FEDOR: Jesen na ljubljanskem barju. r~v gttk r~i a jugu in jugozapadu mesta Ljubljaine se razprostira \ ^^3 / / širna ravan — Ljubljansko barje. V predzgodo- \ rO^O / / vinski dobi je bilo to barje veliko jezero. Pozneje l l \x\\l / / ^e vo'da Pretrgala rob obmejnega gorovja pri Ljub^ I I \^Jv/ / 'Jan' m se *e O!dtekla. a jezersko dno je ostalo sto- I I ^VK. I 'et^a 'n stoletja nepristopno. Danes pa je barje I I ^ft A I močno osušeno, in ob lepih cestah stoje naJ njem I I flSI \ \ prijazne vasice. / I MHfc \ \ Prirodnih lepot in zanimivosti ni posebnih na / / Mm wk \ \ niem- Ako pa; celo stopaš deževnega dne po sa- f ] mJL lfk\ \ motni cesti od Ljubljane proti Igu m se ozreš po> ^^—^ enolični pokrajini, se ne moreš iznebiti vtiska dol- gočasnosti in puščobe! Toda mf Barjani, ki gledamo to ravan vse leto, in to ob lepih in de-ževnih dneh, trdirno, da je lepo pri nas! Lepo je v prvi pomladi, takrat, ko pribuči izza Krima jug in plane v nižino; zaveda se svojih moči in pravic ter zagospodari po njej... Mogo-čen gospodar je to! Z vročimi poljubi otaja debelo> snežno odejo, z neilteš-ljivim glasom kliče prirodo k vstajenju ... Kmalu ozeleni širna ravnina, vlažni travtiiki so kakcr posuti s temho-rdečimi močvirskimi tulipani... Vitke breze zašume v vetru, vesele svoje mlade obleke ... Lepo je tedaj! In pride poletje s svojimi tihimi večeri in svetlimi nočmi. Zvonko za-poje širom celega barja kosa in naznanja smrt mlademu cvetju ... Veselo ukanje koscev se razlega od ranega jutra do pozne noči vsepovsod. Pri-jetno je tod poleti. A moj namen je, govoriti o jeseni na barju. Tako-le začetkom septembra se prično tepsti v zraku jug, veter, burja in sever. Zmagovalka ostaja mrzla burja! .....r_ „.. „. ... " —>• 226 .^- /'"'¦".- Istočasno se prično zbirati lastovice za odhod na jug. Ajda po njivah je godna za žetev, a po pokošenih travnikih prične poganjati jesenski pod-lesek. Tiste dni ima Logarjev Martin mnogo dela: vidi, da se bliža jesen. Mož stanuje izven Črne vasi blizu prostranih gošč. Po poklicu je lovski čuvaj. Ni lathka služba to. Paziti je treba na lovsko zemljišče kot na oko v glavi! Varovati je treba les. Kako rada izgine ob trdih nočeh kaka smre-cica! Čuvati je treba divjaičino: streljati' in odganjati podivjane mačke, pse, lisice, divje golobe, vrane, skobce in — divje lovce. Malokdaj je naš Martin spomladi in poleti brez posla; ko pa zapazi znake bližajoče se jeseni, pregleda še enkrat staro svojo dvocevko in jo dodobra očedi in namaže. Tudi se zadostno preskrbi s smodnikom in svin-cem ter zaeno potroji svojo pozornost! Resnica je namreč, da tatinska zalega ravno jeseni naijhuje pritisne na goščo; trda je takrat za živež in kurjavo. Na drugem koncu gošče stanuje Tinče Sova. Tudi njegova bajta stoji na samem, in tudi on ne drži križem rok na jesen. Pošteno delo mu ne ugaja, krompirja in močnika ne ljubi. Zatorej zleze prve dni septembra na podstrešje svojega raztrganega bivališča in pregleduje ondi pasti in zanke; če kaj ni v redu, temeljito popravi. Stvar mora biti urejenai tako, da ne bo moglo uiti, če se bo kaj ujelo! Tudi si nareže v grmovju kopico primernih vej in rogovil in se pre-skrbi z lepom. Jeseni lete cipe na jug! Zvita buča je ta Tinče! V gošči ga ni; videti nikoli, in Logairjev Martin mu ne more blizu, a okolo njegovega domovanja skoro venomer diši po okusni pečenki! Podlesek, ki tisti čas pričenja cveteti, pa vzpodbudi kajžarja Miho Ježka k druge vrste opravku. Možakar poisče in osnaži lopafo ter pri!