NOVICE
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
ŠT. 9
KOPER. 20. JUMBA 1975___
VSEBINA
Občina Koper
-	RESOLUCIJA o razvoju gospodarstva v občini Koper v tetu 1975
-	ODLOK o spremembah odtoka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od piačii za storitve v občini Koper
-	SKLEP o soglasju podjetju Rižanski vodovod Koper k novim cenam vode
-	SKLEP o soglasju komunalnemu podjetju ..Komunalni servis" Koper k novim cenam za zbiranje in odvažanje smeti na javno odlagališče
-	SKLEP o soglasju avtoturističnemu podjetju Slavnik Koper k novim cenam v mestnem avtobusnem prometu
Občina Piran
-	ODLOK o izvršnem svetu občine Piran
OBčtNA KOPER
Na podlagi resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1975. sklepov 4. seje predsedstva CK ZK Jugoslavije in sklepov 10. seje predsedstva CK ZK Slovenije, predvidevanj organizacij združenega dela o razvoju v letu 1975. rezultatov dosedanjih analiz in ugotovitev skupščine občine Koper in njenih organov o gibanju gospodarstva v občini ter 233. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela dne 22. maja 1975 sprejela
R E S O l^U C1 J O
O RAZVOJU GOSPODARSTVA V OBČIN! KOPER V LETU 1975
!. Značilnosti in problemi razvoja v letu 1974
Za gospodarski razvoj občine v preteklem letu 1974 je značilna predvsem ugodna stopnja rasti, izražena skozi povečani realni oziroma fizični obseg poslovanja ob istočasni majhni oziroma realno znižani reprodukcijski sposobnosti gospodarstva.
11 % povečanje fizičnega obsega poslovanja presega pričakovanja kot tudi dosežene rezultate v republiškem merilu. Ugodno delovanje teh rezultatov so diskreditirali z ene strani nagla rast cen ter stroškov proizvodnje, z druge strani pa z rastjo družbenega produkta neusklajena rast splošne in skupne porabe. Ugodnejših finančnih rezultatov, oziroma ustvarjanja večje akumulacije ni mogla omogočiti niti zmerna rast osebnih dohodkov, ki so komaj sledili rasti življenjskih stroškov. Pri tem je zaskrbljujoče, da dosežena akumulacija ne more biti v ustreznem deležu usmerjena v povečanje proizvodnih zmogljivosti, zlasti v investicije v povečanje produktivnosti. Služi za pokrivanje vse večjih potreb po nomoialnih obratnih sredstvih. Opozoriti je še, da so v občini bile sicer realnb nizke naložbe v osnovna sredstva usmerjene zlasti v stanovanjsko izgradnjo in izgradnjo poslovnih prostorov ter manj v modernizacijo proizvodnje. '
V	letu 1974 niso še privedji.do bistvenih rezultatov napori za Zmanjšanje razdrobljenosti gospodarstva ter za izboljšanje njegove funkcionalne povezanosti. To vodi do drobitve in zmanjšanja pomena ustvarjenih sredstev, ustvarja kadrovske probleme, težave pri shova-nju razvojnih programov itd.
V	teku leta sc je skupno število zaposlenih v občini povečalo za 4.3 %. Povečanje je bilo večje v negospodarskih dejavnostih, saj znaša 6,6%, kot v gospodarskih, kjer je bilo s 3,8 % zmerno in občutno nižje kot v SRS (6,1 %). Povečanje je najbolj intenzivno v obrti in trgovini, najmanj pa v industriji, prometu in gostinstvu, t
Poprečni osebni dohodki so v občini v letu 1974 znašali 2 dinarjev in so za 24 % večji kot leto prej. Porast znaša v gospodarstvu 23,5%, v negospodarstvu pa 26,4 %.	*	^ .
Delovni ljudje so s samoupravnim sporazumevanjem v letu ^ namenili znatna sredstva za urejanje skupnih potreb, zlasti na po
ročju solidarnostnega urejanja stanovanjske problematike, zdravstva, raziskovanja, izobraževanja, varstva otrok, kulture, telesne kulture, * usklajevanja pokojnin itd.
Pri tem je poudariti zlasti izredne uspehe na področju stanovanjske gradnje. V letu 1974 je bilo v občini dokončano rekordno število stanovanj — 520, z okoli 36 tisoč kvad. m površine, od tega v družbeni izgradnji 390 stanovanj s 24 tisoč kvad. m, v zasebni pa 130 stanovanj.
V	letu 1974 so bile ustanovljene samoupravne interesne skupnosti, ki usmerjajo skoraj vse družbene dejavnosti, programirajo njihov razvoj ter omogočajo demokratičen pristop delovnih ljudi in drugih dejavnikov k njihovem delovanju, vodenju pa formiranju materialne baze. Poudariti pa je še posebno zavzetost občanov za reševanje problemov osnovnega šolstva in otroškega varstva, ki se je odrazila z uspešnim izidom referenduma o samoprispevku.
O družbeno-gospodarskih dogajanjih v letu 1974 velja opozoriti še na kvalitetne spremembe v razvoju komunalne in prometne infrastrukture. Z mrtve točke se je premaknila izgradnja višinskega vodovoda; isto velja za obalno cesto, katere rekonstrukcija se je pričela z izgradnjo Ankaranskega križišča. Občinski cestni sklad pa je tudi uspešno nadaljeval že pred leti začeto akcijo za ureditev cestnega omrežja na podeželju, saj je bilo na novo asfaltiranih in obnovljenih 79 km občinskih in krajevnih cest. pa tudi na mestnem območju je bilo asfaltiranih 39 tisoč kv. m površin ulic, pločnikov in trgov.
!
H. Osnovni in dolgoročni problemi razvoja gospodarstva v občini in njegove vloge v republiki
Leto 1974 je bilo obeleženo s pojavi nestabilnosti v gospodarstvu, iskanjem in opredelitvijo vzrokov zanjo in barbo .proti njim.
Poleg splošnih problemov kot so neškladnosti v strukturi gospodarstva, nerešena vprašanja ekonomske politike in podobno, predstavljajo vir nestabilnosti tudi dejavniki, ki so v neposrednem dosegu gospodarstva oziroma posameznih OZD in njihovih asociacij. To so nizka produktivnost, razdrobljenost proizvodnih faktorjev, nezadostna izkoriščenost zmogljivosti, nesmotrno gospodarjenje z družbenimi sredstvi, počasno aktiviranje investicij, neustrezna izobrazbeno-kvali-fikacijska struktura zaposlenih, nespoštovanje predpisov, družbenih dogovorov in dobrih poslovnih običajev, pomanjkanje ali neusklajen nost razvojnih programov in ne nazadnje neusklajen porast splošne in skupne porabe ter pretiran obseg „družbcnc režije".
V	gospodarstvu občine je posledica vseh teh slabosti njen relativni izostanek v razvoju gospodarstva v republiki. Ta zaostanek pa ni zgolj posledica izredno intenzivnega razvoja nerazvitih občin v republiki, pogojena s pomočjo širše družbene skupnosti, saj občina Koper zaostaja tudi za razvojem ostalih razvitih občin v Sloveniji.
