Štajerski TEDNIK Kronika Ptuj z Vrtovi pod zidom Parka spominov spominjajo na odlagališče smeti torek, 26. 4. 2022 COLOR CMYK stran 1 Aktualno Žetale z Župan Anton Butolen: »Vetrne elektrarne Rogatec ne bo!«  Stran 24  Stran 3 Letnik LXXV z št. 32 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Ptuj, torek, k 26 26. aprila il 2022 Spodnje Podravje, Slovenija z Državnozborske volitve 2022: zaušnica Janševi politiki Regija ima štiri poslance, med njimi Trdobojca Volitve 24. aprila so radikalno zarezale v slovenski politični prostor. Pred vrati državnega zbora (DZ) je ostalo pet dosedanjih parlamentarnih strank.O rezultatu letošnjih parlamentarnih volitev se kot zgodovinskem govori iz več pogledov, po volilni udeležbi, visokem rezultatu, ki ga je doseglo Gibanje Svoboda, in majhnem številu strank (pet), ki so vstopile v parlament. Več na strani 2. Podravje Podlehnik z Občina razmišlja o ustanovitvi javnega zavoda za turizem  Stran 5 Gospodarstvo Slovenija z Zasoljeno dragi rabljeni avti gredo za med  Stran 6 Kmetijstvo Središče ob Dravi z Črno zlato tudi na Japonsko?  Stran 8 Črna kronika Foto: Črtomir Goznik Podravje z Velikonočni vikend: šest poškodb pri pokanju s karbidom  Stran 24 Šport Nogomet z Najboljša domača predstava Drave v sezoni Srednješolsko izobraževanje z Bodo novozgrajeno »kolesarko« čez tri leta razkopali? V jeseni brez prvega letnika programov za kmetijskega tehnika in varilca 14 torkova izdaja  Stran Ptuj z  Stran 3  Stran 9 V središču z Množična raba e-vozil – ena izmed iluzij zelene transformacije  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK torek, 26. 4. 2022 COLOR CMYK stran 2 Aktualno 2 torek z 26. aprila 2022 Spodnje Podravje, Slovenija z Državnozborske volitve 2022: zaušnica Janševi politiki Jankovića in Goloba je politično ustoličil Janša Regija ima štiri poslance, med njimi Trdobojca Volitve 24. aprila so radikalno zarezale v slovenski politični prostor. Pred vrati državnega zbora (DZ) je ostalo pet parlamentarnih strank: Desus, ki je bil stalnica v parlamentu, SaB, Konkretno (prej SMC), LMŠ, ki je oddelala le en mandat, in Jelinčičeva SNS. O rezultatu letošnjih parlamentarnih volitev se kot zgodovinskem govori iz več pogledov, po volilni udeležbi, visokem rezultatu, ki ga je doseglo Gibanje Svoboda, in majhnem številu strank (pet), ki so vstopile v parlament. Mesto v parlamentu je ohranila približno tretjina dosedanjih poslancev (28). Stranke, ki so ostale pred vrati parlamenta, razočaranja ne skrivajo. Spodnje Podravje je imelo v minulem sklicu rekordno število poslancev – šest, polovica jih je bila iz Ormoža. To so bili Aljaž Kovačič (LMŠ), Mojca Žnidarič (Konkretno) in Jani Ivanuša (SNS). Nobenemu izmed njih ni uspela ponovno izvolitev, pred vrati DZ so ostale tudi vse njihove stranke. V občinah Dravskega in Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric, ki veljajo za tradicionalno trdnjavo SDS, saj se skoraj ne more zgoditi, da SDSov kandidat v tem okolju na državnozborskih volitvah ne bi bil izvoljen, so volivci vnovičen mandat zaupali Suzani Lep Šimenko in Jožefu Lenartu. Lep Šimenkova začenja svoj tretji poslanski mandat, Lenart drugega. SDS je novega poslanca dobila še v Ormožu. Ptujčani v DZ pošiljajo Dejana Zavca, ki se je za mesto poslanca potegoval na listi Gibanja Svoboda. V hramu demokracije bo zamenjal dosedanjega poslanca Levice Boštjana Koražijo. Mandati strank, izvoljenih na volitvah v državni zbor Volivci Janši in ekipi izstavili račun Suverena izvolitev še enega novega obraza je po mnenju številnih nedvoumni dokaz, da ljudje starih praks slovenske državnozborske politike, zlasti razdeljenosti, žalitev, obtoževanj in nenehnega vračanja v preteklost, ne podpirajo. Tudi arogantno vedenje, kot so ga znali uprizoriti predsednik vlade in nekateri njegovi ministri, denimo Hojs, Vizjak, Počivalšek, je pogled volivcev usmerilo k politični konkurenci. Janši in ekipi je bil izstavljen račun za nerazumljivo grobe prakse, ki so se jih posluževali v dveh letih vladanja. Očitno ljudje niso pozabili na vodni top, pisanje plačilnih nalogov in vrsto drugih bolečih ukrepov, s katerimi so razganjali protestnike, dolgotrajno zaprtje šol, policijsko uro in omejitev gibanja na občine. Tudi propaganda „Gradimo Sloveni- Volitve Svoboda 2022* 41 2018 2014 2011 2008 - SDS 27 25 21 26 28 SD 7 10 6 10 29 SMC 10 36 - LMŠ 13 - Levica 5 9 6 - NSi 8 7 5 4 - Desus SaB ** 5 5 10 4 6 28 7 - SNS 4 5 SLS 6 5 Vir: DVK, za 2022 so rezultati začasni (*) ** Leta 2011 Pozitivna Slovenija Kandidati z največ glasovi v Spodnjem Podravju, volitve 24. 4. 2022 Jožef Lenart, SDS Suzana Lep Šimenko, SDS Dejan Zavec, Svoboda Milica Grabar, Svoboda Bernarda Jurič, Svoboda Andrej Kosi, SDS Nuša Vrabl Ferenčič, SDS Damjan Rajh, Svoboda 4.899 4.293 3.749 3.742 3.248 2.875 2.818 2.160 Foto: ČG Aleksandri Pivec in Andreju Čušu vrnitev v državnozborsko politiko ni uspela. Ormožani so Pivčevi namenili 649 glasov, Čuš jih je v občinah Markovci, Dornava, Gorišnica in Slovenskih goricah zbral 1.134. jo“ in čivkanje na Twitterju očitno nista dala rezultata, v katerega so vladajoči verjeli. Vir: DVK, začasni rezultati Od leta 2011 serija novih obrazov Foto: ČG Podeželski del Spodnjega Podravja (Dravsko, Ptujsko polje, Slovenske gorice, Haloze, Ormoško in Lenarško območje), ob njem pa še del Posotelja, Dolenjske in Koroške ter Idrijsko, so najbolj naklonjeni stranki SDS, kažejo neuradni rezultati državne volilne komisije po volilnih okrajih. V vseh ostalih regijah oziroma volilnih okrajih, tudi v mestu Ptuj, je večino glasov prejelo Gibanje Svoboda. Volivce je ponovno prepričala stranka novega obraza. Prvič je to bilo na predčasnih volitvah 2011, ko je zmagala Jankovićeva Pozitivna Slovenija, ki je zdržala le en mandat, njena „naslednica“ SaB pa se je v nedeljo tudi poslovila iz parlamenta. Na volitvah 2014 je suvereno, podobno kot sedaj Svoboda, slavila Stranka Mira Cerarja (SMC). Cerar je v državnozborski politiki zdržal samo šest let, potem se je umaknil. Nazadnje se je stranka preimenovala v Konkretno, vodi jo Zdravko Počivalšek, ki pa niti povezan v koalicijo Povežimo Slovenijo Primerjava prejetih glasov na volitvah 2018 in 2022, aktualni poslanci Poslanec Jožef Lenart Suzana Lep Šimenko Aljaž Kovačič Mojca Žnidarič Jani Ivanuša Boštjan Koražija 2018 3.406 3.265 954 805 743 782 2022* 4.899 4.293 425 636 420 475 Vir: DVK, za 2022 so rezultati začasni (*) ni uspel prepričati volivcev, da bi mu oziroma jim zaupali vnovičen mandat. Na volitvah 2018 so režiserji politike novih obrazov stavili na Listo Marjana Šarca (LMŠ), a ta ni prinesla zmage in udobne večine. Mandat je zaznamovala izjemna razdrobljenost poslanskih glasov. Šarec je sicer sestavil vlado, vendar je imel rok za potrjevanje odločitev v državnem zboru pre- malo. Zato se je odločil za odstop. Računal je na predčasne volitve, kar se je pokazalo za izredno naivno, saj se poslanci in stranke, ki so bili v parlamentu, sredi mandata funkcijam (in plačam) pač niso želeli odreči. Tako je nastala nova koalicija pod vodstvom Janeza Janše, ki je mandat izpeljala do konca. V tem obdobju je bilo politično dogajanje zelo turbulentno. Politično pot Roberta Goloba, ki mu je na nedeljskih volitvah z več kot 400.000 glasovi uspel domet zgodovinskega značaja, se primerja z Zoranom Jankovićem. Obema je politika spodnesla menedžersko funkcijo, Jankoviću v Mercatorju, Golobu v Gen I. Poraz v gospodarstvu jima je dal krila v politiki. Na nek način bi kot botra začetka njune politične kariere lahko imenovali kar Janeza Janšo, saj je vladajoča politika pod njegovo taktirko Goloba na vrhu Gen I odrezala neposredno (kot lastnica podjetja), Jankovića v Mercatorju leta 2006 pa po mnenju poznavalcev tedanjega političnega in gospodarskega okolja menda posredno. Ko je predsednik SDS spomladi 2020 prevzel vodenje države, je leva stran izgubljeno tavala v temi z iskanjem prepričljivega obraza, ki bi znal in zmogel mobilizirati volilno telo. Vsi poskusi s konstruktivno nezaupnico in iskanjem novega mandatarja (Jože P. Damjan, Karl Erjavec) so se izjalovili. Za „rešitev“ novega obraza na levici so nato dejansko poskrbeli Janševi, ko Golobu lani jeseni niso podaljšali menedžerskega mandata. Danes verjetno razumejo, da pol leta pred volitvami to ni bila modra poteza. Čeprav so pred tem že poleti pogrnili na referendumu o vodah, so jeseni s svojo rušilno politiko nadaljevali, ki pa je bila (dokaz je Golob) strel v koleno, ki je med drugim vodil v poraz na volitvah. Volilna udeležba Leto volitev 2022* 2018 2014 2011 2008 Udeležba (%) 69,70 52,60 51,73 65,60 63,10 Vir: DVK, za 2022 so rezultati začasni (*) Opozicija se je brezglavo zaganjala v iskanje potrebnih 46 glasov večine, tudi s poslanskimi prestopi, da bi Janšo in ekipo zrušili. Janša je medtem s koalicijskima strankama ter podporo Jelinčiča in nekaterih Desusovih glasov mandat izpeljal do konca, a njihov avtoritarno voden način vladanja s pogosto žaljivo komunikacijo volivcev očitno ni prepričal. Nova vlada v manj kot mesecu dni 6SRåWRYDQLREĀDQNHLQREĀDQL REGQHYXXSRUDSURWLRNXSDWRUMXLQSUD]QLNXGHOD LVNUHQRĀHVWLWDPLQYDELPQDRVUHGQMLVORYHVQRVWL SURVODYRREGQHYXXSRUDSURWLRNXSDWRUMX 27. 4. 2022, ob 10. uri SUHGXSUDYQR]JUDGER3RNUDMLQVNHJDPX]HMD3WXM2UPRçLQ SURVODYRRESUD]QLNXGHOD 30. 4. 2022, ob 19.30 QDSDUNLULåĀHSRG3WXMVNLPJUDGRP 3UD]QXMPRSRQRVQR 1 åN * Må N 1XåND*DMåHN çXSDQMD0HVWQHREĀLQH3WXM Foto: ČG Spodnje Podravje bodo v državnem zboru zastopali dva dosedanja in dva nova poslanca. Novinca sta Dejan Zavec (Svoboda) in Andrej Kosi (SDS), stara-nova poslanca sta Suzana Lep Šimenko in Jožef Lenart, oba SDS. Robert Golob je po zmagi v nedeljo zvečer napovedal politiko hitrih korakov. Omenil je koalicijsko sodelovanje s stranko SD, vrata ima odprta tudi Levica. Prvi pogovori o oblikovanju vladne koalicije bodo stekli že v prihodnjih dneh, sestavo vlade pričakuje v čim krajšem času. „Ukrepali bomo hitro in odločno. Situacija v Sloveniji in v svetu je preveč zahtevna, da bi si lahko privoščili dva ali tri mesece čakanja s prvimi ukrepi.“ Zmagovalec volitev je poudaril, da se bo morala vlada osredotočiti na tri ukrepe: spremembo zakonodaje v sodelovanju s civilno družbo, pripravo na ponoven izbruh covida jeseni in pripravo na jesensko energetsko draginjo. Mojca Zemljarič torek, 26. 4. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK Aktualno torek z 26. aprila 2022 stran 3 3 Žetale z Preobrat zaradi odnosa DEM in države Ptuj z Gradnja kanalizacije v Pacinju odpira številna vprašanja Župan Butolen: »Vetrne elektrarne Rogatec ne bo!« Bodo novozgrajeno »kolesarko« čez tri leta razkopali? Znano je, da Dravske elektrarne Maribor (DEM) na območju Rogatca in Žetal načrtujejo postavitev šestih vetrnic. Toda žetalski župan Anton Butolen pravi: »Glede na ignorantski odnos države in dravskih elektrarn do lokalne skupnosti in lokalnega prebivalstva, ki je bilo kot eno redkih v državi pripravljeno sprejeti naložbo v vetrno elektrarno v svojem okolju, je jasno, da Vetrne elektrarne Rogatec ne bo.« Pred tremi leti je žetalske občinske svetnike z izgradnjo šestih vetrnic na območju Maclja seznanil takratni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Andrej Tumpej. Svetnike je prepričal z obljubo o sprotnem obveščanju lokalne skupnosti ter temeljitimi analizami o vplivih na okolje, zdravje ljudi, na podzemne in površinske vode, varstvu narave in krajinskih značilnostih … »Obravnavali in analizirali bomo tudi vse druge vplive, ki se ob umeščanju objektov v prostor, ob njihovi gradnji ter v času obratovanja pojavijo – vsaj tako skrbno kot mora to narediti vsak med nami, ko se odloči za gradnjo hiše, v kateri kasneje biva. Rezultate opravljenih študij, ki pa bodo vzele svoj čas – pričakujemo, da bodo v celoti zaključene v dobrem letu dni – bomo delili z lokalno skupnostjo in vsemi zainteresiranimi javnostmi,« so zagotovili oktobra 2020 v DEM. Do danes lokalna skupnost ni bila obveščena o nobenih izsledkih. Še več. V tem vmesnem času se je infrastrukturno ministrstvo lotilo priprave Uredbe o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo za veter in pozvalo občine, da podajo pripombe. »Da bi v občini lahko podali korektne pripombe, smo potrebovali podatek Ker v času prijave na razpis niso imeli pravnomočnega gradbenega dovoljenja za del kanalizacije, ki naj bi jo v sklopu skupne investicije gradili v Pacinju, so to naselje izločili iz projekta. Zdaj so dovoljenje pridobili in projekt pripeljali tako daleč, da za izvedbo potrebujejo »le« še denar, pri čemer računajo predvsem na evropska sredstva. A okrog tega, kako in kdaj je planirana izvedba, imajo številni svetniki precej pomislekov. »Kanalizacijo v Pacinju naj bi gradili v letih 2025 in 2026. Tam naj bi prej delali tudi kolesarske poti, 400 metrov. Če prav razumem, bomo potem na enaki trasi spet kopali za kanalizacijo? To je dvojno delo. Ne vem, ali je to sploh enak ali drugi projekt. Mi lahko kdo razloži, kaj delamo? Kanalizacija, ki gre proti Podvincem, je 700 metrov od prvega priključka, na katerega bi se lahko priključili. Ta projekt se je podražil na 1,2 milijona. Sam osebno sem občane v Pacinju prosil za podpise, kanalizacija naj bi šla mimo igrišča skozi gozd in iz Kicarja proti Podvincem. To, kako je zdaj vse skupaj zastavljeno, je zame zgrešeno,« je bil oster ptujski podžupan in mestni svetnik Marjan Kolarič. Projekt, ki so ga potrjevali na aprilski seji MO Ptuj, zajema izgradnjo komunalne infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadne vode. Denarja za to investicijo še sicer ni zagotovljenega, upajo na evropska sredstva, zato so, kot je pojasnila ptujska županja Nuška Gajšek, dokumentacijo pripravili do faze »ready to go«: »Večina stvari pa se rešuje ob sami izvedbi na terenu.« Bi lahko projekt pocenili, če ne bi projektirali iz »spalnice«? Kolariča pojasnila županje in strokovnih služb niso prepričala, vztrajal je, da bi lahko bil projekt drugače zastavljen in posledično Foto: ČG Okrog projekta izgradnje kanalizacije v Pacinju oziroma načina, kako je projektiran in kdaj ter po kateri trasi je planirana izvedba, je bilo kar precej pomislekov. cenejši: »Vemo, da projektanti projektirajo doma iz spalnice, ne pa na terenu!« Če bi štiri hiše priključili na drugi vod, kjer kanalizacijo že gradijo, bi po njegovem dosegli bistveno nižjo ceno tega projekta v Pacinju. »Nismo jih mogli priključiti, ker niso bile del projekta in ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Šele zdaj ga imamo v rokah. Še vedno ga lahko spreminjamo, če bomo ugotovili, da bi bilo kje bolje drugače izpeljati zadeve,« je pojasnjevala Gajškova. Pomisleke, podobne Kolaričevim, je izrazil tudi Alen Iljevec. Nesmiselna in nesprejemljiva se mu zdi misel, da bi kolesarsko stezo gradili, čez tri leta pa razkopavali: »To so res nepotrebni stroški. Bo kanalizacija tekla vzporedno ali po tem asfaltu, ki ga bomo zdaj delali?« Po pojasnilu županje bodo kanalizacijo delali vzporedno, ob kolesarski stezi, je pa priznala, da sredstva za to še niso zagotovljena. Priključili bodo 55 objektov. Ko bo denar ... Obravnavano območje zajema aglomeracijo, kjer se javno kanalizacijsko omrežje gradi v okviru projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave. »Dimenzionirano je tako, da je sposobno odvesti komunalne odpadne vode do obstoječe centralne čistilne naprave (CČN) na Ptuju, ki je dimenzionirana tako, da bo te odpadne vode lahko sprejela,« so pojasnili na ptujski občini. Ocenjena vrednost investicije znaša 1.202.600 evrov, izvedli naj bi jo do leta 2026. Predvidevajo izgradnjo kanalizacije v skupni dolžini 3,1 kilometra, priključilo pa bi se 55 objektov. Zaradi konfiguracije terena bo potrebna tudi izvedba črpališča, ki bo prečrpavalo odpadne vode v smeri Sp. Velovlek. Dženana Kmetec Ptuj, Ormož z Kam k sodniku za prekrške Mojca Vtič Svetniki so pred leti podprli izgradnjo vetrnic, župan Butolen sedaj podporo umika. (Fotografija je simbolična.) o načrtovani letni proizvodnji v bodoči elektrarni. Na žalost novo vodstvo dravskih elektrarn z nami ne želi več komunicirati in odgovora na zastavljeno vprašanje nismo dobili, zato tudi pripomb na Uredbo nismo mogli podati,« je pojasnil župan. Dodati je treba, da je bilo novo vodstvo imenovano konec lanskega leta, Andreja Tumpeja sta nadomestila Aleksander Brunčko in Damjan Seme. V dravskih elektrarnah očitke župana zavračajo. Pojasnili so, da z občino Žetale komunicirajo proaktivno, torej ko so kakšne novosti, ki pa jih v zadnjem obdobju ni bilo, in reaktivno, ko so konec januarja odgovorili na vprašanje občine. »Menimo, da so besede neosnovane,« so še dejali. Na vprašanje o izsledkih študij pa so odgovorili, da te še niso zaključene. Župan umaknil podporo projektu Zelena agenda, vlaganje v obnovljive vire energije, ki je že zapisana v vseh razvojnih dokumentih tako EU kot Slovenije, je v obdobju, ko se soočamo z dodatno energetsko krizo zaradi vojne v Ukrajini, še posebej pomembna. Velika razvojna priložnost, ki je v Sloveniji popolnoma neizkoriščena, je zagotovo vetrna energija. Vzrok za neizkoriščenost vetrnega potenciala je v večini v nasprotovanju okoljevarstvenikov in lokalnega prebivalstva. Vsaj v javnosti so vzroki običajno tako prikazani. A zakaj je nasprotovanje javnosti v Sloveniji tako veliko in zakaj žetalski župan umika podporo gradnji vetrnic na Maclju? »Če se poglobimo v razloge, je vzrok največkrat birokratski in ignorantski odnos državnih organov in investitorjev do lokalnega okolja, v katerem bi vetrne elektrarne bile umeščene. Sicer pa si od same Uredbe naša občine ne obeta ravno veliko. Bolj smo pričakovali, da bodo na posameznih ministrstvih prisluhnili našim argumentom in nam omogočili kandidaturo z nekaj za nas pomembnimi projekti, na evropska sredstva. Žal se to ni zgodilo,« je povedal in dodal, da se zaupanje hitro izgubi, težko pa si ga je povrniti. Mojca Vtič Obravnave na Ptuju in v Ormožu Ptujsko sodno okrožje je reorganiziralo delo oddelka za prekrške. Medtem ko je v javnosti zaokrožilo, da naj bi se oddelek za prekrške v Ormožu zapiral, je vodstvo sodišča to informacijo zanikalo. Povedali so, da so z aprilom res ustanovili enotni oddelek za prekrške s sedežem na Okrajnem sodišču na Ptuju, a se zadeve, ki sodijo v ormoško krajevno pristojnost, še vedno obravnavajo na Okrajnem sodišču v Ormožu. V celotnem lanskem letu je Okrajno sodišče v Ormožu prejelo 266 pomembnejših prekrškovnih zadev, okrajno na Ptuju pa 1001. Sodišče v Ormožu ima za obravnavo prekrškov eno sodnico in sodišče na Ptuju dve. „Na oddelku v pretežni meri obravnavamo prekrške, ki sodijo v pristojnost okrajnega sodišča in se nanašajo na kršitve cestnoprometnih predpisov, kršitve javnega reda in miru ter kršitve predpisov s področja dela na črno, kršitve de- lovne zakonodaje, davčnih predpisov in podobno,“ je o vsebini primerov, ki jih obravnava oddelek za prekrške, povedala predsednica Okrožnega sodišča na Ptuju Albina Hrnec Pečnik. MZ Štajerski TEDNIK torek, 26. 4. 2022 COLOR CMYK stran 4 Podravje 4 torek z 26. aprila 2022 Središče ob Dravi z ZD Ormož zagotovil zdravnico Gorišnica z Obnova vaško-gasilskega doma pri koncu Ambulanta družinske medicine odprta vse dni v tednu Za celovito obnovo doma 380.000 evrov Dolgoletna želja o delovanju ambulante družinske medicine vse dni v tednu v občini Središče ob Dravi se bo, kot kaže, z majem le uresničila. Kot je znano, so v Središču več let nezadovoljni s prisotnostjo zdravnika v tamkajšnji splošni ambulanti. Do leta 2009 je bil prisoten vse dni tednu, vse od takrat pa dvakrat oz. trikrat tedensko, saj ZD Ormož polne prisotnosti zdravnika zaradi kadrovske stiske ni mogel zagotoviti. Da bi ambulanta vendarle delovala vse dni v tednu, je vodstvo občine še do nedavnega razmišljalo celo o podelitvi koncesije. Toda to očitno ne bo potrebno. Direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domajnko je namreč sporočila, da bodo s 3. majem zagotovili polno delovanje ambulante, od ponedeljka do petka. Poleg sedanjega zdravnika Ivana Meška bo namreč začela delati nova družinska zdravnica Željka Igrec Blagus. V središki ambulanti Foto: MH Poleg sedanjega zdravnika Ivana Meška v središko ambulanto prihaja nova zdravnica Željka Igrec Blagus. bo prisotna v torek in četrtek dopoldan (v sredo dopoldan pa v ZD Ormož z namenom vključevanja v dnevno urgenco), preostale dni pa bo tako kot doslej dosedanji zdravnik Ivan Meško (ob ponedeljkih in petkih dopoldan, v sredo popoldan). Direktorica ob tem še poziva k opredeljevanju pacientov k zdravnici. Župan Jurij Borko je ob novici izrazil zadovoljstvo. Kot je dejal, upa, da bo res tako ter da bo zdravnica pridobila zadostno število pacientov. S polnim delovanjem ambulante bodo zdravstvene storitve dostopnejše, vsakodnevna prisotnost zdravnika pa bo mnogim občanom olajšala življenje, je še dodal. Monika Horvat Občina Gorišnica je v lanskem letu za sanacijo vaško-gasilskega doma v Forminu namenila 250.000 evrov. Letos so v proračunu zagotovili še dodatnih 130.000 evrov, ki jih bodo med drugim porabili za nakup kuhinjske opreme in ureditev zunanjih površin. Gre za objekt, ki je bil nujno potreben obnove. Tako notranjost kot zunanjost doma sta po 36 letih uporabe dotrajali, vse večje težave so bile tudi z ogrevanjem prostorov. Da je bila sanacija več kot upravičena, pa priča tudi dejstvo, da se v prostorih vaško-gasilskega doma skozi vse leto vrstijo številne prireditve. Dvorano je možno najeti za različna slavja in dogodke. Kot je izpostavil Stanko Rižnar, predsednik PGD Formin, so skoraj vsi vikendi do oktobra letos zasedeni. »Naš vaško-gasilski dom je res na odlični lokaciji, vstran od ceste, v neposredni bližini je igrišče, tudi cene najema niso pretirane, zato je zanimanje tako med domačini kot ljudmi od drugod zelo veliko,« je izpostavil Rižnar in dodal, da bodo letos najverjetneje cene najema nekoliko zvišali. Za domačine je trenutna cena 50 evrov na dan, za vse ostale pa 80 evrov, k temu je seveda treba prišteti še stroške. Zadnji dve leti je imelo društvo na tem področju precejšen izpad dohodka. Zaradi epidemije druženja niso bila dovoljena, kar je posledično vplivalo tudi na to, da je dvorana v Forminu samevala. Napovedi za letošnje leto so torej zelo dobre, vračajo se tudi tradicionalni dogodki v organizaciji PGD Formin. Forminski gasilci namreč ne skrbijo samo za požarno varnost, ampak so tudi gonilna sila kulturnega in družabnega življenja na vasi. Ob prvomajskih praznikih bodo znova, kot že tradicionalno, postavili majsko drevo, tudi srečanje vaščanov se po dveh letih vrača v kraj, pa trgatev gasilskih Foto: EK Nova podoba vaško-gasilskega doma Formin brajd in prireditve ob koncu leta. Junija bodo organizirali občinsko gasilsko