-pravi obširno vreoc, potem pa gre kopat podlesek, čigar gomolje rabijo v zdravilstvu. Res je pa, da nabira naš Miha te gomolje najrajši okolo krom-pirjevih njiv, ali celo okolo prostorov, kjer je lepo v kopicah zložena suha, trda šota, ki neizrečeno rada gori... Govore tudi, da časih Miha Ježek domov grede težko nosi in silno sopiha... Prav tako, kakor bi ne nosil samo podleskovih gomoljev v vreči! Vovkov Jurij je ubožen kmetič, toda moder mož; modrega pa so ga naredile preteklih jeseni izkušnje! Toda on si je poiskal času primernega opravka. Od vseh strani vlači deske, kole m drogove skupaj. Ko jih je cela skladovnica na kupu, gre z močnimi žreblji in kladivom na delo. Pri tem pa tako-le modruje: »Pride dan — in nastopi huda povodenj. Plavali botno! In izkaže se takrat, da je dober, močan splav v vodi najporabnejše orodje, in da je bilo zbijanje splava iiajbolj painetna priprava za jesen!« Medtem smo že sredi jeseni. Solnce se jame vedno pogosteje skrivati za oblake, ki jih podi burja po višnjevem nebu. Breze ruinene, velo listje se lovi po zraku... Poleg iglastega drevjai se le še jelša ponaša s popol- —t 227 •*— noma zeleno obleko. Obletela se bo šele o prvi veliki slani. Tudi travniki so ohranili svojo poletno barvo. Nad njimi plavajo tenke niti takozvanega »babjega leta«. Po> ljudski veri so te niti spletene iz rose. Vemo pa, da so le pajfevine, ki jih je veter nanosil skupaij. Prazne so, zakaj žuželke so že davno opustile lov po zraku. Po grmovjih se milo oglašajo sinice in kraljički, kot bi žalovali zal to-varišj-pevci, ki so odleteli na jug. Ostale pal so še vrane, ki glasno kriče letajo nad zapuščenimi travniki. Menda vedo, da jih prirodopisna knjiga prišteva k pevcern, in zato hočejo s svojim grdim »kra-kra« nadomestiti slavčke in ščinkavce! Tudi; vrabci so nam ostali zvesti. V velikih jatah poletavajo od strnišča do strnišča, in dobro se jim godi. Ko bodo pa strnišea popolnorna obrana, bodo silili k človeškitn bivališčem, in polnim kozelcem. In zveste te živalce postanejo sila nadležne! Solnce posije šele pozno dopoldne. Dolgo se mora truditi, preden z medlimi žarki razžene meglo, ki je imaimo na barju toliko, kakor nikjer drugod. Zato so jutra mrzla. Pastirji, ki priženo zgodaj zjutraj na pašo, prineso šote s sabo in zakurijo. Pozneje, ko megla izgine, je videti od Ljubljane do Vrhnike silno veliko majhnih ognjev, ki se ob njih grejejo pastirji rnnogoštevilnih čred. Jesenski zrak ie nenavadno čist, in lep raz-gled se odpre tedaj opazovalcu. Pašniki, ki se po njih pase živina, tvorijo največji del barja. Kolikor daleč seže oko, je videti le bledozeleno travo. Tupatam moti to enoličnost orumenelo grmičevje, skupina jelš ali zapuščeno strnišče... V tetn tre-nutku se še blesketa na travi srebrna rosa, ki je čez noč legla na itak vlažna tla ... Ne daleč od nas orje na strnišču kmet za ozimino. Sklonjen počasi stopa za plugom. Časih za trenutek vzdigne glavo in se ozre po otožno-lepi svoji okolici... Ve, kako rodovitna je zemlja, ki jo obdelava, in boli ga, da raste po njej ponajveč le bornai trava in malovredno grmovje. Ve tudi, da drugače ne more biti, dokler ne nehajo gospodariti po barju po-vodnji. Pa tudi deli barja so, kjer ne bo poraben plug taikoj, ko bodo osuše-valna