. ) sed  in redkeje veram  omejuje poved za trdilnimi stavki:
ali, toda,  no,  za nikalnimi jo ovrgava: ampak, nego:  Vera
dico, sed nequiquam. Facias; verum ne post contuleris culpam in me.
Otii fructus est non contentio animi sed relaxatio. Noti quid tiobis
utile, verum quid necessarium sit, quaerimus.

Sed  in verum  začenjata rada stavek, ako se misel prekrhne
in na novo preide: toda:  Ego sane a Quinto dissentio. Sed ea, quae
restant, audiamus.

2. ) autem  a,  pa  pristavlja kaj različnega, ne da bi poved
ovrgel, nego da protivje zaznamuje ali pripoved nadaljuje; veže torej
le stavke: Ggges a nullo videbatur, ipse autem omnia videbat. M. Octa-
vius Salonas oppugnare instituit; est autem oppidum et loči natura et
colle munitum.

V logičnih sklepih uvaja autem  dolnji rek: ali (= atgui): Aut
hoc aut illud ; non autem hoc, illud igitur.

225

3. ) vero  poudarja in utrja drugi člen: pa res, pa celo,
pak: Scimus mušicam nostris moribus abesse a principis persona,
saltare vero etiam in vitiis poni. lllud vero plane non est ferendum.

4. ) at  nasproti pak,  no  nastopa v ostrem protivji, pri ugo¬
vorih: ali,  pogosto za stavki se si, si non, si minus:  pa vsaj,
pri imperativih in strastnih vsklikih : Brevis nobis vita data est, at
(nasproti pak, pač pa) memoria bene redditae vitcie sempiterna. At
memoria minuitur  no (se ugovarja) spomin pojema. Si vos urbis nulla
cura tangit, at  (pa vsaj) veremini deos vestros. Sulici regem Bocchum
commovit, at guanta difficultate! ut Iugurtham vinctum šibi traderet.

5. ) atqui  stoji le stavku na čelu in zatrjuje njega vsebino v
nasprotji s predidočim: pa vendar, in vendar:  O rem, inguis,
difficilem et inexplicabilem; atqui explicanda est. Magnum nar ras, vix
credibile; atgui sic habet.  — Atgai  se rabi tudi v dolnjem reku silo¬
gizma (gl. autem ): ali,  i no:  Si virtutes suntpares, paria etiam vitla
esse necesse est; atgui pares esse virtutes facile perspicitur; er go  etc.

6. ) tamen  vendar  kaže na predidoč ali umevan d asi ( quam -
gucim  etc.): Quamquani omnis virt.us nos ad se cillicit, tamen iustitia
id maxime efficit. Pausanicis accusatus capitis absolvitur, multatur
tamen pecunia.  Početkom novega stavka stoji pogosto: Sed tamen,

Verum tamen  pa vendar; Negue tamen  pa vendar ne; Attamen  pak
vendar, ipak.

V zvezi se cum, postguam, si, ut  postavlja se tamen  v glavni
stavek: (sed) tamen, cum; (sed) tamen, postguam; (sed) tamen, si;

(sed) tamen, ut.

Prip. Protivnim veznikom odgovarja v predidočem stavku cesto guidem,  ki
poudarja ali omejuje pojem, kateremu se zapostavlja: saj, pač, namreč, sicer.

V zvezi guidem . . sed (sed tamen, verum tamen)  stoji pred gulden  redno zaimek
Ui, Ule, is. Egaidem,  ojačeni guidem,  druži se navadno s prvo osebo, pri poznejših
tudi z drugimi osebami, prav kakor guidem: Oratorias exercitationes non tu guidem
religuisti, sed certe philosophiam illis anteposuisti. Mari us mana Ule guidem for-
tissimus, sed ingenio aspero fuit.  — Z odpadom zaimkovim odpada guidem: Marius
mami fortissimus, sed ingenio aspero fuit.

IV. Coniunctiones causales: nam, namgue, etenim, enim  § 396.
kajti, zakaj, saj, namreč;  prvi trije stoje s početka, enim  se
jedni ali več besedam zapostavlja. Pred relativi in cum  stoji redno
nam (nam gui, nam cum)  za demonstrativi in nikalnicami navadno
enim (is enim, non enim, negue enim). Namgue  in etenim  sta redkejša
in služita v ožjo zvezo stavkov: Decorum ab honesto non potest sepa-
rari; nam, guod decet, honestum est et, guod honestum est, decet.

Kermavner, Latinska slovnica. 15

— 226

Defendat, quod quisque sentit; sunt enim iudicia liber a. Perum bona-
rum et malarum tria sunt genera; nam  (namreč) ant in animo ant
in corporibus aut extra esse possunt.

Op. Namreč pravi se nadalje: nimirum  (naravno), scilicet  (seveda), ride-
licet  (očividno), nempe  (iz nam-pe,  anti, saj), quippe  (kaj pa da), ki se vsi tudi
v ironijskem zmislu porabljajo.

397. V. Coniunctiones consecutivae: itaque  torej, zato, ergo
zatorej, po tem takem, igitur  tedaj, proinde  zatorej, dakle.
Itaque  in proinde  stojita početkom, ergo  početkom ali za nagdaSeno
besedo, igitur  navadno za prvo ali za več jedinstvenimi besedami.

1. ) itague  (upr. in tako)  zaznamuje dejansko  posledico iz
predidočih okolnosti : Aristides aegualis fere fiiit Themistocli; itaque
cum eo de principalu contendit.

2. ) igitur  v logičnih izvodih: Omnes res ab homine confici
non possunt. Est igitur id, quo conficiuntur, homine melius.

3. ) ergo,  krepkejši nego igitur,  stoji v zaključajih silogizmov:
Malimi milii videtur esse mors; est miserum igitur, quoniam malum:
ergo et ii, quibus evenit iam, ut morerentur, et ii, quibus eventurum
est, miseri.

4. ) proinde  rabi se v pobudah:  Proinde, si sapis, vide,
quid tihi faciendum sit.

Op. Posledico ali izvod zaznamujejo tudi: ideo, idcirco, propterea  zato,
zatorej, za tega  del  j,  in z relativno navezo: qua re, quam ctb vem, guocirca,
quapropter  in zato, radi česar, zavoljo česar. In zatorej, in tedaj
slove: et adeo, ideoque, et idcirco;  jednako n ec ideo  etc. (ne pak et igitur, nec
igitur).  — Pri zgodopiscih stoji igitur  pogostem nam. itaque.

B. Nikalnice.

398. Non  ne nika v prosto; postavlja se neposredno pred besedo,
katera se zanikuje, pred določni glagol, ako se nika ves stavek:
Multci, quae honesta natura videntur, temporibus fiunt non honesta.
Praeterita mutare non possumus.

Haud  ravno ne, ne prav  je mnogo redkeji ko non  in slabeji ;
v dobri prozi ne stoji pred glagoli (razven haud scio an ) nego pred
adjektivi in adverbi : haud exiguus, haud facile, haud ita, haud. sane.

Op. 1.) Pri glagolih mnenja in povedanja  devlje se k infinitivn spada¬
joča nikalnica poudarno k vladalnemu glagolu: non censere, non potare  in osobito
negare  reči  da  ne. Nadaljnje se pa za negare  zavisni govor, kakor da je dicere
vladalni glagol: Regulus reddi captivos negavit esse idile; illos enim aduleseentes
esse, se iam confectum senectute.