tekmovanje Gasilske zveze Gorišnica. Svečano odprtje objekta še letos Ker se bo letos do poletja zaključila celovita obnova vaško-gasilskega doma, bodo na seznam dogodkov dodali tudi svečano odprtje objekta. Kdaj naj bi se to zgodilo in na kakšen način, trenutno še ni znano. Obnovitvena dela so v notranjosti že v celoti zaključena, manjkata samo še novi oder in oprema za kuhinjo. Prve gradbene posege so začeli že v letu 2020, ko so notranje prostore v celoti izpraznili, tudi s pomočjo prostovoljnega dela gasilcev in vaščanov. Izvedbo investicije je nato v celoti prevzela občina Gorišnica, ki je tudi lastnica dvorane in sanitarij, gasilci pa imajo v lasti dve garaži. V njih so parkirana vsa vozila, s katerimi opravljajo svoje delo: gasilska prikolica z orodjem (2015), gasilsko vozilo za prevoz moštva (2014) in GVC 16/25 (1989). Po oceni Rižnarja so vsa vozila v dobrem tehničnem stanju, le gasilsko vozilo s cisterno je nekoliko zastarelo, zato že razmišljajo o nabavi novega. V društvu so zadovoljni tudi z zaščitno opremo – gasilskih oblek je dovolj, stare pa so zamenjali z novimi. V PGD Formin je sicer včlanjenih 181 vaščanov, od tega je 24 pionir- Dornava z Občinske ceste Trnovska vas z Vse več gospodinjstev vključenih v odvoz odpadkov Nova kategorizacija Lani zbrali skoraj šest ton več Svetniki občine Dornava so na zadnji seji med drugim potrjevali novelacijo odloka o kategorizaciji občinskih cest. Dolžina lokalnih cest ostaja približno enaka kot doslej (28 km), medtem ko se je dolžina kategoriziranih javnih poti povečala za 5,6 kilometra, z dosedanjih 40,5 na 46 kilometrov. Spremembe so na 91 cestnih odsekih. Med drugim so kategorizirali novozgrajene ceste ob železniški progi, za nekatere odseke so uskladili kategorizacijo z dejanskim stanjem v naravi, za sto metrov so skrajšali tudi cesto za dvorcem Dornava, mimo oranžerije. Župan Janko Merc je pojasnil, da ta cesta posestvo preseka na polovico. Ker so v dvorcu predvidena Foto: MZ Cesta za oranžerijo dornavskega dvorca ni več kategorizirana kot javna pot. dela, bi ga bilo smotrno obdelovati kor zaključeno celoto, zato so s posestva umaknili občinsko javno pot. Župan je v razpravi na seji občinskega sveta dejal, da obstajajo druge možnosti dovoznih cest do dvorca in se bo morda katera od njih v prihodnje realizirala. Dominik Kukovec je povprašal še za odsek ceste, ki so ga skrajšali v Lasigovcih, druge razprave pa med svetniki ni bilo. Odlok in s tem novo kategorizacijo občinskih cest je svetniški zbor potrdil brez pripomb. Pozitivno mnenje na pripravljeni odlok je podala tudi Direkcija RS za infrastrukturo. MZ Občani Trnovske vasi vse bolj ločujejo odpadke, zato so posode za mešane komunalne odpadke manj polne kot v preteklih letih. Po podatkih koncesionarja Čisto mesto Ptuj je bilo lani v organiziran odvoz odpadkov od skupno 473 vključenih 411 gospodinjstev. Stopnja vključenosti narašča, a je treba tudi dodati, da, da je v tem času nekoliko naraslo število prebivalcev. Po besedah Saša Kodriča iz Čistega mesta Ptuj so v 2021 v gospodinjstvih Trnovske vase skupaj zbrali dobrih 265 ton vseh odpadkov, kar je za 5,8 tone več kot v 2020. Večja je razlika s predkoronskim letom 2019, saj so občani takrat zbrali skoraj 47 ton manj odpadkov kot lani. Zmanjšala se je količina mešanih komunalnih odpadkov, kar dokazuje, da ljudje več ločujejo: v 2021 so jih zbrali skoraj 100 ton, kar je v primerjavi z letom 2020 slabe tri tone manj. Za dobrih 25 % se je zmanjšala količina papirja in papirne embalaže, za 3,6 % pa je bilo manj tudi kosovnih odpadkov. Vseh ostalih odpadkov so v Trnovski vasi gospodinjstva »pridelala« več kot v letu poprej: za dobrih 153 % več so zbrali odpadnega tekstila, za skoraj 74 % več nevarnih odpadkov, za 32 % več pa tudi steklene embalaže. Lanska količina zbranih odpadkov iz go- spodinjstev je znašala 193 kilogramov na prebivalca, kar je za slabe tri kilograme na prebivalca več kot v 2020. Cena dejansko odvisna od ločevanja V Trnovski vasi ima Čisto mesto Ptuj enega od šestih zbirnih centrov. Tudi tam so lani beležili več količin zbranih odpadkov, in sicer so skupaj tehtali 159 ton, kar je za 94 ton več kot predlani. Drastično je poskočila količina zbranih kovin: lani jih je bilo za dobrih 27 ton, kar predstavlja 1643-odstotno povečanje v primerjavi z 2020, ko so občani v zbirni center pripeljali »le« za poldrugo tono kovin. Ptujski koncesionar se zavzema za strategijo »nič odpadkov«. Trnovska svetnica Andreja Krajnc je Kodriču predlagala, da v svoji promocijski kampanji za več ločevanja odpadkov bolj poudarijo vidik nižjih stroškov Foto: EK Stanko Rižnar je predsednik PGD Formin že 24 let. jev, 18 mladincev, šest gasilcev pripravnikov in 26 operativnih članov. »Znova nam je uspelo v naše vrste pritegniti mlade, ki jih veseli gasilstvo, zato se za prihodnost gasilstva v naši vasi ni bati,« je izpostavil Rižnar. V Forminu je tradicija gasilstva že izjemno dolga, društvo je bilo ustanovljeno pred 86 leti. Estera Korošec na položnicah. »Ko bodo ljudje razumeli, da je od tega, koliko bodo ločevali, odvisna cena komunalne storitve, bodo po moje tudi veliko bolj zagreti za ločevanje.« Strinjali so se, da se tej temi posvetijo v prihodnji številki občinskega glasila, nekaj prostora pa bo dobila tudi na občinski spletni strani. »Še zmeraj poslušamo ljudi, ki se sprašujejo, zakaj neki bi ločevali odpadke, saj se to na položnicah nič ne pozna, le delo opravijo namesto komunalcev. Toda cena se dejansko lahko zniža, a le, če bo k temu pristopilo čimveč občanov v vseh 11 občinah, v katerih izvajamo odvoz odpadkov. Ceno namreč oblikujemo skupaj za vse, torej veliko vlogo odigra solidarnost,« je še dejal Kodrič. Senka Dreu Foto: SD V trnovski zbirni center so občani lani pripeljali 94 ton ali 146 % več kot predlani. Rekordno, za 1.643 %, se je povečala zbrana količina kovin. torek, 26. 4. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 5 Podravje torek z 26. aprila 2022 5 Podlehnik z Občina razmišlja o ustanovitvi javnega zavoda za turizem Korak bližje k ureditvi haloškega vodnega bisera Občina Podlehnik si že dlje časa prizadeva za ureditev športno-turističnega območja ob ribniku Dežno ter s tem za oživitev tega vodnega haloškega bisera. Osrednja težava je lastništvo zemljišč ob ribniku, ki je v rokah treh zasebnikov in lastnika gostinskega objekta Stanislava Skledarja. Dogovori glede menjave in nakupov zemljišč s slednjim so se po številnih pogajanjih le premaknili z mrtve točke, urejeno lastništvo pa je pogoj občine za investicije na tem območju. Foto: Črtomir Goznik Svenšek si želi hitrejše ukrepanje občine Foto: Črtomir Goznik Znano je, da občina vidi ribnik Dežno kot velik (premalo izkoriščen) turistični potencial, tudi zaradi nekdanje prepoznavnosti ribnika, ki je bil za mnoge pravi ribiški raj. Na tem območju želijo postaviti urejeno postajališče za avtodome, za kar imajo v proračunu predvidenih 40.000 evrov, ter še 20.000 evrov za ureditev območja, v prihodnje pa bi na levi strani ribnika radi uredili še kamp in »glamping« hišice. Idejni projekti so že bili izdelani, težava ostaja sprehajalna pot, ki je na enem delu v lasti več lastnikov. Po pojasnilih župana Sebastiana Toplaka bo podlehniška občina načrtovane investicije začela takrat, ko bo v njeni lasti celotna sprehajalna pot: »Zaradi nerešenih lastniških odnosov trenutno vla- ganj v to območje ne bo. Želimo si najti skupni dogovor z lastnikom Skledarjem, ki bi omogočal sodelovanje in nadaljnji razvoj celotnega območja.« Skledar do jeseni upravitelj ribnika Na zadnji seji je župan povedal, da so se pogovori oz. pogajanja s Skledarjem, od katerega bo občina za okrog 45.000 evrov odkupila zemljišče ob igrišču, le premaknili z mrtve točke. Medtem ko jim je torej na eni strani uspelo, da bo pot okoli ribnika v občinski lasti, na drugi strani pa, da bo Skledarjeva terasa odslej na njegovi zemlji, ostaja nerešeno vprašanje, komu bo podeljena koncesija za upravljanje z ribnikom. »Na nas se je obrnilo več Novo zgodbo Penziona ob ribniku, ki je v lasti Stanislava Skledarja, je lani v jeseni začel pisati Dejan Svenšek. Gostinec, ki je na jedilnike ponovno vrnil del domače kulinarike, pravi, da je z odzivom ljudi za zdaj zadovoljen in da so obeti za letošnjo turistično sezono dobri, vendar pa je kritičen do odnosa občine oziroma počasnega razvoja dogodkov. »Začenja se turistična sezona, pa ne morem prodati niti ribolovne karte, ker je ribnik občinski. Pa ne gre le za ribnik in ribičijo, ki bi privabila tudi tuje turiste, težava je še v neurejeni okolici. Z veseljem bi jo uredili, brez izdanega računa, sedaj pa stvari v občinskih rokah gredo prepočasi. Ob tem mi živimo od turizma, glavna sezona se začenja, odgovorni pa so šele pri papirjih. In če ne bo hitrega dogovora in rešitve, potem bo ta sezona šla mimo nas, tako kot je zaradi covidnih ukrepov decembrska.« Kljub temu pa Svenšek ne namerava obupati, optimizem mu vliva polnjenje prenočitvenih kapacitet, zato je v spravljivem tonu dodal: »Načeloma smo zadovoljni in če besede in namere občine držijo, potem lahko gre le na boljše.« interesentov, ki bi želeli upravljati vodno površino, med njimi tudi Ribiška družina Ptuj in Stanislav Skledar. Potreben bo resen razmislek, komu dati to pravico, razmišljamo tudi o ustanovitvi javnega zavoda, ki bi nato poiskal partnerja za izvajanje dejavnosti. Želimo namreč, da ribnik živi in ne životari, kajti poten- cial lokacije je velik.« Začasno bodo sporazum podpisali s Skledarjem, ki bo do jeseni upravljal ribnik in odstranil ribji živelj, nato bodo ribnik izpraznili, spomladi pa želijo začeti novo, uspešnejšo zgodbo. Kdo bo osrednji protagonist te zgodbe, pa še ni znano. Mojca Vtič Ptuj z Javne službe se zadolžujejo za 150.000 evrov Januarja za plin več kot 400.000 evrov Javne službe Ptuj se zadolžujejo za dodatnih 150.000 evrov. S takšno odločitvijo je brez posebnih pomislekov soglašal tudi mestni svet. »Zadolževanje je povezano z dvigi cen zemeljskega plina, ki so bili tudi vzrok za dvig cen ogrevanja. Še vedno imamo pavšalni sistem, kjer uporabniki mesečno plačujejo enak znesek, ob koncu leta pa se opravi poračun. Mi pa dobavitelja plačujemo po dejansko prevzeti količini v posameznem mesecu,« je razloge za najem posojila predstavil Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj. Zaradi razlike v zneskih, ki jih mesečno plačajo uporabniki in ki jih mora dobavitelju poravnati občinsko podjetje, so se znašli v likvidno- stnih težavah. Hodnik med razlogi našteva tudi dejstvo, da so Ptujčanom, ki so priključeni na sistem daljinskega ogrevanja, ponudili možnost plačevanja položnic obročno. Posledično je priliva manj. Račun za plin, ki so ga morali poravnati samo za januar, pa je znašal kar 400.000 evrov. Kar se dinamike plačil tiče, kakšnih pomembnih odstopanj za zdaj v primerjavi s prejšnjimi leti ne ugotavljajo. Tisti, ki so doslej redno plačevali položnice, to praviloma počno tudi po podražitvi: »Imamo pa težave s tistimi, ki že prej niso bili redni plačniki. Upamo, da bodo denar, ki so ga prejeli v obliki energetskih vavčerjev, dejansko porabili v ta namen. Plačilna disciplina bo do konca leta najbrž nekoliko slabša kot v prejšnjih letih.« Ptujski sistem sicer ne omogoča individualnih odklopov neplačnikov. Zavedajoč se težke situacije številnih uporabnikov, pa se izvršb v podjetju za zdaj izogibajo. Kratkoročno likvidnostno posojilo v višini 150.000 evrov naj bi sicer odplačali do konca leta, ko upajo, da bodo svoje dolgove poravnali tudi vsi uporabniki. Dženana Kmetec KRESOVANJE 2022 Z OSREDNJO PROSLAVO OB PRAZNIKU DELA 30. APRIL 1. MAJ 19.30–20.00 Osrednja proslava ob 1. maju Govornik: Andrej Zorko, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije 20.00–4.00 Zabavni program z glasbenimi skupinami 21.00 Prižig kresa 6.00–10.00 Prvomajska budnica s Pihalnim orkestrom Ptuj 7.00–10.00 Pohod po obronkih Slovenskih goric 9.00–10.00 Sprejem prijav na prireditvenem prostoru za kolesarje 10.00–11.00 Start kolesarjenja in kolesarjenje po obronkih Slovenskih goric 10.30 Nastop Pihalnega orkestra Ptuj Za vse udeležence je zagotovljen brezplačen obrok. DEJAN VUNJAK IN BRENDIJEVE BARABE MALIGANI + DRUGO DUGME vvv + DJ METODY V primeru slabega vremena, prireditev odpade. Foto: ČG Ključni razlog likvidnostnih težav naj bi bil v dejstvu, da je v veljavi pavšalni sistem plačevanja položnic ogrevanja, občinsko podjetje pa plin dobavitelju plačuje po dejansko prevzeti količini. torek, 26. 4. 2022 Štajerski TEDNIK 6 Spodnje Podravje z Množična raba e-vozil – ena izmed iluzij zelene tr Zasoljeno dragi rabljeni avti gredo za med Avtomobilska proizvodnja in prodaja sta se zaradi težav pri dobavi polprevodnikov po vsem svetu znašli v težavah. Po veliki gospodarski krizi v letu 2008 sta dosegli celo najnižjo točko v zadnjih nekaj letih oziroma kar po izbruhu gospodarske krize jeseni leta 2008. Foto: sta/M24 Okrnjena ponudba Kdor je kdajkoli brskal po našem največjem spletnem iskalniku avtomobilov avto.net in iskal primerno vozilo zase, se je dobesedno izgubljal v raznoliki ponudbi in neskončno dolgih seznamih na kupca čakajočih vozil. Zdaj že nekaj časa ni več tako, seznami so se namreč drastično skrajšali in veliko težje je najti kaj primernega za primerno ceno. »Rabljeni avtomobili so se začeli dražiti konec lanskega leta, po moji oceni so danes v povprečju dražji za vsaj 20 odstotkov, nekateri tudi krepko več,« pravi Zvonko Dominko, direktor ptujske Avtohiše Dominko. »Težko jih je dobiti, še težje kaj dobrega. Prodajalci smo v zadregi, kako kupcu ponuditi dovolj pester nabor vozil, tudi rabljenih, a je do njih vse težje priti. Tako si delamo zaloge, kakor pač vemo in znamo. Cene rabljenih avtomobilov so se močno povišale; prodajajo se za toliko, kolikor so ljudje zanje plačali pred dvema letoma.« ki smo jih naročali lani marca, aprila. Po nekaj zatišja se je povpraševanje pri kupcih sicer povečalo, a opažam, da so mnogi še zmeraj previdni pri odločanju, ali kupiti ali ne kupiti, saj se v teh pokoronskih razmerah in glede na vojno v Ukrajini razumljivo bojijo krize, ki prihaja, in novih kreditov.« Rekordna prodaja hibridov Čeprav je treba na električna in hibridna vozila, kot rečeno, zelo dolgo čakati, in nekaterih trenutno niti ni mogoče kupiti, pa je zanimivo, kako veliko hibridnih avtomobilov je bilo lani kljub temu prodanih. Več kot očitno pri kupcih naraščata želja po nižanju stroškov in okoljska ozaveščenost. Po najnovejših statističnih podatkih se je namreč število prvič registriranih novih hibridnih osebnih avtomobilov lani v primerjavi z letom 2020 povečalo za kar 169 odstotkov. Med vsemi novimi prvič registriranimi avtomobili so hibridni modeli zasedli 15-odstotni delež. Skupaj je bilo v Sloveniji lani registriranih 16.000 avtomobilov na hibridni pogon. Za 47 odstotkov oziroma na okoli 5.400 se je povečalo tudi število električnih avtomobilov. Sicer še zmeraj dobra polovica naših avtomobilov deluje na dizelski pogon, slaba (47 %) pa na bencinskega. Nismo še na ravni pred epidemijo Konec lanskega leta smo imeli 1.189.000 registriranih osebnih avtomobilov, kar je za dva odstotka več kot v letu poprej. V register vozil je bilo prvič vpisanih več kot 126.000 cestnih vozil, kar je za 12 odstotkov več kot v letu 2020, v katerem se je število prvih registracij zmanjšalo zaradi sprejetja dveh vladnih odlokov za zajezitev epidemije covida-19. Še vedno pa je bilo registriranih za 14 odstotkov manj vozil kot v predkoronskem letu 2019. Podobno je tudi z osebnimi avtomobili: lani smo jih prvič registrirali 88.000, kar je za devet odstotkov več kot predlani, a še vedno za 18 odstotkov manj kot pred epidemijo. Medtem ko je število prvič registriranih novih osebnih avtomobilov v 2021 ostalo približno enako kot v 2020, pa je slika precej drugačna pri rabljenih avtomobilih, ugotavljajo tudi na slovenskem statističnem uradu (SURS), saj jih je bilo lani v primerjavi s predlani za kar 26 odstotkov več. Senka Dreu Prihajajo naročila iz lanske pomladi Podaljšale so se tudi čakalne dobe za nova vozila. »V povprečju je treba čakati nekje do pol leta, lahko pa tudi dlje. Z električnimi in hibridnimi avtomobili je še veliko slabše. Nanje se namreč čaka leto, tudi dve, poleg tega nekaterih hibridnih modelov sploh ni moč dobiti. Nič drugače ni z gospodarskimi vozili. Stanje je trenutno takšno, da so roki dobave zgolj okvirni, informacije zelo nedorečene, spreminjajo se iz dneva v dan. A je zdaj povsod enako. Ni tako, da če pri Dominku ni, bom šel k nekomu drugemu. Povsod se čaka in kupci to vedo. Čudna situacija je, res. V teh dneh na primer dobivamo avtomobile, Slovenski vozni park se stara stran 6 torek z 26. aprila 2022 V središču Slovenija z Kriza v avtomobilizmu postavila vse na glavo Takšen trend naj bi se ravno zaradi neurejenega stanja pri dobavi čipov nadaljeval vsaj do konca letošnjega leta. Proizvodnja novih vozil zato še vedno upada, interes kupcev pa je po podatkih prodajalcev sicer res nekoliko nižji od običajnega, pa vendar veliko večji od razpoložljive ponudbe. Novih vozil je, kot rečeno, manj, zato je prava zmešnjava zavladala na trgu rabljenih. Dobri rabljeni avtomobili se prodajajo kot vroče žemljice, in to seveda tudi po vročih cenah. COLOR CMYK Foto: ČG Osebni avtomobili, ki so bili lani registrirani v Sloveniji, so bili v povprečju stari več kot deset let, natančneje 10,6 leta. To pomeni, da se je vozni park Slovencev za pol leta postaral, saj je povprečje še leto nazaj znašalo 10,1 leta. A je povprečna starost slovenskih avtomobilov še vedno pod evropskim povprečjem, kjer so bili leta 2020 v povprečju stari 10,8 leta. Obenem pa narašča stopnja motorizacije državljanov. Lani je bilo tako v Sloveniji 564 registriranih osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Stopnja motorizacije je bila kot že več let doslej najvišja v goriški statistični regiji (628), najmanjša pa v zasavski statistični regiji (539). Vsak četrti osebni avtomobil je bil registriran v osrednjeslovenski statistični regiji, četrtina pa v petih največjih mestih: Ljubljani, Mariboru, Kopru, Kranju in Celju. Proizvodnja baterij umazan Električni avtomobili so daleč od tega, da bi bili tako zelo ekološki in okolju p Izdelava baterij terja ogromen okoljski in demografski davek. Tehnologija one delovno silo. Elektriko, ki napaja vozila, pa je nekje tudi treba pridelati. Nemal v Sloveniji. Zelena transformacija je po mnenju številnih strokovnjakov nesprejemljivo draga in premalo učinkovita. Profesor dr. Rafael Mihalič z ljubljanske fakultete za elektrotehniko je prepričan, da v Sloveniji v doglednem času še ne bomo prešli na množičnejšo rabo e-avtomobilov. „So tržna niša in za nekatere načine uporabe super zadeva. Množičen prehod na električne avtomobile, kot si to predstavljajo ljudje, ki so tehnični analfabeti ali sanjači, pa ni niti možen niti smiseln. Zadeva ni poceni in tisti, ki že tako ali tako kupujemo rabljene avtomobile in jih vozimo, dokler ne razpadejo, tudi pod razno ne razmišljamo o nakupu rabljenega električarja. Ali bi kupili pet let rabljen električni avtomobil, pri čemer ne veste in ne morete vedeti, v kakšnem stanju je baterija, zamenjava čez leto ali dve pa vas bo stala več, kot vas je stal cel avto? E-avtomobilov je v Evropi trenutno okoli dva odstotka in že sedaj se pojavljajo težave s surovinami. Če bi želeli proizvodnjo podeseteriti, glede na obstoječo tehnologijo, niti pod razno nimamo kje vzeti surovin. To pomeni, da bi hitro povečanje proizvodnje pomenilo drastično podražitev, že tako dragi avtomobili bi se še dodatno podražili,“ je poudaril dr. Mihalič. Strokovnjaki poudarjajo, da niti proizvodnja niti raba e-vozil nista tako zeleni, kot se ju besedah dr. Mihaliča na Kitajskem tako umazana in strupena, da bi ob pogledu na to mor UNICEFa in Amnesty International kobalt v Kongu v suženjskih razmerah koplje okoli 4 Za omrežje najmanj deset milijard evrov in veriženje davkov Če bi želeli zagotoviti množično e-mobilnost, sogovornik opozarja na infrastrukturno podhranjenost slovenskega elektroenergetskega sistema. „Za spodobno dostopnost polnjenja pri množičnem prehodu na električna vozila bi morali dobesedno prekopati celo državo, srednje in nizkonapetostni elektroenergetski sistem pa postaviti na novo. Tega ni mogoče narediti za manj kot deset milijard evrov (prej več) in v manj kot 20 ali 30 letih. Kakršnokoli drugačno razmišljanje ni realno. Sicer lahko to verjetno naredimo na silo in ljudi davimo z davki na davke na davke, vendar bomo na koncu imeli Slovenijo polno polnilnic in hkrati brez kreativnih ljudi in proizvodnje. Vsi, ki kaj pametnega naredijo, bodo pobrali šila in kopita ter šli drugam ali pa bankrotirali; razen bagristov in polagalcev kablov, ti bi seveda obogateli, ostali pa postali prerevni, da bi si električna vozila sploh lahko privoščili. Če kdo meni, da bi se ob prehodu vsega avtomobilskega parka na elektriko še poceni vozil, po mojem ne vidi dalje od lastnega nosu. Glede na potrebne investicije bi se za e-avtomobile elektrika podražila na mnogokratnik sedanje vrednosti. Iluzorno je pričakovati, da bi se država odrekla davkom, ki jih sedaj dobi od prodaje pogonskih Po podatkih Petrola se večina e-vozil polni z močjo 11 kW. Za 21 kW, ki zadostujejo za 1 Bistveno hitrejše polnjenje omogočajo ultra hitre polnilnice, kjer bi za polnjenje avtomo minut, na 175 kW polnilnici. „Naši uporabniki na običajni polnilnici e-avtomobil polnijo 20 minut,“ so povedali v Petrolu. goriv. Zaradi stroškov izgradnje elektrotehnične infrastrukture bi država davke najbrž prej podvojila, kot pa jih znižala. Da ne govorimo o sedanjih subvencijah, ki si jih glede na tisti odstotek ali dva e-vozil lahko privošči in v bistvu niso nič drugega kot kraja revnim in dajanje bogatim – anti Robin Hood princip. Pri množičnem prehodu lahko kar pozabimo na subvencije.“ Avtomobilski motorji so danes zelo izpopolnjeni E-avtomobili po oceni profesorja Mihaliča tudi niso tako zelo čistejši v primerjavi z novimi dizli ali bencinarji. „Klasični motorji so dandanes tako izpopolnjeni, da iz izpušne cevi ne pride skoraj nič več strupenega. Večina onesnaženja, ki ga povzročajo klasična vozila, je torek, 26. 4. 