dela končana. Sekira mu bo morala delati pot ponekod v takozva-nem Mestnem logu na levetn bregu Ljubljanice: prav ob našem čaisu se lepo vidi orumenelo drevje, ki ga zarašča. Še v večji meri se bo moralo to zgoditi na nasprotnemi bregu, v goščah med Igom in Črno vasjo. Tami službuje Logarjev Martin. Prijetno nam zablešče izmed temnih borovcev breze s svojimi belimi debli in zlatorumenimi listi nasproti! Tik ob gošči plapola velik ogenj. okolo njega sede in leže pisaMo oble-čeni ljudje. Cigani so. Poleti so se potepali križem sveta in sleparili po-štene ljudi. Ko pa je prišla mrzla jesen, so se spomnili nas Barjanov in na^-ših zapuščenih gošč, kjer brezskrbno kurijo. In res je videti, da se poču-tijo popolnoma varne... —^ 228 «— Opoldne odženo pastir ji sito živinico proti domu; po vsej ravnini se razlega iz mladih grh »Hej, domov; hei, domov; hej, domov!« Popoldne čujemo strel na strel. Mestni lovci so prišli na lov. Nekaj se jih vozi po Ljubljanici in strelja divje race, drugi pa love po kopnem, da beže preplašeni zajci na vse strani... Veliko strelja'jo; koncem Iova pa ne bo kaj dejati v nahrbtnik. Tam izza gošče jim prihaja lahno žvižganje na uho. Kaj neki more tobiti? Mi vemo, kai je. Tinče Sova čepi s piščalko v ustih za grmom in vabi cipe na »limanice«... Na yečer vz-plamtijo opoldne pogašeni ognji iznova; pastirii so zopet prignali na pašo. Tudi v Mestnem logu se dviguje na par krajih dim proti nebu ... Tam kurijo potepuhi, ki' pasejo lenobo po barju ... Iz Ljubljanice in Ižice se dviga višnjevobelai megla in lega po travni-kih. Čarobno lepa odeja zagrne otožna večerno pokrajino, Ie vrhovi dre-ves in hišne strehe se dvigujejo nad njo... Tiho je vsepovsod. Le zdajpazdaj potegne veter skozi velo listje, za-trepeče od ognja pri gošči sem žalostna pesem ciganova ... Tako je pri nas jesenskega dne. Vedno bolj kratki prihajajo ti dnevi, vedno več je deževnih vmes, Kadar pa bi imelo biti lepo, zapre gosta me-gla pot slaibotnemu solncu. Priroda čutv pamanjkanje solnčnih žarkov, travniki porumene, živ-ljenje na njih umira ... Ob vodah se pojavijo štorklje, ki si odpočijejo pri nas na dolgi poti v toplejše kraje. Visoko gori nai nebu pa lete v podobi klina žerjavi na jug. V golern jelševju obLjubljanici pojevenomer sekira žalostno svojo peseni... Drv je treba, zima se bliža ... Pozno jeseni pride ponavadi nad nas nadloga, ki se je je upraivičeno bal Jurij Vovk. Po dvadnevnem — tridnevnern dežju nas zalije voda ... Siromašno, a zanimivo življenje, ki ga živinio ob taki priliki. opišem kdaj prihodnjič v »Zvončku«. Omenjam samo, da je pogled na hipoma nastalo jezero zares lep! Človek se nehote spomni na one davne čase pred Kr. r., ko so pljuskali med Krimom in Polhograjskimi Dolomiti, med Ljubljano in Vrhniko va-lovi velikega jezera. Priden rod si je postavil na njem varna bivališča — stavbe na koleh. Mirno in zadovoljno je živel na njih kot lovec in ribič. Sedanji prebivalec Ljubljanskega barja pa je kmetovalec in živinoi-rejec. Domovje mu ne stoji na visokih koleh, temveč na tleh, in ko pride povoden}, mu teče voda skozi okna v hišo... Bog nam pomagaj Barjanom! Povodenj tudi zaključi jesen. Bodisi. da nastopi1 v času, ko ie zima tik pred durmi, ali pa že mnogo prej. Tudi v zadnjem slučaju zamori sle-hrno življenje v prirodi... Potem je pa res dolgočasno nai Barju! Brambni ščit v železju mesta Ljubljane