Indeksi narodnega dohodka na prebivalca v občini Koper v primerjavi z republiko ter 17 najbolj razvitimi občinathi:
98
URADNE OBJAVE«
Št. 9 — 20. junija 1975
Leto	Poprečje SRS - 100	Poprečje 17 najbolj razvitih občin - 100	Poprečje razvitih brez Ljubljane = 100
1963	117	81	93
1967	145	105	123
1969	136	103	121
1970	147	109	129
1971	145	107	125
1972 -	142	108	122
1973	136	106	118
Pomanjkanje realiziranih razvojnih impulzov in premajhni uspehi v naporih za dvig produktivnosti sta osnovna razloga za ta zaostanek. Vzporedni napori v smeri njihovega odpravljanja bodo edino lahko privedli do tega, da bo gospodarstvo občine zopet pridobilo svojo vlogo v intenzificiranju razvoja celotne družbene skupnosti.
Ob tem je treba opozoriti na težišče družbeno ekonomskega razvoja SRS v letu 1975, kije usmerjeno na:
-	nadaljnje uvcijavljanjc samoupravljanja na vseh področjih združenega dela;
-	dinamično gospodarsko aktivnost, temelječo na kvalitetnih osnovah ob poudarku na izvajanje prednostnih nalog na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter v postopno odpravljanje vzrokov nestabilnih gospodarskih gibanj;
-	povečanje reprodukcijske sposobnosti gospodarstva in obvladovanja vseh oblik porabe v okviru razpoložljivih sredstev.
Osnovna razvojna smer gospodarstva občine Koper sovpada s temi usmeritvami, katerih elementi oziroma zahteve so med drugim tudi:
-	izboljšanje odnosa med* uvozom in izvozom s pospeševanjem izvoza;
-	dinamična investicijska dejavnost;
-	gospodarnejša poraba surovin, varčevanje, boljše izkoriščanje zmogljivosti itd.
Skupščina občine je že večkrat poudarila, daje Koper s svojo lego ob morju in zgrajenem pristanišču pridobil obeležje prometnega vozlišča in je njegov razvoj v smeri intcnzifikacije luškega prometa zagotovljen. Vzporedno s tem sc krepi vloga trgovsko-storitvenih dejavnosti ter drugih terciarnih dejavnosti. Zato pa terjajo toliko večjo družbeno skrb vzpodbude za razvoj primarnega in sekundarnega sektorja. Te bodo, posebno kar sc industrije tiče, padle na najbolj plodna tla, če bodo izkoristile komparativne prednosti tega območja in že ustvarjenih razmer, ki so v vključevanju v že obstoječi in potencialni tok blaga skozi Luko Koper v smeri morje - kontinent in obratno. Te prednosti se bodo odrazile kot odločilno zmanjšanje pomena transportnih stroškov v strukturi stroškov za pridobitev določenih, družbi najbolj potrebnih dobrin, kar lahko predstavlja novo kvaliteto v vključevanju našega gospodarstva v mednarodno delitev dela, vodi pa lahko tudi do odločilnega izboljšanja strukturnih neskladij.
V tem smislu je težišče razvoja gospodarstva občine in regije usmerjeno na realizacijo programa za izgradnjo rafinerije v okviru luško-industrijskega kompleksa. Ta program se s svojimi prednostmi idealno vključuje v zahteve usmeritve družbeno-ekonomskega razvoja republike ter upošteva potrebe, s katerimi je pogojen nadaljnji intenzivni razvoj občinskega gospodarstva.
Pomemben dolgoročni impulz razvoja občine je videti tudi v pospešitvi razvoja primarnega sektoija. Upoštevajoč pomen, ki ga ima v občini v njem zasebni sektor kmetijstva, je zlasti opozoriti na možnosti, kijih v dolgoročnem razvoju obetajo:	;
aktivizacija kmetijske zemljiške skupnosti,
-	aktivizacija kmetijsko-pospeševalne službe in
-	izboljšanje medsebojne organizacijske povezanosti ter povezanosti tega sektorja s trgom.
Vsi ti napori naj teže za ohranitvijo in zaokrožitvijo kmetijskih površin ter usmerjanjem kmetijske proizvodnje v panoge in kulture, ki bodo, upoštevaje naše ekološke posebnosti, razpoložljivo delovno silo ter nova razmerja na tržišču prehrane, omogočili ekonomsko utemeljenost in privlačno pridobitno dejavnost.
Kolikor je videti v razvoju luško-industrijskega kompleksa s težiščem na razvoju programa Sermina ter v intenzifikaciji zasebne kmetijske proizvodnje osnovne dolgoročne pospeševalce gospodarske rasti občine, tako je treba opozoriti, da efektov pozitivnega reševanja
teh nalog ni pričakovati v tekočem letu, kar pa ne opravičuje cven-tuclnih zamud v izvajanju teh programov.
Pri vsem tem pa je opozoriti še na en latentni problem v gospodarstvu občine, ki mu tudi ni videti rešitve v enem letu. Že vrsto let je namreč opaziti, da ugodna rast fizičnih kazalcev poslovanja pa kvaliteta proizvodnje in proizvodnih programov ne ustvari tudi relativno enakovrednih poslovnih, finančno izraženih rezultatov. Na splošno to dokazuje, da gospodarstvo v občini razpolaga s tehnično in tehnološko zelo sposobnimi subjektivnimi kapacitetami, da pa mu primanjkuje ekonomskih strokovnjakov, ki bi znali in zmogli njihove sposobnosti - ustvariti kvaliteto in visoko produktivno proizvodnjo -usmeriti v ekonomsko atraktiven razvoj, ki ne bo samo polno zaposloval razpoložljive - proizvodne faktorje, temveč tudi ustvarja! ustrezno akumulacijo. Ne gre pa zgolj za usmerjanje razvoja, temveč tudi za spremljanje tekoče proizvodnje in položaja na tržišču (surovin in izdelkov) ter usmerjanje proizvodnje oziroma poslovanja v okvire, ki bodo v danih razmerah omogočali optimalne rezultate.
M!. Osnovne kvalitete predvidenega razvoja v letu 1975, pro blemi ter pogoji za njegovo izpolnitev
Kot je leto kratko za izvedbo dolgoročnih nalog, tako je tekoče leto, lahko odločilno v naporih za dvig obsega proizvodnje in povečanje produktivnosti v posameznih organizacijah združenega dela. Le-tc se teh nalog zavedajo in v skladu z možnostmi teže za notranjo stabilizacijo. Lotevajo se jih v skladu s specifičnostmi svojih problemov in to s selekcioniranjem ali izpopolnjevanjem proizvodnih programov pa osvajanjem novih vrst proizvodov, uvajanjem nove, produktivnejše tehnologije, izboljšanjem kvalifikacijsko-izobrazbene strukture zaposlenih, odpravljanjem grl v proizvodnem procesu, boljšim izkoriščanjem kapacitet s prehodom na večizmensko poslovanje in podobnim, zlasti pa z osvajanjem novih domačih in tujih tržišč.