2022 Štajerski TEDNIK torek z 26. aprila 2022 COLOR CMYK stran 7 7 V središču ransformacije a in strupena, za delo izkoriščajo otroke rijazni, kot jih poskušajo prikazati oglasne kampanje. esnažuje okolje, za delo v rudnikih izkoriščajo otroško lokrat so vir električne energije termoelektrarne – tudi Ob avtocesti bi potrebovali megalomanski daljnovod Foto: arhiv Svet24 Podatki o polnjenju e-vozil na Petrolovih polnilnicah Leto 2019 2020 2021 2022 Število polnjenj Količina polnjenja (kWh) 50.000 650.000 62.000 770.000 95.000 1.240.000 Pričakovana 50 % rast „Če bi v Sloveniji v celoti šli na električne avtomobile, bi ob sedanji dostopnosti goriva moralo biti polnilnic vsaj 50-krat več, kot je trenutno črpalk, ker traja polnjenje avta 50-krat dlje. Ob avtocesti bi moral hkrati potekati 400 kV (največji) daljnovod,“ je ocenil profesor Mihalič, ki kot vir podatkov navaja tudi revijo Naš stik. „Če se zgodi 'preboj' in bo e-vozilo možno napolniti v petih minutah, bo to nemogoče z nizko napetostjo, ker so tokovi takšni, da bi moral biti kabel tako debel, da ga ne bi bilo mogoče dvigniti in je vse skupaj izven tehnične realnosti. Razen tega baterija za kemično reakcijo gorenja v primeru poškodbe ne potrebuje kisika in bi to bila pri tako hitrem polnjenju z drugo besedo tempirana bomba, ki se je ne da z ničimer pogasiti. Sanjanje o takem »tehničnem preboju« je torej samo sanjanje. Moč takega polnjenja enega avtomobila je v velikostnem razredu povprečne moči savske hidroelektrarne.“ Vir: Petrol Foto: ČG u poskuša prikazati. Izdelava e-vozila zahteva redke rudnine, katerih proizvodnja je po rala vsakega okoljsko ozaveščenega (brez narekovajev!!!) človeka zadeti kap. Po podatkih 40.000 otrok, za dolar ali dva na dan. E-vozila imajo izpuh v dimnikih termoelektrarn „Rešitev, ki jo vidim za Slovenijo, je ne milijon e-avtomobilov, temveč električni javni prevoz, da se pride na postajo v Ljubljano od koderkoli iz okolice v 15 minutah, da se iz Ljubljane v Maribor ali Mursko Soboto pripeljemo v pol ure ali največ eni uri. Odhod vlakov naj bo vsake pol ure, pa ne bomo potrebovali nobenih e-vozil, ljudje več ne bodo ždeli na avtocestah in čakali v kolonah, ker avtomobilov ne bodo potrebovali. Morebitnega prisilnega množenja e-avtomobilov z davčnimi politikami, dodatnimi dajatvami za klasične motorje in odpustki za e-vozila, kot to zagovarjajo nekateri, ni mogoče označiti drugače kot za kronano neumnost. Naj ga ima, komur je všeč, naj ga ima, komur res pride prav. Ampak naj si infrastrukturo in avtomobil plača sam in naj država za to ne vleče denarja iz moje denarnice. E-vozila poganja premog, izpuh imajo v dimnikih termoelektrarn. Nič ne kaže, da bo v prihodnje kaj drugače. Tudi sanjače o zelenem energetskem prehodu v Nemčiji počasi očitno srečuje pamet.“ Norveško energetsko omrežje bistveno močnejše od slovenskega Profesor Mihalič je omenil Norveško, ki naj bi po stališčih mnenjskih voditeljev veljala za primer dobre prakse e-mobilnosti. Kot je pojasnil, sta norveški elektroenergetski sistem in omrežje zasnovana povsem drugače kot slovenski. „Tam je elektrika tako poceni, da se jim niti greti ne izplača drugače (in to že več kot 50 let) kot na elektriko, kar neposredno, brez toplotnih črpalk. Norveška je zelo bogata, ima relativno malo prebivalcev v primerjavi z drugimi evropskimi državami, kar pomeni, da si jih lahko privoščijo in da njihovega masovnega prehoda na e-vozila ne omejujejo omejene zmožnosti proizvodnje baterij. Norvežanom bogastvo zagotavljata nafta in zemeljski plin v Severnem morju, ki ju prodajajo tistim, ki to trošijo. Ob tem si celo upajo kazati na »nas ostale«, češ da se moramo razogljičiti. Seveda si Norvežani e-mobilnost lahko privoščijo tudi zato, ker denar od več kot 90 % načrpane nafte in plina, ki ju izvozijo, ostane ljudem, ne pa po balkanski maniri, da izpuhti neznano kam. Po zelo grobem izračunu se jim je iz tega naslova do sedaj na prebivalca nabralo od pol milijona do milijon evrov.“ Mojca Zemljarič Foto: Eles/M24 Foto: ČG Polnjenje za 100 km vožnje od sedem minut do dveh ur! Foto: ČG 100 km vožnje, je potrebni čas polnjenja dve uri. obila za 100 km vožnje potrebovali dobrih sedem o dve uri in pol, na hitri 37 minut in na ultra hitri od dvigovanja prahu, delcev gum in delcev zavornega sistema. E-avto je zaradi baterije težji, zato dviga več prahu, obraba gum je večja. Kar se pa zaviranja tiče, imajo pa res rekuperacijo, a zaradi tega zavorni diski korodirajo. Niso redki primeri, ko je treba zaradi zarjavelosti zavornih diskov odpeljati avto na servis, diske odmontirati in ji zbrusiti. Vse skupaj se mi ne zdi eko–bio–zeleno ...“ Foto: Sašo Švigelj/M24 Profesor dr. Rafael Mihalič, predstojnik katedre in vodja laboratorija na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani: „Množenje e-avtomobilov je kronana neumnost!“ Trije največji ponudniki pogonskih goriv v Sloveniji, Petrol, Omv in Mol, imajo na nekaterih bencinskih servisih polnilnice za e-vozila, polnjenje je plačljivo. Petrol ima polnilnice na 42 prodajnih mestih v Sloveniji, v Podravju so locirane ob podravski in pomurski avtocesti ter v Mariboru, na Petrolovih in Omvjevih bencinskih servisih. Petrol upravlja tudi polnilnico v Vidmu pri Ptuju, ki je v lasti občine, nameščena je na parkirišču pri objektu športnega društva, pod cerkvijo. Mol je v okviru projekta Next-E z e-polnilnicami opremil 11 lokacij bencinskih servisov, še nekaj so jih postavili izven projekta. Večina polnilnic je hitrih, ena je ultra hitra. V Podravju so med drugim polnilnice v Mariboru (Pobrežje in Tezno), Lormanju (AC), v kratkem jo bodo namestili na bencinskem servisu v Slovenski Bistrici. Omv ima e-polnilnice na 15 bencinskih servisih, od tega sta dve na Hajdini (AC). V Dobrenju (Pesnica) imajo visoko zmogljive polnilne enote z močjo 350 kW, ki bistveno zmanjšajo čas polnjena. Gre za ene najhitrejših polnilnic na trgu, so pojasnili v družbi Omv in dodali, da je povpraševanje po e-polnjenju avtomobilov iz leta v leto večje. Štajerski TEDNIK torek, 26. 4. 2022 COLOR CMYK Kmetijstvo 8 stran 8 torek z 26. aprila 2022 Središče ob Dravi z Po vojni naraslo povpraševanje po bučnem olju Črno zlato tudi na Japonsko? Središka oljarna in mešalnica krmil je najbolj znana po bučnem olju. Tudi oni so se kmalu po začetku vojne v Ukrajini soočali z višjim povpraševanjem, ki pa se je ta čas že umirilo. Nad njihovim okusnim črnim zlatom se je med drugim navdušil japonski poslovnež Yuki Mori, s katerim želijo bučno olje uvažati na Japonsko. Slovensko bučno olje, pridelano v središki oljarni, povečini pojemo kar Slovenci. Kar 95 % ga namreč prodajo na slovenskih trgovskih policah, nekaj malega na tuje. Manjše količine izvažajo v Nemčijo, Češko in Poljsko, pa tudi v Estonijo. Nove kupce pridobijo tudi na domačem dvorišču, kjer pripravljajo degustacije tega črnega zlata, v lični trgovinici pa med drugim ponujajo še celo vrsto drugih izdelkov, od namazov iz bučnih semen, praženih semen z najrazličnejšimi okusi, bučnega olja z okusom ptujske čebule ali česna, hladno stiskana olja iz orehov, konoplje, kumine, grozdnih pečk itd. Že leta 2019 so z okusom in aromo bučnega olja navdušili japonskega poslovneža Yukija Morija, ki na Japonsko že izvaža vrhunska slovenska vina. Epidemija je takrat pokvarila načrte, da bi se središka oljarna olje predstavljala v slovenski vasi na olimpijskih igrah. Pred kratkim pa so zopet stekli pogovori o prodaji njihovega bučnega olja v deželo vzhajajočega sonca. »Za zdaj proučujemo zakonodajo glede izvažanja olja na Japonsko. O količinah še nismo nič dorekli, več bo znanega v maju. Res pa je, da je Mori navdušen nad slovensko kulinariko in našim oljem ter da se skupaj s kletjo Verus in šunkarno Kodila intenzivno pogovarjamo o izvažanju na Japonsko,« je pojasnila direktorica oljarne in mešalnice Sonja Krabonja. Cena bučnega olja narasla za sedem odstotkov Zaradi povišanja stroškov proizvodnje (dela, energije) so s prvim marcem zvišali cene bučnega olja, in sicer za okoli 7 odstotkov. Za 0,75 litra štajerskega prekmurskega bučnega olja je sedaj treba odšteti 14,90 evra. Cena pa bi v prihodnje še lahko narasla, in sicer na račun dražje pridelave buč. rednimi dobavami beljakovinskih komponent – sojinih in repičnih tropin – težave pa so bile tudi pri dobavi belega olja.« Na dan proizvedejo okoli 550 litrov olja Foto: MH Tudi v oljarni so kmalu po začetku vojne v Ukrajini opazili povečano povpraševanje po bučnem olju. Bojijo se, da se bo ustvarjanje zalog sedaj odrazilo v manjših naročilih. Ljudje na zalogo kupovali tudi olje Tudi v oljarni so kmalu po začetku vojne v Ukrajini opazili povečano povpraševanje po bučnem olju. »Stranke so prihajale, klicale … Povpraševanje je naraslo za 25 %, tako pri bučnem olju kakor pri krmnih mešanicah. V tem mesecu se je povpraševanje vrnilo v normalne tirnice, bojimo pa se, da se bo ustvarjanje zalog sedaj odrazilo v manjših naročilih, kar je že opaziti. Na drugi strani pa smo se v mešalnici krmil soočali tudi z ne- Foto: MH Direktorica podjetja Jeruzalem SAT oljarne in mešalnice krmil iz Središča ob Dravi Sonja Krabonja v lični trgovinici. Naziv šampiona Sedlaku in Kramerju Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH), ki ga vodi Zvonko Arnečič, je tako kot v obdobju pred korono letos ponovno izvedlo tradicionalno ocenjevanje vin Vino Ptuj. Leta 2020 je ocenjevanje zaradi epidemije in negotovih razmer v celoti odpadlo, lani so ga izpeljali v prilagojeni različici, letos je bilo ponovno vse po starem, česar so v društvu seveda zelo veseli. Tokratno ocenjevanje je bilo 31. po vrsti. ni ter drugimi, so za glasbeni utrip poskrbeli Fantje iz Jurovc. Dvignili kriterije, rezultati še vedno odlični DVSH je ocenjevanje vin izvedlo 30. marca, bilo je javno, kar pomeni, da so lahko pridelovalci in drugi opazovalci prisostvovali ter vzporedno okušali ocenjena vina. Pomerilo se je 136 vin, ocenili so jih 131, pet vzorcev zaradi oksidacije ali nečistega vonja za ocenjevanje ni bilo primernih. Predsednica ocenjevalne komisije je bila Tadeja Vodovnik Plevnik, vodja ocenjevanja pa Edi Hojnik. „Sortiment vin je bil zelo pester, srečali smo se s skoraj vsemi gospodarsko pomembnimi sortami tega vinorodnega območja, predstavljeno je bilo pravo bogastvo vin. Rezultati so odlični in spodbudni, priča smo dvigu kakovosti, kar je nedvomno plod dela vinogradnikov in vinarjev. Skrb za vinograd je pomembna skozi celo leto, od spomladanske rezi do trgatve, potem sledi še vestno kle- Oljarna se je sicer lani po nekoliko slabšem prvem koronskem letu 2020 zopet vrnila na običajne številke proizvodnje. Na dan proizvedejo okoli 550 litrov bučnega olja, celotna lanskoletna proizvodnja je znašala od 90.000 do 100.000 litrov. Njihov paradni izdelek je štajersko prekmursko bučno olje, ki se uvršča v najvišji kakovostni razred in med slovenske zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila z geografsko označbo, v prodaji je tudi središko olje iz belic, starih buč, od izključno okoliških kmetov. Zaradi manjše pridelave buč po bučna semena tudi na tuje Haloze, Ptuj z 31. tradicionalno ocenjevanje vin DVSH Po najvišjih medaljah sta posegla Tilen Sedlak (S-vino) iz Velikega Vrha v občini Cirkulane in Marjan Kramer iz Majskega Vrha v občini Videm. S-vino je prejelo šampiona za sovinjon, Kramer za laški rizling. Prvake sort so osvojili Uroš Gašparič (zvrst), Mitja Golob (šipon), Marjan Kramer (laški in renski rizling), Jakob Svenšek (sivi pinot), Mirko Sušec (sovinjon), Olga in Milan Kolednik (muškat otonel), Pajčevino Johana in Štefan Fonfer (rumeni muškat) in Vinogradništvo Plajnšek (traminec). Vsa vina so letnik 2021. Vključno s prvaki sort in šampionoma je prejemnikov zlatih priznanj 82, podelili so eno veliko zlato medaljo in 48 srebrnih priznanj. Slavnostna podelitev za nagrajena vina je potekala v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju. Prireditve so se udeležili tudi županji Ptuja in Cirkulan, Nuška Gajšek in Antonija Žumbar, ter župan Vidma Branko Marinič. Navzoči so bili vitezi vina in 8. ptujska vinska kraljica Monika Kovačič, z vinskimi napitnicami, kot so Sezidal sem si vinski hram, Na svetu lepše rož´ce Foto: Dreamstime/M24 tarjenje. Verjamem, da so izobraževanja in delavnice, ki jih organiziramo, prispevali k temu, da imamo iz leta v leto boljša vina in se lahko vinogradniki z njimi ponosno postavimo pred potrošnika oziroma kupca. Dobra vina so tudi dobra promocija kraja. Ugotavljamo, da Letno predelajo okoli 270 ton bučnih semen, ki jih odkupujejo od matičnega podjetja Jeruzalem je bila odločitev o dvigu kriterijev ocenjevanja pravilna. S tem smo se približali merilom državnega ocenjevanja, rezultati ocenjenih vin pa so še vedno odlični. Več kot 60 odstotkov vzorcev je prejelo zlato priznanje, okoli 30 odstotkov je srebrnih,“ je v nagovoru na svečanosti ob podelitvi odličij med drugim povedal predsednik DVSH Zvonko Arnečič. Vinogradnikom se je prav tako zahvalil za udeležbo, jim čestital za osvojene nazive ter zaželel dobro trženje vina in ugodno letino, ki bo ponovno dala odlično kapljico. Sat, kmetov, zadnja leta pa morajo ponje tudi čez mejo. »Opažamo, da se pridelava oljnih buč v tukajšnjem okolju zmanjšuje, svoje je prispevala tudi slaba letina. Lani smo morali zaradi primanjkljaja odkupiti 30 % bučnih semen v tujini, in sicer v Avstriji in na Hrvaškem. Na žalost vidimo, da je glede na letošnje pogodbe, sklenjene z okoliškimi kmeti, zanimanje zopet manjše. Pogodbe imamo sklenjene za 74 hektarjev, kar predstavlja okoli 60 % naših potreb, vse pa bo seveda odvisno od letine.« Setev se sicer še ni začela, tako da je še vedno možnost za sklenitev teh pogodb. Razloge za manjši interes pa vidimo v višjih cenah koruze in oljne ogrščice, zaradi česar so se nekateri kmetje preusmerili v pridelavo teh kultur, saj ni potrebno toliko vlaganj in ni tolikšnega tveganja. Buče so namreč zelo občutljive,« razlaga Krabonjeva. Sicer pa večji del prihodka, okoli dve tretjini, podjetju prinašajo krmila in krmne mešanice, katerih prodaja iz leta v leto postopoma narašča. Lani so jih naredili že okoli 14.500 ton. Monika Horvat Povprečne ocene že desetletje nad 18 DVSH ocenjevanje vin Vino Ptuj organizira od leta 1994. Največ vzorcev so ocenili leta 1998 (292), najmanj leta 2015 (98). Najnižja povprečna ocena vseh ocenjenih vzorcev je bila prvo leto ocenjevanja (16,75), najvišja lani (18,14). Sicer so povprečne ocene v zadnjem desetletju več ali manj višje od 18, število ocenjenih vzorcev se giba nekje med 120 in 150. Letošnja povprečna ocena 131 vin je 18,10. Mojca Zemljarič Foto: MZ Prejemniki medalj za šampione in prvake sort v družbi organizatorjev, županov in ptujske vinske kraljice torek, 26. 4. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 9 Podravje torek z 26. aprila 2022 9 Spodnje Podravje z Mladih poklicni programi ne zanimajo, prijav nanje skoraj ni V jeseni brez prvega letnika programov za kmetijskega tehnika in varilca Na Šolskem centru Ptuj je v šolskem letu 2022/23 na treh srednjih šolah oz. 19 strokovno izobraževalnih programih na voljo 570 prostih mest za novince. Od tega jih bo jeseni najverjetneje zasedenih dobra polovica. Po prvih podatkih informativnega vpisa se mladi še vedno premalo zanimajo za poklicno izobraževanje. Te številke se sicer lahko v naslednjih mesecih še nekoliko spremenijo. Kandidati so namreč lahko do 25. aprila prijavnice še prenesli na drugo srednjo šolo oz. program. Hkrati pa bodo srednje šole na prosta mesta vpisovale vse do konca avgusta. Na Šolskem centru Ptuj najverjetneje na nobenem izmed programov ne bo omejitve vpisa. Več kandidatov, kot je na voljo prostih mest, je samo na dveh smereh, in sicer Avtoserviser (26/30) in Tehnik računalništva (56/67). Šolsko ministrstvo (MIZŠ) naj bi v takih primerih odobrilo povečanje oddelkov, saj poskušajo spodbujati poklicno izobraževanje. Zanimanje za ostale poklice, za katere je mogoče pridobiti izobrazbo na ptujskih srednjih šolah, pa je glede na podatke ministrstva izjemno slabo. Avtokaroserist Avtoserviser Inštalater strojnih inštalacij Izdelovalec kovinskih konstrukcij* Klepar-krovec Oblikovalec kovin-orodjar Pomočnik v tehnoloških procesih Strojni tehnik Skupaj: Po pričakovanjih je zanimanje mladih največje za programe, ki jih ponuja Elektro in računalniška šola, pri tem ji gre na roko tudi epidemija. Zaradi šolanja in dela na daljavo so na trgu dela vse bolj zaželena računalniška znanja. Posledično je tudi letos nekoliko več dijakov vpisanih na program Računalniški tehnik, kot je na voljo razpisanih mest. Podobno situacijo so imeli že v lanskem letu, ko jim je šolsko ministrstvo odobrilo sprejem vseh dijakov. Pri obeh deficitarnih poklicih (elektrikar in mehatronik operater) po besedah ravnatelja Rajka Fajta niso pričakovali tako slabega vpisa. Še posebej zato, ker so potrebe po teh kadrih v gospodarstvu zelo velike. Elektro in računalniška šola ŠC Ptuj Program Število razpisanih Število mest 2022/23: prijav 26 12 28 28 26 6 28 28 56 67 164 141 Elektrikar Elektrotehnik Mehatronik operater Tehnik mehatronike Tehnik računalništva Skupaj: Vir: MIZŠ (april 2022) Foto: ČG V šolskem letu 22/23 ne bo vpisa v prvi letnik programa Kmetijsko-podjetniški tehnik, prav tako tudi ne v prvi letnik programa za varilce. smereh ne bo nič manjše kot v letošnjem šolskem letu. ŠETK zapolnil le tretjino razpisanih mest Ekonomski tehnik letos s precej slabšim vpisom Strojna šola ŠC Ptuj Program Naval na računalniške smeri Število razpisanih Število mest 2022/23 prijav 26 9 26 30 26 7 26 1 26 3 26 12 16 6 56 34 228 102 Vir: MIZŠ (april 2022) *V šolskem letu 2022/23 ne bodo vpisovali dijakov v prvi letnik programa Izdelovalec kovinskih konstrukcij. Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo v novem šolskem letu ne bo vpisovala dijakov v prvi letnik programa Kmetijsko-podjetniški tehnik. To odločitev je sprejel svet zavoda, saj izvajanje programa samo za dva dijaka ni finančno vzdržno. V ostalih programih je stanje nekoliko boljše, vendar je prijav še vedno precej manj, kot je na voljo prostih mest. Na vseh programih so sicer razpisali 232 prostih mest za novince, prejeli pa so le 87 prijav. Skupna statistika je nekoliko boljša predvsem na račun vpisa v ekonomske programe. »Številke so na vseh programih na podobni ravni kot aprila lani. Glede na izkušnje iz preteklih let pričakujemo, da bodo jeseni še nekoliko višje. Še posebej, če bodo na gimnazijah omejitve vpisa. Tudi oddelek trgovcev bo še nekoliko številčnejši, saj veliko prijav prejmemo tik pred začetkom novega šolskega leta,« je izpostavila ravnateljica Darja Harb in dodala, da skupno število dijakov na vseh Večji vpis so pričakovali na programu Gastronomske in hotelske storitve, tudi zato, ker je zanj mogoče pridobiti štipendijo za deficitarne poklice: »Mladi se za ta poklic ne odločajo predvsem zaradi slabih delovnih pogojev, razmere pa je dodatno poslabšala epidemija.« Nekoliko presenetljivo se je v primerjavi lanskim letom zmanjšalo število prijav za program Ekonomski tehnik. To so po besedah Harbove pričakovali, saj je letošnja generacija devetošolcev precej Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj Program KMETIJSKI PROGRAMI Kmetijsko podjetniški tehnik Cvetličar Gospodar na podeželju Pomočnik v biotehniki in oskrbi Skupaj: EKONOMSKI PROGRAMI Ekonomski tehnik Gastronomske in hotelske storitve Tehnik oblikovanja Trgovec Skupaj: Kmetijski+ekonomski programi skupaj: Število razpisanih Število mest 2022/23: prijav 28 26 26 16 96 2 6 8 9 25 56 26 28 26 136 232 21 8 15 18 62 87 Vir: MIZŠ (april 2022) Foto: ČG Več prijav, kot je razpisanih prostih mest, je samo na dveh programih, in sicer Tehnik računalništva ter Avtoserviser. *Program Aranžerski tehnik bo v novem šolskem letu 22/23 nadomestil program Tehnik oblikovanja. »zmedena«, veliko jih namreč ne ve, kje bi sploh nadaljevali šolanje. Dejstvo je, da imajo za sabo že tri z epidemijo zaznamovana šolska leta: »To se prav gotovo pozna pri znanju, zato je vprašanje, koliko so njihove ocene sploh realne.« Te pa so pri vpisu edine, ki štejejo. Že tretje leto tudi brez programa za varilce Podatki za Strojno šolo Ptuj na prvi pogled niso pretirano spodbudni, saj bodo zapolnili okoli polovico prostih mest v prvih letnikih. Je pa za vodstvo šole razveseljivo dejstvo, da so letos skupno prejeli 102 prijavnici, kar je 17 kandidatov več v primerjavi z lanskim letom. »S prvimi številkami glede vpisa smo zadovoljni. Povečalo se je zanimanje za deficitarne poklice, kar nas izjemno veseli,« je dejala ravnateljica Anja Jesenek Grašič. Precej manj spodbuden je podatek, da glede na odločitev sveta zavoda ne bodo vpisovali v program izdelovalca kovinskih konstrukcij (varilci), saj so prejeli le eno prijavo. Kljub temu da je na trgu veliko povpraševanja po tem kadru, se mladi za ta poklic v zadnjih letih ne odločajo. Letos bo triletno izobraževanje zaključila zadnja generacija varilcev. Kako bo v prihodnje z izvajanjem tega programa, se v tem trenutku še ne ve. Estera Korošec Juršinci z Občinska uprava z novim direktorjem občinske uprave Namesto Saše Hodnik Golob prihaja Vili Mar Saša Golob Hodnik ni več direktorica občinske uprave v občini Juršinci. Na njeno mesto začasno, za obdobje šest mesecev, prihaja nekdanji direktor uprave občine Dornava Viljem Mar. „Naša zdaj že nekdanja direktorica občinske uprave Golob Hodnikova se je odločila, da zamenja službo. Primoran sem se bil hitro odzvati in tako sem v desetih dneh našel človeka za to delovno mesto. Dogovorili smo se z Vilijem Marom, ki je 12 let vodil občinsko upravo v Dornavi, trenutno pa dela v Ljubljani na ministrstvu za kmetijstvo. Sprejel je ponudbo, da postane vršilec dolžnosti direktorja občinske uprave Juršinci za obdobje šest mesecev. Menim, da smo našli kompetentnega človeka z izkušnjami in znanjem s področja lokalne samouprave. Poznam njegovo delo iz obdobja, ko je vodil upravo sosednje občine Dornava, s katero smo sodelovali in imeli tudi nekatere skupne cilje ter projekte. Novoizbrani začasni direktor izpolnjuje vse pogoje za to delovno mesto. Čeprav se v delo na občini že vključuje, bo uradno začel delati 3. maja. Prav tako nam pri delu občasno pomaga še nekdanja direktorica občinske uprave. Upra- Foto: MZ Nekdanji direktor dornavske občinske uprave Vili Mar (na fotografiji levo ob prejšnjem županu Dornave) naslednji teden prihaja na delovno mesto direktorja uprave občine Juršinci kot vršilec dolžnosti za obdobje pol leta. va občine Juršinci je namreč zelo vitka, zaposleni so trije sodelavci: direktor, ki ga trenutno nimamo, tajnica in računovodja. Tri dni na teden prihaja na delo še pravnica iz skupne občinske uprave. Glede na majhnost kolektiva z iskanjem direktorja nismo odlašali, saj človeka za to delovno mesto nujno potrebujemo,“ je o najnovejših kadrovskih spremembah v upravi občine Juršinci povedal župan Alojz Kaučič. MZ Štajerski TEDNIK COLOR CMYK Naše prireditve 10 Destrnik, Trnovska vas torek, 26. 4. 