227

2.) Noti  ne stopa na konec stavka, a kjer se to v slov. zgodi, ponavlja la¬
tinščina glagol ali pristavlja item: Ex propinquitate benevolentia tolli potest; ex
amicitia noti potest. O spectaculum uni Crasso iucundum, nobis non item.  Izjema
je an non  § 323.

2.) Ne  ne je zahtevna nikalnica ter stoji pri imperativu, pri
koncesivnem, optativnem in hortativnem konjunktivu in v finalnih
stavkih. Primere gl. v dotičnih §§ 316—321.; 345.

Op. 1 .) Namesto ne  nastopa non,  če se le jedna beseda nika, ne ves stavek:
Confer te ad Manlium, ut non eiectus ad alienos, sed invitatus ad tuos esse vi¬
ti ear is. Sit humus cineri non onerosa (= leviš) tuo.  Tako: ut non dicam  = ut
omittam  da ne omenim, ne dicam  da ne rečem.

2. ) V ne  — quidem  ni, niti, še ne, tudi  ne  je ne  splošna nikalnica,
torej tudi = non;  naglašena beseda, pa tudi relativ ali si  z glagolom vred stopa
med ne  in quidem: Qttod honestum non est, id ne utile quidem puto. Ne quantum
possutnus quidem; ne si discessero quulem;  toda: ne tuni qnidetn, cum discessero.
In niti  slSve: ac (et) ne  — quidem,  tudi v prosto ne  — quidem.

Prip. Izprva je bila ne  občna nikalnica, kakor kaže ravno ne  — quidem,
nadalje sostave neque, nequeo, nescio, nolo  (iz ne volo), neuter (ne uter), nemo  (iz
ne liemo  nam. hotno), nihil (= nehilum), nullus, nunquam  (iz ne ullus, unquani);
tudi non  (starinski noenutn)  je postal iz ne unum (benum).

3. ) Nemo, nullus, nihil, nunquam, nusquam  rabijo se v trdil¬
nih in zahtevnih  stavkih.

Vendar slove v finalnih stavkih: da nikdo  ne,  da  nič  ne
ne quis, ne quid,  pri Cie. tudi ut ne quis, ut ne quid;  da nobeden
ne ne quis, ne qui ; da nikdar ne ne quando;  da nikjer  ne
necubi;  a poudarneje: ne quisquam (quidquam), ne ullus, ne unquam
da kar nikdo  ne  itd. Tudi v prepovedih prevladuje ne quis  etc.:
Thrasgbulus legem tulit, ne quis ant e actarum rerum accusaretur.
Metellus edixit, ne quisquam panem aut quem alium coctum cibum
venderet.

Op. 1.) Ako se namera kot pozitivna  poudarja, nastopa nemo: Id est
initum consilium y  ut interfectis omnibus nemo  relinquatur.

2. ) Nullus, nihil  nadomestuje včasi s poudarkom prosto nikalnico: Benejicio
isto nihil  (nič ne, nikakor ne) utor.

3. ) Nikdar  (ali nikjer) nikdo ne, nič ne, nobeden ne: nemo y  nihil y
nullus unquam (usquam);  še nikdo ali nobeden  ne  nondum quisquam: Ita
sum adflictus y  ut nemo unquam. Nihil usquam nobis relictum est.

4. ) Namesto et nemo (nihil, nullus, nunquam, nusquam)  rabi:
neque  ali nec quisquam (quidquam, ullus, unquam, usauam): Veni
Athenas neque me quisquam ibi adgnovit. Home cedunt nec. praeteritum
fempus unquam revertitur.

Op. 1.) Pomni navadne zveze: tieque vero  (ne pa neque autem); neque tamen,
neque enim  početkom stavka: lam illa omitto; neque enim sunt obscura.

15 *

228

2.) Ako se pa nikalnica poudarja, kakor v nasprotjih ali popravah, tedaj se
ne druži z vezniki: Hctbet linguam et non  (in vendar ne) loguitur.  — V direktnem
nasprotji latinščina veznik sploh opušča: Qnasi vero ego ad illos, non illi ad me
venire debuerint.

5. ) Dve nikalnici v taistem stavku se v latinščini ničiti ter
učinjati krepkejšo trditev. To velja zlasti o zvezali non nescio, non
ignoro  ni mi neznano = dobro vem, non nego  priznavam, non pos-
sum non  ne morem si kaj, da ne bi = moram; non ignarus, non
inutilis  prav koristen. (Lltotes, pri kateri figuri se menj izreka nego
misli): Negandi causa avaro nunguam non fuit.

Op. Vendar se dve nikalnici ne ničiti, ako je druga le točneje določilo prve;
tako nastopa poudarno ne  — guidem  za nikalnico: N ul la species  (podoba) ne
excogitari quidem potest exornatior;  ako pa stavimo ne  — guidem  iz početka,
tedaj: ne excogitari quidem potest ulla  species. Caesar negat šene  Grdečaguidem
meliora legisse.

6. ) Pri nemo, nullus, nihil, nunguam, nusgucmi  je razloček, ali
stoji non  spredaj ali zadaj: Nemo non id addubitat  nikogar ni, ki
bi o tem dvojil, t. j. vsakdo dvoji; nonnemo id addubitat  ne rečem,
da nikdo ne dvoji, t. j. marsikdo dvoji. Torej: nonnemo  marsikdo,
nemo non  vsakdo; nonnulli  marsikateri, nullus non  vsakateri; non-
nihil  nekaj, nihil non  vse; nonnunguam  marsikdaj, nunguam non
vselej: Hostis est in urhe, in foro, nonnemo etiam in ipsa curia. Tuum
consilium nemo potest non maxime laudare. Nonnihil temporis litteris
tribuo. Athenienses nihil Alcibiadem non efficere posse ducebant.

Poglavje 33.

Pravila o zlogomerji.

A. Občna pravila.

§ 399. K splošnim pravilom o zlogomerji (§§ 18., 19.) je zaradi čitanja

verzov še pripomniti:

1. ) V poeziji tvorita dva konsonanta i tedaj pozicijo, kadar
jeden besedo končuje in drugi naslednjo začenja, na pr. id metuens (id).

Op. Ako stoji več konsonantov le početkom naslednje besede, navadno ne
tvore pozicije: sidertt spectat, praemid scribae;  vendar so taki primerljaji redki.

2. ) Zlogi, v katerih nastopa za kratkim vokalom muta cum
liquida, so pesnikom dvojnotrajni (positio debilis): tenebrae, volucris,
Integra, assecla, refringo;  toda vselej arbitrov  idr.

Op. Ako spada muta k predidočemu, liquida k naslednjemu zlogu, nastopi
vselej pozicija: ob-ruo, ob vem.

229

3. ) Vsak vokal pred konsonantnim i (= j)  je dolg: Gdius,
peior;  isto tako pred izpahnenim kons. i: abicere, inicere (db, in);
celo če nastopi vocalis ante vocalem: Gdi, reicere  (§ 19., izj. 2.).

Op. Izvzete so sostave z iugum,  na pr. biiugus, guadriiiigus.

4. ) V sostavah se pred vokali okrajšuje tudi dolgi končni vokal
in diftong v prae: deorsum (de), prohibeo (pro), cohaereo, prdeacutus.

5. ) Skrčeni vokali so dolgi: copia, malo  (§ 7.).

6. ) V genetivni končnici -ius  se i  tudi kratko rabi: illius,

unrns,  navadno alterius;  toda le alius  (iz aliius).

Izjeme od pravila vocalis ante vocalem brevis  so: dlus, Diana, eheu, She;
o  (interjekcija) je pred vokali dolg in kratek.

B. Posebna pravila.

Dolžina in kračina zlogov je v oblikoslovji oznamljena. K temu
je še naslednje pridodati:

a)  O mori d e b e 1 s k i h zlogov.

1. ) Vse samostalne  jednozložnice, ki se končujejo na vokale, § 400.
so dolge: d, e, de, pro, si, ne  (da ne, res da) idr.; nesamostalne
(encliticae) so kratke: que, ve, ce, rte, pse, pte  in re (reverto).

2. ) Jednozložna imena,  končujoča se na konsonante,  so
dolga: ius, ds (oris), sol, tus, vas (vasis), ver, vis, plus;  tudi če je
njih deblo kratko: Ide, sal, par, bos, sus, gr us, Idr.

3. ) Kratki so: cor, fel, mel, ds (ossis), vir.

4. ) Druge na konsonante končujoče se jednozložnice so kratke:
db, dd, dn, dt, Ms, cls, et, In, ob, per, sat, sed, sub, ter, tot, ut, vel,

— Is, quid, quod.  — Dolge so pa: en, crds, cur, non, sle, sin, quin.

Nom. hic  je dvojnotrajen, jednako hoc  (nom. in ak.), adverb luc, huc
in abl. hoc, hdc  so dolgi.

5. ) Mera debelskih zlogov ostaja  redno v pregibanji, izvajanji,
sostavljanji taista: dtmo, dmant, dmicus, dmicitia; cddo, occtdo; caedo,
occido; causa, accuso.

Prip. 1.) Dvozložni perf. in sup. imajo dolg predzadnji zlog: veni, vidi, vi sum.

— Glagoli s perfektom na -ui  imajo kratke debelske vokale: doceo, moneo, sitlio
idr., izimši areo, cUneo, floreo, pSreo, puteo, tttbeo  poleg debeo  (iz dehibeo ) in pono
(iz posino).  — Perfekti na -si  imajo navadno dolgo deblo: dico, duco.  — Glagoli
3. konjug. v prež. z i  okrepljeni imajo kratka debla: edpio, fttcio.  — V rednpliko-
vanih glagolih je reduplikacija kratka, takisto deblo, ee ne nastopa pozicija: pepuli,
poposci;  zatorej: hibi, dedi, fidi, scidi, šteti, stiti, tuli.

2.) Drugačno mero nego debelska beseda imajo nekatere izvedenke: dicax:
drčo; molestus: moles; odium: odi; pitciscor: pHx; sopire: sopor; duco: dux, ducis;
kutn anus: liomo; lego: lex, leg is; rego: rex, reg is  idr.

230

3. ) Mera se je izpremenila v sostavah: petero: iuro; maledicus: dico; agnitus,
cognttus: notus; pronuba: nlibo.

4. ) Pro  je kratek v vseh grških in naslednjih latinskili besedah, zlasti pred
c, f  in p: proceres, procul, prof anus, prof ari, profecto, profidscor, profteor, pro-
fugio, profundo, profundus, pronepos, propinguus, propitius, protervus;  dvojno-
trajen: propUgo.

b)  O meri končnic v mnogozložnih besedah.

§ 401. Eazven uže znane mere končnic pri deklinacijah in konjuga-

cijah je pomniti:

1. ) O besedah, ki se na vokale končujejo:

a  je dolg v prislovih in predlogih interea, frustra, contra, suprd,
izimši eia, itd, quid;  nadalje v števnikih triginta, quadraginta  itd.;
dvojnotrajen v imper. pida.

e je dolg v adverhih, ki se tvore od adjektivov 2. deklinacije:
docte, Ubere, valde  (iz valide),  izimši bene, male;  dolg tudi v fere,,
ferme, ohe;  dvojnotrajen v imper. cave, vale, vide.

i  je dvojnotrajen v milu, tihi, šibi, ibi, ubi;  toda alibi, ibidem,
ublque  in ubinam, ublvis, ubicumgue, sicubl, necubl;  dolg v uti,  toda
utinam, utique;  kratek v nisi, quasi  (navzlic st)  in v vokativu grških
besed na -is: Alexl.

O  je dolg v adverbih na -o;  kratek v modo (quomodd)  in
dvojnotrajen v cito;  kratek v ego, dno, odo, cedo;  dvojnotrajen v
nomin. dvozložnih besed s kratkim predzadnjim zlogom: hotno  (toda
Naso),  in v jednakih dvozložnih glagolih: puto, volo  (toda doced, do-
cebo, doceto, docento).

u  je vselej dolg.

2. ) O besedah, ki se na konsonante  končujejo:

Vse končnice mnogozložnih besed na konsonante, izimši -s,
so kratke: nomen, pater, caput, laudor  itd.

Izjemne  so sostave s par,  na pr. dispUr.  Grške besede ohranjajo grško
zlogomerje, le končnica -or  je pri njih vselej kratka.

Izmed končnic na -s  so vselej dolge pluralne imenske -as, -es,
-is, -os, -us;  mimo teh je -as  tudi sicer redno dolg: civitds, laudas ;

jednako -es,  izimši glagol es  ( potes, ades  idr.), predlog penes  in
besede 3. deklin., ki dobivajo v gen. -itis, -etis, -idis,  na pr. eques,
seges, obses;  toda abies (abietis), aries (arietis), paries (pariStis), Ceres
( Cer er is);

-is  je kratek, izimši lastna imena 3. deklin., ki v gen. zlog
pridobivajo: Salamis, Samnis;  nadalje quumvis, quivis  zaradi sostave
z vts (volo); gratis, foris  (starinska abh).

231

-osje dolg: honda;  kratek le v compos(compotis ), impos(impotiš);

-us  je kratek: hic frudus, melius, eiiis  (toda huius fructus);
dolg v besedah 3. deklin., ki imajo v gen. - titis, -udis, -uriš: virtus,
palus , tellus.

Poglavje 34.

Početki metrike.

Cas, ki ga za izgovarjanje kratkega zloga potrebujemo, je v § 402.
metriki jednica, nazivana mora:  que;  dvojica kračin se šteje za
dolžino: de;  za tega delj utegne nekatere krati dolžina dve kračini
nadomestiti in obratno: — = uu ali u u = —.

Ako se najmenj po jedila kračina in dolžina v metrično celoto
združiti, imenuje se ta stopa  (pes).  Najvažnejše stope so: u — iambus,

— u trochaeus (choreus), — uu dactylus, uu— anapaestus, — —

choriambus.

Stope iz samih kračin ali dolžin sostavljene, kakor uuu tri-

brachys in-spondeus niso prave, nego le namestnice druzik stop

in ne tvore verzov.

Vsaka stopa sostaja iz dveh delov, katerih jeden je krepkeje § 403.
naglasen nego drugi. Ta krepkejši naglas se zove poudarek,
ictus ('), in dotični del vsled tega povzdig  (arsis), šibkejši, menj
naglašeni del pa p on iz (thesis).

V pravih stopali zadeva arza vselej dolgi zlog, torej

u ? , uu .' , v nepravih pa se ravna mesto arze po onih

stopah, katere namestujejo: - nam. troheja ali daktila, nam.

jamba ali anapesta.