Upoštevaje vse te napore je v letu 1975 pričakovati naslednje pokazatelje gospodarske rasti:
Indeksi osnovnih pokazateljev gospodarske rasti
Fizični obseg poslovanja	1974 1973	predvideno 1975 1974
- gospodarstvo skupaj	110,8	115,7
- industrija	117,5	124,6
- ostale gosp. dejavnosti	106,6	110,1
Število zaposlenih		
- gospodarstvo skupaj	104,1	104,3
- industrija	102,0	104,1
- ostale gosp. dejavnosti	105,3	104,4
Produktivnost		
- gospodarstvo skupaj	106,9	111,1
- industrija	115,4	120,7
- ostale gospod, dejav.	101,5	105,2
OPOMBE:		
1)	V izračunu indeksov zaposlenih so zajete organizacije združenega dela, ki zajemajo 95 % zaposlenih v industriji in 85 % zaposlenih v ostalih gospodarskih dejavnostih (ostale organizacije združenega dela so ali zelo majhne dislocirane enote, ali pa niso posredovale podatkov).
2)	Izračun indeksov fizičnega obsega in produktivnosti je zaje! za industrijo 99 % in za ostale gospodarske dejavnosti 80 % zaposlenih, od zajetih pod tč. 1. Za nezajetje organizacij združenega dela zaradi specifičnosti predmeta poslovanja z razpoložljivo metodologijo in sredstvi fizičnega obsega poslovanja ni mogoče ugotavljati. Zaradi teh razlik indeksi fizičnega obsega in produktivnosti niso usklajeni z indeksi zaposlenosti v gornji tabeli.
Že indeksi, doseženi v letu 1974 so relativno visoki v primerjavi s pričakovanimi in z doseženimi v republiki. Še bolj optimistična pa so predvidevanja o gospodarski rasti za leto 1975. Ekspanzija gospodarstva naj bi temeljila tako na še razmeroma intenzivni rasti števila zaposlenih, večji kot je predvidena v republiki, kot na povečanju produktivnosti, kar pa ima po teh predvidevanjih večji pomen. Zavedati pa se je treba, da ta predvidevanja temelje na predpostavkah ugodnih tržnih razmer, zadovoljive stopnje likvidnosti ter nemote-
gt. 9 — 20. junija 1975
'URADNE OBJAVE*
90
nega poteka proizvodnje, torej brez nepričakovanih problemov v tehnološkem postopku, brez pomanjkanja energije in surovin ter ob zadovoljivi stopnji sodelovanja kooperantov. Citirani pokazatelji so torej odraz dosegljivega v danih in ugodnih okoliščinah, vsakodnevna realnost pa utegne te optimistične pokazatelje nekoliko prizadeti.
K visokim indeksom fizičnega obsega in produktivnosti prispevajo posebno ugodni pokazatelji v industrijski proizvodnji (zlasti v Tomosu in Iplasu) s tem, da je V letu 1975 pričakovati približevanje efektivnih proizvodnih rezultatov objektivnim možnostim, ki jih nudijo tehnološke kapacitete in razpoložljiva delovna sila. Poudariti je treba, da bo Tomos letos pričel s proizvodnjo močnejših kategorij izvenkrmnih motoqev, kar predstavlja novo in pomembno kvaliteto v njegovem poslovanju. Optimistična pričakovanja opravičujejo tudi minimalni investicijski posegi v odpravljanje grl v proizvodnji oziroma dokončna aktivizacija že pred leti izvršenih naložb v posodobljenje tehnološkega procesa (Stil), potem prehod na več izmensko poslovanje (Troples) pa uveljavljanje domače proizvodnje na tržišču (Poly-sinteza in drugo).
Napori Luke Koper bodo usmerjeni v dokončno izpolnitev vrste nalog iz sanacijskega programa, ki predvideva tako finančne kot tehnološke posege. Gre za napore za prolongiranje kreditov za osnovna sredstva, za kreditiranje izvoznih luških storitev z reeskontnimi krediti, zamenjavo in modernizacijo dotrajane opreme in mehanizacije, kot za izgradnjo novih zmogljivosti. Luka bo v tem letu dosegla za 23 % večji obseg pretovora, saj bo ta znašal skoraj 2,5 milijona ton.
V	dejavnosti prometa se je TOZD Slavnik - potniški promet in turizem znašel s svojo osnovno dejavnostjo v pogojih, ki ne dopuščajo bistvenega razvoja, saj potniškemu prevozu ne dajejo prave perspektive. Temeljna organizacija združenega dela Slavnik se zato usmerja v intcnzifikacijo turistično-agcncijske dejavnosti.
Napori gradbenih organizacij združenega dela so vezani na reševanje sklopa problemov, ki vključujejo še nerešena vprašanja programske usmeritve, ustvarjena in nerazrešena ob formiranju samoupravnih stanovanjskih skupnosti, nato probleme financiranja gradnje stanovanj za trg. problematiko proizvodnih in prodajnih cen, nezadostno oskrbo z gradbenim materialom ter nezadostne zmogljivosti izvajalcev zaključnih del. V tem letu bo skupina prvih treh problemov delno rešena s sklenitvijo regionalnega družbenega dogovora o oblikovanju cen v usmerjeni stanovanjski gradnji, dokončno pa odpravljena z družbenim dogovorom 6 racionalizaciji stanovanjske graditve. Ob tem pa sc vprašanje oskrbe z gradbenim materialom ter zmogljivosti izvajalcev zaključnih de! še nadalje zaostruje brez zadovoljive perspektive.
V	posebno neugodnem položaju je trgovina na drobno. V njej je fizični obseg poslovanja v preteklem letu padel. Posebnega povečanja pa tudi v letu 1975 ni pričakovati. Ob zamrznjenih maržah to seveda vodi še v nadaljnje poslabšanje finančnega položaja trgovinskih organizacij, kar pa se bo odrazilo zlasti v zavrtem razvoju trgovske mreže. V občini so v takih okoliščinah slabosti te dejavnosti še posebej poudarjene in terjajo nemuden pristop k iskanju, in realizaciji dolgoročnih rešitev.
Organizacije združenega dela sc zavedajo pomena kvalifikacijsko-izobrazbenc'strukture zaposlenih. Tako kot v programih razvoja za leto 1974 je tudi letos opaziti, vendar še v večji meri, težnje za izboljšanjem te%& dejavnika pri dviganju produktivnosti. Žal uspeha teh naporov v letu 1974 ni bilo opaziti; poiožaj se je celo nekoliko poslabšal.