2022 stran 10 torek z 26. aprila 2022 z Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – 8. sezona Sponzorji prireditve Zelo izenačeni pevski nastopi Mladi pevci iz občin Destrnik in Trnovska vas, ki obiskujejo osnovni šoli Destrnik in Trnovska vas, so letos izjemno dobro zapeli. S svojimi pevskimi nastopi, bili so zelo izenačeni, so pokazali, da so zelo napredovali, da so kakovostno rasli s projektom. Vsi so namreč že v prejšnjih letih peli na odru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Foto: Črtomir Goznik Lucija Vidovič, OŠ Destrnik-Trnovska vas, matična šola Destrnik, 3. razred, pesem Maček Muri (Neca Falk). Foto: Črtomir Goznik Karin Muršec, OŠ Destrnik-Trnovska vas, podružnica Trnovska vas, 4. razred, pesem Moja Babica (Nuša Mecilošek). Foto: Črtomir Goznik Eva Šnut, OŠ Destrnik-Trnovska vas, matična šola Destrnik, 7. razred, pesem Metulji (Pliš). Polfinalisti: Lucija, Nick, Eva in Ela V polfinalu bo iz OŠ Destrnik-Trnovska vas, matične šole Destrnik, Lucija Vidovič v mlajši kategoriji zapela pesem Maček Muri. V starejši se ji bo pridružila Eva Šnut s pesmijo Metulji. Iz podružnične šole Trnovska vas bo pesem Človek brez imena v mlajši kategoriji zapel Nick Horvat, v starejši pa je s pesmijo Prisluhni mi uspelo Eli Štumberger. Foto: Črtomir Goznik Nick Horvat, OŠ Destrnik-Trnovska vas, podružnica Trnovska vas, 3. razred, pesem Človek brez imena (Jan Plestenjak). Foto: Črtomir Goznik Tiara Mujkanović, OŠ Destrnik-Trnovska vas, podružnica Trnovska vas, 4. razred, pesem Kdo ti bo dušo dal (Eva Boto). Napredovali so v interpretaciji kot v samem nastopu. Pozna se, da radi pojejo, da glasove urijo tako v pevskih zborih kot v petju doma in tudi v glasbenih šolah. Pri tem imajo vso podporo staršev, šol in tudi obeh občin, ki se zelo trudita, da se lahko njihovi mladi izkažejo tudi na pevskem in glasbenem področju. Starši so bili njihovi spremljevalci, zvesti podporniki in poslušalci tudi na predizboru, ki je potekal preteklo sredo v živo v studiu Radia Ptuj, s prenosom v živo na Facebook profilu Radia Ptuj. Skupaj so navijali za vse nastopajoče, da so kar najbolje zapeli, tako kot so si sami želeli. Komisija ni imela lahkega dela glede na zelo izenačene nastope. V polfinale so napredovali: Lucija Vidovič Sponzorji so bili: Občina Destrnik, Občina Trnovska vas, Ecoagro (generalni sponzor), Lunos, Lesko, Simona Murko, Talum in Sazas. Ėɟ͝˅́հ‫ڂ‬Ɖʡ˪́˱ǵ‫ڂ‬ġͽ̿˅́‫͝ڂ‬ձ̵ձհ‫ڂ‬ćʡ̿ͣ́Ξɂʡ‫ڂ‬ԆԊհ‫ڂ‬Sɟͮ̿͝˱ʡ˅ in Eva Šnut iz matične šole Destrnik ter Nick Horvat in Ela Štumberger iz podružnice Trnovska vas. V okviru 8. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bomo finaliste izbirali na treh polfinalnih prireditvah, ki bodo sredi junija. Število šol oz. občin, ki sodelujejo v tem edinstvenem projektu spodbujanja petja slovenskih pesmi, se iz leta v leto povečuje. Cilj je, da ta projekt postane vseslovenski, tudi s podporo ministrstva za kulturo. Mladi pevci iz občin Destrnik in Trnovska vas imajo pri predstavljanju svojih pevskih talentov tudi največjo podporo obeh županov: Franca Pukšiča in Alojza Benka. Obe občini sta se kot soustanoviteljici skupnega vzgojno-izobraževalnega zavoda odločili, da bosta skupaj podprli oz. sodelovali v tem projektu družbe Radio-Tednik, da se bodo njihovi mladi lahko predstavili tudi s pevskim in glasbenim talentom. „Gre za zelo lep projekt, ki spodbuja, krepi kulturo pri mladih, da ohranjamo slovensko pesem in glasbo. Vse preveč je v zadnjem času namreč poudarka, če ne celo na nek način vsiljevanja tujih pesmi. Na našem območju, torej v Slovenskih goricah, si prizadevamo in želimo, da naši mladi ohranjajo našo domačo pesem, glasbo, kulturo. Upam, da smo vsi skupaj na pravi poti. Mladi pevci iz obeh občin in obeh osnovnih šol so že doslej pokazali veliko zanimanja za projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Vsako leto z največjim veseljem sodelujejo, ni se še zgodilo, da bi ta oder ostal brez naših pevcev. Zelo nas veseli, da ima ta projekt vso podporo tudi v obeh šolah, da učitelji spodbujajo mlade, da se javnosti predstavijo s petjem slovenskih zabavnih in narodno-zabavnih pesmi. Na ta način pa tudi najbolje predstavljajo naši dve občini in šoli,“ je v imenu obeh občin povedal župan občine Trnovska vas Alojz Benko. MG Foto: Črtomir Goznik Lejla Meško, OŠ Destrnik-Trnovska vas, matična šola Destrnik, 7. razred, pesem Vse, kar rečeš mi (Nina Pušlar). Foto: Črtomir Goznik Ela Štumberger, OŠ Destrnik-Trnovska vas, podružnica Trnovska vas, 6. razred, pesem Prisluhni mi (Darja Švajger). Foto: Črtomir Goznik Klara Muršec, OŠ Destrnik-Trnovska vas, podružnica Trnovska vas, 7. razred, pesem Še si tu (Marta Zore). Peli so: OŠ Destrnik-Trnovska vas, matična šola Destrnik: Lucija Vidovič v mlajši kategoriji ter Eva Šnut in Lejla Meško v starejši OŠ Destrnik-Trnovska vas, podružnica Trnovska vas: Nick Horvat, Tiara Mujkanović in Karin Muršec v mlajši kategoriji ter Ela Štumberger in Klara Muršec v starejši Štajerski TEDNIK torek, 26. 4. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki torek z 26. aprila 2022 11 Podlehnik z 16. ocenjevanje vin Ptuj z Pester glasbeni program ob praznovanju praznika dela Večina vzorcev zlatih Za prvi maj zabava na parkirišču pod gradom Dan brez vina je kakor dan brez sonca, so prepričani v Turističnem društvu Podlehnik, ki so v prvi polovici aprila izvedli že 16. ocenjevanje vin v občini Podlehnik. In kakšen je letnik 2021? Glede na rezultate zelo kakovosten, saj sta kar dve tretjini vzorcev prejeli zlato priznanje. Po dveh letih premora bo na parkirišču pod ptujskim gradom ponovno organizirano tradicionalno prvomajsko kresovanje z glasbenim programom. Na javno povabilo ptujske občine za organizacijo dogodkov ob praznovanju praznika dela je prispela ena ponudba, za glasbeno-kulinarični del bo poskrbelo podjetje Kreativno mesto. Ocenjevanje vina ima pomemben cilj, med katere sodi preverjanje kakovosti vina posameznega vinarja in kakovost na posameznem vinorodnem območju. Ocena je odraz dela vinogradnika, naravnih danosti in posameznega letnika. In letos je bila komisija v Podlehniku, ki ji je predsedoval Andrej Rebernišek, s kakovostjo vina letnika 2021 zadovoljna. »Skupaj smo ocenili 35 vzorcev, kar je nekoliko manj kot prejšnja leta. Povprečna ocena vseh ocenjenih vin je bila 18.04, od tega je bilo 24 vin z zlatim priznanjem. Vina so sortno prepoznavna z izraženo sortno cvetico ter svežino, kar je tudi značilnost letnika 2021.« Foto: Robert Žunkovič Komisija, ki so jo oblikovali Andrej Rebernišek, predsednik, Miran Reberc, Matej Rebernišek, Simona Rajh in Nejc Borko, je ocenila 36 vzorcev. Najvišjo oceno 18,33 je prejela Kmetija Pajnkiher za rumeni muškat, za pozno trgatev šipon, pa so prejeli 18,4 točke. Že 16. ocenjevanje vin v občini Podlehnik je potekalo pod okriljem Turističnega društva Podlehnik. Predsednik Milan Vidovič je prepričan, da je društvo z organizacijo ocenjevanj pripomoglo k dvigu kakovosti vin na območju Podlehnika. »Že ocene nam povedo, da imajo vinogradniki znanje, kako pridelati kakovostno grozdje in ga predelati ter nadalje, kako pravilno kletariti. Rezultat znanj vinogradnikov pa je, da v Halozah uživamo kakovostno vino,« meni Vidovič. Podelitev priznanj bo na Gorci na Viničarskem muzeju ob odprtju sezone. MV Podravje z Nigrad z novim statusom Koncesije ne bodo več potrebne Mariborski Nigrad so njegove ustanoviteljice iz gospodarskega spremenile v javno podjetje, saj naj bi jim takšna oblika organiziranja olajšala delo. Javno komunalno službo izvaja Nigrad v 12 občinah, med drugim tudi v dveh slovenjegoriških: Lenartu in Svetem Juriju, in sicer na podlagi sklenjenih koncesijskih pogodb. Ker so postopki podeljevanja koncesij zahtevni in dolgotrajni, so na Nigradu ustanoviteljicam v skladu z zakonodajo predlagali preoblikovanje podjetja v javnega, s čimer odpade potreba po podeljevanju koncesij. Poleg tega je ena od pomembnih prednosti javnega podjetja tudi v tem, da bodo lahko Javno povabilo izvajalcem za izvedbo prireditve ob prvem maju je Mestna občina Ptuj objavila konec marca. Rok za prijavo se je iztekel 8. aprila, o izboru so kandidate obvestili teden dni kasneje. Izhodiščni minimalni znesek je znašal 500 evrov, edino prijavljeno podjetje je ponudilo sto evrov več. Zabavno-glasbeni program in gostinska ponudba bo na parkirišču pod ptujskim gradom v soboto, 30. aprila, od 19. do 4. ure zjutraj. »Za prijavo smo se odločili, ker že imamo izkušnje, to bo četrto kresovanje v naši organizaciji na Ptuju. Pogoji občine so letos sicer nekoliko spremenjeni v primerjavi s prejšnjimi leti, več je zahtev, a bomo vse uredili. Ljudje so željni zabave,« pravi Marko Poharič iz podjetja Kreativno mesto. Za pravo zabavo bodo poskrbeli Dejan Vunjak in Brendijeve barabe, Maligani ter Drugo dugme. Na prizorišču bo ponudba hrane, poskrbljeno pa bo tudi za najmlajše. Foto: ČG Za pravo zabavo bodo poskrbeli Dejan Vunjak in Brendijeve barabe, Maligani in Drugo dugme. Kres bodo prižgali 31. 4. ob 21. uri, po zaključku uradnega dela in osrednje proslave bo sledil glasbeni del prireditve. »Obiskovalci lahko pričakujejo nepozabno kresovanje tako kot prejšnja leta. Tok- rat bo kres še večji in lepši,« dodaja Poharič. Po dveh letih premora bo prvomajska zabava še kako dobro dela. V podjetju Kreativno mesto, ki se ukvarja z organizacijo dogodkov, pester program načrtujejo Ptuj z Tekmovanje v robotiki Programiranje in gradnja robotov Na ptujski Elektro in računalniški šoli je v minulih dneh, po dveh letih premora zaradi omejitvenih protikoronskih ukrepov, potekalo regijsko predtekmovanje državnega tekmovanja RoboCupJunior (RCJ) 2022. RoboCupJunior je robotsko tekmovanje, organizirano na osnovi mednarodno veljavnih pravil z namenom promocije in popularizacije robotike. Mladi lahko svoje znanje oz. spretnosti preizkusijo v različnih tekmovalnih disciplinah oz. izzivih. Na predtekmovanje se je prijavilo 13 ekip, od tega štiri srednje in tri osnovne šole z območja Podravja. Gre za zahtevno tekmovanje, ki po besedah Sandija Rihtariča, člana organizacijskega odbora, temelji predvsem na programiranju in gradnji robotov: »Udeleženci tega tekmovanja morajo obvladati znanje programiranja, robotike, elektronike in mehatronike. Prav tako so primorani sodelovati v timskem delu, izmenjavi znanja in izkušenj z dru- prišla še kako prav pri nadaljnjem izobraževanju, pa tudi zaposlitvi. Roboti znajo igrati nogomet Foto: ČG Predtekmovanja RoboCupJunior se je udeležilo 13 ekip gimi udeleženci, ne glede na njihovo kulturo, starost ali rezultate na tekmovanju.« Na Elektro in računalniški šoli si na različne načine prizadevajo spodbujati mlade, da bi se v čim večji meri zanimali za znanost in tehnologije prihodnosti. Vsa ta znanja jim bodo namreč Hajdina z Akcija čiščenja okolja Dež jih ni pregnal Kljub muhastemu aprilskemu vremenu, še posebej ob koncih tednov, jim je v občini Hajdina uspelo izpeljati spomladansko akcijo čiščenja okolja po zastavljenem načrtu. Foto: FB Nigrad so občine ustanoviteljice iz navadnega preoblikovale v javno komunalno podjetje. občine po novem neposredno vplivale na določanje cen in pogoje izvajanja Nigradove službe. Doslej je bil namreč način oblikovanja cen določen v koncesijskih pogodbah, te pa se praviloma sklicujejo na metodologijo, ki jo sprejme pristojno ministrstvo. Statusno se javno podjetje ne razlikuje od »navadne« gospodarske družbe, bistvena razlika pa je v tem, da imajo občine kot ustanoviteljice posebne ustanoviteljske pravice. Ker je torej sprememba v prid občinam, je jasno, da so jo posamezni občinski sveti potrdili, med drugim pred kratkim tudi v Lenartu. SD vse do jeseni. Naslednja velika zabava bo 21. maja na parkirišču pri špediciji Goja, s številnimi znanimi glasbenimi gosti, julija bodo organizirali destrniško noč. Dženana Kmetec Foto: Občina Hajdina Na Hajdini so v soboto, 9. aprila, uspešno izpeljali čistilno akcijo. Tekmovanje RoboCupJunuior poteka v raznovrstnih kategorijah; med njimi je tudi nogomet. Kot pove že samo ime, se roboti med seboj pomerijo na nogometnem igrišču. Vsako ekipo sestavljata dva robota, tekma pa traja pet minut. »Naloga tekmovalcev je, da sami izdelajo robota in program zanj. To je za mlade eden izmed zahtevnejših izzivov,« je povedal Rihtarič. Najboljše ekipe se bodo uvrstile na državno tekmovanje, ki bo 17. maja v Mariboru (FERI). Estera Korošec Marsikatera občina je namreč akcijo zaradi slabe vremenske napovedi prestavila na dneve ob delovnikih ali pa celo odpovedala. Hajdinčani so se, kot so načrtovali, na čistilni akciji zbrali v soboto, 9. aprila. Čeprav je deževalo, se pri delu niso dali motiti in tako so tradicionalno spomladansko čiščenje okolja uspešno spravili pod streho. V organizacijo akcije so se vključili občina, vaški odbori, društva in komisija za mlade. Že v petek so odpadke pobirali hajdinski osnovnošolci. V sklopu letošnje čistilne akcije so pobrali dobro tono in pol smeti, od drobnih odpadkov, kot so plastenke, pločevinske, cigaretne škatlice, pa tudi do večjih odpadkov, ki so bili nemarno odloženi ob cestah, vaških poteh in drugih javnih površinah. Čistilne akcije se je udeležilo nekaj čez 200 občanov. MZ Štajerski TEDNIK torek, 26. 4. 2022 COLOR CMYK Kultura 12 torek z 26. aprila 2022 Ptuj, Podravje z Tapiserije iz zapuščine Leslie na ptujskem gradu O tapiserijah Izjemna dediščina evropske produkcije umetniškega tkanja V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož so pripravili cikel predavanj ob 40-letnici delovanja prvega restavratorsko-konservatorskega ateljeja za tekstil v Sloveniji. Le-ta tudi skrbi za muzejsko zbirko tapiserij, ki je v slovenskem prostoru unikatna, zato je še posebej dragocena. V ciklu predavanj pod naslovom V preplet niti vtkane zgodbe bodo javnosti predstavili posamezne dele zbirke in skrb za tovrstno dediščino. Na prvem predavanju je dr. Marjeta Ciglenečki, pobudnica ustanovitve ateljeja, predstavila tapiserije iz zapuščine Leslie na ptujskem gradu. Ptujski restavratorski atelje za tekstil ima kompetentno ekipo, vodilno za vprašanja o varovanju tekstilne dediščine, ki jo že od leta 1990 vodi dr. Eva Ilec. Od leta 2000 imajo ptujske tapiserije status nacionalno pomembne zbirke, je še posebej poudarila. „Ptujski muzej hrani dve seriji tapiserij, ki so nedvomno najpomembnejši in najkakovostnejši del historičnega tekstila, kar ga hranimo v Sloveniji, hkrati pa deset ptujskih tapiserij sodi v sam vrh evropske produkcije umetniškega tkanja, kakršno je potekalo v manufakturah v Bruslju v 16. in 17. stoletju. Tapiserije so zapuščina rodbine Leslie, ki je ptujski grad posedovala od leta 1656 do leta 1802, ko je umrl zadnji moški iz rodbine. Za njimi so grad z opremo vred podedovali Dietrichsteini, leta 1873 pa je prešel v last Herbersteinov, ki so ga imeli v lasti do konca druge svetovne vojne. Prvotno so bile tapiserije oprema palače Leslie v Foto: Črtomir Goznik S predavanja dr. Marjete Ciglenečki Tapiserije iz zapuščine Leslie na ptujskem gradu Gradcu in takrat jih je bilo kar 46 po številu. Sredi 18. stoletja, ko so palačo v Gradcu obnavljali, so tapiserije preselili na ptujski grad. Žal ne vemo, koliko so jih prenesli na Ptuj. Ko so Herbersteini v zadnji Foto: Črtomir Goznik Ptujski restavratorski atelje za tekstil je vodilni atelje za varovanje tekstilne dediščine. četrtini 19. stoletja začeli obnavljati ptujski grad, so bile tapiserije v slabem stanju, in če smemo verjeti ustnemu izročilu, zavržene na podstrešju. Jožef Herberstein jih je predal v restavriranje v dunajsko manufakturo Lachmayer in takrat je bilo tapiserij še 15. Jožef Herberstein očitno ni zmogel visokih stroškov in je račun verjetno poravnal kar s tapiserijami. Tako je na gradu ostalo deset tapiserij. Pred štirimi desetletji so bile ponovno ogrožene in leta 1979 smo se lotili projekta, kako jih zaščititi. Vodila sem ga kot pristojna kustodinja. Prva navodila je dala prof. Mira Kovačevič Ovčačik, strokovnjakinja za historični tekstil iz Zagreba. Prvi improvizirani atelje pa smo uredili v tekstilni tovarni v Majšperku ob veliki naklonjenosti takratnega tovarniškega vodstva, zlasti direktorja Jožeta Pavliniča. Zahtevne laboratorijske raziskave je opravila dr. Vera Golob na katedri za tekstil Fakultete za strojništvo v Mariboru. Na tej fakulteti se je izobrazila dr. Eva Ilec, ki že od leta 1990 vodi restavratorski atelje za tekstil v ptujskem muzeju. Gre za kompetentno ekipo, v Sloveniji vodilno za vprašanja o varovanju tekstilne dediščine. Prav zaradi vzorne skrbi za ohranjevanje ptujskih tapiserij so le-te leta 2000 pridobile status nacionalno pomembne zbirke,“ je o zgodovini tapiserij in začetkih delovanja restavratorskega ateljeja za tekstil in skrbi za tovrstno izjemno kulturno dediščino povedala dr. Marjeta Ciglenečki. Tapiserije iz zapuščine Leslie je na predavanju tudi podrobneje predstavila. Ptuj z Gregor Pratneker v Miheličevi galeriji Umetniški nagovor za spoštljivejši odnos do narave Z novo razstavo se postavlja tudi najstarejša ptujska galerija, Miheličeva galerija, kjer so 14. aprila odprli razstavo mariborskega slikarja Gregorja Pratnekerja. Do 29. maja si lahko ljubitelji likovne umetnosti ogledajo njegovo razstavo pod naslovom Oko in čut za slikarstvo, na kateri se predstavlja s svojim najnovejšim likovnim opusom, deli, ki so nastala v zadnjih letih letih. V Miheličevi galeriji je razstavljal že leta 2011, pod naslovom Esenca gozdne pokrajine, leta 2017 pa je sodeloval tudi na Festivalu Art Stays, Natur-al(l), v galeriji Q-enter Ptuj. „Ustvarjalni pogled umetnika se dobesedno staplja z naravo in gozdom, ostaja zvest izbrani tematiki in narava ostaja esenca njegove ustvarjalne biti, katero upodablja že od nekdaj in zanima ga tudi danes, prav tako eksistencialni pogledi na svet, življenje in umetnost. Slika neposredno v naravi, v pohorskih gozdovih ali po spominu v ateljeju, kjer umetnik ostaja sam, s svojimi svetovi. Narava mu že od nekdaj predstavlja neusahljiv studenec motivov in izzivov za čutno umetniško ustvarjanje,“ je delo Gregorja Pratnekerja, ki ostaja eden izmed prepričljivih avtentičnih in osrednjih likovnih ustvarjalcev sodobnega krajinarstva na Slovenskem, predstavila kustodinja Stanka Gačnik, tudi avtorica besedila kataloga razstave. Doslej je razstavljal na številnih domačih in tujih razstavah. Za svoja likovne umetnine prejel že več domačih in tujih nagrad. Tako je leta 2014 uspel prepričati francosko žirijo Jesenskega salona v Parizu s sliko Zimsko jutro, za katero je pred tem prejel prvo nagrado Zveze društev slovenskih likovnih ustvarjalcev. Od takrat naprej redno razstavlja na vseh treh pomembnih pariških salonih: Jesenski salon, Salon lepih umetnosti in Salon francoskih umetnikov. Za sliko Pomlad v gorah je leta 2019 na Salonu lepih umetnosti v Lovru v Parizu prejel slikarsko nagrado Eugene Boudin, poimenovano po znamenitem francoskem krajinarju. Leta 2020 pa je na Salonu francoskih umetnikov v Grand Palace v Parizu prejel nagrado Mention. stran 12 Foto: Črtomir Goznik V Miheličevi galeriji se z najnovejšim likovnim opusom pod naslovom Oko in čut za slikarstvo predstavlja slikar Gregor Pratneker, ki živi in ustvarja v Mariboru. Štiri tapiserije pripovedujejo zgodbo o Odiseju in njegovih dogodivščinah na deset let trajajoči vrnitvi iz trojanske vojne na rodno Itako. Stkane so bile na začetku 17. stoletja v Bruslju. Po Evropi se je ohranilo še precej primerkov tapiserij z enakimi in sorodnimi prizori, ki so bile stkane po enakih predlogah, datirajo pa od srede 16. do srede 17. stoletja. Šest tapiserij je tako imenovanih verdur, se pravi, da predstavljajo z drevjem gosto zaraščene pokrajine, v katerih je najti tudi drobne figuralne prizore. Gre za tip »pokrajin z majhnimi figurami«, ki so bile v modi le kratek čas sredi 17. stoletja, posebej pa so bile priljubljene med češkim plemstvom. Posebnost ptujskih verdur so s srebrnimi in pozlačenimi nitmi zatkana oblačila upodobljenih figur, posebej dragocene pa so njihove bordure, stkani dekorativni okviri, ki so na ptujskih primerkih še posebej razkošni. Žal se ptujske verdure niso ohranile neokrnjene, kljub temu pa dokazujejo, kako zahtevna je bila bruseljska produkcija sredi 17. stoletja ter kako razgledani in bogati so bili njihovi naročniki. Tapiserije pričajo o pomenu in moči rodbine Leslie „Tapiserije iz obeh serij, ki so razstavljene v prvem nadstropju ptujskega gradu, pričajo o pomenu in moči rodbine Leslie in vzbujajo občudovanje muzejskih obiskovalcev. Restavratorski atelje za tekstil, ki deluje v okviru ptujskega muzeja in v katerem so strokovno obravnavali že veliko tekstilnih dragocenosti iz ptujskega muzeja in drugih sorodnih ustanov, pa je lahko v ponos celotni slovenski muzealski ter restavratorski in konservatorski sferi,“ je še povedala dr. Marjeta Ciglenečki. MG Gregor Pratneker o ptujski razstavi pove, da gre za opus njegovih biografskih potepanj po naravi, doživetij, ki jih je kasneje predelal in v ateljeju naslikal. Ko jih človek gleda, bi kar najraje vstopil vanje. „To je tudi namen mojega slikarstva, da gledalca popeljem v to svetišče, ki nam ga ponuja narava. Resnično mu želim približati naravo, da spremenimo mnenje in da jo sprejemamo spoštljivo, ker je le nad nami, ker je dejansko naša gospodarica, mi pa se dejansko obnašamo, kot da je ravno obratno. To je tudi bistvo vse ekologije, ki je danes eden večjih problemov. Narava ostaja še naprej srčika mojega ustvarjanja. Trenutno se posvečam bolj spomladanskim motivom,“ je povedal slikar, ki se ga epidemija covida-19 v umetniškem pogledu ni dotaknila. S to tematiko je naslikal le eno sliko. Prepričan pa je, da če bi človek spoštoval naravo in njene zakone, do epidemije, ki je zajela ves svet, sploh ne bi prišlo. Pratneker upa, da si bodo ptujsko razstavo ogledali tudi likovni kritiki in kateri od kustosov, ter uvideli, da je od zadnje ptujske razstave le napredoval. Da je kot avtor vreden pozornosti javnosti. MG torek, 26. 4. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK Futsal Tekma, vredna polfinala državnega prvenstva Stran 14 Nogomet Najboljša domača tekma sezone za Dravo Stran 14 stran 13 Motokros Tim Gajser na svoji »špuri« Stran 15 Nogomet Toča golov v Cirkulanah in Vidmu Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1. SNL, 32. krog Maribor in Koper pred medsebojnim srečanjem loči le točka Že po večnem derbiju pred dobrima dvema tednoma se je skristaliziralo, da sta v boju za naslov ostala le še Maribor in Koper, v boju za 3. mesto pa so kandidaturo takrat oddali Olimpija, Mura in Bravo. Slednja je z uvrstitvijo v finale pokalnega tekmovanja svoje ambicije preusmerila v to tekmovanje, v prvenstvu so takoj izgubili stik z vrhom. Derbi kroga je bil odigran na Bonifiki, kjer so domačini proti Olimpiji še enkrat več dokazali, da so postali izjemno tekmovalno moštvo, ki zna igrati na rezultat. V srečanju z malo priložnostmi na obeh straneh so bili konkretni v pravem trenutku, po pravilno dosojeni 11-metrovki je z bele točke v polno meril 22-letni Jamajčan Kaheem Parris. Koprčani so na zadnjih sedmih srečanjih prejeli le dva zadetka in vpisali šest zmag in en remi. To še dodatno podžiga strasti na obali, kjer se vedno bolj očitno spogledujejo z naskokom na dvojni naslov (med tednom so se uvrstili tudi v finale Pokala Slovenije). Ne gre pa pozabiti, da jih na tej poti že ob koncu tedna čaka visoka ovira – tekma z Mariborom v Ljudskem vrtu … Prva liga Telemach 32 32 32 32 32 32 31 32 32 31 19 18 15 13 11 10 11 9 7 4 JM V Sežani jeziček na tehtnici veterana REZULTATI 32. KROGA: CB24 Tabor Sežana – Maribor 1:2 (1:0); Kalcer Radomlje – Mura 3:2 (2:0); strelci: 1:0 Šarić (18.), 2:0 Nuhanović (32.), 2:1 Daku (49.), 3:1 Mrkonjić (85.), 3:2 T. Cipot (94.); Bravo – Domžale 0:2 (0:0); strelec: 0:1 Jakupović (76.), 0:2 Jakupović (82.); Koper – Olimpija 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Parris (42., z 11 m). Tekma Aluminij – Celje je bila odigrana v ponedeljek. 