Op. Po vzdig glasa omogoči, da rabijo včasi pesniki v arzi kračine za
dolžine, na pr. v lastnih imenih, ki se sicer upirajo verzu: PriUmides;  nadalje
v mnogovezji s -que: Faunlgue S<Uyrique;  naposled v končnicah, ki so bile iz prva
dolge, kakor -at, -et, -it: ut, 2)etiit.

Redni nastop poniža za povzdigom ali obratno daje ubrano § 404.
vrsto (rhythmus). Ritem, pravijo, da se dviga,  kadar je poniz pred
povzdigom, kakor v jambu ali anapestu, ali da pada,  kadar je
obratno, kakor v troheji in daktilu.

V jambskem, trohejskem in anapestovskcm ritmu se štejeta
po dve stopi (dipodia) za metrum; zato se zove verz iz dvojih ana-
pestov anapestovsk monometer, iz šesterih jambov jambsk trimeter,
iz osmerih trohejev trohejsk tetrameter. Pri daktilih pa je stopa
ob jednem metrum; zato se imenuje verz šesterih daktilov daktilsk
heksameter.

232

§ 405. Verz ( versus, orr/og)  je torej iz jednakih ali nejednakih stop

sostavljena ubrana (ritmična) vrsta, katero stanka (pausa) okončuje.
Vsled stanke je poslednji verzov zlog dvojnotrajen (anceps);  kajti
če je tudi kratek, dobiva po odmoru značaj dolžine. Vsak verz se
mora  s celo besedo okončati.

Zadnja stopa mnogih verzov je nepopolna; imenuje se to pre-
nehljaj  (catalexis).  Po takem pravimo verzom s popolno zadnjo
stopo a k a t a 1 e k t i č n i, z nepopolno zadnjo stopo pa katalektični,
in to catalectici in syllabam,  če ima zadnja stopa le jeden, catalectici
in duas st/llabas,  če ima dva zloga. Daktilski heksameter je tedaj
catalecticus in duas sijllabas.

§ 406. Lepo ubrani so verzi, v katerih se besede ne nehavajo s sto¬

pami, nego segajo stope v dve besedi ter konec prve z začetkom
druge vežejo. Tako navstaja sredi stope zareza (caesura, rofiij),  na
pr. verz:

Doneč \ eris  j felix \ midtos  j numerabis  j amicos
ima pet takih zarez.

Ako se pa beseda s stopo vred končuje, imenuje se to razkol
(diaeresis);  takih ne sme mnogo biti, ker bi verz razcepili. Raz¬
cepljen in zato slab je verz:

Sparsis \ liastis  j longis  | campus  j splendet et \ horret.

Daši utegnejo cezure in diereze na vseh stopah biti, izimši
zadnjo, ki je navadno nima, uči vendar opazovanje, da se v neka¬
terih stopah redno povračajo; te imenujemo glavne cezure in diereze.
Vsak daljši verz mora jedno glavno cezuro ali dierezo imeti.

Ako nastopa glavna cezura za stopno arzo, imenuje se krepka,
ako pa za tezo, šibka,  na pr.

(nox) Praecipitat siiddentque cadentid sider a somnos.

Cezure jambskih in daktilskih verzov imenujejo se po številu
polustop (rgu  in pcoog),  katere ima prva polovica verzova. Tako se
pravi cezuri za tretjo stopno polovico ropi] TQidijftift£Qijg,  za peto
za sedmo eq>d ijf.it psgijg,  za deveto £vvijfiuieQijg.  Vse se
nahajajo v heksametru:

lile latus  j niveum \ molli \ fultus \ hyacintlio.

§ 407. Verze tako čitati, da se njih metrična sostava točno pokazuje,

pravi se jih razmerja  ti  (skandirati). Pri tem se končni vokal ali
-m  z vokalom pred začetnim vokalom ali h  izpahuje (elizija), razven

233

pri est,  čegar e se v takem primerljaji izpahne: soci[a] agmina;
monstr[um] horrend[um] inform[e] ingens; aurea prima sata [e]st
aetasj multum [e]st.

Op. Dolg vokal za kračino se izpahuje le pred dolžino: Intomuere pol[i] et
crebris micat ignibus aether.  — Elizije jednozložnic, zlasti početkom verza, se ogib¬
ljejo pesniki.

Opuščanje elizije se imenuje zev (hiatus).  Ta se dopušča pri g 408.
jednozložnih interjekcijah i v arzi i v tezi; v poslednji se včasi
okrajšuje dolgi d:

O et  | de Lati ja, d  j et de \ gente Sd \ bina.

Te Corgdon o Alexi; trdfut sita quemque voluptds.

Sicer je redka in se nahaja le pri dolgom vokalu, ki se utegne
okrajšati, če v tezi stoji:

Ter sunt  ■ cdnd\tl vm\pdnere  j Pelio  | Ossdm.

Op. Elizija koncem verza ni dopuščena, pač pa utegne zev glede naslednjega
verza nastopiti.

Dva zloga se včasi v jednega skrčujeta (avvtljjGig ); vmes sto¬
ječi h  ne zadržuje tega otopljenja: deest, deerat , deero; aureis, anteire
(v vseh oblikah); Orphei, dehinc, proinde; deus, deo ; antehac  beri
anthac  idr.

Daktilski heksameter in pentameter.

Daktilski heksameter  ali v prosto heksameter se imenuje § 409.
zaradi uporabe v herojskih (junaških) pesmih tudi versas heroicus.

Sostaja iz šesterih daktilov in je catalecticus in duas sgllabas.  V čve-
terih prvih stopah utegnejo daktile nadomestovati spondeji; a namesto
petega daktila nastopa le po redko spondej, po katerem se potlej
ves verz spondiacus  imenuje. Vsled te mnogovrstnosti je za raznotero
pripoved pripraven: sami daktili izražajo naglost in silovitost, mnogi
spondeji počasnost in resnobo. Obrazec heksametrov je:

-L UUj lUt,j -L UUj -k UUj J- —.

Zastran raznega značaja pripovedi primeri naslednja dva verza:

Quadrupedante putrern sonitu quatlt unguld campum.
lili inter sese magna vi brdcchid tollunt.

Op. Versus spondiacus  ima na četrti stopi navadno daktil in okončuje ga
ali četverozložnica ali dve tesno med seboj zvezani besedi. Rimski pesniki ga rabijo
le, da podeljujejo izrazu nenavadno tehtnost, na pr.

Constitit atgue oculis Phnjgia agmina circumspexit.

234

§ 410. Glavne cezure heksametrove so:

1 . ) Penthemimeres  za peto polustopo:

Arma virumque cano,  j Troiae qui prirnus ab oris.

2. ) Hephthemimeres  za sedmo polustopo, katero spremlja na¬
vadno stranska cezura trithemimeres  za drugo arzo:

Stat sonipes  j ac fr ena ferox  j j spumantia mandit.

3. ) Za trohejem tretje stope, zato-r opij 'tara tqitov rqoyaiov  zvana:

O passi graviora , || dobit dem his quoque finem.

Op. Rimljani uporabljajo to cezuro izredka, Grki prav pogosto.

4. ) Caesura bucolica,  tako zvana, ker so jo zlasti bukoliki
(skladatelji pastirskih pesmi) rabili, je uprav diereza za četrtim dakti-
lom, s katero se ob jednem stavek razdeljuje.

Ite meae, guondam felix pecus, ite capellae.

Op. Sicer stoji interpunkcija v heksametra največ za tretjo arzo, prav redko
še le proti koncu pete stope.

§ 411. Okončuje se heksameter najčešče z dvo- ali trizložno besedo ;
jednozložnice se rabijo le iz umetniškega namena, slikajoč ali kaj
nepričakovanega ali težko padajočega ali kaj jednakega, na pr.

Parturiunt montes nascetur ridiculus mus;  ali

Sternitur exanimisque tremens procumbit humi bos.

Takih vzrokov ni treba, ako stoji pred zadnjo jednozložnico
druga jednozložna beseda:

Principibus placuisse viris non ultima laus est ;
ali če se ona vsled elizije s predidočo staplja:

Inde toro pater Aeneas sic orsus ab alto est.

Op. Nad m ere n verz (versus lujpenneter)  se zove heksameter, ki ima jeden
zlog odveč; ta zlog se končuje vselej na vokal ali -m,  ki se izpabuje; kajti na¬
slednji verz se vsakrat z vokalom pričenja:

Omnia Mercurio similis, vocemque coloremque
Et crines flavos et membra decora iuventae.

§ 412. Pentameter  je sklopek dveh daktilskih trimetrov katalek-

tičnih (in stjllabarn);  radi tega nastopa vselej diereza med obema
polovicama. V prvi polovici smejo spondeji daktile nadomestovati,
v drugi pa ne.

Obrazec mu je torej: -L P-  Ulj .

Interdum lacrimae \\pondera vocis habent.

Pentameter se okončuje navadno z dvozložno besedo; jedno-
zložnic se pesniki koncem obeh delov ogibljejo kolikor možno, raz-

235

ven če bi pred njimi isto tako jednozložna beseda stala. V prvi
polovici je jednozložnica tudi tedaj dovoljena, kadar je predidoči
daktil med dve besedi razdeljen:

Nulla tibi sine me  || gaudia facta neges.

Pentameter se druži vsakdar s heksametrom; oba verza skupaj
se imenujeta distichon  ali zaradi posebne uporabe v elegijah ele-
geion;  odtodi ime elegijski pentameter. Oba verza skupaj tvorita
navadno tudi po vsebini celoto, in za vsakim pentametrom nastopa
redno zmiselen odmor (interpunkcija):

Principiis obsta; sero medicina paratur,

Gum mala per longas convaluere moraš.

Op. Zadnji zlog je dvojnotrajen, pa se vendar, če je kratek, s konsonantom
okončuje. Sploh je pentameter in z njim združeni heksameter mnogo natančneje
ubran, nego prosti heksameter epičnih pesmi.

Poglavje 35.

Rimski kalendar.

Rimljani so določevali dni po treh oddelkih mesečnih; ti so: § 413.
1.) Kalendae , 1  1. dan meseca; 2.) Nonae , 2  5. ali 7. dan; 3.) Idus , 3
13. ali 15. dan.

Op. Marca, maja, julija in oktobra (spominska beseda je milino)  so Nonae
v 7. in Idus  v 15. dan, druge mesece so Nonae  v 5. in Idus  v 13. dan. — Meseca
julij in avgust sta se imenovala pred Cezarjem in Avgustom Quinctllis  in Sextllis.

— Mesečna imena so adjektivna, torej Idus Martiae, Kalendae Octobres  itd.

Dan neposredno pred kalendami, nonami in idami se zove § 414.
pridie Kalendas, Nonas, Idus.  Drugi dnevi se od kalend, non in id
tako odštevajo, da se i dotični osnovni i določevani dan ušteva.

Torej jo 10. dan januarja pri Rimljanih 4. pred idami januarjevimi;

3. dan oktobra je 5. dan pred nonami oktobrovimi; 15. dan aprila
je 17. dan pred kalendami majevimi.

Op. Ako se po nonah in idah števili in nonae  zaznamujejo z n, idus  z i
in naš dan z d,  zadostuje naslednja formula: (n [i]  — d.)  1; na pr. 2. dan

aprila = (5 — 2) + 1 = 4. Ako se po kalendah števili, treba je zadnji dan
meseca (u — ultimus)  nastaviti in 2 prišteti; torej (u  — d)  + 2; na pr. 27. dan
marca = (31 — 27) + 2 = 6.

1  Prim. zaleiv klicati, ker je novo luno, s katero se je rimski mesec začenjal,
pontifex maximus  oznanjeval. — 2  Nonae  od nonus , ker je med njimi in idami,

če se oba dneva uštevata, devet dni. — 3  Idus  (starinski eidus,  sorod, z aiS-io svetiti)

ščip, ščipov dan.

236

§415. Na vprašanje k c daj'? niso rekali Rimljani na pr. rlie tertio

ante Kalendas Novembres,  nego ante diem tertium Kalendas Novembres
(i a. d. III. K. Nov.,  tudi v prosto III. K. Nov.  pišoč). Pridie  in po-
stridie  (v dan po osnovnem dnevi) se navadno z ak. sklada, na pr.
pridie Idus Apriles, postridie Kalendas Augustas.

Izraz ante diem  je bil stalna formula, da se je celo z drugimi
predlogi ex, in  vezala, na pr. supplicatio indicta est ex ante diem V.
Id. Od.  (od 11. dne oktobra počenši). Caedem optimatium Catilina
contulit in ante diem V. Kalendas Novembres  (na 28. dan oktobra).
Jcdnako usque ad pridie,  na pr. ex ante diem III Non. lun. usque
ad pridie K. Sept.  (od 3. dne junija do 31. dne avgusta).

Op. V prestopnem letu se je februarju, ki je sicer 28 dni imel, dan vdeval,
pa ne na konci, nego za 24. dnem, tako da se je 24. dan februarja, t. j. šesti ante
Kal. Mart. dvakrat štel; prestopni dan se je zval tedaj bis sextus.

Pregled.

237

A. = Aldus

Aq>.  ali Api>. = Appius.

C.  ali G.  = Gaius.

Cn.  ali Gn. = Gnaeus.

D.  = Decimus.

K.  = Kaeso.

L. — Lucius.

M.  = Marcus.

M.  = Manius.

Navadne kratice.

1. Predimki.

Mam.  = Mamercus.

N.  ali Nam.  = Numerius.

P. = Publius.

Q.  ali Qu. — Quintus.

S.  ali Sex.  = Sextus.

Serv.  = Servhts.

Sp. = Spurius.

'P.  = Tifus.

Ti.  ali Tih.  = Tiberius.

2. časovna določila.

A. — anno. Kal., K. — Kalendae.

A. V. C. = anno urbis conditiae. Id.  = Idus.

A. Chr.  = ante Christum. Non.  = Nonae.

A. D.  = ante iliem. Pr. = pridie.

Aed.  = aedilis.

Cos.  = consul.

Coss.  = eonsules.

Des. = designatus.

Imp.  — imperator.

Leg.  = legatus  ali legio.
P. C. = potres conscripti.

B. M. = bene merenti.

D. D.  = dono dedit.

D. M. = diis manibus.

F. = filius.

F. C. — faciendum curavit.
D.  = divus.

Ictus  = iureconsultus:

N. — nepos.

3. Uradna določila.

P. M. — pontifex maximus.

P. Ii. = populus Pomanus.

Eesp.  = res puhlica.

S. = senatus.

S. C.  = senatus consultum.

S. P. Q. R.  — senatus populusque Roni anus.
Tr. Pl.  = tribunus plebis.

4. Druge kratice.

0. M.  — optimus maximus.

S. = salutem.

S. P>. P.  = salutem dicit plurimam.

Q. B. F. F. Q. S.  = qud bonum, felix

faustumgue sit.

S. V. B. K. Fj. V.  = si vales, bene est;
ego valeo.

TIS. HS.  = sestertius  ali sestertium.

5. Novejše kratice.

a. c. arini currentis.  — h. a. huius mini.  — a. pr. anni praeteriti.  — h. m.
huius mensis.  — L. S. loco sigilli.  — M. S. mami scriptus.  — L. B. lector benevole.

— S. T. salvo titulo.  — P. T. pleno titulo.  — P. S. post scriptum.  — P. M. pro
memoria.  — Q. D. B. V. qnod deus bene vertat.  — l. e. loco citato.  — i. e. id est.

— v. c. verbi causa; e. v. exempli causa  na primer. — v. versus.  — sc. scilicet. ■—
etc. et cetera.  — sqq. seguentia.  — cf. confer.  — v. vidi,  tudi i'ide.

Pregled in kazalo.

(Številke kažejo na paragrafe; op. = opazka, prip. = pripomnja.)

I. Glasoslovje 1—21.

Črke in glasovi 1—3.

Izgovarjanje črk 4; velike črke 5.
Interpunkcija 6.

Izprememba glasov: vokali 7.
Konsonanti in njih izprememba 8, 9.
Pripodabljanje (assimilatio) 10.
Asimilacija predlogov 11, 13, 14.
Izpah (elisio) in nadomestna zateza 12.
Odpah 13.

Zlogi: razzlogovanje 17.

Dolžina in kratkota zlogov 18, 19.
Naglašanje in naglas 20, 21.

II. Pregibanje 22—165.

Eazredba besedi 22.

Število, skloni, spol 23.

A. Sklanjava 23—106.

Prirodni spol 24 — 30.

Vsem sklanjatvam občna pravila 31.

I. Sklanjatev 32.

II. Sklanjatev 33—36.

Slovniški spol II. sklanjatve 36.

III. Sklanjatev 37 — 57.

Konsonantna III. dekl. 38 — 51.

Vokalna III. dekl. 52—57.

Slovniški spol III. dekl. 43, 51, 55.
Anomala III. dekl. 57.

IV. Sklanjatev 58—60.

V. Sklanjatev 61, 62.

Substantivi defect. et abundantia63—67.
Sklanjava grških imen 68—70.
Pridevnik,  adiectivum 71—87.
Pregled pridevnikov 71.

Adiect. indeclinabilia, defectiva 72.
Stopnjevanje pridevnikov 73 — 87.
Števni  k,  numerale 88—96.

Zaimek,  pronomen 97—106.

Osebni zaimki 97.

Svojilni zaimki 98.

Kazalni zaimki 99.

Oziralni zaimki 100, 101.

Vprašalni zaimki 102, 103.

Nedoločni zaimki 104, 105.

Soodnosni zaimki 106.

B. Glagol, verbum 107 — 165.

Položaj, časi, načini, število, osebe 107.
Pripone 108.

Deblo in osnova 109.

Glagol esse  110.

Njega sostave, possinn  111.

Spregatev pravilnih glagolov 112 —114.
Spregatev deponentnikov 115.
Poludeponentniki 116.

Okrajšane, skrčene, drugotne oblike
117, 118.

Coniugatio periphrastica 119.

O sedanjikovem deblu 120, 121.
Tvoritev perfekta 122.

Tvoritev supina 123.

Perfekti in supini I. konjug. 124, 125.
Perfekti in supini II. konjug. 126 — 131.
Perfekti in supini III. konjug. 132 — 148.
Perfekti in supini IV. konjug. 149—151.
Verba deponentia (perf. in sup.)
152—155.

Nepravilni glagoli 156 — 161.

edo  156; /ero  157; rolo  158; eo  159;

queo  160; fio  161.

Nepopolni glagoli 162 — 164.
coepi, memini, odi  162; aio, imquam,
fari  163; salve, age, cedo  164.
Brezosebni glagoli 165.

C. členci, particulae 166 — 179.
Prislov,  adverbium 166—173.

Tvoritev adverbov 167—169.

Prvotni adverbi 170.

Stopnjevanje adverbov 171.

Korelativni adverbi 172.

239

Sostavljeni adverbi 173.

Predlog, praepositio 174 — 177.
Veznik,  coniunctio 178.

Medmet,  interieetio 179.

III. Debloslovje 180—189.

Izvod glagolov 181, 182.

Izvod samostalnikov 183 — 185.

Izvod pridevnikov 187, 188.

Sostava besedi 189.

IV. Skladnja 190-398.

O skladnosti besed 190—203.
Subjekt, nominativ 191.

Predikat 192.

Imenski predikat, dvojni nominativ 193.
Subjekt je infinitiv 194.

Subjekt je kolektiv 195.

Predikat pri dveh jedninskih subjektih

196.

Predikat pri več subjektih jednakega
in nejednakega spola 197.

Predikat pri različnih osebah 197, 4.
Skladnost zaimkov  190.
Demonstrativ subjekt, substant. predik.
199.

Skladnost atributa  200.

Dopolnilen ali predikativen atribut 201,

202 .

Apozicija 203.

A. Nominativ 204.

B. Vocativ 205.

C. Akuzativ 206—216.

I. Vnanji objekt  206 — 209.

V nikalnih stavkih 206, op. 2.

Prehodni glagoli aequo, iuvo  etc. 207.
Drugi prehodni glagoli, imajoči drugačen

slovensk sklad 207, op. 2.

Brezosebni glagoli z ak. osebe 207, 2.
Glagoli sostavljeni s circiitn, per, praeter,
trans  208.

Glagoli sostavljeni z ad, ante, con, in,
ob, sub  208, b.

Sostave z ante  in prae  208, c.
Neprehodni glagoli postajajo prehodni
209.

II. Notranji objekt  210.

Neutrum pronomina in adj. kot notranji

objekt 211.

Ak. dvojnega  objekta 212.

1. ) doceo, edoceo, celo  212.

2. ) posco, reposco, flagito  212.

3. ) oro, rogo, interrogo  212.

peto, precor, consulo, percontor, quaero
212, op. 1, 2.

Ak. objekta in predikata  213.

Ak. prostora in časa  214.

Ak. vsklika  215.

Ak. ozira  216.

D. Dativ 217—226.

I. Dativ udeležene osebe  218 — 222.

1. ) a)  pri prehodnih glagolih 218.

b)  pri neprehodnih 218.
medeor, persuadeo  etc. 219.

Glagoli sostavljeni z ad, ante., con, in,
inter, ob, post, prae, sub  in super  220.
Adspergo, circumdo, dono, induo  221.

2. ) Dativ pri adjektivih 222.

II. Dativ interesa  223.

caveo, consulo, cupio, metno, moderor,
nubo, prospicio, tempero, vaco  223,
op. 1.

3. ) Dat. possessivus pri esse  224.

Kdaj se ne rabi dat. possess. 224, op. 2.
Est miki nomen, datur notnen  etc. 224.

4. ) Udeležena oseba pri gerundivu 225.
pri perf. in prež. pas. 225, op. 2, 3.

5. ) Dativ dušne deležnosti 225.

III. Dativ namena  226.

E. Genetiv 227—242.

1.) Gen. pri substantivih  228 — 234.

I. Gen. explicativus 228.

II. Gen. auctoris, causae, possessivus

229.

Gen. subiectivus 229.

Causlt, grafiti, ergo, instar  229, op. 1, 2.
Lastna imena brez vladalnega substan-
tiva v gen. 229, op. 3.

III. Gen. obiectivus 230.

Nam. genetiva predi, adrersus, erga, in

230, op. 2.

IV. Gen. ijualitatis 231.

Ablativus ijualitatis 231 a.

V. Gen. partitivus 232.

Utergue  s subst. in pron. 232, 3, op. 1.
ex, de, inter, in  nam. part. gen. 232, 3,
op. 2.

Part. gen. se no more rabiti 232, 3, op. 4.

240

Partit. gen. pri neutrih 232, 4.

Part. gen. pri adverbih 232, 6, 6.

2. ) Gen. pri adjektivih 233.

Gen. pri participih 234.

3. ) Gen. pri glagolih 235 — 242.

I. Predikativni gen. pri esse, videri  etc.
235.

II. Gen. pri glagolih memoriae 236.

III. Gen. pretii 237.

Gen. in ablat. pretii 238.

IV. Gen. criminis 239.

V. Gen. pri piget, pudet, paenitet  etc. 240.

VI. Gen. pri interest  in refert  241, 242.
F. Ablativ 243—260.

1.) Ablativ kot ločilnik  244 — 247.

1. Abl. cansae 244.

Pri živalih in pooseblj. stvar. 244,1, op. 1.
Pri nascor, ortus sum  244, 1, op. 2.
Pri neprehodnih glagolih in adj. 244, 2.
Abl. causae zaznamuje notranji nagib ali
vnanji povod 244, 3.

Abl. causae pri glagolih čutenja 244, 4.
Nam. abl. causae predi, ob, propter,. de,
ex, ab  244, prip.

II. Abl. separationis pri glagolih odgnati,
odmakniti, umakniti se, zadržati, vzdr¬
žati se, oprostiti, opleniti 245.

Glagoli z dis-  in se-  sostavljeni 245,
op. 1.

alienus, liber, tutus, nudus, orbus, vacuus

245, op. 2.

III. Abl. inopiae pri careo, egeo, indigeo

246, 1.

opus est  246, 2.

IV. Abl. comparationis 247.

Vlus, minus, amplius, longius  247, op. 3.

2. ) Abl. kot instrumental  248 — 257.

I. Abl. instrumenti 248.

Oseba kot sredstvo 248.

Vojaške čete kot sredstvo 248, op. 1.
Adficere alqm. aliqua re  248, op. 2.
Utor, fruor, fungor  etc. 249.

Abl. pretii, pri dignus, indignus  250.
Muto, commuto, permuto  250, op.

Abl. copiae pri abundo  etc. 251.
Onustus, opulentus, praeditus  etc. 251, op.
Abl. mensurae 252.

Ante, post  pri abl. 252, 2, c.

Abl. limitationis 254.

II. Abl. modi 255.

Spremstvo in spremne okolnosti 256.

III. Abl. qualitatis 257.

3.) Ablativ kot lokal  258 — 260.

I. Abl. loči 258.

Liber, scriptum, oratio  258, 1, op. 2.
Terra marigue, hac, alia parte  258, 2.
Abl. viae 258, 3.

Tono, loco, colloco  etc. 259, 1.

Advenio, convenio, concurro  etc. 259, 2.

II. Abl. temporis 260.

G. Sklad mestnih imen 261.
Domus, rus, humus  262.

O porabi predlogov 263—265.

I. Predlogi z akuzativom 263.

II. Predlogi z ablativom 264.

III. Predlogi z ak. in abl. 265.

Dva predloga skupaj 265, op. 1.

Kedaj se predlog ponavlja ali ne 265.,

op. 2, 3.

O skladnih posebnostih imenskih
in zaimenskih 266—294.

A.  Substantivi  266—269.

Konkretna imena nam. abstraktnih 266.
Substantiv nam. adjektiva 267.

Singular se rabi kolektivno 268.

Plural stoji za slov. singular 269.

B.  Adjektivi  270—275.

Adjektivi se rabijo substantivno 270.
Latinski in slovenski adjektivi 271.
Latinski prepozicionalni izrazi 271, op.
Adj., ki značijo spored 272.

Komparativ in superlativ 273.

Krepi ali slabi se komp. in superl.

273, op.

Dve lastnosti, primerjani na jedni osebi

274.

Primerjana stvar se ne izreka 275.

C.  Pronomini  276—294.

Svojilni zaimki se izražajo 276.

Poraba refleks, sui, šibi, se, suus  277,

278.

Vzajemni (recipročni) zaimki 279.

Hic, iste, ille  280.

Is, idem, ipse  281.

Qui, quae, quod  282—286.

Indefinita: quis, quid  287.

241

Aliquis, quispiam, quisquam, quidam
288—291.

Quisqne  292.

Quotusquisque, quisquis, quicumque,
uterque, alter, alius  293, 294.

Položaj glagolski, genus verbi

295-297.

1. ) Tvorni (aktivni) položaj 295.

Kako se latini dati, pustiti 295, 2, op.

2. ) Povratni in medialni položaj 296.

3. ) Trpni (pasivni) položaj 297.

Coeptus sum, desitus sum  297, 3.

O porabi časov 298—307.

Prezens 299.

Historijski prezens 300.

Prezentijski perfekt  301.

Historijski perfekt 301.

Histor. perf. v relativnih in temporalnih
stavkih (postquam ete.) 301, II., 2.
Imperf. in pluskpf. v temporal. st. 301,

II., 2, op.

Imperf  ek  t 302.

Impf. conatus 302, op.

Infinitivus historicus  302.
Pluskvamperfekt  303.
časi v listih 304.

Prvi in drugi futur  305.

Oba futura v stranskih stavkih 306.
Coniugatio periphrastiea  307.
Soslediea časov, eonseeutio tem-
porum 308—311.

Občna pravila o sosledici 308.
Posledični stavki 309.

Stranski stavek zavisi od nedoločnega
glagola 310.

Stranski stavek zavisi od drugega
stranskega stavka 311.

O porabi načinov 312—318.

A.  Indikativ 312

B.  Konjunktiv  313—318.

I. Coni. potentialis 313.

II. Coni. irrealis 314.

III. Coni. dubitativus 315.

IV. Coni. concessivus 316.

V. Coni. optativus 317.

VI. Coni. hortativus 318.

C.  Imperativ  319—321.

Nezavisna vprašanja 322—324.

Kermavner, Latinska slovnica.

I. Jednostavna vprašanja 322.

-ne, nonne, nuni  322, 2.

II. Kazstavna vprašanja 323.

Odgovor: da, ne 324.

Načini v zavisnih stavkih 325-354.

A. Zavisna vprašanja 325.

I. Indirektna jednostavna vpr. 326.

II. Indirektna razstavna vpr. 327.

B. Časovni stavki 328—333.

1. ) Cmn  temporale 328—330.

2. ) Cum  s konjunktivom 331.

3. ) Dum, doneč, quoad  332.

4. ) Antequam , priusquam  333.

C. Načinovni stavki 334—336.

1. ) Primerjalni stavki:

ut, sicuti, quamadmodum, quam  334,1.
quasi, temquam si, ut si, velut si,
ac si  334, 2.

2. ) Posledični stavki:

a) Ut  consecutivum 335.

za ita, sic, eiusmodi , adeo  ete. 335, 1.
za fit, accidit, contingit  ete. 335, 2, a.
za sequitur, efficitur, restat  335, 2, h.
za mos, consuetudo est  ete. 335, 2, c.
za facio, efficio, perficio  335, 2, op. 1.
tantum abest ut  — ut  335, 2, op. 2.
za komparativOm 335, 3.

b) Quin  336.

D. Vzročni stavki 337—349.

1. ) Razložni stavki:

Quia, quod  z indikativom 337.
Quoniam, siquidem, quandoquidem
337, 4.

Quod, quoniam  s konjunktiv. 338, 1.
Non quod (quo), non quod (quo) non,
non quin  338, 2.

Quod  za glagoli affektov 338, 3.
Est, quod, hdbeo, quod  338, 4.

2. ) Pogojni (kondicion.) stavki  339.

Dummodo, dum, modo  340.

Nemo nisi, nihil nisi, quis est nisi,
quid est nisi  ali praeter; nihil aliud
nisi  ali nihil aliud quam  341, 1.
Si non  — at certe, si minus  341, 3.
Hipotetična perioda zavisna:

a)  Od veznikov s konjunktiv. 342.

b)  Od glagolov sentiendi in dicendi

343.

16

242

3. ) Dopustni stavki:

Quamquam, quamris, etsi, tametsi,
etinmsi , licet  344.

4. ) Namerni (finalni) stavki:

Ut, ne, neve, neu  zademonstrativi345.
Verba eausativa:

a)  Verba curandi, b)  postulandi,
c)  concedendi, d)  efficiendi, e)  im-
pediendi in recusandi 346, 347.
Quominus  347, e.

Verba timendi 348.

Quo  349, 1.

Nedum  349, 2.

E. Konjunktiv v relativnih stavkih

350.

F. Konjunktiv indirektne zavis-
nosti in razlage 351, 352.

Oratio obliqua 353, 354.

O imenskih oblikah glagolovih

355—392.

A. Inflnitiv 356—374.

Časi infinitiva 356.

Inf. kot subjekt 357, 1.

Inf. kot predikat 357, 2.

Inf. kot objekt 357, 3.

Inf. s predikatom v nominativu 357, 3,

op. 1.

Valeo  z gerundivom 357, 3, op. 2.
Paratus z  infinitivom 357, 3, op. 4.
Doceo, adsuefacio, cogo, insimulo, arguo
z  osebnim objektom poleg inf. 357, 3,
prip.

Construetio acc. c. inf. 358.

Osebni zaimki se izražajo 359.

Izpuščajo se osebni zaimki 359, op.
Primerjalni stavki zavisni 360.

Acc. c. inf. se rabi:

I. pri est  s predikatom 361.

II. pri brezosebnih glagolih 361.

III. pri glagolih sentiendi in dicendi

362.

Dvoumje pri acc. c. inf. 363.
Sloveni se acc. c. inf. 364.

Acc. c. inf. ali ut, ne  365.

IV. pri volo, nolo, malo, cupio  366.

V. pri iubeo, veto, sino, patior  367.

VI. pri glagolih dušnih čutov 368.
Acc. c. inf. kot vsklik 368, prip.

Nominativ c. inf.:

1. ) pri iubeo, veto  369.

2. ) pri videov  370.

3. ) pri dicor, perhibeor  etc.

4. ) pri fertur, traditur  370.

Sloveni se nom. c. inf. 370, 4, op.

5. ) pri auditur, cognoscituv  etc. 370.
Acc. c. inf. nam. nom. c. inf. 371.
časi infinitiva pri acc. c. inf. 372.
Memini z inf. prež. ali perf. 372, op.
Spero, polliceov, minor, iuro  372, prip.
Opisuje se inf. I. futura 373.

Opisuje se inf. II. futura 374.

B. Particip 375—383.

Pojem participa 375.

Particip kot adjektiv 375, op. 1.

Part. fut. se ne rabi adjektivno, razven
futuvus  in venturus  375, op. 2; 376, 3.
Določila participov 375, op. 3.
časi participov 376.

Part. perf. nam. prež. 376, 2, op. 1.
Deponentniki s pasivnim pomenom v
part. perf. 376, 2, op. 2.

O porabi participov 377, 383.

A.  Atributivni particip 377.

Kedaj se ne rabi atrib. participialni

sklad 377, op. 1, 2.

Substantivna poraba participov 377,
op. 3.

B.  Apozitivni particip  378.

Tvoritev apozit. partic. sklada 379.

C.  Absolutni ablativ  380.

Absol. abl. nam. apozitivnega part. 380,
op. 1.

Absol. abl. se ne rabi 380, op. 2.

Part. perf. pas. sam kot abs. abl. 380,
op. 3.

Part. perf. nam. part. prež. 380, op. 4.
Nam. partic. v abs. abl. imenski predikat

381.

Partic. se sloveni s prirednim stavkom

382.

Partic. stavki se slovenijo z ne da bi
382, prip.

D.  Predikativni particip  383.
pri video, audio  383, 2, a).

pri fingere, facere, inducere  383, 2, b).
pri liabeo, teneo  383, 2, c).

243

C. Gerundij in gerundiv 384—390.
Pojem in poraba 384.

Gerundij in slov. glagolnik 384, prip. 1.
Gerundij in part. perf. pas. 384, prip. 2.
Gerundiv 385.

Pretvarjanje gemndija v gerundiv 385.
Gerundiv z esse  386.

Predikativni gerundiv pri dare, curare,
tradere, mandare  etc. 386, 3.
Genetiv gerundija ali gerundiva 387.
Pri mos, tempus, consilium est  387, 2,
op. 1.

Dativ gerundija in gerundiva 388.
Akuz.  gerundija in gerundiva 389.
Ablativ  gerundija in gerundiva 390.

D. Supin 391-392.

Supin na -um  391.

Supin na -u  392.

A. Važnejši priredni vezniki

393—397.

I. Coniunctiones eopulativae:
et, -que, ac (atque), neque, etiam,
quoque  393, 5 — 10.
mm  — tum, nee  — nec, modo  — modo,
tum  — tum, tam  — quam, non modo
— sed etiam  393, 1—4.

II. Coniunctiones disiunctivae:
aul, vel, -ve, sive, seu  394.

III. Coniunctiones adversativae:

sed, verum, autem, vero, at, atqui,
tamen  395.

IV. Coniunctiones causales:

nam, namque, etenim, enim  396.

V. Coniunctiones consecutivae:

itaque, ergo, igitur, proinde  397.
B. Nikalnice 398.

Non, haud, ne  398, 1, 2.

Nam. ne  rabi non  398, 2, op. 1.

Ne  — quidem  398, 2, op. 2.

Nemo, nullus, nihil, nunguam  398, 3.
Ne quis, ut ne quis, ne quisquam
398, 3.

Ut nemo; nullus, nihil  nam. non  398,

3, op. 1, 2.

Nikdar nikdo ne, nič no itd. 398, 3,
op. 3.

Nam. et nemo  rabi nec quisquam
398, 4.

Neque vero, neque tamen (enim)  398,

4, op. 1.

Dve nikalnici se ničita 398, 5.

Non nemo, nemo non  etc. 398, 6.
Pravila o zlagomerji 399—412.

A.  Občna pravila  399.

B.  Posebna pravila:

a)  O meri debelskili zlogov 400.

b)  O meri končnic 401.

Početki metrike  402—408.
Daktilski heksameter in pentameter

409-412.

Rimski kalendar 413—415.

Poprave k.

Str. 59, III., v. 6., beri: kakor v, nam. i. t. d.
» 206, v. 7. zgorej: abire,  nam. ubire.


4

)

(