Gibanje in struktura zaposlenih v gospodarstvu občine Koper,
stanje na dan 31. Izobrazba -kvalifikacija	12. Indeksi rasti pred v. 1974	1975 1973	1974		1973	Struktura 1974	1975
Skupaj	104,1	104,3	100,0	100,0	100,0
visoka in višja	104,2	116,3	4,0	4,1	4,5
srednja	102,8	112,4	10.6	10,4	11,3
KV in VKV	103,2	105,4	38,6	38,3	38,7
ostali	105,0	100,6	46,8	47,2	45,5
Gospodarstvo občine dosega že vrsto let razmeroma visoke stopnje rasti števila zaposlenih. Seveda že navedeni visoki indeksi rasti fizič-
nega obsega poslovanja, kljub visoki predvideni rasti produktivnosti terjajo tudi precejšen porast števila zaposlenih. Iz predvidevanj organizacij združenega dela je povzeti, da pogrešajo strokovnjake z visokimi stopnjami izobrazbe oziroma kvalifikacije ter da žele zaposlovati večji delež takih delavcev. Kolikor se zavedamo težav z zaposlovanjem takih delavcev z ene strani ter neobhodnosti zahtev po dodatnem zaposlovanju, pogojenih z izpolnjevanjem konkretnih programov razvoja z druge strani, ugotovimo, da realizacija takih predvidevanj lahko vodi ne samo v močno dinamiko samega zaposlovanja, temveč celo v ekstenzivnost v razvoju. To pa je ena najhujših dolgoročnih nevarnosti ne samo za same organizacije združenega dela, temveč za celotni družbeni razvoj občine, zlasti pa bi to pomenilo hudo obremenitev za negospodarske dejavnosti oziroma družbcno-socialni razvoj.
Opozoriti je potrebno, daje v letu 1974 pade! delež bruto osebnih dohodkov v razdeljenem dohodku od 63 % v letu 1973 na 57 %. V predvidevanjih o finančnih rezultatih ter o delitvi ustvarjenega dohodka organizacije združenega dela v letu 1975 ne predvidevajo nadaljnje spremembe teh odnosov. Ti podatki opozarjajo s svojega vidika na potrebno pozornost pri dodatnem zaposlovanju.
Zadovoljiva je predvidena usmeritev naporov organizacij združenega dela v intenzifikacijo investicijske dejavnosti. Njihova realizacija bi predstavljala bistveni napredek v primerjavi z vrsto preteklih let. Skupne investicije bodo nominalno za 60 % večje kot v letu 1974. Večji bo porast naložb v osnovna sredstva (70%) kot v obratna (45 %). Četrtina naložb bo namenjena za obratna sredstva.
Od objektov, ki bodo v letu 1975 vanje usmerjene naložbe, velja opozoriti na pričetek izgradnje obrata za proizvodnjo anhidridaftalne kisline ter postavitev obrata za odlivanje poliuretanske pene v okviru Iplasa, na gradnjo obale za kontejnerje ter skladišča, ureditev komu-nalij in nabavo opreme in mehanizacije v Luki, na gradnjo kotlovnice in razširitev skladiščnega prostora pri Troplcsu, na drugo fazo izgradnje novih poslovnih prostorov Centra, na izgradnjo hale za servis gospodarskih vozil pri temeljni organizaciji združenega dela Avtoservis - Trgoavto, na nadaljnje širjenje PTT omrežja, na izvajanje srednjeročnega investicijskega programa v okviru zelenega plana, ki obsega obnovo in ureditev vinogradov, breskovih nasadov ter razširitev kapacitet vinske kleti ter izvajanje sanacijskega programa z izgradnjo obrata za proizvodnjo žganih in brezalkoholnih pijač s polnilnico pri Agrari) ter obnovo voznega parka pri Slavniku in Intereuropi.
Za predvidevanja industrijskih in drugih organizacij združenega dela je značilen tudi napor za pospešitev izvoza oziroma devizne realizacije. Izvoz industrijskih organizacij združenega dela je bi! v letu 1974 nekoliko zavrt in sc je zmanjšal za dobrih 6 %. Praktično se je v vseh industrijskih podjetjih, ki izvažajo, občutno zmanjšal, z izjemo Iplasa, ki ga je povečal skoraj za petkrat. V letu 1975 pa je predvidena podvojitev vrednosti izvoza (na 13 milijonov dolaijev), pri čemer predvidevata posebno velika povečanja Tomos in Tropics. Pri tem je zlasti poudariti pomen angažiranja Tomosa na afriškem tržišču preko njegove podružnice v Gani v okviru sodelovanja naše države z deželami v razvoju. Opozoriti pa velja tudi na izdatno povečanje vrednosti devizne realizacije pri Luki (za 35 %) in Intereuropi (za 8 %). V teh podatkih ni upoštevan izvoz Cimosa v okviru kooperacije s Citroenom (tako v letu 1974 kot predvideno v !ctul!975 nekaj nad 3 milijone dolarjev), ki pa predstavlja proizvodnjo njegovih TOZD v Buzetu in Senožečah.
Ne glede na vsa ta razmeroma ugodna predvidevanja pa velja ponovno opozoriti, daje ena pomembnih slabosti našega gospodarstva slabo izkoriščanje razpoložljivih sredstev, kapacitet, delovne sile in podobno, čemur je vzrok razdrobljenost, slaba institucionalna in funkcionalna povezanost. To je najbolj očitno v dejavnosti trgovine na debelo in na drobno. Integracijo prizadetih organizacij združenega dela bo potrebno doseči v najkrajšem času in v obliki, ki bo zagotovila in omogočila uskladitev razvojnih programov, združitev sredstev^ zmanjšanje stroškov poslovanja in izboljšanje preskrbe potrošnikov. Prav tako je potrebno vzpodbuditi ustrezno aktivnost v gostinstvu in razmišljati o potrebah in pogojih za take ukrepe na drugih področjih. Ne gre pa samo za organizacijsko razdrobljenost. V gospodarstvu občine, obale in verjetno tudi nekoliko širše regije obstajajo možnosti za zaposlitev prostih kapacitet v posameznih organizacijah združenega dela, ki bi utegnile služiti za dopolnitev ali zadovoljitev proiz-
/
100
*URADNE OBJAVE«
Št. 9 — 20. junija 1975
vodnjc v drugih organizacijah. Neodvisno od tega je potrebno doseči boljše medsebojno poznavanje in sodelovanje vseh činiteljev gospodarstva. Na tem področju bi ime! svojo vlogo zlasti medobčinski odbor gospodarske zbornice za obalno-kraško regijo, ki bo letos ustanovljen. Ne gre tudi zanemariti vloge, ki bi jo ta asociacija gospodar stva lahko odigrala pri uveljavljanju gospodarstva občine in regije v slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu, posebno pa pri naporih za mari timizacijo slovenskega gospodarstva oziroma za uveljavitev pomorske miselnosti v njem.
Leto 1975 bo v občini prelomno tudi v pogledu reševanja problemov prometne infrastrukture. Poudariti je bistveni premik v rekonstrukciji obalne ceste; dokončana bo ureditev ankaranskega križišča, v teku pa je javni natečaj za urbanistično ureditev obalne ceste na odseku Koper-Izola (Slavnik — Ruda). Poleg tega bo v tem letu dokončana rekonstrukcija ceste Gračišče — meja s SRH in ceste Šmarje - Dragonja. Predviden je tudi pričetek del za rekonstrukcijo ceste križišče Ankaran - Lazaret na odseku Valdoltra ter pričetek gradnje nove ceste Koper - Šmarje. Skupna vrednost de! na regionalnih cestah, ki so v programu republiškega sklada in pri katerih sodeluje tudi občinski sklad za ceste, znaša 50 milijonov dinarjev.
V letu 1975 bo v občini še nadalje stanovanjska izgradnja zelo intenzivna, čeprav nekoliko manj kot leta 1974, saj je predvideno, da bo družbenf sektor zgradil 326 stanovanj z nad 22 tisoč kvad. m površine. Glede na izjemno število nedokončanih stanovanj v zasebni gradnji pa je pričakovati v njem dokončanje nadaljnjih vsaj 130 stanovanj, torej skupno vsaj 460 stanovanj.
Posebej je potrebno poudariti, daje leto 1975 leto sprejetja srednjeročnih družbenih planov za obdobje 1976-1980. Že citirana težišča dolgoročnega razvoja (luško-industrijski kompleks, kmetijstvo) morajo dobiti v teh planih, kot v dolgoročnem planu razvoja obale, ki je tudi v pripravi, svoje mesto, čeprav na obremenjenost z obstoječimi tekočimi vsakodnevnimi problemi v gospodarstvu in družbenem življenju je potrebno zagotoviti zavzeto in tvorno sodelovanje vseh dejavnikov v procesu sprejemanja srednjeročnih in dolgoročnih družbenih planov. Pri načrtovanju razvoja TOZD, občine in regije velja posebno pozornost posvetiti naporom, da ta ne bo ekstenziven, temveč, da bo slonel na dvigu produktivnosti in da bo nove razvojne impulze iskal v dejavnostih, ki bodo ustvarjale primerno akumulacijo
Ne glede na obstoječe razvojne probleme in vsakodnevne probleme v gospodarstvu in družbenem življenju je potrebno zagotoviti zavzeto in tvorno sodelovanje vseh dejavnikov v procesu sprejemanja srednjeročnih in dolgoročnih družbenih planov.
Ena od težiščnih nalog družbeno-ekonomskega razvoja in stabilizacije je povečanj ereprodukcijskc sposobnosti gospodarstva. Ta cilj je treba zasledovati tako z napori za dinamično gospodarsko rast ter za povečanje realnega družbenega proizvoda kot s spremembo razmerij s delitvi dohodka v korist organizacij združenega dela in gospodarstva v širšem smislu sploh. Poleg tega mora sprememba razmerij v delitvi dohodka stremeti še za tem, da bodo realni osebni dohodki rasli počasneje od rasti produktivnosti, sredstva za družbeni standard v okviru bruto osebnih dohodkov pa hitreje kot ostale kategorije.
Aktivnost družbenih dejavnosti se odvija v okviru obalnih in občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Njihova organizacijska utrditev ter razvijanje samoupravnih odnosov pri njihovem vodenju in delovanju je ena bistvenih nalog v tem letu. Demokratičnost pri odločanju o programih in njihovem financiranju je treba poglobiti. Gospodarstvo čuti potrebo po učinkovitejšem posegu v ta proces, to pa terja pravočasno predložitev predlogov programov ter določeno diferenciacijo posameznih elementov ter programov glede na njihovo pomembnost z možnostjo odločitve a njihovem financiranju.
JV. Naloge in cilji vseh dejavnikov družbeno-ekonomske politike v letu 1975
Na osnovi vseh ugotovitev, načel in zahtev je potrebno opredeliti naslednje naloge in cilje politike družbeno-ekonomskega razvoja v letu 1975, ozirooma stabilizacijske politike skupščine občine, temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih dejavnikov družbeno-ekonomskega razvoja v letu 1975:
1.	Izpopolnjevanje samoupravnih odnosov v OZD, drugih samoupravnih organizacij, interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti, razvijanje samoupravnega sporazume-
vanja in družbenega dogovarjanja pri združevanju in povezovanju dela in sredstev ter razvijanje prakse samoupravnega planiranja; vse v interesu afirmacije delovnega človeka in vsestranskega razvoja njegove osebnosti.
2.	Izpopolnjevanje postopka in kvalitete planiranja v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih s posebno nalogo za zavzeto in tvorno sodelovanje organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih dejavnikov v procesu samoupravnega planiranja v pripravah za sprejetje srednjeročnega plana razvoja obalnega območja v letih 1976-1980.
3.	Pospeševanje priprav za pričetek izgradnje industrijske cone v
okviru luško-industrijskega kompleksa s posebno usmeritvijo v izgradnjo rafinerije in petrokemične industrije, pri čemer ne gre zanemariti popularizacije in konfrontacije projekta z njegovimi argumenti v okviru republiških in zveznih programov razvoja energetike in petrokemije.	^
4.	Pospešitev usposobitve TOZD Tomos Koper za realizacijo „pla-vega" programa.
5.	Dokončna aktivizacija kmetijske zemljiške skupnosti in kmetijsko pospeševalne službe s smotrno odločitvijo o njihovi organiziranosti ter medsebojni organizacijski in funkcionalni povezanosti in sodelovanju v interesu pospešitve zasebne kmetijske proizvodnje ter njene učinkovite povezanosti z družbenim sektorjem pa tržiščem.
6.	Dokončna odločitev o uporabi sredstev in načinu likvidacije državnega kapitala (družbeno investicijski sklad) v občini, upoštevaje intencije že sprejetih odločitev.
7.	Pospeševanje priprav za združitev trgovskih organizacij ter proučevanje'potreb, pogojev in možnosti za realizacijo ustreznih pobud v gostinstvu in drugih dejavnostih.
8.	Odkrivanje in eksploatacija vseh možnosti, ki se nudijo v okviru občine ter ožje in širše regije, za učinkovito sodelovanje, dopolnjevanje proizvodnje ter racionalizacijo poslovnih procesov, vendar ne samo v tehnološkem smislu;gre poudariti širšo potrebo po medsebojnem poznavanju, solidarnosti, skupnem pa enotnem nastopu in pomoči; z doseženo enotnostjo bo med drugim izpolnjen eden od pogojev, na osnovi katerega bo mogoče doseči uveljavitev pomorske miselnosti in orientacije v slovenskem gospodarstvu, kar utegne ustvariti pomembne nove kvalitete v občinskem in obalnem gospodarstvu; v teh smereh se odpira eno od torišč dela novoustanovljenega medobčinskega odbora gospodarske zbornice.
9.	Pospeševanje dinamike gospodarske rasti z dviganjem produktivnosti dela, zlasti z avtomatizacijo in izboljšanjem izobrazbeno-kva-lifikacijske strukture, pa dopolnilnim strokovnim izobraževanjem, štipendijska politika, ki naj usmerja v deficitarne poklice in stroke ter podobnim.
10.	Posebna pozornost organizacij združenega dela in drugih dejavnikov, da relativno visoka predvidena stopnja povečanja Števila zaposlenih v gospodarstvu ne bo vodila v ekstenzivnost rasti; zagotoviti in vztrajati je treba, da bo novo zaposlovanje omogočilo izboljšanje izobrazbeno-kvalifikacijske strukture zaposlenih.
11.	Nadaljevanje naporov za vzdrževanje likvidnosti na zadovoljivi ravni, pri čemer je potrebna posebna skrb za doseganje optimalnega obsega zalog.
12.	Izpolnjevanje in pospeševanje izvršitve programov izboljšanja
prometne infrastrukture, tako elektrifikacije železniške proge kot magistralne in lokalne cestne mreže.	#
13.	V sodelovanju vseh prizadetih in usposobljenih dejavnikov pripraviti analize stanja in potreb družbene in zasebne obrti s programom razvoja in ukrepov s posebno zavzetostjo za poživitev storitvene obrti za zadovoljevanje neposrednih potreb občanov.
14.	Dosledno spoštovanje in izvajanje politike cen iz pristojnosti občinske skupščine po določilih resolucije o temelju skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v dogovoru o izvajanju politike cen v letu 1975.
15.	Izpopolnjevanje delovanja družbenih dejavnosti z afirmacijo samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti, zlasti pa za nadaljnjo demokratizacijo odločanja o njihovih dolgoročnih in srednjeročnih programih ter financiranja.
16.	Prizadevanje za povečanje deleža sredstev za reprodukcijo v doseženem družbenem proizvodu, kar naj služi kot kvalitetna osnova za povečanje deleža investicij v osnovna sredstva zlasti pa v izboljšanje tehnoloških postopkov.
17.	Skrb. da se bodo realni osebni dohodk. zaposlenih relativno povečal) le za tretjino relativnega povečanja fizično merjene produk-tivnosti.
18.	Zagotovitev rasti nominalnih sredstev za skupno porabo iz družbenega sektorja z dtnamiko. ki bo za 3 indeksne točke ter sredstev za splošno porabo, ki bo za 6 indeksnih točk počasnejša od nominalne rasti družbenega proizvoda.
Št.: 30-5/75
Koper, 22. maja 1975	Predsednik zbora
ALEKSANDER FURLAN, 1. r.
Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73 in 54/73) in 240. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. junija 1975 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE V
OBČINI KOPER
1.	člen
V tarifni številki 2 tarife posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradne objave, št. 1/73 in 22/73) sc točka 5. spremeni in sc glasi:
„5. likerjev in močnih alkoholnih pijač,
če znaša nabavna cena za liter
- nad 32.00 din — 25,00 din**
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. julija 1975.
Št.: 421-2/73
Koper, 17. junija 1975	Predsednik
MARIO ABRAM, 1. r.
Na podlagi 11. člena zakona o komunalnih delovnih'organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena (Ur. 1. SRS, št. 16/67), 5. in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradne objave št. 12/73) in 240. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. junija 1975 sprejela naslednji
SKLEP
1.
Podjetju „Rižanski vodovod*' Koper se daje soglasje k novim cenam vode, 4n sicer:
a)	- za gospodinjstva
-	za javne izlivke, pokopališča, hidrante, javna kopališča, javna stranišča, javne kopalnice in pralnice ter javne tržnice (komunalna potrošnja)
-	za šole, otroške vrtce in vzgajališča
-	za djjaške domove, domove onemoglih in obrate družbene prehrane
-	za mlekarne in pekarne
-	za družbene organizacije 3,00 din za kub. m porabljene vode.
b)	za vse ostale potrošnike, ki niso zajeti pod točko a) tega sklepa 4,00 din za kub. m porabljene vode.
2. .. <
Cene iz 1. točke tega sklepa se uporabljajo od prvega odotka vodomera po tem, ko začne veljati ta sklep.
3.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o soglasju k prodajnim cenam vode (Uradne objave, št. 16/72).
4.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 38-91/75
Koper, 17. junija 1975	Predsednik
MARIO ABRAM, 1. r.
Na podlagi 11. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67). 5. in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradne objave, št. 12/73) in 240. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. junija 1975 sprejela naslednji
SKLEP
1.
Komunalnemu podjetju „Komunu!ni servis** Koper sc daje soglasje k novim cenam za zbiranje in odvažanje smeti na javno odlagališče, in sicer:
a)	za gospodinjstva, šolske, socialno varstvene, kulturne in znanstvene institucije, ki ne poslujejo po načelih gospodarskih organizacij, po 0,22 dinarjev mesečno od kvadratnega metra uporabne tlorisne površine prostora;
b)	za gospodarske delovne organizacije in druge uporabnike poslovnih in drugih prostorov po 0,60 dinarjev mesečno od kvadratnega metra poslovne površine.
*2.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o soglasju k pristojbinam za zbiranje in odvažanje smeti in odpadkov (Uradne objave, št. 14/71).
3.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 38-52/75
Koper, 17. junija 1975	Predsednik
,	MARIO ABRAM, I. r.
Na podlagi 5. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67), 5. in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradne objave, št. 12/73) in 24. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. junija 1975 sprejela naslednji
SKLEP
1.
Avto turističnemu podjetju Slavnik Koper se daje soglasje k novim cenam v mestnem avtobusnem prometu, in sicer:
—	za odrasle	2,00 din
—	za otroke od 6 do 10 let	1,00 din
—	za n^esečno vozovnico za delavce	91,00 din
—	za mesečno vozovnico za dijake
in šolarje nad 10 let	65,00 din
—	za mesečno vozovnico za
šolarje izpod 10 let	35,00 din
2.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o soglasju k povišanju tarife v mestnem avtobusnem prometu (Uradne objave, št. 3/74).
3'	. .
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 38-48/75
Koper, 17. junija 1975	Ptedsednik
MARIO ABRAM, 1. r.
«URADNE OBJAVE«  St. 9 — 20. junija 1975
t
-	daje zborom skupščin mnenja, stališča in predloge za določanje politike in sprejemanje splošnih aktov in ukrepov,
-	sprejema predpise za izvršitev splošnih aktov skupščine, za kate-
SOCIALISTlCNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE KOPER IZVRŠNI SVET
OBRAZLOŽITEV SKLEPA O SOGLASJU K CENAM V MESTNEM AVTOBUSNEM PROMETU
Podjetje „S!avnik" je dne 10. 3. 1975 poslalo zahtevek za spremembo cen v mestnem avtobusnem prometu.
Iz priložene obrazložitve k zahtevku je razvidno, da podjetje utemeljuje svoj predlog s podražitvijo goriva, povišanjem osebnih
dohodkov in drugih stroškov. Podjetje predlaga naslednje cene: s .	sedanja cena	nova cena	s indeks
1. Občasne vožnje			
- za odrasle	1,30	2,00	153,8
- za otroke od 6 do 10 let	0,70	1,00	142,8
2. Mesečne vozovnice			
— za delavce	91,00	91,00	100.0
- za dijake in šolarje			
nad ! 0 let	65.00	65.00-	100,0
- za šolarje izpod 10 let	35,00	35,00	100,0
Kupec mesečne vozovnice ima možnost neomejenega števila potovanj.
Iz prikaza je razvidno, da se cene mesečnih vozoynic ne podražijo. Na ta način naj bi bil standard delavcev in šolarjev s podražitvijo manj prizadet. Predlagano povišanje cen v mestnem avtobusnem prometu je v skladu z medrepubliškim dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1975.
Izvršni svet je na seji dne 16. 5. 1975 obravnaval predlog avtoturističnega podjetja „Slavnik" Koper in predlaga skupščini, da sprejme sklep o soglasju k novim cenam za mestni promet.
Koper, 16. maja 1975	IZVRŠNI SVET
0BČ!NA P!RAN
Na podlagi 388. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 6/74) je skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1975 sprejela
ODLOK
O IZVRŠNEM SVETU OBČINE PIRAN
' ! _
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Izvršni svet skupščine občine Piran (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) je izvršilni organ skupščine občine Piran, ki svojo funkcijo opravlja v okviru z ustavo, zakoni, statutom in drugimi, s splošnimi akti določenimi pravicami in dolžnostmi.
Izvršni svet je odgovoren skupščini občine Piran za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za uresničevanje politike ter izvrševanje odlokov in drugih aktov skupščine občine Piran ter za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov.
Izvršni svet uresničuje svojo odgovornost z izvrševanjem pravic in dolžnosti, ki jih ima po statutu, po tem odloku in po drugih splošnih aktih.
2.	člen
V okviru svoje funkcije izvršni svet:
- skrbi za uresničevanje politike občinske skupščine in izvrševanje zakonov, družbenega plana, proračuna, odlokov, sklepov in drugih aktov občinske skupščine ter predlaga programsko osnovo za delo občinske skupščine,
reje pooblaščen,
-	usklajuje in usmerja ter nadzoruje delo upravnih organov, odpravlja oziroma razveljavlja predpise teh organov, ki so v nasprotju s splošnimi akti skupščine, ter predpise, ki jih je sam izdal,
-	odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi,
-	obravnava poročila predstojnikov upravnih organov o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodijo, ter sprejema ustrezne ukrepe,
-	daje načelna stališča za notranjo organizacijo upravnih organov in soglasje k sistemizaciji delovnih mest v temeljnih upravnih organih,
-	predlaga družbeni plan občine, občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna ter izvršuje proračun občine,
-	,daje mnenja k predlogom ali predlaga ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo,
-	sprejema poslovnik o svojem delu in program dela,
-	ustanavlja in odpravlja občasna delovna in svetovalna telesa za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti,
-	,opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom in občinskim statutom. ,
t?
3.	člen
Izvršni svet opravlja tudi naloge, za katere je pristojna občinska skupščina, ki prenaša pristojnost v skladu s predpisi na izvršni svet:
-	obravnava in proučuje primarno komunalno omrežje in urbanistično dokumentacijo,
-	obravnava zadeve s področja otroškega varstva, šolstva, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zdravstva, daje predloge k programu razvoja teh dejavnosti in predlaga konkretne rešitve,
-	spremlja in predlaga ukrepe za izboljšanje in usmeritev turistične dejavnosti,
-	proučuje gospodarski razvoj v občini in predlaga ukrepe za pospeševanje družbenega dogovarjanja i n samoupravnega sporazu mevanja,
-	predlaga usmeritve gospodarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena,
-	proučuje dejavnosti krajevnih skupnosti in predlaga globalne smernice za njihov celovit razvoj,
-	pospešuje družbeno dogovarjanje, javnost dela in odgovornost v krajevnih skupnostih ter obravnava druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevnih skupnosti,
-	proučuje problematiko s področja notranjih zadev ter sprejema ustrezne zaključke in predloge,
-	odloča o pristopu k družbenim dogovorom,
-	odobrava odpise družbenih obveznosti občanov,
-	odloča o prenosu pravice uporabe nepremičnin od obe ne na krajevne skupnosti ter na prosvetno-kultume, socialno-zdravstvcne in družbenopolitične organizacije in društva,
-	odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin, kadar je ena od pogodbenih strank občina.
4.	člen
Izvršni svet pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami v občini, z organizacijami združenega dela in njihovimi združenji, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami v občini, izvršnim svetom skupščine obalne skupnosti in izvršnimi sveti obalnih in drugih občin, izvršnim svetom SRS ter drugimi republiškimi organi in strokovnimi službami.
Pri svojem delu sc izvršni svet povezuje tudi s strokovnimi in znanstvenimi organizacijami ter s posameznimi družbenimi, strokovnimi in znanstvenimi delavci.
5.	člen
Seje izvršnega sveta so praviloma javne, lahko pa tudi sklene, daje seja tajna, če smatra, da je to potrebno glede na gradivo, ki ga bo na seji obravnaval.
Na seje izvršnega sveta so vabljeni tudi predstavniki tiska in drugih organizacij, ki obveščajo javnost.
Izvršni svet lahko odloči, da pomenijo posamezni podatki ali gradivo, ki jih obravnava, oziroma posamezne odločitve ali stališča, ki
gt. 9-- 20 junija 1975
»URADNE OBJAVE«
103
jih je sprejet, uradna tajnost in niso na razpotago javnosti oziroma bodo na razpolago javnost! šele po preteku določenega časa.
6.	člen
Izvršni svet sprejme poslovnik o svojem delu.
V poslovniku določi izvršni svet skladno z določili tega odloka svojo notranjo organizacijo, način dela in druga za njegovo delo pomembna vprašanja.
f	7. člen
Izvršni svet obvešča zbore občinske skupščine o splošnem stanju glede izvajanja politike in izvrševanja zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine in o svojem delu.
Izvršni svet mora občinski skupščini, posameznim zborom, na njihovo zahtevo dati poročilo o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov občinske -skupščine.
16. člen
Predsednik in člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej občinske skupščine in njenih zborov in v skladu s stališčem izvršnega sveta predstavljati izvršni svet v občinski skupščini, dajati pobude in na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o vprašanjih s področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
17. člen
* Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katerega so odgovorni, in da dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
V skladu s pòslovnikom izvršnega sveta imajo člani izvršnega sveta pravico sodelovati pri delu vsakega telesa izvršnega sveta in izrekati mnenje in predloge o vprašanjih, o katerih se razpravlja.
+	8. člen
Izvršni svet ima svoj pečat.
Pečat je okrogle oblike in ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob okrožnici pa napis v slovenskem in italijanskem jeziku „SR Slovenija**, v drugi vrsti: „Skupščina občine - izvršni svet**, pod grbom pa napis „Piran".
II.	SESTAVA IZVRŠNEGA SVETA TER PRAVICE IN DOLŽNOSTI NJEGOVIH ČLANOV
9.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov in člani.
Izvršni svet ima 13 članov.
10.	člen
Občinska skupščina voli predsednika izvršnega sveta na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva po opravljenem kandidacijskem postopku in člane izvršnega sveta na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in v soglasju z občinsko konferenco SZDL
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta predstojnike temeljnih občinskih upravnih organov in podpredsednike izvršnega sveta.
11.	člen
Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta.
V izvršnem svetu rhora biti zastopana tudi italijanska skupnost.
12.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje seje in jim predseduje, usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi, da se organizira sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami, organizacijami združenega dela in njihovimi združenji ter s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in drugimi organizacijami in institucijami v občini, z izvršnimi sveti drugih občin ter drugimi.
13.	člen
Predsednik izvršnega sveta podpisuje odredbe, smernice, navodila, sklepe in odločbe ter druge akte izvršnega sveta.
14.	člen'
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta ter izvolitev novih.
Razrešitev ali ostavka predsednika izvršnega sveta ali ostavka večine članov izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega izvršnega sveta.
Ce izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta.
15.	člen
Podpredsednik izvršnega sveta, ki ga pooblasti predsednik, nadomešča predsednika v vseh pravicah in dolžnostih v primeru odsotnosti ali daljše zadržanosti.
Eden izmed podpredsednikov izvršnega sveta je zadolžen za skup-na vprašanja občinske uprave, ki ne spadajo v pristojnost posameznih upravnih organov, in je odredbodajalec občinskega proračuna.
18.	člen
Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico in dolžnost zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, od drugih samoupravnih organizacij, krajevnih skupnosti ter od drugih organov, da mu posredujejo podatke in pojasnila o vprašanjih s svojega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke in pojasnila dolžni dajati.
19.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj v pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih aktov, za predlaganje katerih je pristojen ali jih izdaja sam izvršni svet, ter predlagati izvršnemu svetu, da določi stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov.
20.	člen
(e izvršni svet ugotovi, da ne bo mogel izvajati določene politike ali izvrševanje odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja sc predlaga ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drugi splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora občinska skupščina obravnavati.	" ^
(e občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetuje ta dolžan odstopiti.
21.	člen
Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
22.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloči izvršni svet.
III.	NAČIN DELA IZVRŠNEGA SVETA
23.	člen	^
Izvršni svet razpravlja in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
24.	člen
Izvršni svet razpravlja o splošnih in načelnih vprašanjih, ki imajo pomen za izvajanje oziroma za določitev politike na posameznih družbenih področjih in sprejema stališča do takih vprašanj, obravnava in sklepa o predlogih za izdajo odlokov ter o osnutkih in predlogih odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, sprejema splošne in druge akte, za katere je pooblaščen, razpravlja in sklepa o vseh drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti.
25.	člen
Izvršni svet izdaja odredbe, smernice, navodila, sklepe in odločbe, ko je za to pooblaščen.
104
URADNE OBJAVE*
St. 9 — 20. junija 1975
Odredbe izdaja izvršni svet, ko je to potrebno za izvrševanje odtokov občinske skupščine ter zm izvrševanje zveznih in republiških zakonov in uredb, ko je za to pooblaščen.
V mejah zakonskih pooblastil izvršni svet izdaja tudi odločbe o upravnem postopku in druge odločbe.
!V. SVETOVALNA TELESA IZVRŠNEGA SVETA
26.	člen
Izvršni svet lahko ustanovi občasna delovna telesa z namenom, da raziščejo in analizirajo konkretno problematiko ter osnutke predložno izvršnemu svetu.
Občasna delovna telesa vodi predsednik, ki ga imenuje izvršni svet izmed svojih članov, in so praviloma sestavljena iz zunanjih strokovnih sodelavcev.
V.	RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA '
DO UPRAVNIH ORGANOV
27.	člen
Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini, da upravni organi občine Piran vsak na svojem področju izvajajo in zagotavljajo izvajanje politike, ki jo je določila skupščina ter za izvrševanje zakonov, odlokov in drugih predpisov.
Upravni organi občine Piran obveščajo izvršni svet o stanju ter o problematiki na ustreznem področju, na njegovo zahtevo so mu dolini dati podatke, poročila, pojasnila v zadevah s svojega delovnega področja.
28.	člen
Izvršni svet usklajuje delo občinskih upravnih organov in ga usmerja, pri tem obravnava vprašanja, ki posegajo v delovna področja upravnih organov, zavzema stališča in določa smernice za usklajevanje dela upravnih organov.
Upravni organi lahko zahtevajo od izvršnega sveta, da obravnava in zavzema stališča o posameznih vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, odlokov in drugih predpisov, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov ali drugih predpisov oziroma ukrepov.
29.	člen
Izvršni svet skrbi, da delajo upravni organi občine Piran racionalno in učinkovito, da so jim v ta namen na razpolago ustrezna tehnična in druga materialna sredstva, kakor tudi, da uporabljajo pri svojem delu sodobne delovne metode.
VI.	RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA DO SKUPŠČINE OBČINE PIRAN
30.	člen
Izvršni svet predlaga občinski skupščini izdajo odlokov in drugih splošnih aktov ter ji poroča o izvajanju določene politike, o stanju in razvoju na vseh področjih družbenega življenja ter o izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela občinska skupščina.
31.	člen
Izvršni svet je dolžan dajati odgovore in pojasnila na vprašanja, ki jih postavljajo posamezni delegati in druga telesa občinske skupščine.
VII.	RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA
DO IZVRŠILNIH ORGANOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
32.	člen
Razmerje izvršnega sveta do samoupravnih interesnih skupnosti temelji na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja.
Izvršni svet in izvršni organ samoupravne interesne skupnosti sodelujeta pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti, pri zbiranju in ob-
delavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike ter usmerjanju dela strokovnih služb na ustreznih področjih.
Samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, sodelujejo s svojimi predstavniki pri delu v svetovalnih in drugih delovnih telesih izvršnega sveta, ko se obravnava zadevno problematiko.
33.	člen r
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja del^ izvršnih organov samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine Piran ter jim posreduje svoja stališča, predloge, mnenja in pripombe glede izvajanja odlokov in politike, ki jo je za ustrezno področje sprejela in določila občinska skupščina.
34.	člen
Izvršni organi samoupravnih interesnih skupnosti morajo dajati izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede izvajanja odlokov in politike, določene v občinski skupščini.
Samoupravne interesne skupnosti, ki na podlagi statuta enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine sprejemajo odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja, morajo dajati izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede tistih zadev posebnega družbenega pomena, ki jih opravljajo samostojno in glede izvajanja odlokov in politike, določene v občinski skupščini.
3$. člen
Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, ki opravlja določeno dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi tega vprašanja.
36.	člen
Ce izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih iz prejšnjega člena bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom ali odlokom določene dejavnosti ali so na drug način oškodovani družbeni interesi, predlaga občinski skupščini, da uporabi zoper nje začasne ukrepe.
VIII.	SEKRETAR IZVRŠNEGA SVETA
37.	člen
Izvršni svet ima sekretarja, ki ga imenuje in razrešuje izvršni svet.
38.	člen
i Sekretar izvršnega sveta pomaga predsedniku pri pripravljanju sej izvršnega sveta in skrbi, da so pripravljena gradiva za seje. skrbi za tehnično usklajenost dela in opravlja druga opravila v zvezi z organizacijo dela v izvršnem svetu, ki mu jih poveri izvršni svet ali predsednik izvršnega sveta.
39.	člen
Sekretar izvršnega sveta je svetovalec zà krajevne skupnosti.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prenosu nekaterih zadev iz delovnega področja skupščine občine Piran v delovno področje izvršnega sveta (Uradne objave, št. 18/74).
41.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št. 020-7/75
Piran, 28. aprila 1975	Predsednik
IVAN BAŽEf, 1. r