1. MARIBOR 2. KOPER 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 4. MURA 5. BRAVO 6. DOMŽALE 7. CELJE 8. KALCER RADOMLJE 9. CB24 TABOR SEŽANA 10. ALUMINIJ Domžalčani so si zalepili obliž na rano (beri na pokalni poraz) z zmago proti tekmecu, ki jim je zaprl vrata v Evropo. Oba gola v Šiški je zabil njihov najboljši strelec Arnel Jakupović, ki je dosegel že 10 golov v sezoni. Muri nikakor ne uspe docela zajahati zmagovitega vala, po kakšni dobri tekmi ali dveh vedno znova sledijo zdrsi. Enega takšnih so tokrat doživeli s Kalcerjem, ki je vedno bližje »varnim vodam« obstanka. Muraši pa so na drugi strani izgubili dragocene točke v boju za 3. mesto. Četrto mesto v primeru pokalnega slavja Brava ne bo prineslo vstopnice za evropska tekmovanja … 6 8 7 11 9 10 5 9 8 11 7 6 10 8 12 12 15 14 17 16 49:31 51:34 44:33 47:42 29:31 39:38 37:42 37:46 27:35 27:55 63 62 52 50 42 40 38 36 29 23 CB24 Tabor Sežana – Maribor 1:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Stančič (13., z 11 m), 1:1 Kronaveter (54.), 2:1 Tavares (73.). TABOR SEŽANA: Koprivec, Kouao (od 56. Iscaye), Ristić, Ovsenek, Salkić, Grobry (od 56. Sušić), Tolić (od 65. Krivičić), Mavretič (od 81. Zeljković), Monjac (od 65. Keita), Bongongui, Stančič. Trener: Dušan Kosič. MARIBOR: Jug (od 15. Bergsen), Milec, Mitrović, Watson, Sikošek, Makoumbou, Repas, Šturm (od 72. Žugelj), Antolin (od 46. Kronaveter), Rokomet z Liga NLB, 22. krog Na Hardeku padla še Dobova Foto: m24.si Nogometaši Maribora so z goloma Roka Kronavetra in Marcosa Tavaresa slavili v Sežani in ohranili minimalno prednost pred Koprčani. Ivanović (od 91. Alvir), Mudrinski (od 72. Tavares). Trener: Radovan Karanović. Tekma v Sežani je bila izjemno pomembna za obe ekipi, za domačine v boju za obstanek, za goste v boju za vrh. Rojstni dan domačega stratega Dušana Kosiča sta na koncu »pokvarila« veterana v vrstah Maribora, 35-letni Rok Kronaveter in 38-letni Marcos Tavares. Oba sta vstopila s klopi in dokazala, da izkušnje štejejo, še posebej v boju za naslov … V gostujoči zasedbi so znova veliko stavili na Ognjena Mudrinskega, ki se je vrnil v ekipo po poškodbi. Na drugi strani v domači zasedbi ni bilo zaslediti Vida Kodermana, posojenega igralca Maribora. Tekma se je začela po željah Kraševcev, ki so povedli že v zgodnji fazi tekme: Antoine Makoumbou je zakrivil penal, ki ga je realiziral Dino Stančič. Pri tem so se Štajerci soočili še z dodatno težavo, saj se je poškodoval vratar Ažbe Jug, ki je bil do tega trenutka nepremagan 417 minut. Takojšnje pobude vijoličastim ni uspelo pretvoriti v gol, so pa uprizorili pravi napad na domači okvir gola – zadeli so ga kar štirikrat: Antolin v 10., Milec v 28., Mudrinski v 36. in Ivanović v 52. minuti! Pozneje sta prišla na vrsto tudi gola, za preobrat sta poskrbela Rok Kronaveter in Marcos Tavares. Za prvega je bil to 102., za drugega pa 159. gol v 1. slovenski ligi. »Moja naloga je bila, da fante med odmorom umirim, saj smo kljub rezultatskemu zaostanku igrali res dobro. Dogovorili smo se, da ne divjamo in da nadaljujemo v istem tempu. Skupaj smo igrali tekmo, fantje na igrišču, mi na klopi, prav tako vsi igralci, ki so bili del moštva - zato nam je uspelo. Veseli me, da so menjave prispevale delež, vendar pri strelcih ne gre za naključje. Predvsem zaradi tega, ker se oba zelo trudita na treningih. Tako Rok Kronaveter kot Marcos Tavares sta vedno željna golov in trud se jima je poplačal. Imeli smo različna načrta: z igralci, ki so začeli tekmo, smo dosegli namen, saj so povzročali precej preglavic domači ekipi, nato smo dodali še izkušnje in prišli do uresničitve cilja,« je dejal trener Maribora Radovan Karanović. Jeruzalem – Dobova 31:25 (14:12) li do prednosti s štirimi goli (10:6, 11:7). Blestel je Rok Žuran, ki je že do odmora dosegel pet zadetkov. V golu Ormožanov je znova blestel mladi Alen Skledar in prednost domačih pred znova lepo polnim Hardekom je v 2. polčasu narasla celo do +8 (30:22). To je bila ena boljših predstav Ormožanov v tem prvenstvu. Ormožani so z osvojenima točkama napredovali z 11. na 9. mesto. Želja varovancev trenerja Saše Prapotnika je sezono 2021/22 končati na 8. mestu. Trenutno so osmi Mariborčani s točko naskoka pred Ormožani. Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: „Čestitke našim fantom za odlično predstavo in zasluženo zmago. Bili smo visoko motivirani, kar smo dokazali tudi na igrišču. Dobovi, ki je sicer odlična obrambna ekipa, smo nasuli več kot 30 zadetkov in to je bil ključ do zmage. Na Hardeku nam preostaneta še dve močni tekmi proti Mariboru in Kopru. Obe si želimo zmagati in nadaljevati uspešno serijo zmag v naši trdnjavi.“ Damjan Radanovič, trener Dobove: „Pričakovali smo boljši rezultat v Ormožu, ampak smo naleteli na zelo razpoloženega nasprotnika. V obrambi nismo bili dovolj čvrsti, prejeli smo preveč lahkih zadetkov in poraz je bil neizbežen. Tudi v napadu smo zapravili preveč čistih strelov, tudi dve sedemmetrovki in rešitve več ni bilo. Čestitke Jeruzalemu za zasluženo zmago.“ JERUZALEM: Skledar (14 obramb) m Balent (2 obrambi); Mlač Černe, Bogadi 5, Čudič 5 (5), Voljč 1, Pungartnik, Fergola 2, Žuran 8, G. Hebar 2 (1), T. Hebar, Šulek, Pandev, Kosi 4, Čirović 4, Krabonja. Trener: Saša Prapotnik SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 6/6; Dobova 5/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Dobova 4 minute. IGRALEC TEKME: Rok Žuran (Jeruzalem Ormož). Rokometaši Jeruzalema so zasluženo premagali Dobovo in nadaljevali uspešno serijo zmag na Hardeku. Na zadnjih osmih tekmah so pred svojimi navijači tako vpisali sedem zmag ter remi proti Gorenju. Rokometaši Jeruzalema Ormoža (na fotografiji Rok Žuran) so uspešno opravili z Dobovo. Gostje, ki so ena najneugodnejših ekip za Ormožane, so vodili le enkrat na tekmi (0:1). Ves preostali del tekme so vodili domačini, ki so že v 1. polčasu v dveh primerih priš- Uroš Krstič NLB liga REZULTATI 22. KROGA: Jeruzalem Ormož – Dobova 31:25 (14:12), Riko Ribnica – Trimo Trebnje 30:32 (11:18), LL Grosist Slovan – Gorenje Velenje 24:30 (9:12), Koper – Sviš Ivančna Gorica 30:29 (13:12), Urbanscape Loka – Ljubljana 35:29 (20:13), Celje Pivovarna Laško – Slovenj Gradec 2011 39:31 (22:13), Herz Šmartno – Maribor Branik 30:26 (15:14). 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 22 2. TRIMO TREBNJE 20 3. GORENJE VELENJE 21 4. RIKO RIBNICA 22 5. URBANSCAPE LOKA 22 6. KOPER 22 7. SLOVENJ GRADEC 22 8. MARIBOR BRANIK 22 9. JERUZALEM ORMOŽ 21 10. LL GROSIST SLOVAN 21 11. DOBOVA 22 12. SVIŠ IVANČNA GORICA 22 13. HERZ ŠMARTNO 22 14. LJUBLJANA 21 21 16 16 12 13 11 11 9 8 8 7 5 2 2 1 3 1 2 0 1 1 1 2 1 2 0 3 2 0 1 4 8 9 10 10 12 11 12 13 17 17 17 43 35 33 26 26 23 23 19 18 17 16 10 7 6 Štajerski TEDNIK torek, 26. 4. 2022 COLOR CMYK Šport 14 torek z 26. aprila 2022 Futsal z 1. SFL, končnica, polfinale, druga tekma 1. SFL, polfinale, 2. tekmi: Tekma, vredna polfinala državnega prvenstva je po podaji iz kota z natančnim strelom dosegel Niko Cesarec. Domačine je nekajkrat rešil vratar Kevin Caf, na drugi strani pa se je tudi Rok Rednak v 11. minuti znašel sam pred golom Damirja Puškarja, a je zgrešil cilj. Od 25. minute naprej pa se je stanje na igrišču korenito spremenilo, svojo priložnost so začutili tudi domačini. Prvi je poskusil Borut Ručna, ki je v 27. minuti zadel prečko, nato pa so se priložnosti za domačine vrstile vse do zaključka tekme (Pasariček 30., Senekovič 32., Kneževič 36., Ručna 39., Pihler 40. minuta). V vseh primerih je bil izjemen Puškar, ki je ostal nepremagan … FC Hiša daril Ptuj – FK Dobovec 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Cesarec (4.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Caf, Zdovc; Badrov, Senekovič, Rednak, Ručna, Debeljak, Pihler, Fleten, Jelić, Pasariček, Kneževič. Trener: Robert Grdović. FK DOBOVEC: Puškar, Peček; Mordej, Čujec, Čeh, Turk, Novak, Matošević, Cesarec, Da Rosa. Trener: Kujtim Morina. RDEČI KARTON: Žiga Čeh (40., Dobovec). V pravem navijaškem vzdušju je v dvorani Ljudski vrt na Ptuju, kjer se je zbralo več kot 200 gledalcev, ekipa Dobovca iskala pot do izenačenja v polfinalni seriji na 1:1 To je državnim prvakom na koncu tudi uspelo, a so se morali za minimalno zmago pošteno preznojiti … Gostujoči trener Kujtim Morina je celotno tekmo energično vodil svojo ekipo ob stranski črti, glasno veselje na koncu tekme pa je povedalo vse o tem, kako težka je bila pot do zmage. »Na koncu je moje mišljenje, da smo slavili zasluženo. Ključen je bil prvi polčas, ko smo povedli, ob tem pa zgrešili še kar nekaj priložnosti. S tem smo omogočili Ptuju, da je še upal na zmago. V drugem delu so bili Foto: Črtomir Goznik Igralci Dobovca so morali za zmago na Ptuju garati do zadnje sekunde. domačini veliko nevarnejši, zato res čestitam mojim fantom, da so zdržali in prišli do velike zmage,« je neposredno po tekmi dejal trener Dobovca in dodal: »Tekme končnice morajo biti takšne, napete in dramatične, vsi smo zelo motivirani. Prepričan sem, da lahko gledalci v takšnih tekmah uživajo, to pa je najpomembnejše. Zelo sem vesel podpore naših navijačev, ki so začutili, da nam je bilo po porazu na prvi tekmi težko. To je res Nogomet z 2. SNL Najboljša domača tekma sezone Drava Ptuj – Fužinar Vzajemci 2:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Miljanić (36.), 2:0 Miljanić (65.). DRAVA: Trajkovski, Jelerčič, Šlamberger, Melvan, R. Nanitelamio, Tassin, Korošec, Čeh (od 72. Penič), Ploj, Šlak (od 65. Mršič), Miljanić (od 88. Štornik). Trener: Vladimir Pantelić. FUŽINAR: Pavli, Branilović (od 78. Idrissou), Katuša (od 65. Pesjak), Paradiž (od 84. Vukolić), Mouasso, Jovicic, Ciganović (od 65. Kitek), Kovač (od 78. Krebs), Turkuš, Verunica, Ferukoski. Trener: Mihael Bukovec. Nogometaši Drave imajo štiri kroge pred koncem sezone še vedno povsem realne možnosti za obstanek v drugoligaški druščini. Močno so si jih povečali z zmago proti Fužinarju, kar je šele njihova druga zmaga na Mestnem stadionu v tej sezoni, doslej edino so dosegli novembra lani v 14. krogu proti Krki (1:0; Kahrimanović). »Pred tekmo smo vedeli, da je to za nas zadnji vlak v boju za obstanek, ki ga enostavno moramo ujeti. Šli smo na vse ali nič in uspeli! To je nagrada za ves trud, ki ga vlagamo na treningih in tekmah. Čeprav se po rezultatih to doslej ni videlo, je to vendarle kazalnik, da je moštvo dobro. V klub so prišli nekateri novi ljudje, novi sponzorji, ki so nas dodatno motivirali in na srečo se je vse skupaj izplačalo,« je dejal Vice Miljanič, ki je nazadnje igral za Inter iz Zaprešiča. Prav hrvaški napadalec je bil mož odločitve na obračunu s Korošci, saj je dosegel oba zadetka. Prvega je v 36. minuti zabil iz prostega strela preko živega zidu iz približno 22 metrov, drugega po v 65. minuti z glavo po odlični podaji iz strani Frana Šlambergerja. »Res trdo treniram, nikoli ne popuščam in to se mi je tokrat obrestovalo. Na prejšnjih tekmah ni bilo tako, a nisem obupal, verjel sem vase, to je glavno,« je dejal 23-letni hrvaški napadalec. Zelo dobro tekmo je odigrala celotna ekipa Drave, predvsem borbenost je bila na visokem nivoju od prve do zadnje minute. Veliko je bilo drsečih štartov in trdih dvobojev, a je vse potekalo v mejah dovoljene- stran 14 ga. To so v več primerih začutili tudi navijači Drave, ki so z aplavzom nagradili modre. Svoje priložnosti so imeli tudi gostje, ki jih je spremljala glasna navijaška skupina, a je bil vratar Tadej Trajkovski tokrat zanje previsoka ovira. Najbolj se je izkazal v dvoboju ena na ena z Mateom Verunico, ko je v 32. minuti pri izidu 0:0 izšel kot zmagovalec pomembnega dvoboja. Prvi korak k obstanku je bil s strani Drave tako narejen, a jih bo potrebnih še nekaj. »Glede na slabo stanje v klubu in po posledičnih številnih porazih nam ni bilo lahko, v glavah se je dogajajo marsikaj. Verjamem, da bo s sobotno zmago in z novim sponzorjem zaključek sezone dober. V prvi vrsti je pomembno, da smo se z zmago prepričali, da lahko in da zmoremo. Sedaj gremo naprej z novim zagonom,« je zaključil Miljanić. Do konca sezone se bo Drava v gosteh pomerila z Ilirijo in Krko (27. in 29. krog), doma pa z Gorico in Rogaško (28. in 30. krog). Vladimir Pantelić, trener Drave: »Trud se nam počasi vrača, fantom Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave (na fotografiji Vice Miljanić) so proti Fužinarju odigrali odlično tekmo in se veselili zaslužene zmage. velika stvar, tudi z njihovo pomočjo smo uresničili cilj in izenačili na 1:1 v zmagah. V torek bomo znova storili vse za zmago.« Do 25. minute so bili gostje boljši tekmec na igrišču, edini zadetek pa čestitam za fanatično borbenost, zelo sem vesel zanje. Po mojem mnenju je bilo tokrat odločilno to, da smo si mi bolj želeli zmage in da smo v tekmo vložili več energije. Odkar sem prišel na Ptuj, smo večkrat povedli 1:0, nato pa nam tega zaradi različnih vzrokov ni uspelo potrditi ali zadržati. Tudi prejšnji teden je bilo tako v Brežicah, pri vodstvu 0:1 smo imeli še tri lepe priložnosti za povišanje vodstva, potem pa smo po enem čudnem penalu povsem padli v igri in visoko izgubili (7:1, op .a.). Fantom je bilo treba dnevno pojasnjevati, da skupaj zmoremo, da tekmeci niso boljši od nas, da so prav tako samo igralci kot mi. Upam, da bo tokratna zmaga pomenila dvig v mentalnem smislu in da bo nadaljevanje lažje.« Jože Mohorič Alen Krajnc na derbiju dvakrat v polno REZULTATI 26. KROGA: Drava Ptuj – Fužinar Vzajemci 2:0 (1:0); Nafta 1903 – Gorica 2:3 (0:1); strelci: 0:1 Krajnc (3.), 0:2 Krajnc (50.), 0:3 Vekić (58.), 1:3 D. Nemeth (66.), 2:3 D. Nemeth (94.); Rudar Velenje – Vitanest Bilje 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Kladar (51.); Krško – Triglav Kranj 0:4 (0:2); strelci: 0:1 Vipotnik (24.), 0:2 Vipotnik (41.), 0:3 Vipotnik (67., z 11 m), 0:4 Potokar (74.); Roltek Dob – Ilirija 1911 0:2 (0:0); strelci: 0:1 Stevanović (49.), 0:2 Stevanović (71.); Jadran Dekani – Krka 0:0; Beltinci Klima Tratnjek – Rogaška 2:1 (2:0); strelci: 1:0 Marič (12.), 1:1 Kodelič (89.), 2:1 Grobelnik (93.); Primorje – Brežice 1919 Terme Čatež 4:0 (2:0); strelci: 1:0 Kordić Gružić (15.), 2:0 M. Šolaja (32.), 3:0 Kuraj (54.), 4:0 Štrukelj (73.). 1. GORICA 2. TRIGLAV KRANJ 3. NAFTA 1903 4. KRKA 5. RUDAR VELENJE 6. ROGAŠKA 7. PRIMORJE 8. ROLTEK DOB 9. VITANEST BILJE 10. FUŽINAR 11. BELTINCI 12. ILIRIJA 1911 13. JADRAN DEKANI 14. KRŠKO 15. DRAVA PTUJ 16. BREŽICE ČATEŽ 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 25 25 26 26 26 21 18 12 11 13 12 10 10 9 9 8 8 4 4 5 3 2 3 5 3 8 6 8 7 1 12 3 11 8 8 5 11 8 9 6 11 8 10 6 11 12 9 8 14 4 17 8 15 49:15 51:14 59:28 41:31 44:38 39:35 39:29 40:39 33:38 40:44 33:40 26:30 25:27 22:51 25:78 23:52 65 59 44 41 40 39 38 35 35 33 32 30 24 20 19 17 Še posebej dramatična je bila zadnja minuta, ko je zaradi izključitve Žiga Čeha (2. rumeni karton) Dobovec zadnjih 40 sekund ostal na igrišču z igralcem manj. Ptujčani so poskušali z vsemi orožji, a so ostali brez želenega izenačenja, ki bi jim omogočilo izvajanje penalov … Tudi kapetan Dobovca Rok Mordej je po koncu tekme omenil zadnje sekunde tekme: »Ptujčani imajo dobrega trenerja, golman brani odlično, zato smo po prvem polčasu vodili le z minimalno razliko. V drugem delu smo nekoliko padli in domačini so takoj zapretili. Na koncu bi lahko bili tudi izenačili, imeli so priložnost za penale, a nas je tokrat spremljala tudi sreča, ki je bila na prvi tekmi na strani Ptujčanov. Smo si pa srečo zaslužili z borbeno igro in vloženo energijo. Serija je izenačena, v finale se bo uvrstila ekipa, ki bo delala manj napak in bo bolj skoncentrirana.« Ekipa FC Hiša daril Ptuj je znova odigrala dobro tekmo. »Najprej bi dejal, da je bilo lepo igrati pred toliko gledalci, na podobno podporo upamo tudi v prihodnje. V polfinalu se gre 'na polno', takšne tekme je FC Hiša daril Ptuj – FK Dobovec 0:1 (0:0) - 1:1 v zmagah FK Siliko – FC Litija 2:6 (1:3) – 0:2 v zmagah 1. SFL, polfinale, 3. tekma: FK Dobovec – FC Hiša daril Ptuj, v torek, 26. 4., ob 20.00 v Rogaški Slatini. res užitek igrati. V zadnjem obdobju smo dvignili nivo treningov, borili smo se skozi veh 40. minut, žal pa žoga ni hotela v gol Puškarja, ki je branil izjemno in je bil najboljši igralec tekme. Tokrat smo zaradi rotacije večjega števila igralcev v končnici lažje napadali in kar dobro stiskali goste. Odločale so malenkosti, ker nismo zabili gola niti iz zicerjev, si zmage nismo zaslužili,« je iz ptujske vrste dejal Borut Ručna. Trener ptujske ekipe Robert Grdović je dodal: »Rezultat 0:1 ne prikaže vsega, kar se je dogajajo na igrišču, kjer je bila tekma dinamična in zanimiva. Vsaki ekipi je pripadel po en polčas, v drugem bi si zaslužili vsaj en gol, a mimo Puškarja tokrat ni šlo. V zadnjih 40 sekundah sem pri naših petih igralcih proti trem gostom računal na gol, a se nam ni izšlo. Pohvalil bi igralce obeh ekip za fantastično predstavo.« Pri omembi torkove tekme je Grdović nekoliko okaral NZS: »Žal mi je, da zveza v končnici ekipam ob številnih poškodbah in kartonih ne ponudi nekaj več premora med tekmami. Do torka imamo na voljo le tri dni premora, pa potem znova do petka samo dva dni … Igralci niso profesionalci, izpostavljenost poškodbam je iz tekme v tekmo večja. Seveda bomo storili vse, da si opomoremo in čim bolj sveži pričakamo naslednjo tekmo, a je to v takšnem ritmu tekme zelo težko. Upam, da se bo v ekipo vrnil Andrijašević, ki je naš pomemben člen ekipe.« Tretja tekma končnice se bo v torek v II. Osnovni šoli Ratanska vas v Rogaški Slatini začela ob 20. uri. Jože Mohorič Tenis z Mednarodni turnirji Tami do polfinala Stuttgarta Po zgodnjem izpadu med posameznicami je Tamara Zidanšek turnir v Stuttgartu uspešnejše nadaljevala med dvojicami, kjer je igrala skupaj s Španko z moldavskimi koreninami Cristino Bucsa. 24-letnici (Tami je teden dni starejša) sta se dobro ujeli in se prebili vse do polfinala. Največjo zmago sta dosegli v četrtfinalu, kjer sta ugnali 3. nosilki, Ukrajinko Ljudmilo Kičenok in Avstralko Storm Sanders – slednja je npr. 16. igralka sveta med dvojicami. V zaključku dvoboja sta imeli Slovenka in Španka vodstvo 9:7 in dve zaključni žogici, a sta ju izkušenejši tekmici ubranili in povedli 9:10. Tokrat sta odlično odreagirali 24-letnici in se s tremi zaporednimi točkami veselili prestižne zmage. Tudi v polfinalu se je srečanje proti 2. nosilkama – Nizozemki Demi Schuurs in Američanki Desirae Krawczyk; 19. in 21. igralka med dvojicami – končalo v odločilnem WTA-turnir serije 500 v Stuttgartu, dvojice, rezultati: 1. krog: Zidanšek/Bucsa (Slovenija/ Španija) – Hessen/Udvardy (Nemčija/Madžarska) 6:4, 6:4; četrtfinale: Zidanšek/Bucsa – L. Kichenok/Sanders (Ukrajina/Avstralija, 3.) 6:3, 3:6, 12:10; polfinale: Zidanšek/Bucsa – Krawczyk/Schuurs (ZDA/Nizozemska, 2.) 6:7(4), 6:1, 7:10; finale: Krawczyk/Schuurs (2.) – Gauff/Zhang (ZDA; Kitajska, 1.) 6:3, 6:4. tretjem nizu (igra se do desete točke na dve razliki). Pri izenačenju 7:7 sta 28-letnici nanizali tri zaporedne točke in si priigrali finalno vstopnico. Naslednji izziv Tamare Zidanšek bo turnir serije 1000 v Madridu, ki se s kvalifikacijami začenja v torek, glavni turnir pa v četrtek. Prijavljenih je vseh TOP 20 igralk WTA-lestvice. JM Potočnikova s Sardinije v Zagreb Nina Potočnik je pretekli teden nastopala na 25.000 dolarjev vrednem ITF-turnirju na Sardiniji. Na skrajnem jugu tega italijanskega otoka se je z zmago proti izkušeni Madžarki Vandi Lukacs (3:6, 6:0, 6:2) prebila v drugi krog, kjer jo je izločila kasnejša finalistka, 26-letna Italijanka Camilla Rosatello (3:6, 5:7). Naslednja postaja za Potočnikovo je Zagreb, kjer poteka ITF-turnir z nagradnim skladom 60.000 dolarjev. Motokros z Dirka za SP v Latviji Tim na svoji »špuri« 25-letni Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je slavil na šesti tekmi sezone v kraljevskem razredu MXGP v Latviji. To je bila že njegova peta zmaga v sezoni, zadnji dve sta bili posebej prepričljivi, saj je na njih zbral popolni izkupiček 50 točk. točk naskoka. Nekaj je k temu pripomogel tudi mladi Španec sam, ki je v zadnjem krogu prve vožnje po tveganem manevru – ob poskusu VN Latvije v Kegumsu, rezultati MXGP: 1. Tim Gajser 2. Pauls Jonass 3. Ruben Fernandez 4. Glenn Coldenhoff 5. Maxime Renaux Slovenija Latvija Španija Nizozemska Francija Honda Husqvarna Honda Yamaha Yamaha 25 22 20 16 15 25 22 18 20 16 50 44 38 36 31 Skupni vrstni red: 1. Tim Gajser 2. Jorge Prado 3. Maxime Renaux 4. Jeremy Seewer 5. Glenn Coldenhoff Slovenija Španija Francija Švica Nizozemska Honda Gasgas Yamaha Yamaha Yamaha 286 220 215 187 177 Rokomet z 1. B SRL (m) Tudi iz Hrastnika brez točk Dol TKI Hrastnik – Moškanjci-Gorišnica 32:22 (15:12) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Brodnjak; Šandor 8(4), Krasnič 5, Bratuša 2, Leben 2, Zupanič 2, T. Bedrač 1, Tement 1, N. Bedrač 1. Trener: Siniša Radujković. SEDEMMETROVKE: Dol TKI Hrastnik 3/2; Moškanjci-Gorišnica 4/4. IZKLJUČITVE: Dol TKI Hrastnik 10 minut; Moškanjci-Gorišnica 6 minut. Poročila s tekem Gorišnice se v zadnjem obdobju precej ponavljajo; Gorišničani držijo stik z ekipami večji del srečanja, po »črnih minu- tah« pa jim tekmeci uidejo na varno razliko in tekmo mirno pripeljejo do zmage. Tako je bilo tudi tokrat v Hrastniku … V dvorani Dolanka je bil izid še v 35. minuti domala poravnan, na semaforju je pisalo 16:15. V naslednjih dvanajstih minutah so gostje zabili le en sam gol, domačini pa kar devet (25:16). Ob takšnem zaostanku vrnitve v dvoboj seveda ni bilo pričakovati, domačini so se veselili osme zmage v sezoni. prehitevanja je ob nenadzorovanem skoku zadel zadnje kolo Timove Honde – padel in izgubil deset mest (osvojil je 12, mesto). Tudi v drugo ni bil prepričljiv – očitno je padec pustil posledice –, zato je precej povečal zaostanek za Gajserjem. Tim je v obeh vožnjah dobro štartal in si priboril tretje izhodišče. Iz tega je v obeh primerih napredoval do prvih mest. V prvi vožnji mu je to uspelo sredi dirke, v drugi pa že po nekaj krogih. Na zelo zahtevni progi, kjer je bila na trdi podlagi precejšnja plast mivke, je vozil suvereno, brez večjih napak in tekmeci mu niso mogli do živega. Še najbližje mu je bil domačin Pauls Jonass, ki je odpeljal sanjsko dirko. V obeh vožnjah je zasedel 2. mesto in s tem razveselil številno publiko ob progi v Kegumsu (50 km od Rige). »Na začetku dirke nisem želel pretiravati, počakal sem nekaj krogov in potem začel napadati. Zadovoljen sem, da sem v prvi vožnji prišel mimo Jonassa in Prada, res pa ne vem, kaj je Prado počel v zadnjem skoku,« je takoj po prvi vožnji dejal Gajser. Dobro razpoložen je bil tudi po drugi: »Odlično, Foto: MXGP zelo sem zadovoljen z razpletom, bila je dobra dirka. V tej vožnji sem bil pol dirke za Jonassom, a ko sem REZULTATI 23. KROGA: Dol TKI Hrastnik – Moškanjci-Gorišnica 32:22, Krško – Radovljica 46:28, Škofljica Pekarna Pečjak – Mokerc-Kig 25:26, Črnomelj – Krka 30:39. Tekma Sevnica – Alples Železniki je bila prestavljena. 19 17 14 11 9 9 8 6 5 5 2 2 0 0 1 3 3 1 1 2 2 1 3 1 2 2 5 5 7 9 11 12 12 13 13 16 38 34 29 25 21 19 17 14 12 11 7 5 bodo poskušali prekiniti črni niz sedmih porazov, ki traja »Tekma resnice« bo za vse od 15. kroga in zmage na Gorišničane v naslednjem Grosupljem (11. februarja). krogu, ko bodo 7. maja JM gostili ekipo Črnomlja. Takrat V Ajdovščini konec zmagovalne serije Velike Nedelje Ajdovščina – Velika Nedelja 28:25 (13:11) VELIKA NEDELJA: Mesarec (11 obramb); Zorec 5, Kosi, Kovačec 5, Toplak 2, Torič 1, Borko 7 (2), Niedorfer 4, Kralj 1. Trenerja: Uroš Krstič in Davorin Kovačec. SEDEMMETROVKE: Ajdovščina 4/3; V. Nedelja 2/2. IZKLJUČITVE: Ajdovščina 4; V. Nedelja 8 minut. Velika Nedelja je na derbiju 2. državne lige v Ajdovščini doživela svoj prvi poraz v sezoni 2021/22. Pred tem so zeleni dobili kar 18 tekem zapored. Že tako okrnjena ekipa je pred gostovanjem na Primorskem ostala brez pomembnega moža v obrambi Marjan Lenartič postal častni član NZS financiranje nogometnih deležnikov v državi. »Znesek vlaganj v programe je visok. Nekaj več denarja za klube smo pridobili z novo pogodbo z medijskim partnerjem, prav tako smo določena namenska sredstva UEFA in FIFA in sredstva iz osnovnega proračuna NZS namenili za blaženje posledic koronske krize,« ga prehitel, sem hitro naredil razliko in jo zadržal. Vsekakor popoln dan.« Rokomet z 2. SRL (m), od 1. do 4. mesta 1. B SRL (m) 1. KRŠKO 21 2. KRKA 19 3. BUTAN PLIN IZOLA 20 4. ŠKOFLJICA PEČJAK 19 5. MOKERC - KIG 19 6. SEVNICA 19 7. DOL TKI HRASTNIK 20 8. FRANKSTAHL RADOVLJICA 20 9. GROSUPLJE 19 10. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 19 11. ALPLES ŽELEZNIKI 18 12. ČRNOMELJ 19 15 Gajser je v obeh vožnjah na prvem ovinku izbral notranjo linijo, ki mi je prinesla dobro izhodišče za kasnejše napade. Nogomet z Skupščina NZS Nogometna zveza Slovenije (NZS) je na skupščini na Bedu pri Kranju pregledala delovanje v preteklem letu, v katerem je ustvarila rekordne prihodke v višini 19,53 milijona evrov. Zveza je s 4,5 milijona evrov zagotovila tudi rekordno stran 15 Šport torek z 26. aprila 2022 S takšnimi predstavami se razumljivo oddaljuje od tekmecev v skupnem seštevku, sedaj ima pred Jorgejem Pradom na 2. mestu že 66 COLOR CMYK torek, 26. 4. 2022 Štajerski TEDNIK je pojasnil predsednik NZS Radenko Mijatović. Na skupščini so bila podeljena tudi priznanja za leto 2021, med nagrajenci pa sta bila tudi posameznika in štirje klubi iz območja, ki ga pokriva MNZ Ptuj. Najvišje priznanje je za izjemen prispevek k razvoju slovenskega nogometa prejel Marjan Lenartič, in sicer naziv častni član NZS. »To je priznanje za dolgoletno delo in aktivnost v nogometu. V igralnih časih sem bil od pionirskih vrst do članov del NK Drava. Ponosen sem tudi na to, da sem bil leta 1972 del amaterske reprezentance Slovenije in udeleženec turnirja republik in pokrajin v Kranju. Ob meni so bili del te reprezentance še Dušan Čeh, Vlado Plajnšek in Alojz Korenjak. Takrat je NK Drava dose- Nika Soviča. Slednji se je poškodoval na tekmi v Logatcu in ni mogel pomagati svojim soigralcem. Po zlomu roke je ekipa iz Prlekije pogrešala še Aljoša Munda ter službeno odsotnega Žana Firšta Šerugo. Gostje so z odlično igro v obrambi povedli za dva zadetka (3:5), a je potem sledilo slabih osem minut, ki so na koncu tudi odločile zmagovalca (9:6 v 21. minuti). Nekaj prehitrih zaključkov napadov gostov je Ajdovcem omogočilo lahke zadetke iz protinapada. V 2. polčasu je sledila izjemno izenačena tekma. Gostje so se odlično borili do samega zaključka, a jim je v zadnjih štirih minutah zmanjkalo moči. Tudi športna sreča tokrat ni bila na strani Velike Nedelje in Ajdogel tretje mesto v slovenski ligi, kar je bil takrat velik uspeh, saj je šlo za tretji rang tekmovanja, višji sta bili le 1. in 2. zvezna jugoslovanska liga,« je v uvodu povedal Lenartič. »Kasneje sem se med letoma 1977 in 1980 ukvarjal s trenerstvom, bil sem trener Drave v 1. slovenski ligi. Kasneje sem opravljal več funkcij v okviru MNZ Ptuj, najprej kot inštruktor, potem kot funkcionar in na koncu kot predsednik Društva nogometnih trenerjev Ptuj. Vse to je dokaz, da je bilo v mojem življenju ukvarjanje z nogometom pomemben dejavnik. Vesel sem, da sta MNZ Ptuj kot predlagateljica in NZS kot podeljevalka tega prizna- Foto: NZS Iz rok predsednika NZS Radenka Mijatovića je priznanje ob nazivu Častni član NZS prejel Marjan Lenartič. Foto: NZS Plaketo NZS je prejel Leopold Valh. Naslednja dirka bo 8. maja v italijanski Maggiori. JM, sta vščini je uspelo v samem finišu priti do zmage. V 58. minuti so zeleni napadali za vodstvo (25:25), a je strel Eneja Kovačca švignil mimo gola. Na koncu je tekmo odločil igralec tekme Dimitrij Mičovič. Do konca prvenstva so preostali še trije krogi. Velika Nedelja je že 1. B-ligaš, za drugo mesto, ki vodi ligo višje, pa se še borita Ajdovščina in hrpeljski Jadran. Žiga Borko, Velika Nedelja: »Seveda smo razočarani, saj smo doživeli prvi poraz v prvenstvu. Nimamo si česa očitati, saj smo se z zelo okrnjeno ekipo borili do zadnjega atoma svojih moči. Na koncu nas je utrujenost prisilila k nekaj napakam tako v napadu kot v obrambi. Škoda, saj smo si po prikazanem zaslužili vsaj točko. Čestitke Ajdovščini za zmago, tudi oni so pokazali veliko mero borbenosti. Ena serija je prekinjena in zdaj je čas za novo. Gremo dalje.« JM Prejemniki priznanj iz MNZ Ptuj: - naziv Častni član NZS je prejel Marjan Lenartič - plaketo NZS je prejel Leopold Valh - plaketo NZS za 75 let delovanja sta prejela NK Aluminij Kidričevo in ŠD Hajdina - plaketo NZS za 50 let delovanja sta prejela ŠD Videm pri Ptuju in NK Oplotnica nja to prepoznala. To je nekakšna krona mojih nogometnih dejavnosti. Sprejem priznanja na skupščini je bilo tudi posebno doživetje, nedvomno se bom tega rad spominjal,« je zaključil Lenartič. Plakete NZS pa je bil vesel tudi Leopold Valh. »V tem ljubem nogometu sem aktiven že veliko let, zato sem vesel, da so ljudje okoli mene opazili moj prispevek. Nedvomno mi to prinaša določeno zadovoljstvo in bom tudi v prihodnje z veseljem ostal del te nogometne družine,« je dejal Valh in se ozrl v preteklost: »Moji začetki segajo v NK Drava, kjer sem začel svojo nogometno pot v mlajših selekcijah – ptujskemu kolektivu sem bil zvest vse do članske ekipe. Pozneje me je pot vodila še v druge klube, najprej v Skorbo, pozneje na Hajdino. To so bili moji klubi v članski karieri, pri veteranih pa sem igral na Hajdini in sedaj v Hajdošah. Še vedno se z veseljem udeležujem veteranskih tekem, saj to pomeni prijetno druženje, veliko je obujanja spominov in smeha, kar je tudi bistvo veteranskega športa.« Jože Mohorič torek, 26. 4. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK Šport, rekreacija 16 stran 16 torek z 26. aprila 2022 Nogomet z 3. SNL - vzhod Toča golov v Cirkulanah in Vidmu REZULTATI 21. KROGA: Cirkulane – Podvinci 3:4 (3:4), Bosch Bračič Videm – Dravinja 2:4 (0:2), Korotan Prevalje – Zavrč 1:1 (0:1), Kety Emmi Bistrica – Posavje Krško 0:1 (0:1), Premium Dobrovce – Koroška Dravograd 0:1 (0:0), Šampion – Zreče 5:1 (1:0), Šmartno 1928 – Šmarje pri Jelšah 3:0 (0:0). 1. K. EMMI BISTRICA 2. KOR. DRAVOGRAD 3. DRAVINJA 4. ŠMARTNO 1928 5. CIRKULANE 6. ŠAMPION 7. PODVINCI 8. ZAVRČ 9. POSAVJE KRŠKO 10. B. BRAČIČ VIDEM 11. KOROTAN 12. DOBROVCE 13. ŠMARJE 14. ZREČE 21 21 20 20 21 21 21 21 20 21 21 21 20 21 16 12 11 11 9 11 9 7 7 6 7 6 3 2 3 2 4 3 6 0 5 7 6 7 4 4 4 1 2 7 5 6 6 10 7 7 7 8 10 11 13 18 64:13 48:36 41:24 35:23 36:29 42:37 43:31 30:33 30:38 31:44 27:48 33:43 15:39 15:52 51 38 37 36 33 33 32 28 27 25 25 22 13 7 Bosch Bračič Videm – Dravinja 2:4 (0:2) STRELCI: 0:1 Naglič (5.), 0:2 Ramšak (22.), 0:3 Gaber (55.), 1:3 A. Rogina (69.), 1:4 Napotnik (89.), 2:4 A. Rogina (90.). BOSCH BRAČIČ VIDEM: Milić, Mesarič, Zdovc, A. Rogina, Šegula (od 87. Zupanič), Ovčar (od 60. Tement), Krajnc (od 87. Šeliga), Vidovič (od 60. Nahberger), Čuš (od 77. Plajnšek), Adedoja, S. Rogina. Trener: Luka Gajšek. Moštvo Vidma je proti tekmecem iz Slovenskih Konjic čakalo težko delo, saj gre za ekipo iz vrha lestvice. Domači navijači so bili po tekmi razočarani z razpletom, z njimi se je strinjal tudi trener Luka Gajšek. »Moštvo Dravinje igra čvrsto in agresivno, kot se za 3. ligo spodobi, zato so tudi visoko na lestvici. V prvem polčasu smo prejeli gola po naših napakah, zaradi premajhne odločnosti pri blokiranju tekmečevih strelov. V dvobojih smo enostavno preveč 'mehki' in to se nam vedno znova maščuje. Na tem področju bomo morali nujno nekaj spremeniti, nekateri igralci bodo to morali spoznati in sprejeti, ker drugače enostavno ne bo šlo tako naprej. Na igrišču moramo imeti 11 igralcev, ki vsi opravljajo zadane naloge. Če to nekateri počnejo, drugi pa ne, potem se mora vsak pri sebi vprašati, ali je to res liga, v kateri lahko igra. Sicer smo imeli tudi nekaj priložnosti, a smo bili premalo konkretni. V obrambi nas je še nekajkrat reševal golman Milič, zato je zmaga Dravinje zaslužena,« je dejal Gajšek. Korotan Prevalje – Zavrč 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Predikaka (9), 1:1 Plesec (51.). ZAVRČ: Maroh, Drevenšek, Kokot, Lazar, Šket, Predikaka (od 65. Mikić), Mihalić (od 83. Kelc Vnuk), Kajzer (od 43. Vočanec), Koren, Štumberger, Potočnik. Trener: Gorazd Šket. RDEČI KARTON: Plesec (Korotan, 93.). Tekma na Prevaljah je ponudila veliko zanimivega dogajanja, ob dveh doseženih zadetkih med drugim še zastreljano 11-metrovko in rdeči karton … »Šlo je za težko in borbeno tekmo, v kateri smo imeli v prvem polčasu vse pod nadzorom. Ob zgodnjem vodstvu tekmecu nismo dovolili praktično ničesar. Na žalost smo znova zastreljali 11-metrovko, sicer bi lahko bilo naše vodstvo še izdatnejše. Po poškodbi Kajzerja, ki se je zgodila ob zaključku prvega polčasa, nismo več imeli pravega igralca v osrčju zvezne vrste, saj so Pofuk, Kocbek in Zorko počivali zaradi kartonov, Zorec pa je poškodovan. Drugi polčas smo posledično trpeli v obrambi in nismo več uspeli igrati naše igre. Domačin je dominiral in zasluženo izenačil. Glede na to, da je vsaki ekipi pripadel po en polčas, je delitev točk pravična,« je tekmo videl trener Zavrča Gorazd Šket. Cirkulane – Podvinci 3:4 (3:4) STRELCI: 1:0 Golub (1.), 2:0 B. Cesar (17.), 2:1 Orovič (19.), 2:2 Svenšek (23.), 2:3 Oman (29.), 2:4 Orovič (41.), 3:4 Golub (45., z 11 m). CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Sitar (od 60. Mlakar), Živič, Lipavšek, Kukovec (od 46. Ciglarič), Travnikar, Ljubec, Zazić, Golub, Majcen. Trener: Boštjan Zemljič. PODVINCI: Cajnko, Gojkošek, Svenšek, Kuserbanj (od 89. Šlamberger), Modrič, Oman, Anžel, Kolenko, Foto: Črtomir Goznik V prvem polčasu so zadetki v Cirkulanah naravnost deževali, statistično so padali vsakih šest minut in pol … Zamuda Horvat (od 68. L. Prahič), Orovič, Zajko (od 91. Simić). Trener: Robert Hojnik. Lokalni derbi je v Cirkulane privabil približno 250 gledalcev. Ti so v prvem polčasu videli pravo goliado in izjemen preobrat Podvinčanov, ki so s štirimi doseženimi goli v 22 minutah zaostanek 2:0 spremenili v vodstvo 2:4. Pri tem je izstopal gol Jana Omana, ki je iz prostega strela zadel z več kot 30 metrov. Na lestvici so se tokratnim gostiteljem približali na zgolj dve točki razlike. »Prvi polčas lahko najbolje opišem z besedo 'nor'. Začel se je tako, da smo v 1. minuti prejeli gol, že v drugi Nogomet z Lige MNZ Ptuj Vojko Tominc s šestimi goli na vrh lestvice strelcev Super liga Po tekmah 13. kroga pri vrhu lestvice ni prišlo do sprememb, Boč in Grajena sta z zmagama ohranila prednost pred tekmeci in medsebojno razliko petih točk. Boč še naprej ostaja neporažen, tokrat so jim morali premoč priznati Stojnčani. Igralci iz Poljčan ostajajo pri samo sedmih prejetih zadetkih v sezoni. Veliko učinkovitost so tokrat pokazali igralci Grajene, ki so Apačam zabili kar osem golov. Strelski pohod je že v 1. minuti začel Vojko Tominc, ki se je do konca srečanja še petkrat Veteranske lige Vzhod +35 REZULTATI 11. KROG: Podvinci – Cirkulane veterani 8:0, Dornava – Gorišnica 2:0, Grajena – Markovci 2:1. 1. MARKOVCI 2. PODVINCI 3. DORNAVA 4. GORIŠNICA 5. GRAJENA 6. CIRKULANE 7. ROGOZNICA MURŠIČ 8. BOROVCI 11 11 11 11 11 11 10 10 8 8 8 7 5 2 2 0 1 0 0 1 0 2 1 1 2 3 3 3 6 7 7 9 27:13 45:11 27:17 28:16 25:37 12:30 18:32 9:35 25 24 24 22 15 8 7 1 vpisal med strelce. S pol ducata golov je skočil na vrh lestvice strelcev Super lige, sedaj je pri številki 13. Gostje iz Apač so velik del srečanja igrali z deseterico, saj je sodnik Blaž Prelog že v 22. minuti pod prho poslal Roberta Bratkoviča. Gol Tominca v uvodni minuti pa ni bil edini te vrste v tem krogu, na isti način so tekmo v Markovcih odprli tudi gostje s Hajdine, zadel je kapetan Matej Pal. Varovanci Mitja Tropa so že v prvem polčasu prišli do zajetne prednosti, ki so jo v nadaljevanju brez posebnih pretresov ohranili. Domačini so sicer močno pritiskali, a so streljali s praznimi naboji … Lokalni derbi je bil odigran v Gerečji vasi, kjer je gostovala zasedba Skorbe. Z goloma v začetku obeh polčasov so domačini obvladovali položaj na igrišču in se veselili pete zmage v sezoni. Še dve več imajo Bukovčani, ki so doma odpravili Gorišnico. Pod tri gole se je podpisal Damjan Antolič – toliko jih je v tej sezoni dosegel na vseh prejšnjih tekmah skupaj. REZULTATI 13. KROGA: Gerečja vas – Skorba 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Požegar (15.), 2:0 S. Kaisersberger (48.), 3:0 Rozman (73., z 11 m); Grajena ANpro – Apače 8:1 (5:0); strelci: 1:0 Tominc (1.), 2:0 Leben (12.), 3:0 Tominc (21.), 4:0 Tominc (30.), 5:0 Tominc (36.), 6:0 Leben (54.), 7:0 Tominc (69.), 8:0 Tominc (72.), 8:1 Leljak (77., z 11 m). Rdeči karton: Bratkovič (22., Apače); Boč Poljčane – Stojnci 3:0 (1:0); strelca: 1:0 Kolar (27.), 2:0 Topič (66., z 11 m), 3:0 Topič (70.); Bukovci – Gorišnica 4:0 (2:0); strelci: 1:0 Antolič (4.), 2:0 Veršič (8.), 3:0 Antolič (52.), 4:0 Antolič (86.); Markovci – Hajdina 1:4 (1:4); strelci: 0:1 Pal (1.), 0:2 Petek (19.), 0:3 Zupanič (23.), 1:3 Strelec (30., z 11 m), 1:4 Zupanič (37.). 1. BOČ POLJČANE 2. GRAJENA ANPRO 3. BUKOVCI 4. GEREČJA VAS 5. STOJNCI 6. MARKOVCI 12 12 12 12 13 12 8 7 7 5 5 5 4 2 0 5 4 3 0 3 5 2 4 4 29:7 35:17 38:12 18:13 22:22 25:19 28 23 21 20 19 18 7. GORIŠNICA 8. HAJDINA 9. APAČE 10. SKORBA 13 13 12 13 4 3 2 1 3 4 4 1 6 6 6 11 24:28 15 20:29 13 13:40 10 9:46 4 1. liga MNZ Ptuj: Središče z remijem v derbiju ohranilo prednost pred Ormožem, šest golov Vita Meznariča REZULTATI 10. KROGA: Tržec – Rogoznica Slofin 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Pečnik (66.), 2:0 Emeršič (72.); Podlehnik – Hajdoše 2:8 (1:4); strelci: 0:1 Meznarič (6.), 1:1 Jelen (27.), 1:2 Meznarič (35.), 1:3 Meznarič (38.), 1:4 Brodnjak (42., z 11 m), 1:5 Meznarič (52.), 1:6 Brodnjak (53.), 1: 7 Meznarič (59.), 2:7 Vrečar (61.), 2:8 Glažar (90.); Središče – Ormož 0:0. Prosta je bila ekipa Pragersko. Zahod +35 REZULTATA 11. KROG: Apače – Skorba 3:5, Tržec – Hajdina 4:6. 1. SKORBA 11 8 1 2. PRAGERSKO 10 7 1 3. GEREČJA VAS 9 6 2 4. HAJDINA 9 5 2 5. APAČE 9 3 0 6. TRŽEC 11 3 0 7. LESKOVEC 8 0 0 Ekipa Podlehnika je izstopila iz lige. 2 2 1 2 6 8 8 39:22 41:22 26:12 21:15 22:35 17:31 15:35 25 22 20 17 9 9 0 +40 REZULTATI 11. KROG: Videm – Majšperk 4:9, Zgornja Polskava – Mladinec Lovrenc 0:5, Spodnja Polskava – Pohorje Oplotnica 0:2. 1. MAJŠPERK 2. VIDEM 3. OPLOTNICA 4. LOVRENC 5. ORMOŽ 6. SP. POLSKAVA 7. HAJDOŠE 8. ZG. POLSKAVA 11 11 11 11 10 11 10 11 8 7 6 4 4 3 3 1 1 2 1 4 3 3 0 0 2 2 4 3 3 5 7 10 33:19 47:27 24:16 28:17 17:17 18:25 17:34 10:39 25 23 19 16 15 12 9 3 Foto: Črtomir Goznik V Bukovcih so domačini visoko ugnali goste iz Gorišnice in zadržali visoko mesto na lestvici. pa smo zapravili 100 % priložnost. Zaostanek dveh golov smo si 'pridelali' z lastnimi napakami v obrambi, nato pa smo odigrali fantastične minute in zabili štiri gole. Penal v zadnji minuti prvega polčasa nam je otežil pot do zmage, a so moji fantje v drugem polčasu s fanatično borbenostjo v strnjeni obrambni formaciji zdržali vse nalete domačinov,« je bil po tekmi zadovoljen trener Podvinčanov Robert Hojnik, ki ni mogel računati na Ramšaka in Rodriguesa, v 2. polčasu pa se je na igrišče vrnil Luka Prahič. Domači trener je pred tekmo ostal brez Bojneca in Cimermana, še slabše volje je bil po tekmi. »Ko smo povedli 2:0, bi morali odreagirati pametno in tesneje zapreti poti do lastnega gola, namesto tega pa smo začeli delati začetniške napake pri podajah, kar so gostje s pridom izkoristili. V 45. minuti smo se znova približali in tako z upanjem odšli na odmor. V drugem polčasu se je igralo le na en gol, gostje praktično niso prešli na našo sredino igrišča. Imeli smo vsaj tri lepe priložnosti, a nam gola ni uspelo doseči. Tekmo izgubljamo zaradi napak v obrambi, tukaj bomo morali nekaj izboljšati in najti potrebno mirnost,« je dejal trener Cirkulan Boštjan Zemljič. 1. SREDIŠČE 2. ORMOŽ 3. PRAGERSKO 4. TRŽEC 5. PODLEHNIK 6. HAJDOŠE 7. ROGOZNICA SLOFIN Grašič (5.), 1:1 Dolenc (75.), 1:2 Rojs (83.), 2:2 Pišotek (90.); Leskovec – Slovenja vas SMS sanacija 3:1 (2:1); strelci: 0:1 Babšek (13.), 1:1 G. Mlakar (22.), 2:1 M. Mlakar (33., z 11 m), 3:1 M. Mlakar (83.); Mladinec Lovrenc – Zgornja Polskava 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Serdinšek (8.), 2:0 Korže (56.), 3:0 Serdinšek (61.). 9 9 8 8 8 9 9 7 5 4 4 3 3 1 2 2 2 0 0 0 0 0 2 2 4 5 6 8 40:6 25:11 26:12 18:13 14:29 20:39 6:39 23 17 14 12 9 9 3 2. liga MNZ Ptuj: Makolam spodrsnilo na Spodnji Polskavi REZULTATI 10. KROGA: Oplotnica Senčila Senica – Dornava Digitalpartner.si 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Videčnik (10.); Polskava avtop. Grobelnik – Makole Bar Miha 2:2 (0:1); strelci: 0:1 JM 1. LESKOVEC 2. MAKOLE MIHA 3. LOVRENC 4. DORNAVA 5. ZG. POLSKAVA 6. OPLOTNICA 7. POLSKAVA 8. SLOVENJA VAS 10 10 10 10 10 10 10 10 8 6 4 4 3 4 3 0 0 1 4 2 3 0 2 4 2 3 2 4 4 6 5 6 30:21 33:15 22:18 25:27 19:20 15:22 17:25 9:22 24 19 16 14 12 12 10 4 JM Konjeniški šport z Kasaška akademija Prleškim rejcem in tekmovalcem največ priznanj in nagrad V Svetem Juriju ob Ščavnici je pred časom potekala 9. kasaška akademija, na kateri je Kasaška zveza Slovenije podelila priznanja in nagrade za dosežke v minulem letu. Podeljena je bila tudi nagrada za življenjsko delo, ki jo je prejel član KK Ljutomer Branko Seršen starejši. Njegovi tekmovalni začetki segajo v leto 1973, leto pozneje pa je ob 100-letnici KK Ljutomer s kobilo Labo sodeloval v kasaškem derbiju. Vzgojil je nekaj odličnih kasačev, zlasti Labispedo in Lalito, delo Branka Seršena pa je še posebej zaznamovala vloga štarterja na ljutomerskem hipodromu, ki jo je opravljal več kot 30 let. Rejo in ljubezen do kasaških konj je prenesel na sina Branka, ki nadaljuje in ohranja bogato tradicijo konjeniške družine Seršen. Priznanje za zmago v Šampionatu Slovenije je prejel Tars Stars, voznika Janka Sagaja in trenerja Igorja Pozderca (oba KK Ljutomer), priznanje za zmago v Derbiju pa je dobil Prime MS, voznika Mitje Slaviča (KK Ljutomer). Najuspešnejši voznik in hkrati trener je postal Janko Sagaj (KK Ljutomer), tovrstni podvig pa mu je uspel že tretjič zapovrstjo. Sagaj je v lanski sezoni v 76 nastopih zabeležil 21 zmag, 17 drugih in 16 tretjih mest. Foto: NŠ Med dobitniki priznanj na kasaški akademiji sta bila tudi Igor Pozderec in Janko Sagaj (KK Ljutomer). V tujini, zlasti na hipodromih v Italiji in na Madžarskem, je v enaintridesetih nastopih dosegel šest prvih, pet drugih in štiri tretja mesta. Nagrado za najboljšo lastnico je prejela Marjeta Slana iz Bolehnečicev, najboljši rejec pa je postal njen mož Branko. Priznanji za najboljšega konja in posebne dosežke je dobil konj Frodo S, ki je v lasti družine Slana in tekmuje na švedskih hipodromih. V lanski tekmovalni sezoni je Frodo S kar trikrat postavil absolutni državni rekord (na kratko razdaljo 1:10,6; na srednje dolgo 1:12,1 in na dolgo 1:13,4), kar ga uvršča med najbolje kasače na svetu. NŠ Štajerski TEDNIK torek, 26. 4. 2022 COLOR CMYK stran 17 Ljudje in dogodki torek z 26. aprila 2022 17 Dornava z Cigani na gostovanju v BiH Majšperk z Po dveh letih so otroci ponovno peli in plesali Bili so zvezde Banjaluke 190 otrok navdušilo vse , tudi ocenjevalca Člani Etnografskega društva (ED) Cigani Dornava in koranti s Hajdine so se sredi aprila odpravili na gostovanje na mednarodni karneval v Banjaluko. „Bilo nas je 39, od tega 26 članov našega društva in 13 korantov. Z nami je bil tudi predstavnik Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC) in 14. princ ptujskega kurentovanja Miroslav Slodnjak vitez Dornavski. V Banjaluki smo gostoljubje čutili na vsakem koraku, karneval je bil čudovit, vzdušje prekrasno. S seboj smo imeli cigansko kuhinjo, spekli smo 25 kilogramov klobas. Med nastopom smo šlogali (vedeževali), prodajali nakit, otrokom delili bombone, se veselili, prepevali, najbolj so publiko navdušile naše plesalke etno plesa. Z nastopom so navdušili tudi koranti. Podžupanja mesta nam je dejala, da smo postali prave zvezde Banjaluke,“ je povedala predsednica ED Cigani Dornava Foto: ED Cigani Predsednica ED Cigani Anica Slodnjak je povedala, da so spomini na gostovanje v Banjaluki nepozabni. Anica Slodnjak in nadaljevala: „Gostovanje je trajalo tri dni, od petka do nedelje. Bilo je nepozabno, polno lepih novih doživetij. Vreme nam je šlo odlično na roko, s plesom, pesmijo, šarmom in radoživostjo smo na noge dvignili polovico Banjaluke in predstavnike FECC, vsi so se veselili ter plesali skupaj z nami. Res je bilo nepozabno, imeli smo topel, prijazen in gostoljuben sprejem. Seveda smo že prejeli vabilo, da se karnevala udeležimo tudi naslednje leto. Nanj se bomo nedvomno pozitivno odzvali, saj si želimo tako prijetnih in srčnih druženj.“ Gostovanje v Banjaluki so dornavski cigani izkoristili še za ogled mesta in nakup na tržnici. Ker se radi lepo okitijo, so si dali duška pri nakupovanju bižuterije na tržnici. MZ Trnovska vas z Težave s prostorskim načrtom Radi bi se ognili poplavni študiji Kako kaže s sprejetjem novega občinskega prostorskega načrt (OPN), je zanimalo svetnike na zadnji seji občinskega sveta. Občani namreč že dolgo čakajo nanj, da lahko čimprej začnejo načrtovane investicije. A ga očitno še ne bodo tako kmalu dočakali, saj njegovo sprejetje ovira zlasti selitev centralne čistilne naprave v Trnovski vasi. Zdaj namreč stoji sredi vasi, kamor pa nikakor ne sodi, zato jo želi občinsko vodstvo preseliti nekam na obrobje. »Menimo, da je najprimernejše mesto zanjo na koncu Trnovske vasi, mimo režijskega obrata, a je tam poplavno območje, kar pomeni, da bi za soglasje morali naročiti poplavno študijo. Vsi vemo, da bi izdelava in odobritev trajala vsaj leto dni, kar bi spet nerazumno zavleklo Bosonoge nožice vrtčevskih otrok in folklorni čevlji osnovnošolcev so se minuli konec tedna zavrteli na območnem srečanju otroških folklornih skupin iz občin Spodnjega Podravja. Zgodbe, ki so jih pripovedovali skozi ples, so si ogledali njihovi največji oboževalci – starši in drugi sorodniki, ki so do zadnjega kotička napolnili KPC Majšperk. Folklora je ples, je igra, je tradicija, je življenje. In če k temu dodamo še ljubkost otrok in njihov poseben ter kreativen način pripovedovanja, lahko rečemo, da je bila tudi tokratna prireditev balzam za srca prisotnih, še posebej staršev. Otroške igre, ki so jih poznali (pra)dedki in (pra)babice, so na odru oživili vrtčevski otroci iz Cirkovc, plesne zgodbe pa so pripovedovale še otroške folklorne skupine Mladika Ptuj, vrtec Gorišnica, Osnovna šola Majšperk, KD Gorišnica, KD Destrnik, Osnovna šola Cirkovce, FD Rožmarin Dolena in FD Lancova vas. Vodja slednje je Katja Brodnjak, ki je ob Nežki Lubej tudi avtorica koreografije z naslovom Muhe. »Gre za skupino, ki jo sestavljajo osnovnošolci, letos žal zgolj pet parov. Sicer pa skušamo folklorno tradicijo ohranjati tako, da privzgojimo ljubezen do plesne tradicije skozi igro in zgodbe že najmlajšim generacijam.« Zaplesali so zibenšrit, muho in rašplo. Foto: Mojca Vtič Na odru se je predstavilo skupno 190 otrok, med njimi mnogi, ki so po dveh letih prvič stopili pred občinstvo. Prireditev je optimistična napoved za prihodnost Srečanje je strokovno spremljal Tadej Teran, ki je dejal, da ga je število skupin in ne nazadnje tudi kakovost prikazanega prijetno presenetila. »Skupine so se v zelo kratkem roku, ki jim je bil na voljo, zelo dobro pripravile in si zaslužijo vse pohvale in čestitke za prikazane programe. Ker sem tudi sam vodja otroške skupine, se zavedam, kako težko je po tolikšnem času pripraviti in organizirati skupino. Prireditev je bila jasen kazalnik, da je folklorna dejavnost v teh krajih še kako živa in ima lepo prihodnost.« Tako z veseljem pričakuje, kaj bodo folklorniki prikazali prihodnje leto. Izpostavil pa je še en pomemben vidik ljubiteljske kulture in dela z mladimi, ki je vedno izziv, še posebej pa danes, ko se življenja vseh Dubaj z Alenka Slavinec na Expu 2020 »Če bomo spoštovali vodo, bomo tudi sebe« V zadnjih dneh svetovne razstave Expo 2020 v Dubaju je v slovenskem paviljonu Ptujčanka Alenka Slavinec, umetnica, komunikologinja in filmska producentka, predstavila video o vodi, o reki Dravi, kot reki življenja s številnimi obrazi. Premierno so ga predvajali 22. marca, na svetovni dan voda. To je bila že druga Alenkina uspešna predstavitev na teh svetovnih razstavah, leta 2015 je na Expo Milano 2015 sodelovala s fotografijami lipicancev. V koronskem času je veliko časa preživela ob Dravi, fotografira jo že zelo dolgo, v času epidemije pa se je fotografiji še bolj posvetila. Informacij o vodi je veliko. „Še posebej pa je zanimiv ta kvantni del vode, kako s percepcijo in čustvi lahko v njej ujameš vizualno. Prav šokantno je, ko na fotografiji vode uzreš neke vrste mumijo, obraz in čustva, ki so se na nek način transformirala skozi fotografijo. Reko Dravo sem opazovala v smislu barve. Četudi je voda brez barve, pa je hkrati tako barvna glede na letne čase, sonce. Vse to lahko vidiš, ko hodiš na en prostor in opazuješ isto stvar. Video sestavljajo neobdelane fotografije, ki so večinoma nastale v času, ko je sonce že zašlo. Foto: zasebni arhiv Alenka Slavinec je na Expu 2020 v Dubaju predstavila video o vodi, o reki Dravi, ki je transformacija človekove zavesti o povezanosti z naravo, vodo. Na svetovni razstavi Expo v Dubaju so ga zadnji teden v slovenskem paviljonu vrteli s ciljem zavedanja o pomenu voda. Poanta videa je reka s toliko različnimi formami. Fascinantno je, da lahko neko stvar vidiš tako zelo drugače: to hitrost, gibanje, te različne tokove reke Ptuj, Podravje z 22. april – svetovni dan Zemlje Foto: SD Občinska uprava načrtuje selitev čistilne naprave iz središča Trnovske vasi, a se želi ogniti izdelavi poplavne študije, ki bi zavlekla sprejetje OPN. sprejetje prepotrebnega OPN. Temu bi se radi na vsak način ognili, zato intenzivno iščemo rešitev za selitev čistilne naprave,« je pojasnil župan Alojz Benko. Ker občina nima sprejetih aktualnih prostorskih načrtov, tudi ni mogoče v prostor umestiti dolgo napovedane širitve športnega parka, ki tako še kar čaka na začetek gradnje. Župan se tudi še zmeraj pogaja s kmetijskim ministrstvom za spremembo namembnosti nekaj kmetijskih zemljišč v Trnovski vasi in delu Biša. Gre za zemljišča, ki bi jih spremenili v gradbena, kar nujno potrebujejo za razvoj občine. SD vrtijo okrog digitalnih medijev. »V takih časih je izredno pomembno, da mlade učimo in vzgajamo tudi z drugimi, bolj tradicionalnimi mediji, med katere spada tudi folklorna dejavnost. V prihodnost stopamo z optimizmom in zagonom, da so pred nami boljši časi in prireditev, ki je potekala v Majšperku, je dober znak, da so ti časi povsem v dosegu.« Mojca Vtič Posadili so sadno drevje Svetovni dan Zemlje, ki ga vsako leto obeležujemo 22. aprila, je letos potekal pod sloganom Vlagajmo v naš planet. Številne institucije v Sloveniji ob tem dnevu opozarjajo na pomen planeta in pozivajo k skrbi zanj, pripravile pa so tudi tudi raznovrstne aktivnosti in dogodke. »Svetovni dan Zemlje nas nagovarja, da si vsak dan lahko prizadevamo za trajnostno naravnan ra- Foto: Dreamstime/M24 Drave, ki se regulira tudi umetno. Mislim, da premalo upoštevamo, kakšno moč ima voda. Slovenija je bogata z vodo, kar pa še ne pomeni, da lahko z njo neodgovorno ravnamo. Deževnico bi morali bolj izkoriščati, vodo s streh, resnično je škoda, da gre v kanalizacijo. Sicer se pozna, da se pomena voda vedno bolj zavedamo, saj so bolj čiste kot nekoč. Vprašanje pa je, ali se zavedamo, koliko življenja imajo naše vode,“ je povedala Alenka Slavinec ob predstavitvi videa o vodi, o slovenski reki Dravi. Ptujčanka, svojevrstna ambasadorka Slovenije v svetu in doma, se sedaj že pripravlja na Festival Ljubljana – Zlata doba festivala. Ob njegovi 70-letnici bo pripravila razstavo montaž vrhuncev festivala, ki bo vizualno nadaljevanje in nadgradnja Plečnikove simfonije Križank, razstave, ki je nastala ob 60-letnici festivala v sprehajalnem parku Tivoli. MG zvoj, zdravo okolje in bivanje ter za okoljsko in podnebno bolj prijazen planet, kajti zelena prihodnost je uspešna prihodnost. Zato so nujne inovacije in ukrepanje, ki pospešujejo rešitve ter ohranjanje planeta,« so podčrtali na ministrstvu za okolje in prostor. V MO Ptuj so dan Zemlje obeležili s saditvijo dreves v prvem mestnem sadovnjaku. Ta nastaja ob Mlinski cesti, kjer so urbani vrtovi. Urbani vrtički bodo bogatejši za senco dreves jablan, češenj, hrušk, sliv in nešpelj, so navedli v občini. Drevesa so posadili v soboto. Sta Štajerski TEDNIK torek, 26. 4. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 torek z 26. aprila 2022 Skrinja domačih viž — Alpski kvintet Alpski kvintet že s 34. alpskim večerom Po koronakrizi se bo po dveh letih ponovno odprl oder Alpskega večera z legendarnim Alpskim kvintetom in drugimi odličnimi ansambli narodno-zabavne glasbe iz Slovenije in tujine. V TD Bohinj so povedali, da bodo ljubitelji narodno-zabavne glasbe iz Slovenije in tujine uživali v štiriurnem nastopu v živo. Potekal bo 30. aprila, na predvečer 1. maja, v dvorani Danica v Bohinjski Bistrici. Poleg vstopnic za koncert so organizatorji pripravili tudi posebne pakete za bližajoči se glasbeni dogodek. Za glasbene užitke bodo ob Alpskem kvintetu letos poskrbeli: Ansambel Banovšek, Ansambel Zupan, Igor in Zlati zvoki, Veseli svatje, Alpska pihalna godba, Mladi korenjaki, Ansambel Gregorja Kobala, Kraški kvintet, Jess Robin ter Die Gasgeber. 34. alpski večer bo povezoval Vinko Šimek, ki se je z Alpskim kvintetom povezal že leta 1984, ko je skupaj z njimi posnel tudi ploščo z naslovom Ko pride poštar. Koncerta pa se bo udeležil tudi skrivnostni gost. Ideja o Alpskem večeru na Bledu se je leta 1987 porodila Janezu Peru, članu Alpskega kvinteta že 52 let, zadnjih dvajset let ga tudi vodi, Stanetu Knificu in nekdanjemu, zdaj že preminulemu članu in ustanovitelju ansambla ter njegovemu dolgoletnemu vodji Jožetu Antoniču, ki je bil tudi Foto: arhiv TD Bohinj Alpski kvintet letos praznuje že 56. leto delovanja. 30. aprila bodo vižali že na 34. alpskem večeru. blejski župan. Tako se je rodil največji narodno-zabavni dogodek na Gorenjskem, ki je še zlasti nadvse priljubljen med tujimi obiskovalci (nemško govorečiih dežel), je povedal Janez Per, ki se skupaj z drugimi nastopajoči že zelo veseli, da bodo po dolgem času ansambli lahko igrali in peli v živo, se druži- stran 18 li medsebojno in z občinstvom, ki tudi tokrat zagotovo ne bo skoparilo z aplavzom in ovacijami. Dol- ga leta je Alpski večer, ki se ponaša tudi s turističnim nageljnom Televizije Slovenije, potekal na Bledu. „Zelo smo veseli, da bomo 34. alpski večer lahko ponovno izvedli v živo. Še na začetku leta, četudi smo se že pripravljali nanj, smo bili v skrbeh, ali nam bo letos le uspelo ali ne. Zaradi koronavirusa lani Alpski kvintet ni mogel pripraviti niti praznovanja ob 55-letnici delovanja. Kljub temu smo posneli nekaj novih skladb, veselimo pa se tudi vseh letošnjih nastopov doma in v tujini, kjer imamo veliko poslušalcev in prijateljev. Kot sedaj kaže, jih bo veliko. Seveda pa ima nastop na tradicionalnem Alpskem večeru, tako kot vsa leta doslej, za nas še poseben pomen. Tudi novo zgoščenko, ki bi jo morali izdati že lani ob 55. jubileju, pripravljamo s polno paro. Koronavirus nam jo je tudi pri tem zagodel, da je nismo mogli pravočasno posneti, saj so bile otežene vaje in tudi snemanje ni bilo mogoče. Še vedno imamo veliko energije, narodno-zabavna glasba je pomemben del našega življenja, zagotovo bomo njeno zakladnico še obogatili z novimi skladbami, ki bodo še dolgo razveseljevale ljudi in tudi nas,“ je povedal vodja ansambla Alpski kvintet Janez Per, ki s svojim baritonom navdušuje že več kot pet desetletij. Njegovi člani so še: trobentar Damir Tkavc, klarinetist Franjo Maček, pevci: Maja Šturm Rozboršek, Oto Pestner in Miha Možina, kitarist Marjan Rolc ter harmonikar Klemen Leben. MG Majšperk z Ljubezen do tamburaštva je in bo ostala živa Destrnik z Za društva v občinskem proračunu dobrih 26.000 evrov Tamburaši navdušili Željka Bebeka in občinstvo Največ denarja za humanitarno dejavnost Destrniška društva imajo do 10. maja čas, da zaprosijo za sofinanciranje svojih programov. Tamburaški orkester KUD Majšperk je na seznam glasbenikov, s katerimi je sodeloval, nedavno dodal še hrvaško legendo pop rocka Željka Bebeka. »Nastop je bil izjemno uspešen, bil je poklon življenju in tamburicam,« je vzneseno dejal Drago Klein, pod taktirko katerega ustvarjajo majšperški tamburaši že 20 let. Tamburaši iz Majšperka so hrvaškega glasbenika, ki je svojo prepoznavnost zgradil kot pevec skupine Bijelo Dugme, v športno rekreacijskem centru Green Lake spremljali pri pesmih Žuta ruža in Laku noć, sviraći. »Sprva smo mislili, da bomo le dodatna spremljava ob njegovem bandu, vendar ko so Bebek in njegovi najožji slišali našo interpretacijo, so slednji hrvaškemu pop rockerju dejali, da ne rabi banda, da naj zapoje zgolj ob naši spremljavi.« In tako je tudi storil. »Odzivi so bili fantastični, fantastični pa so tudi člani ekipe Željka Bebeka, ti so prijetni, dostopni in preprosti glasbeniki. Srečanje bo zapisano v zgodovino tamburašev Majšperk,« je dejal Klein. Ničesar od tega pa ne bi bilo, če nas ne bi povezal organizator dogodka na Green Laku Damijan Krumpak, ki mu gre velika zahvala.« Majšperčani tako snujejo novo, zagotovo uspešno, glasbeno zgodbo s precej pomlajeno tamburaško zasedbo. Tamburaški orkester KUD Majšperk, ki sodi med najboljše tamburaške orkestre v Sloveniji, je namreč v zadnjih letih močno spremenil zasedbo. »Korona je naredila čuden pohod. Veliko članov se je odselilo, bodisi v večja mesta ali v tujino, tako da se je zasedba močno spremenila, vendar smo tudi sedaj pridni in na srečanju tamburaških orkestrov pričakujemo najboljša priznanja.« Kljub odhodu izkušenih članov pa podmladka ne manjka. »Ljubezen do tamburaštva v Majšperku je živa in bo ostala živa. Čakamo sedaj, da se ponovno vrnemo v šolo, da prepričamo še več mladih k igranju naših instrumentov, imamo jih še za vsaj en orkester,« je še dodal Klein, ki je s tamburaši skoval veliko zlatih in srebrnih, predvsem pa odličnih zgodb. MV Foto: SD Ljubiteljski kulturi bo občina Destrnik letos namenila 4.000 evrov. Skupaj je v občinskem proračunu za društvene programe na voljo nekaj čez 26.000 evrov, ki so razdeljeni v tri sklope: za humanitarno dejavnost, ljubiteljsko kulturo in šport. Za sofinanciranje humanitarnih programov je rezerviranih 14.000 evrov, od tega največ, skoraj 12.700 evrov, za domača dobrodelna in invalidska društva, 800 pa za tista izven občine. Dobrih 500 evrov bodo namenili skupnemu spodnjepodravskemu projektu Mostovi, ki je specializiran psihosocialni program za pomoč pri reševanju težav z odvisnostjo in z njo povezanimi stiskami posameznikov in družin. Programi ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini bodo sofinancirani v skupni višini 4.000 evrov, programi športa pa z dobrimi 8.000 evri. Slednji bodo razdeljeni med športna društva (5.500 evrov) ter šolsko in športno rekreacijo (nekaj manj kot 3.000 evrov). SD Foto: Tamburaški orkester KUD Majšperk Tamburaški orkester KUD Majšperk je spremljal legendo hrvaške glasbe Željka Bebeka. Štajerski TEDNIK torek, 26. 4. 2022 COLOR CMYK stran 19 Nasveti torek z 26. aprila 2022 Zeleni nasveti 19 Pravni nasvet Prihaja eden bolj znanih škodljivcev, čebulna »muha« Verjetno je med vrtičkarji od vseh škodljivcev čebulna muha in porova zavrtalka na drugem, mogoče na tretjem mestu, če bi naredili anketo o tem, česa se najbolj bojijo na zelenjavnem vrtu. Pa je nekaj drugih muh bolj škodljivih, vsaj zdaj spomladi. Ali gre za eno, dve ali celo tri muhe, si sploh nismo edini. V tem trenutku prevladuje mnenje, da zgodaj spomladi, ko temperature presežejo 5 oC, česen napade česnova muha (Suillia lurida), ki je nevarna bolj ali manj samo česnu. Ima samo eno generacijo letno. Ta je letos že mimo. Ali dela škodo čebulna muha ali porova zavrtalka, še sama nisem prepričana. Trenutno menim, da je vzrok za večji del škode porova zavrtalka. Napada pa tudi drobnjak in okrasne čebulnice. Škodo povzročajo ličinke, ki vrtajo rove in se tudi zabubijo v sami rastlini. Za naše bralke in bralce z letošnjim letom uvajamo novo rubriko, v kateri vam bo odvetniška pisarna Mayr odgovarjala na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Vaša vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj) s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih, saj odgovor na kratko vprašanje ne more nadomestiti mnenja strokovnjaka, ki je seznanjen z vsemi podrobnostmi konkretnega primera. Odgovori so brezplačni. Nekaj o tem škodljivcu Čebulna muha ima letno tri rodove, porova zavrtalka pa samo Foto: Miša Pušenjak dva. Prvi nalet obeh je navadno Znamenja naleta porove zavrtalke na mojem drobnjaku v sredini aprila. Nekakšno vodilo nam je lahko začetek cvetenja višenj. Najbolje opazimo začetek naleta 300–500 g svežega cvetočega zelišča ali 30 g posušenih rastlin namona listih čebulnic. Običajno jih naprej opazim na drobnjaku, kmalu zatem čimo v 10 l vode. Pozimi škropimo z nerazredčenim pripravkom, poleti pa tudi na listih prezimljene čebule. Gre za niz drobnih belih lis, pegic. škropimo z nerazredčenim pripravkom samo po tleh. Po rastlinskih delih Premer posamezne je do 1 mm, so pa lahko nanizane v ravni vrsti, različ- ga razredčimo v razmerju 1 : 3. Za škropljenje po rastlinskih delih uporabno dolgi, ali v rahli spirali. Začnite opazovati, ko je vsaj teden dni toplega ljamo razredčen čaj. vremena. Ko opazite prve znake, je čas za pokrivanje posevka. Uporaba Lahko ga pomešamo s presličnim čajem, mešanici pa dodamo še pest sredstev za varstvo rastlin pa naj sledi šele čez 7–10 dni. Prve znake sem soli. Tak pripravek deluje na številne škodljive žuželke, tudi na čebulno opazila prav v velikem tednu, a zaradi vetrovnega in hladnega vremena muho in porovo zavrtalko. za pokrivanje še ni prepozno. A naredite to čim prej. Če imate doma kaj od lani posušenih listov, potem kar uporabite tudi ta pripravek. Naravna zaščita pred njimi je pokrivanje Kakor hitro opazite prve znake, manjše površine pokrijte z agrokoprenami. Še boljše kakor agrokoprene pa so navadne zavese, ki pa seveda ne smejo imeti prevelikih lukenj. Zato čipkaste navadno ne pridejo v poštev. Zavese lahko v mnogih trgovinah kupimo na kilograme in sploh niso tako drage. Bolje prepuščajo vlago, tudi zračno je pod njimi bolj. Zato se pod njimi vlaga ne nabira tako kakor pod agrokopreno. So tudi trpežnejše in se ne raztrgajo kar tako. Muha je namreč dokaj trmasta žuželka in kar dolgo išče pot do svojega gostitelja. Zato vsaka luknja ali slabo zadelana prekrivka v tla izniči ves naš trud, muhe najdejo svojo pot. Ker čebulnice plosko pokrivanje slabše prenašajo, saj so njihovi listi dokaj občutljivi, je smiselna postavitev nizkih lokov. Namesto njih lahko uporabite zabojčke, toliko, da dvignete prekrivko od tal. Pokrivanje ne bo pomagalo, če imamo ozek kolobar. Zato lahko na isti površini pridelujemo čebulnice samo enkrat v treh letih. Paziti je treba tudi, da skupaj s čebulo ne prekrijemo drobnjaka, saj zdaj vidim, da ob njem čisto vedno prezimi tudi muha. Naravni pripravki, ki jih lahko naredite doma Vratič Vratič najdemo vedno na zapuščenih zemljiščih, ki so bila nekoč obdelana. S pripravkom iz vratiča moramo biti zelo previdni, saj je lahko strupen tudi za otroke in domače živali. Naredimo lahko prevrelko, brozgo ali čaj. Deluje na vse vrste žuželk. Kot zastirko ga uporabljamo proti polžem. Rabarbara Rabarbara je rastlina, ki jo vedno umeščamo nekje med zelišča in zelenjavo. Na vsakem kmečkem vrtu najdemo to veliko in tudi dekorativno rastlino. Za našo prehrano so uporabni samo peclji, saj so sami listi rabarbare neprimerni za uživanje. Užitno in primerno kiselkasto je obeljeno steblo teh listov, ko je dolgo približno 40 cm. Iz stebel kuhamo kompot, meni je najbolj prijeten, če je kombiniran z drugim sadjem, ki je presladko: na primer hruškami. Liste rabarbare pa lahko uporabimo tudi kot insekticid na našem vrtu. 1 kg zelenih delov (brez stebel) damo v 5 l vode in po vrenju kuhamo še 5–10 min. Odcedimo in z mrzlim zavretkom škropimo ali zalivamo po napadenih rastlinah, ki so jih napadle gosenice ali uši. Deluje pa tudi na čebulno, korenjevo ali porovo muho. Žal spomladi listov rabarbare še ni. O suhih pa nimam podatkov, ali so primerni ali ne. Vsekakor pa jih lahko uporabite jeseni. Pelin Tudi sveži ali posušeni listi pelina delujejo kot insekticid. Naredimo pa čaj tako, da pest listov prelijemo z vrelo vodo. Pustimo stati 15 minut, odcedimo, ohladimo in takoj uporabimo. Korenje Kot vrtnina v mešanem posevku odganja čebulno muho. Problem je le, da spomladi, v času naleta čebulne muhe, korenček komaj dobro pogleda iz zemlje. Zato čebuli seveda ne more pomagati. Je pa odlična kombinacija in zaščita za por v jeseni. Por presadimo kar v vrste, posejane s poznimi sortami korenčka, kot je flakeer ali ljubljansko korenje. Lahko pa podoben učinek dosežemo z rednim zalivanjem s korenčkovim čajem. Potrebujemo 50 g svežih ali posušenih rastlin z listi in cvetovi z 1 l vode. Zelišče prelijemo z vročo vodo in vse skupaj obvezno prekrijemo, da se ohladi. Zalivamo z nerazredčeno tekočino redno, saj vonj, ki ga oddaja eterično olje, odganja škodljivca. Kot odvračalna rastlina delujeta tudi komarček ali koprc in janež. Pravilna uporaba Foto: Miša Pušenjak Vratič poleti najdemo povsod, zdaj uporabimo posušenega. Uporaba zeliščnih pripravkov je dokaj tvegana, saj moramo z njimi muho dobro poškropiti, kar pa je težko. Pripravek vedno nanesemo na čebulni vrat, ne na liste. Na večjih površinah je nujno, da je uporaba vode najmanj 500 l/ha, na vrtu pa curek usmerite na zemljo okoli čebulnic in na steblo nad zemljo, ne na liste. Škropimo po sončnem zahodu, da sonce ne uniči delovanja pripravka. Okoli rastlin lahko potresete tudi lesni pepel, nekje okoli 1 kg/10 m2. Lesni pepel je treba seveda dodajati, če ga spere dež ali se sčasoma tudi sam pomeša z zemljo. V trgovinah dobimo tudi ekološki pripravek, ki vsebuje aktivno snov spinosad, sama svetujem, da mu dodamo še olje pomarančevcev, ki ima tudi insekticidno delovanje. In seveda, da ne pozabim, muha je nevarna šele, ko ima čebula dva do tri liste. Sama ne priporočam poznega sajenja, ki ga zadnja leta mnogi prakticirajo, saj se potem ne razvije dovolj koreninski sistem. Ta pa je pomemben za zdravstveno stanje rastlin celo leto. Saj pokrivanje res ni tako neizvedljivo. Posevki čebulnic morajo biti spomladi pokriti nekje do sredine maja. Miša Pušenjak Foto: Pravni nasvet Pritožbeni rok med prazniki Kako teče rok za pritožbo, če tik pred prazniki dobim odločbo, zoper katero se želim pritožiti? Kako pa teče rok za ugovor proti sklepu o izvršbi? Pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva (na primer ugovora) proti odločbam sodišč in državnih organov je ustavna pravica, za katero zakon natančno določa način in rok uveljavljanja. Roki so različni in so navedeni v pravnem pouku na koncu vsake odločbe. Najprej moramo biti pozorni na začetek teka roka. Če je rok določen po dnevih, začne teči prvi naslednji dan po prejemu odločbe. Če smo podpisali vročilnico, potem o datumu prejema ni dvoma – v izogib pozabljivosti ga je smiselno takoj zabeležiti na prejeto odločbo. Dodatno pazljivost zahteva primer, ko nas je v nabiralniku čakalo obvestilo o sodni/upravni pošiljki, ki je nismo dvignili. Vročitev se namreč šteje za opravljeno s potekom 15-dnevnega roka od obvestila, poštar pa nam bo pismo vrgel v nabiralnik šele po poteku teh 15 dni. V tem primeru se torej šteje, da smo odločbo prejeli že vsaj kak dan (lahko tudi nekaj dni) prej, preden jo dejansko prejmemo. Takšna vročitev se namreč šteje za opravljeno na dan, ko poteče 15 dni od obvestila, ne glede na to, ali gre morda za praznik, soboto, nedeljo ali drug dela prost dan. Pritožbeni roki in roki za druga pravna sredstva normalno tečejo tudi med prazniki, na sobote, nedelje in druge proste dni. Če pa zadnji dan roka pade na soboto, nedeljo, državni praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok šele s pretekom prvega prihodnjega delavnika. V upravnih postopkih se rok v soboto ne izteče le v primeru, če organ, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, v soboto ne dela. Rok za pritožbo ali drugo pravno sredstvo se torej ne izteče na nedeljo ali na primer 1. ali 2. januarja, saj sta po zdaj veljavnem zakonu oba navedena dneva praznika. Tek roka lahko ponazorimo na konkretnem primeru najpogostejšega osemdnevnega roka za ugovor proti sklepu o izvršbi. Če prejmemo sklep v petek, 22. aprila 2022, in je rok za vložitev ugovora osem dni, bi se matematično ta rok iztekel 30. aprila 2022. Ker je ta dan sobota, se rok ne more izteči. Enako velja za 1. maj 2022, ki je praznik in še nedelja. Ker je tudi ponedeljek, 2. maj 2022, praznik, se bo v tem primeru rok za vložitev ugovora iztekel v torek, 3. maja 2022. Ta dan mora biti ugovor pri pristojnem sodišču ali pa ga moramo poslati priporočeno po pošti. Poleg opisanega pravila velja drugačna ureditev procesnih rokov za sodne (ne pa tudi za upravne!) postopke med poletnim poslovanjem sodišč, to je v času med 15. 7. in 15. 8. vsako leto. Gre za obdobje 32 dni, ko roki za procesna dejanja, kar pomeni tudi za pritožbe in druga pravna sredstva, načeloma ne tečejo, od česar pa je veliko izjem. Takšna ureditev ne velja za stečajne postopke, postopke zavarovanja in še za vrsto drugih postopkov, ki se štejejo za nujne. Zato se je treba, če v tem obdobju ali pred njim prejmemo odločbo ali drugo pisanje, od katerega teče rok, v vsakem primeru posvetovati z odvetnikom ali drugim pravnim strokovnjakom. Nujno je namreč preveriti, ali rok v našem primeru morda kljub poletnemu poslovanju sodišč teče. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 26. 4. 2022 COLOR CMYK Križemkražem 20 stran 20 torek z 26. aprila 2022 Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji Zgodovina v več formah V Urfi je eden največjih muzejev arheologije, v katerem sem kadarkoli bil. Poleg tipičnih najdenih drobnih predmetov ga krasijo tudi velike kamnite skulpture in celo delna naselja najdišč. V muzej se vstopi skozi veliko dvorišče s parkom, ob istem parku je tudi muzej mozaikov, kjer so upodobljeni zgodovinski liki in zgodbe, sam muzej pa ima videz nekakšnega letečega krožnika. Zunaj muzeja lahko človek vidi na skali zgrajen stari del mesta, v skali pa je ogromno jam, ki so včasih služile za bivanje in skrivanje pred zavojevalci. Te jame so bile v aktivni uporabi pred še približno 100 leti, ko so med 1. svetovno vojno Turki pobili praktično vse Armence na njihovem ozemlju. O tem uradno seveda ne vedo nič oz. je bilo med vojno vse dovoljeno. Foto: Dani Zorko V družbi grških mitoloških bitij Foto: Dani Zorko Bivališča v skali so nekoč ščitila pred zavojevalci. Mestnega vrveža sem imel dovolj, tako da sem se počasi napotil proti severu, proti gori Nemrut. Velja za eno najbolj obiskanih točk v Turčiji, saj poleg same dostopnosti in razgleda predstavlja tudi grobnico kralja Antiokusa iz 1. stoletja p. n. š. Pot na goro je sicer zelo ovinkasta in strma, vendar pa je zadnjih 20 km tlakovanih. To je moral biti pravi gradbeni zalogaj, ko so urejali cesto, saj praviloma vsaj na eno stran visi prepad. Na gori Nemrut sem končno slišal nekaj nemškega jezika, pa še to sem kasneje ugotovil, da gre za Turke iz Nemčije. Nemrut je visok 2.137 metrov, zadnje pol ure pa je treba iti peš. Ta sadilni pripomoček je zelo uporaben predvsem za sejanje posameznih semen in za potaknjence. V togem zunanjem pladnju so upogljivi moduli, sestavljeni iz več plastičnih prostorov, napolnjenih s kompostom. Sejance ali mlade rastline boste iz njih zlahka jemali, ne da bi jim poškodovali korenine. Narejen je lahko iz plastike, šote ali stiropora. Tokrat edinkrat mi je prišla prav vsa moja zimska oprava, saj je bil veter neizprosen. Gora-grobnica in zahodno in vzhodno teraso, kjer poleg kraljeve družine najdemo kipe celotne ekipe grških mitoloških bitij, pa še koga zraven. Danes najdemo tam zgolj glave, medtem ko so telesa raztresena po vsej gori. Po vsej poti nas je kolovratilo okoli 30 ljudi, zagotovo sem bil edini Evropejec. Turki na azijski strani se namreč nimajo za Evropejce, zato je tudi vsakdo, ki sem mu povedal, od kod sem, porekel: Aha, ti si pa Evropejec! Prenočil sem v Kahti, približno 40 km od gore. Tam je bil vodja nek poba tiste sorte, ki ti za dober denar zrihta vse. Bil sem pošteno lačen in sem si naročil večerjo za ob sedmih, pa je do osmih še ni bilo. Poba je deloval tako, malo arogantno, in ker me lakota spravi v slabo voljo, sem ga poslal v rit in šel sam poiskat nekaj za pod zob. Ker bi znali biti ti ljudje, ker jih je bila seveda vedno polna avla, ob tej moji potezi malo užaljeni, sem šel drugi dan na zajtrk malo zadržano, vendar brez razloga. Ko sem prišel, se je ob moji mizici takoj narisala celotna kuhinjska ekipa in se mi opravičevala, dobil sem zajtrk po naročilu, osebno opravičilo šefa, kup daril in še nekaj dni sem dobival sporočila z dobrimi željami. To mi je bilo sicer všeč, ampak vseeno so se en dan prej obnašali precej negostoljubno, kar sem jim tudi povedal. Kurda z ničemer bolj ne prizadeneš, kot če mu očitaš negostoljubnost in tudi ti možakarji so bili vsi že na robu solz, da mi jih je bilo že malo žal. Pa smo se ob čajčku hitro pobotali. Foto: Dani Zorko Začetek poti na dvatisočak KOLOFON Mlade rastline, ki še niso zacvetele, je dobro zalivati z gnojili, ki pospešujejo rast zelenja, kajti le dobro razrasle bodo kasneje obilno cvetele. Še več, zanje boste naredili največ, če boste prvo cvetje celo odstranjevali, da bodo najprej naredile veliko listov. Morda je malo čudno, a vendar je razumljivo, saj cvetje rastlino izčrpa, medtem ko jo zeleni listi in poganjki hranijo, ker v njih poteka fotosinteza. EINEM, Gottfried von - avstrijski skladatelj, Blacherjev učenec, EOSANDER, Johann Friedrich - nemški baročni stavbar, baron von Göthe, ZIELONA GORA - poljsko mesto v Šleziji Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 26. aprila 2022 COLOR CMYK torek, 26. 4. 2022 Za kratek čas 21 Spodnje Podravje z Iz studia Radia Ptuj Slovenija z Novi slovenski film Snemanje Vzornika se je začelo Veselo in dobrodelno v pomladne dni Večkrat nagrajeni režiser Nejc Gazvoda je za svoj novi celovečerec združil moči z igralci Mojco Funkl, Francetom Mandićem in Juretom Henigmanom, ki so glavne zvezde filma Vzornik. Osma sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je v polnem teku, letos pa smo projekt še nadgradili. V koronskem času smo namreč pevske nastope otrok snemali, letos pa otroci pojejo v živo, kar pomeni, da ni možnosti ponavljanja, popravljanja ali prekinitev, ampak otroci pred nastopom opravijo tonsko vajo, nato pa zapojejo v živo, kar lahko spremljate vsako sredo od 18. ure dalje v programu Radia Ptuj ter na naših Facebook in Youtube kanalih. Na slednjih dveh, pa tudi na spletni strani www.otrocipojejo.si, si je moč ogledati tudi vse pretekle nastope. Da gre za velik stres in odgovornost, se zavedamo tudi v družbi Radio-Tednik Ptuj, kjer vsak teden gostimo uveljavljene slovenske glasbenike, pa tudi pri njih nastop v živo pomeni poseben stres in odgovornost. Zato smo še toliko bolj hvaležni otrokom in tudi njihovim staršem, ki sprejmejo to veliko odgovornost in izziv ter v živo odpojejo po svojih najboljših močeh. Do konca junija se bodo zvrstile še vse preostale podravske šole, tudi letos pa se bomo preselili na Primorsko, kjer bodo otroci v živo peli na Tartinijevem trgu. Konec maja pa vas vabimo na prav posebno druženje. Družba Radio-Tednik Ptuj namreč v soboto, 28. maja, pred Qcentrom na ¸$/$3,1.$5,-( 28. maja 2022, od 10. do 17. ure QDSDUNLULćËX4FHQWUD3WXM SMS: NADLANI ali NADLANI5 na 1919 Foto: arhiv Radia Ptuj Ptuju pripravlja celodnevni dobrodelni dogodek ČALAPINKARIJE. Sodelavci Radia Ptuj in Štajerskega tednika pripravljamo cel dan nor- Sudoku z Sudoku 1 3 5 2 1 9 4 9 2 3 7 1 3 1 7 čij in zabave za otroke Spodnjega Podravja z animatorji, napihljivimi igrali, delavnicami, igrami, brezplačnimi palačinkami, sladole- dom in raznimi drugimi prigrizki in dobrotami. Pri izvedbi dogodka nam bodo pomagali člani Rotary kluba Ptuj s podmladkom – Rotaract klubom Ptuj. S pomočjo Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje bomo preko SMS-sporočil na številko 1919 zbirali sredstva za počitnikovanje otrok iz socialno šibkih okolij ter otrok s posebnimi potrebami. Prostovoljne prispevke pa bomo zbirali tudi na sami prireditvi. Naša želja in cilj sta, da skupaj vsi navedeni partnerji organiziramo dogodek, ki bo odmeval v okolju in bo ob zbranih finančnih sredstvih osvestil ljudi, da v družbi še vedno živijo otroci, ki še niso bili na morju ali v planinah oziroma še nikdar niso bili deležni poletnih počitnic. NŠ Foto: Aleksander Petrič/M24 Prvi snemalni dan novega celovečernega filma se je zgodil v Novem mestu, predvidoma pa ga bodo snemali 25 dni. Režiser Nejc Gazvoda je o svojem tretjem celovečernem igranem filmu povedal: »Vzornik je film o zelo določenem obdobju, sredini leta 2021, dogaja se v osnovni šoli in vse težave, s katerimi se ukvarja, imajo konkretna poimenovanja – medvrstniško nasilje, osamljenost, dostojanstvo. Hkrati pa je film moj izlet v osnovnošolska leta in mladost, ki se z vsakim letom zdi bolj nenavadna, nenaravna, tako kot čas, ki ga po velikem, grozljivem, nepozabnem 2020 živimo tudi zdaj. Vzornik je najbrž moj najbolj oseben projekt, postavljen v najbolj neosebno dobo novejše zgodovine.« Film se začne ob ponovnem odprtju šol po koncu epidemije in zdi se, da se otroci niso vrnili v razmere, kakršne so vladale pred tem ... Vzornik je absurdna pripoved o absurdnih časih, ki postavlja vprašanje o tem, ali se še lahko vrnemo nazaj, če pa to ni več mogoče, kako živeti v resničnosti popolnoma novih pravil. N. S. Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 7 4 stran 21 6 5 9 7 5 7 4 3 3 4 6 Tadejev znakoskop Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel < <<< << <<< < << < << < << < <<< -------------- Denar €€€ €€ € €€€ €€ € €€ € €€ € €€€ €€ Zdravje ›› ››› › ›› ››› ›› ›› ››› › ››› ›› › Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 26. aprila do 2. maja 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Foto: Aleksander Petrič/M24 Tednikova nagradna razrezanka z Z dodatno nagrado za vse! Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 2. maja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebankaTednikove nagradne razrezanke je: Žana Košutnik, Podlehnik. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK 22 torek, 26. 4. 2022 COLOR CMYK stran 22 torek z 26. aprila 2022 Poslovna in druga sporočila 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMVNXSDM]2EĀLQR5DĀH)UDP in osnovno šolo Fram prireja oddajo =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFL Osnovne šole Fram. Oddaja bo v sredo, 4. maja, ob 18. uri na Radiu Ptuj WHU)DFHERRNSURÀOX5DGLD3WXM 6SUHPOMDMWHQDVLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN 3URMHNWSRGSLUD2EĀLQD5DĀH)UDP. jVCLGTUMKVGFPKMĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM PCURNGVW\CMVWCNPKOKPQXKECOKXUCMFCP'DERVWHL]YHGHOLSUYL YYYVGFPKMUK 1DURĀLWH 9VDNQDURĀQLNGREL • SRSXVWSULPDOLKRJODVLK • UHYLMD6723 VSRUHG UHYLMD=9(='( • EUH]SODÿQHSULORJHãWDMHUVNHJDWHGQLND .DNRYRVWELYDQMD$YWRGURP6ORYHQVNH SRÿLWQLFH*UHPRQDSRÿLWQLFH6WRWLQ .URQLNDOHWD • SRäWQDGRVWDYD Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROČILNICA ZA Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 26. 4. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave torek z 26. aprila 2022 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV 23 Če me pogrešate, iščite me v svojih srcih. Če sem našel tam svoje mesto, ostanem za vedno z vami. SPOMIN Danes, 26. aprila, mineva 10 let, odkar nas je zapustil Ivan Botolen Z ZAGREBŠKE CESTE 108, PTUJ Nasvidenje na drugi strani mavrice. Irena in vsi, ki te ohranjamo v lepem spominu IZ NO ŠTEV VE ILKE www www.reporter.si www w.re .repor repor p ter.si si VOLITVE 2022 Pogled v zakulisje: o triumfu Roberta Goloba in labodjem spevu Janeza Janše VOHUNI MED NAMI Na sledi ruskim obveščevalcem v Sloveniji – kaj vse počno, kje in kako AFERA Počivalšek razdelil 50 milijonov brez razpisa prijateljskim podjetjem INTERVJU Luka Zorenč, nekdanji član vojaških specialnih enot www.tednik.si OSMRTNICA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 67. letu zapustil naš dragi Janko Jerenko IZ POPOVCEV 26A Od njega se bomo poslovili v četrtek, 28. aprila 2022, ob 14. uri na pokopališču v Vidmu pri Ptuju. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11. uri. Molitev za pokojnika bo v vežici v Vidmu v sredo, 27. aprila 2022, ob 19. uri. Svojci cvetje in sveče hvaležno odklanjamo v korist Onkološkega inštituta v Ljubljani. Žalujoči vsi njegovi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, črne, grahaste in leghorn, v začetku nesnosti, prodajamo. Sprejemamo naročila za purane. Tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. PRODAM: predsetvenik (traktorski), betonsko kritino za streho rdeče barve, približno 160 m2, pleteno mrežo zelene barve višine 1,5 m x 90 m dolžine, brušene betonske montažne stopnice 1 m x 0,35 m širine, 14 kosov. Tel. 031 615 865. PRODAM rdeče vino modri pino. Tel. 070 551 551. ZAPOSLITEV AVTOSERVIS&VULKANIZERSTVO zaposlimo delavca, tel 040 296 391. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Umrli so Daniela Vidovič, roj. Lubec, Vičava 52, roj. 1932 – umrla 11. aprila 2022; Marija Mesarič, roj. Kekec, Ptuj, Kraigherjeva ul. 20, roj. 1928 – umrla 14. aprila 2022; Andrej Merc, Skorišnjak 15, roj. 1948 – umrl 14. aprila 2022; Darja Lukič, roj. Lukič, Ptuj, Kraigherjeva ul. 29, roj. 1988 – umrla 9. aprila 2022; Milica Kozenburger, roj. Kočubova, Ptuj, Pergerjeva ul. 15, roj. 1934 – umrla 14. aprila 2022; Franc Turk, Kidričevo, Kajuhova ul. 11,roj. 1932 – umrl 15. aprila 2022; Mimika Lah, roj. Ducman, Pongrce 8 roj. 1950 – umrla 16. aprila 2022; Bernarda Martan, roj. Vrabec, Žvab 29 roj. 1936 – umrla 16. aprila 2022; Franc Žgeč, Ptuj, Mariborska c. 53, roj. 1939 – umrl 17. aprila 2022; Vincenc Zidarič, Kicar 109, roj. 1921 – umrl 18. aprila 2022; Srečko Kunstek, Lešje 4, roj. 1969 – umrl 18. aprila 2022; Franc Svenšek, Podlehnik 43, roj. 1942 – umrl 19. aprila 2022; Elizabeta Fišer, roj. Zajšek, Starošince 8, roj. 1934 – umrla 19. aprila 2022; Elizabeta Kmetec, roj. Fridauer, Slatina 5, roj. 1931 – umrla 20. aprila 2022. Lepi spomini ne bledijo! œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. www.tednik.si Mali oglasi Tiho odpade list, ostane radostno upanje v novo vzklitje, ko se ustavi srce, obmolkne vse, ostaneta le tišina in večna bolečina. Štajerski TEDNIK torek, 26. 4. 2022 COLOR CMYK stran 24 Slovenija, Podravje z Tradicionalno pokanje s karbidom žal spremljajo tudi nesreče Izplen velikonočnega vikenda: šest poškodb pri pokanju s karbidom Med velikonočnimi prazniki, ponekod tudi med prvomajskimi, je ena izmed navad pokanje s karbidom. To je v času omenjenih praznikov dovoljeno, vendar pa omejeno na čas med 6. in 22. uro. Čeprav gre za star običaj, pa je ta za veliko ljudi in tudi živali zelo neprijeten, vsako leto znova pa tudi vzrok za kakšno od poškodb. Letošnja statistika velikonočnega pokanja je pet lažjih telesnih poškodb in ena hujša. Poleg uporabe karbida posamezniki iz različnih mešanic celo sami izdelujejo eksplozivne snovi za pokanje in streljanje z možnarji, kar je še posebej nevarno. Če je zraven prisotno še uživanje alkohola, se neprevidnost in lahkomiselni pogum še povečata, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Dodajajo, da s policije in nujne medicinske pomoči vsako leto znova poročajo o nezgodah zaradi pokanja s karbidom med velikonočnimi prazniki. Najpogostejše poškodbe so opečeni prsti, razcefrani, odtrgani udi, poškodbe obraza, oči, okvare sluha ... Največkrat so žrtve otroci in mladostniki, ki lahko utrpijo hude in trajne posledice za vse življenje, zato na nacionalnem inštitutu pozivajo k opustitvi običaja pokanja s karbidom. In res, tudi letos pokanje v času velikonočnih praznikov ni minilo brez poškodb. Iz generalne policijske uprave so odgovorili, da so v času letošnjih velikonočnih praznikov obravnavali tri nesreče pri pokanju s karbidom. Ena se je zgodila na območju PU Maribor, drugo so zaznali policisti PU Celje, tretja je bila zabeležena na območju PU Murska Sobota. Pri tem se je poškodovalo šest oseb, pet oseb se je lahko telesno poškodovalo, ena huje. In nesreča s hudimi telesnimi poškodbami se je zgodila v okolici Ljutomera. Pri pokanju se je utrgal del naprave za streljanje, ki ga je odneslo v noge 63-letnika. Ne le, da je pokanje s karbidom nevarno početje, glasni poki so pogosto moteči tudi za okolico. Policija sicer oseb, ki uporabljajo acetilen (karbid) in druge plinske zmesi Foto: Mojca Vtič Pokanje s karbidom je vsaj na Štajerskem povezano s praznovanjem velike noči, saj naj bi simboliziralo Kristusovo vstajenje. Ptuj z Vrtovi pod zidom Parka spominov spominjajo na odlagališče smeti Je za smetenje krivo neurejeno lastništvo? Ko so vrtovi pod zidom Parka spominov dobili novo ograjo, ki jo je plačala MO Ptuj, razen v delu, ki meji na zemljišče Egona Vauda, je bilo pričakovati, da bo na tem območju že zaradi neposredne bližine pietetnega spomina zavladal red. To se ni zgodilo. Iz dneva v dan raste kup odpadkov (morda tudi kompost), ki se v celoti naslanja na ograjo zasebnika, lastnika zemljišča Egona Vaude. Le-ta je vrtičkarje že večkrat opozoril na to, da takšno odlaganje (nalaganje smeti na tujo ograjo) ni dovoljeno, tudi po zakonodaji ne, in da ga s takšnim ravnanjem ogrožajo. A se na to ne ozirajo oz. se celo norčujejo. Iz tega kupa na njegovo zemljišče, zlasti še poleti, leze marsikaj, od kač, podgan, polžev in druge golazni. Pričakuje, da bodo odgovorni, torej lastniki vrtov, poskrbeli za red na tem področju in da se bo po svojem zemljišču in dvorišču lahko v prihodnje sprehajal brez strahu pred morebitnimi piki in podobnim. Egon Vauda ob tem pravi, da jim bo za to omogočil tudi uporabo lastnega dvorišča, da bodo lahko posegali na kup, ker bi sicer lahko poteptali že zasajene vrtičkarske površine. MO Ptuj, ki tako zelo poudarja pomen urejenega okolja, bi morala tudi s pravili urediti vrtičkarstvo. ža nikogar in da se lahko varno sprehajam po lastnem dvorišču. Skratka, gre za veliko nemarnost, neodgovoren odnos do okolja in tuje lastnine. Kje so varuhi čistega in urejenega okolja?!“ se sprašuje Egon Vauda. V MO Ptuj, kamor smo naslovili vprašanje glede lastništva tega vrtičkarskega območja, da bi morebiti izvedeli, kdo mora poskrbeti za urejenost tega območja, so odgovorili, da na sodišču poteka nepravdni postopek za razdelitev vseh nepremičnin na tem območju. Vrtovi so namreč na levi in desni strani ceste pod zidom Parka spominov. Solastniški delež MO Ptuj naj bi bil polovični. Solastniški deleži vseh solastnikov, v preostalem delu so solastnice še tri fizične osebe, se bodo razdelili v naravi, za pokanje v času velikonočnih in prvomajskih praznikov, ob upoštevanju varnostnih navodil, ne kaznuje. Ni pa dovoljeno pokanje v nočnem času med 22. in 6. uro, ko se lahko s pokanjem moti mir ali počitek ljudi. V primeru takega motenja miru in počitka policisti izrečejo globo v višini najmanj 83,46 evra. V zadnjih petih letih so obravnavali 27 kršitev zakona o varstvu javnega reda in mira, od tega štiri letos. Čeprav za uporabo karbida torej ni posebnih omejitev, razen v nočnem času, policija poziva k dodatni pazljivosti pri njegovi uporabi, kar še posebej velja za otroke. »Po izkušnjah iz preteklosti se namreč največ nesreč pripeti zaradi nepazljivosti ali malomarnosti,« so še dodali. Mojca Vtič tako da bo vsak izmed njih prejel samostojne parcele, kot bo odločilo sodišče. MO Ptuj si v omenjenem postopku prizadeva, da bi zadržala celoten kompleks nepremičnine ob Parku spominov. Ograjo so v preteklosti zamenjali, s čimer so se strinjali preostali lastniki. Zamenjavo ograje je prevzela MO Ptuj. Koliko vrtov je pod zidom Parka spominov, ni znano, saj popisa lokacije v preteklosti niso izvajali. Najemne pogodbe za vrtičkarje za to lokacijo niso sklenjene, so še povedali v MO Ptuj. MG Foto: Črtomir Goznik Egon Vauda: „Takšen nered na vrtičkarski površini je sramota za mesto!“ Za pasji park so napisana. »Kaj pa za vrtičkarstvo?« se sprašuje Egon. Prepričan je, da podoba, ki jo kaže ta vrtičkarska zgodba neposredno za zidom Parka spominov, temu okolju ne more biti v ponos, ampak prej v sramoto. Rodile so: Urška Kolarič, Osojnikova cesta 22, Ptuj – deček Valentin; Benjamina Fegeš, Pod Resevno 2, Šentjur – deček Jakob; Albulena Ademaj Grajcevci, Vinarski trg 7, Ptuj – deklica Dua; Tamara Kovačič, Dragučova 7, Pernica – deklica Zara; Anita Trep, Šikole 45a, Pragersko – deček Liam; Petra Zakrajšek – deček Jaša; Danijela Tavzelj – deček Domen; Tjaša Pavlinič – deklica Lia; Maja Cmrečnjak – deček Miha; Nina Drevenšek – deček Filip; Maja Gert – deklica Zoja; Špela Vaupotič – deklica Iza; Tjaša Špegel – deček Tim. Za popolno neurejenost tega območja je lahko krivo tudi neurejeno lastništvo zemljišča, ki naj bi bilo v solasti več lastnikov. „Zagotovo to ne more biti moj problem. Želim si samo, da je območje tako urejeno, v ponos vsem, da ne ogro- Foto: Črtomir Goznik Odpadki, zaradi katerih trpijo dobrososedski odnosi. Kup je iz dneva v dan večji. Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Dopoldne bodo posamezne plohe, ki bodo popoldne pogostejše. Najmanj padavin bo na severovzhodu. Ob morju bo pihal šibak jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, v alpskih dolinah okoli 4, najvišje dnevne od 11 do 17 °C. Do srede zjutraj bodo padavine ponehale, le na jugu bo še možna kakšna malenkost. 4-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO