Midi; M i/-it rte abtiit* Ftuj. Itfft XlVr Etevillia i. ISSN 1318-B&50 ccna 0r42 t, poslnin-a plačana pri pmti '¿'¿V) FTUJ n j 11 v * ■ T" f\ \ t Vabilo na prvomajske prireditve jana Farič predstavlja oddelek za finance in analitiko na občinski upravi Dokončno razvili pot zdravega hujšanja, na dieto dali vsaj milijon ljudi! Perutnina Ptuj otvorila »Mesto okusov« v Brezi pri Sarajevu Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2008 Potrčev roman Na kmetih v kitajščini 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 AKTUALNO S 1. majem se na Ptujskem • • v 1 jezeru prične plovna sezona PRVOMAJSKE PRIREDITVE 2008 na Ptuju Sreda, 30.4.2008 Ob 19. uri Osrednja proslava ob 1. maju, prazniku dela s tradicionalnim kresovanjem Prireditvena ploščad pri ribiškem domu na Ptuju, Cesta 8. avgusta Ptuj Organizator prireditve: Osnovna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Ptuj Ob 19. uri Pričetek kresovanja na Ranči z mehansko in živo glasbo Ob 22. uri Prižig kresa na Ptujskem jezeru Ranča Ptuj Organizatorja prireditve: Brodarsko društvo Ranča Ptuj in Klub ptujskih študentov Četrtek, 1 5 2008 1- MAJ S ŠPORTOM, REKREACIJO IN ZABAVO NA PTUJSKEM JEZERU Ob 7. uri Zbor in start pohodnikov pri ribniku v Ljudskem vrtu Izvajalec: društvo Zreli vedež Od 9.-10. ure Prijave kolesarjev in tekačev Ob 9. uri Spust s čolni od BD Panorama do BD Ranča Ob 10. uri Nastop Pihalnega orkestra Ptuj in prihod pohodnikov na prireditveni prostor Ob 10.15 Pozdravni nagovor Ob 10.30 Start kolesarjev in tekačev Ob 12. uri Zaključek dopoldanskih športnih aktivnosti Ob 13.30 Prijava za popoldanske športne aktivnosti (mali nogomet, košarka, odbojka) Ob 14. uri Nastop in predstavitev fitnesa Zdravo in Karate Do kluba in pričetek tekmovanj v popoldanskih športnih aktivnostih Ob 18. uri Zaključek popoldanskih športnih aktivnostih Organizatorji prireditve: Zavod za šport Ptuj, Brodarsko društvo Ranča Ptuj, Klub ptujskih študentov in Mestna občina Ptuj 1. maj - praznik dela MESTNA OBČINA PTUJ Ob mednarodnem prazniku dela, l maju, čestitam vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj ter želim prijetno praznovanje prvomajskih praznikov. V zadnjem času se o našem jezeru piše in govori veliko pozitivnega, kar je zelo opazno tudi na sejah mestnega sveta. S podporo vseh svetnikov, župana in ljudi, ki imajo Ptuj radi, nam je uspelo pridobiti evropska sredstva in sredstva z ministrstva za šolstvo in šport. S pridobljenimi sredstvi smo v lanskem letu pričeli z vitalizacijo jezera. To, kar nam je uspelo v lanskem letu, je hrbtenica nadaljnjega razvoja - ne samo jezera, temveč našega mesta in celotnega spodnjega Podravja. S 1. majem se bo po 30-letnem obstoju Ptujskega jezera pričel izvajati prvi urejeni plovni režim na celinskih vodah v Sloveniji. Ponosni smo lahko, da smo v skladu z zakonodajo prvi v Sloveniji vzpostavili vodni promet na celini. To si je Ptuj tudi zaslužil, saj se ponaša s svojo bogato zgodovino. Vrnili smo pristanišče, ki je že obstajalo v rimskem času in delovalo vse do izgradnje elektrarn na Dravi. Pred letošnjim 1. majem je Ptujsko jezero živelo na osnovi požrtvovalnih članov Brodarskega društva Ranca, ki so pripravljali razne športne in rekreativne prireditve in na tak način dobrih 30. let opozarjali na velik razvojni potencial celotnega našega prostora. Društvo, ki vzpodbuja in goji vodne športe z uspešnimi tekmovalci, je v slovenski prostor zapisalo Ptujsko jezero z veliko začetnico. Društvo je ob jezero s svojimi aktivnostmi in z urejenimi prostori privabilo veliko sprehajalcev, tekačev, kolesarjev in pohodnikov. Ko pogledam vso to množico ljudi ob vodi, se zavem, da je mnogo tistih, ki pravijo, da jih voda pomirja in jim daje veliko pozitivne energije za življenje. Zaradi vsega tega in življenja, ki ga je ustvarilo akumulacijsko jezero (ribe, ptiči), se splača v jezero vlagati še naprej. Urediti je potrebno pravo celinsko pristanišče, narediti mestni privez, na katerem bodo privezane ladje in s tem bo Ptuj dobil še dodatno turistično sliko, za katero bodo tujci spraševali, ob katerem »morju« stoji tako ponosno mesto. To naj nam bo izziv, da bomo spoštovali reko Dravo, tako kot so jo naši predniki, ki so Poetovio zgradili ob tej reki. Drava in Ptujsko jezero sta lahko velik turistični biser Ptuja in okolice. Zato nam vlaganja v razvoj jezera ne sme biti žal. Za bodočnost razvoja vas vabim, da na predvečer 1. maja skupaj prižgemo kres na jezeru in s tem luč prihodnosti Ptujskega jezera v športno, turistični, rekreativni in izobraževalni center Ptuja. 1. maja pa vzkliknimo: »Živel 1. maj!« in se podajmo na kolesa, pohode ter tek okrog Ptujskega jezera. Emil Mesarič 2 IZ MESTNE HIŠE 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 Vzpodbujamo ali obsojamo nasilje? Ponavadi mislimo, da sta vojna in množično nasilje zelo oddaljeni od nas, da nista del naše družbe in da se nas zato ne tičeta. Vsaj tako se nam zdi na prvi pogled, ko preko različnih medijev iz varne distance spremljamo, kaj se dogaja v skoraj vojnem stanju v Iraku, v zatiranju demonstracij v Tibetu in v izražanju nacionalizma v nekaterih državah bivše Jugoslavije, če naštejem le zadnje takšne odmevne dogodke. Če pa malo globlje razmislimo, vidimo, da nas množično nasilje obkroža tudi v domačem okolju. Tisto, ki je bolj na očeh, je nasilje mladoletnih oseb, ki se izraža kot vandalizem in agresivna ogrožujoča vožnja. Temu smo pogosto priče na Ptuju. Včasih pomislimo še na družinsko nasilje, ki se zgodi v naši ali bližnji ulici. Očitno je, da nasilja, ki je prisotno v našem okolju in je očem javnosti skrito, saj se njegove posledice pokažejo šele, ko so res ''vidne'' iz naših udobnih ''foteljev'', ne opazimo in pri tem se kaj preveč ne razlikujemo od večine drugih urejenih razvitih držav. Včasih se celo zasačimo, da bi proti nasilju, ki se dogaja daleč proč, nekaj ukrenili, vendar znova in znova prihajamo do zaključka, da kot mali človek ne moremo preglasiti interesov politike in kapitala. A s pasivnostjo res podpiramo to, kar se dogaja daleč v svetu in v bližnjih državah? Ne, to verjetno ne, saj je malo verjetno, da bi sploh lahko kaj premaknili kje daleč stran od nas. Lahko pa v našem mestu in državi in še kje, kjer smo priča takšnim dogodkom. Enega takšnih sem doživela letos v Makedoniji, na karnevalu v Strumici, kjer je skupina iz Budve, imenovana Feštaduni, brutalno uničila celotno nadstropje hotela in pri tem ogrozila varnost in zdravje ljudi. Predstavniki združenja karnevalskih mest (FECC), vključno z našim predsednikom, so obsodili vandalizem. FECC Srbija je celo prekinil vsakršno sodelovanje s skupino iz Budve, saj so v preteklosti bili tudi sami tarča istih vandalov. Ta dogodek sam in kraj dogodka pa verjetno nista kakšni izjemi, saj je nasilje na podobnih množičnih prireditvah prisotno tudi drugje v zahodnem svetu, za katerega si morda predstavljamo, da tam to ni mogoče. Vendar v teh državah takšne brutalne dogodke obsodi celotna skupnost, hkrati z določenimi konkretnimi sankcijami za storilce. Pred kratkim sem izvedela, da se bo skupina iz Ptuja in okolice (a ne v imenu Mestne občine Ptuj) udeležila karnevala v Budvi, ki bo potekal maja letos. Sprašujem se, kako to, da potujejo na gostovanje v Budvo v tako kratkem času po tem objestnem vedenju tudi nekateri, ki so bili priče le-tega. Mar s tem odobravajo nasilje? Odkrito neodobravanje in nasprotovanje nasilju in vandalizmu je edini način, da se lahko preprečijo takšna in podobna nadaljnja dejanja v prihodnosti. Tukaj ni prostora za nikakršne kompromise, saj ga ti le dodatno vabijo med nas in druge ljudi. Staša Cafuta MISEL MESECA "Za dobro se je treba boriti kot vojak, vendar, kateri vojak lahko sam dobi vojno?" - Sartre SPREHOD PO VSEBINI Tudi mi moramo bdeti nad potmi javnega denarja 4 Predstavitev projekta Celovito varovanje vodnih 5 virov podtalnice Ptujskega polja Izbiramo kmetijo leta Mestne občine Ptuj 2008 5 Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov 6 Kljub urejenemu odvozu še mnogi smeti odmetavajo 7 v naravo Varnostni sosvet - za večjo varnost smo odgovorni vsi 9 Dokončno razvili pot zdravega hujšanja, na dieto 10 dali vsaj milijon ljudi! Delo ji predstavlja zadovoljstvo in ponosna je na 11 dosežke učencev Pogovor z direktorjem CID-a Aleksandrom Kranerjem 12 Še vedno neskladje med povpraševanjem in ponudbo 13 Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2008 14 Maj v Mestnem gledališču Ptuj 15 Pullus osvaja Balkan 15 Arheološke zbirke spet na ogled 15 Mežanovi dnevi drugič 16 V Varaždinskem književnem zborniku tudi ptujski avtorji 16 Talumova fotografska zbirka 16 Trobilni kvartet Creshendo nadaljuje cikel 17 glasbenih večerov Potrčev roman Na kmetih v kitajščini 17 Regijsko tekmovanje LegoBum 2008 18 na Poklicni in tehniški elektro šoli Ptuj Pevci OŠ Mladika zlati 18 Akcija za čistejšo okolico šole 18 Grajenski Ekošolarji smo med glavnimi nagrajenci 19 Projekt Pasavček na OŠ Olge Meglič 19 Osnovnošolsko Državno ekipno tekmovanje 19 v badmintonu Šolsko prvenstvo v krosu 19 Pomembno je, da se vsak učenec najde 20 na svojem področju Priložnost za iskalce zaposlitve, podjetja 21 in tudi zaposlene Evropejci zahtevamo višje plače! 22 Društvo za pomoč pri upokojevanju pomaga 22 z uporabnimi nasveti Zdravje je rezultat 23 Preboj do uspešnega partnerskega odnosa 23 Letni zbor članov Planinskega društva Ptuj 24 Planinstvo kot zdrav način življenja 25 Če najdenim živalim ne morete pomagati, 26 jih vsaj pustite na miru Za srečen hov-hov 26 Rokomet - zaključni turnir ženskega pokala 27 Mladi Ptujčani priplezali do odličnih rezultatov 27 Pomlad v atletski šoli 28 Pokal Pikapolonice Ptujčanom 28 Preko 400 judoistov, Drava prva 29 Prireditveni vodnik 30 Naslovnica: Iz otvoritve predelovalnice Perutnine Ptuj v Brezi pri Sarajevu Foto: Staša Cafuta Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov. Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Oblikovanje in tisk: Grafis d. o. o., Rače, Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, elektr. pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 771 08 82, gsm: 040 218 895; elektr. pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. 3 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 fTl IZ MESTNE HIŠE Tudi mi moramo bdeti nad potmi javnega denarja Tatjana Farič, univerzitetna diplomirana ekonomistka predstavlja oddelek za Finance in analitiko, ki ga vodi že sedem let Oddelek za Finance in analitiko je zadnji izmed skupaj štirih oddelkov Občinske uprave MO Ptuj, ki ga predstavljamo v Ptujčanu. Vodja oddelka Tatjana Farič je spregovorila o funkcijah in delu oddelka, o premoženjski bilanci občine, o letošnjih najzahtevnejših nalogah in regijskem posvetu Računskega sodišča, ki je pred kratkim potekal v Mestni hiši na Ptuju. Pogovarjala se je: Staša Cafuta Vodja oddelka za Finance In analitiko Tatjana Farič: »Vsak dan naredim likvidnostni plan. Preverjam stanje sredstev na računu MO Ptuj in obremenitve v prihodnjih dneh.« 31. marca je potekal na MO Ptuj regijski posvet Računskega sodišča na temo problematike razpolaganja z javnimi financami v lokalni skupnosti. O čem konkretno je bilo govora? Posvet je bil zastavljen kot izmenjava mnenj in tako je tudi potekal. Izpostavljena je bila problematika Zakona o javnem naročanju in Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, ki ni prinesel pričakovanih rešitev v smislu združevanja zasebnega in javnega. Župani in predstavniki uprav sosednjih občin so izpostavili probleme, ki se tičejo sofinanciranja projektov s strani države, ko se vsako leto lovijo roki glede črpanja republiških sredstev. Problem pa je tudi zagotovitev lastnega deleža. Problemi so tudi na področju zagotavljanja državnih sredstev pri financiranju ljudskih univerz. Foto: Staša Cafuta Kaj pa pravi Računsko sodišče? S strani Računskega sodišča je bilo opozorjeno na področja, ki so predmet pregleda ob revizijah, in sicer pregled pravilnosti poslovanja zajema: izvrševanje proračuna, prevzemanje obveznosti in prerazporejanje, prihodki (prodaja premoženja); tekoči odhodki, investicijski odhodki (javna naročila), tekoči transferi in investicijski transferi (postopke podelitve sredstev) in zadolževanje. Letošnji najobsežnejši ali najzahtevnejši projekt vašega oddelka? Letošnji »projekt«, če ga lahko tako poimenujemo, je vsekakor vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Skupni znesek vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje oz. znesek, ki ga bomo prejeli od Slovenske odškodninske družbe, bo presegel znesek 1,1 milijona evra. Občanom je bilo do sedaj nakazanih 418.000 evrov. Z občani se sklepajo poravnave. Ko podpisane prispejo v hišo, se trudimo, da jih izplačamo v nekaj dneh. Ocenjujejo, da bi bilo poravnav okrog 1.400 (v prvih dneh aprila je bilo izplačanih 600 poravnav). V drugi polovici leta bo verjetno potrebno pripraviti rebalans proračuna za letošnje leto ter plane za leto 2009 in 2010. Katera področja dela zajema vaš oddelek? Oddelek za finance in analiti-ko pripravi občinski proračun, rebalans proračuna, poročilo o polletni realizaciji proračuna in zaključni račun. Spremljamo izvajanje proračuna in preraz-porejanje med proračunskimi postavkami. Oddelek opravlja knjigovodska in finančna opravila za proračun, četrtne skupnosti, skupno občinsko upravo in Center interesnih dejavnosti. Na oddelku vodimo najemnine za poslovne prostore, evidenco osnovnih sredstev ter blagajniško poslovanje in obračun potnih nalogov. Mesečno se opravlja obračun plač za zaposlene, javna dela in sejnine. Po novem se je oddelku za finance v imenu priključila še analitika. Analitiko smo delali že prej in zajema poročila, ki jih je potrebno mesečno in trimesečno pripravljati za Ministrstvo za finance, in sicer o realizaciji prejemkov in izdatkov, zadolževanju in statistiki finančnih računov. Enkrat letno je potrebno poročati na statistiko o investicijah idr. Vedno se vse začne in konča pri financah. Katero področje, ki ga pokriva vaš oddelek, je najzahtevnejše? V javnih financah se dogodek začne pri proračunski postavki (po sprejemu proračuna na mestnem svetu) in konča s plačilom na našem oddelku. Za plačilo pa je potrebna vrsta podpisov, obrazcev in dokazil, kar je prav, saj se troši denar davkoplačevalcev. Najbolj pomembnega področja ne vidim, ker je v določenem trenutku kar koli lahko najpomembnejše. Oddelek zajema dejavnosti računovodstva, financ in administracije. Kako vsa ta področja kot vodja oddelka nadzirate, povezujete in usklajujete? Usklajevanje različnih področij ni problem, ko so kadri utečeni in strokovno obvladujejo delovna opravila in spoštujejo roke. Veliko dela me še čaka na področju vzpostavitve notranjih kontrol na oddelku. Vzpostavitev notranjih kontrol? Vzpostavitev notranjih kon- trol pomeni slediti "Pravilniku o izvajanju notranjih kontrol v Mestni občini Ptuj", ki smo ga pripravili v letu 2006. Dejansko so kontrole na oddelku vzpostavljene, potrebno jih je opredeliti v postopkih. Notranje finančne kontrole obsegajo predhodne kontrole, kontrole za preprečevanje in odkrivanje napak in kontrole, ki zmanjšujejo ostala tveganja. Na financah je potrebno zagotoviti obdelavo, vodenje in shranjevanje zanesljivih računovodskih in drugih podatkov ter točno in pregledno poročanje. Računovodski sistem mora vključevati tudi ustrezne računovodske kontrole, kot so primerjave različnih zapisov iste informacije, preverjanje zaporedja dokumentov in primerjave sklopov različnih dokumentov. Koliko je zaposlenih na oddelku? Kako poteka delovni dan? Na oddelku nas je deset. Prevladuje ekonomski profil izobrazbe (od srednje do univerzitetne). Delovni dan na našem oddelku je podoben delovnemu dnevu na finančnih oddelkih v podjetjih. Veliko je vsakodnevnih opravil (kontiranje, knjiženje), pregledi dokumentov, pogodb, DDV, obračuni, priprava gradiv za mestni svet, poročil za Ministrstvo za finance, izdaja računov itd. Pripravljate tudi premoženjsko bilanco. Kakšno premoženje ima Mestna občina Ptuj? Kolikšna je njena vrednost ? Premoženjska bilanca se pripravi v skladu z Zakonom o javnih financah do 30. aprila vsako leto in posreduje na Ministrstvo za finance. Premoženjska bilanca občine po stanju 31. 12. 2007 je trenutno v pripravi. Zadnja premoženjska bilanca pa je bila težka 133,1 milijonov evrov. Premoženjska bilanca je bila sestavljena iz premoženjskih bilanc četrti in proračuna ter osemnajstih javnih zavodov. Na strani aktive zajema: neopredme-tena dolgoročna sredstva, nepremičnine (zemljišča, stanovanja, 4 ' s tfft/fff/t IZ MESTNE HIŠE 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 Predstavitev projekta Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja V prostorih MO Ptuj je v drugi polovici marca potekalo srečanje za širšo javnost. Namen srečanja je bil seznanjenje zainteresirane javnosti o projektu Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - I. faza, o tekočih aktivnostih in problematiki na tem področju. Projekt so predstavili dr. Štefan Čelan, mag. Jernej Šomen, mag. Janko Širec in Saša Erlih. Staša Cafuta Fotoarhiv Altius, d. o. o. Petra Čihal, dr. Štefan Čelan, mag. Jernej Šomen, mag. Janko Širec, Saša Erlih na predstavitvi projekta, ki vključuje pet občin: MO Ptuj, Hajdina, Gorišnica, Kidričevo in Starše. Sofinanciran je iz Evropskih sredstev poslovne prostore in nepremičnine v gradnji ali izdelavi), opremo, terjatve za sredstva, dana v upravljanje javnim podjetjem, zaloge, dolgoročne kapitalske naložbe in posojila, depozite, denarna sredstva ter dolgoročne, kratkoročne in druge terjatve. Pasiva premoženj ske bilance izkazuje splošni sklad, rezervni sklad; dolgoročno prejeta posojila (krediti najeti pri EKO SKLADU, javnem skladu) ter dolgoročne, kratkoročne in druge obveznosti. Kakšne pa so zadolžitve MO Ptuj? Zadolžitev je po stanju 31. 12. 2006 znašala iz naslova kreditov (za kanalizacijo, vodovod, deponijo, globinske vodnjake) 2 milijona evrov ter za tri leasinge (širitve in obnove poslopij OŠ Olge Meglič, OŠ Ljudski vrt in izgradnja tribune na stadionu) 6,6 milijonov evrov. Bi lahko rekli, da ste na nek način varovalka občinske uprave? Mogoče. Tudi mi moramo bdeti nad potmi javnega denarja. Obvestilo za najemnike vrtov Najemnike vrtov ob Osojnikovi cesti obveščamo, da zaradi načrtovanih investicij na tem območju lahko vrtove obdelujejo predvidoma do septembra 2008. Mag. Janko Širec V sklopu projekta bodo v I. fazi izvedene naslednje aktivnosti: rekonstrukcija centralne čistilne naprave na Ptuju in izgradnja dveh manjših čistilnih naprav, izgradnja sistemov odvajanja odpadnih voda ter izgradnja vodovodnega sistema. Dela naj bi bila predvidoma zaključena do konca septembra 2010. Projekt vključuje pet občin: Ptuj, Hajdina, Gorišnica, Kidričevo in Starše in je sofinanciran iz evropskih sredstev. Na sestanku, ki je bil namenjen širši javnosti, odzvalo pa se je razen novinarjev zelo malo ljudi, so govorci predstavili projekt, aktivnosti in problematiko. Aktivnosti, ki se bodo izvajale v sklopu projekta, je predstavil mag. Jernej Šomen, koordinator projekta s strani Komunalnega podjetja Ptuj, d. d. Mag. Janko Širec je izpostavil tekoče aktivnosti in finančno konstrukcijo: 16 odstotkov financirajo občine, 27 odstotkov država in 55 odstotkov kohe-zijski sklad. Celotna višina investicijske vrednosti projekta znaša 35,5 milijonov evrov. Saša Erlih, vodja projektov s področja ekologije, je govoril, kako o pomenu varovanja podtalnice osveščati javnost. Najbolj se bodo posvetili mladi populaciji. Župan je jasno napovedal, da bo projekt izveden v roku in po planu, kot je predvideno. Aktivnosti, ki se bodo izvajale: • 52 km novogradnje cevovodov v občinah Starše, Hajdina, Kidričevo in Gorišnica. • Rekonstrukcija cevovodov v občinah Starše, Hajdina, Kidričevo in Gorišnica. • Novogradnja globinskega vodnjaka Župečja vas. • Čiščenje odpadnih voda (izgradnja čistilne naprave Kidričevo in Gorišnica ter izboljšanje kvalitete čiščenja čistilne naprave Ptuj). Izbiramo kmetijo leta Mestne občine Ptuj 2008 Kmetija Lenart, lanska zmagovalna kmetija. 1. Splošni pogoji Na razpis se lahko prijavijo prebivalci Mestne občine Ptuj, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Izpolnjeni morajo biti naslednji pogoji: • kmetijstvo je glavna panoga, • kmetijo vodijo kmečki zava- • kmetija mora biti v Mestni občini Ptuj, • kmetija mora imeti mladega gospodarja, • kmetija mora imeti tradicijo kmetovanja, • urejenost kmetije. 2. Vsebina ocenjevanja Ocenjevalo se bo pet sklopov: • ekološko in tehnološko varčno kmetovanje, • gospodarjenje na kmetiji, • ohranjanje tradicije življenja na vasi, • arhitektura in urbanizem, • zunanja ureditev kmetije. 3. Način in rok prijave Prijave sprejemamo pri Tereziji Meško, Kmetijsko gozdarski za- vod Ptuj — Kmetijska svetovalna služba, Ormoška c. 28, Ptuj, tel.: 749 36 21; pri Andreju Rebernišku, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj — Kmetijska svetovalna služba, Ormoška c. 28, Ptuj, tel.: 749 36 29 in pri Dragu Brumcu, Mestna občina Ptuj, Oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, Referat za gospodarstvo in turizem, Mestni trg 1, tel.: 748 29 42. Rok za prijavo je do 6. junija 2008. Na izbor lahko kmetijo prijavijo lastniki ali kdor koli, ki meni, da v njegovi okolici obstaja ekonomsko trdna, ekološko usmerjena, urejena in z okoljem skladna kmetija. Prijavljene kmetije bo na terenu v juniju ocenjevala komisija, v kateri bodo predstavniki Kmetijske svetovalne službe, Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj in Mestne občine Ptuj. Izbrana kmetija bo simbolično nagrajena in razglašena v okviru programa občinskega praznovanja Mestne občine Ptuj. Vse nadaljnje informacije dobite pri Dragu Brumcu, Mestna občina Ptuj, Oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, Referat za gospodarstvo, Mestni trg 1, tel.: 748 29 42, e-pošta: alenka.bezjak@ptuj.si Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj 5 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 MESTNI SVET Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov Pobuda Marjana Kolariča: Strokovne službe občinske uprave naj pripravijo pojasnilo, ali je v nočnem času (po 24. uri oz. od ene ure zjutraj naprej do zgodnjih jutranjih ur) mladini dovoljeno ali ne zadrževati se in postopati na javnih krajih (železniška in avtobusna postaja, mestni park ...) ter povzročati nered in onesnaževanje okolice. Odgovor: Zakon o varstvu javnega reda in miru v 21. členu opredeljuje, da je osebam, mlajšim od 16 let med 24. uro in 5. uro zjutraj prepovedan vstop in zadrževanje brez spremstva staršev, rejnikov ali skrbnikov v gostinskih obratih in na prireditvah, kjer se toči alkoholne pijače. Zakon ne prepoveduje, da se mladi ne bi smeli zadrževati na javnih krajih v nočnem času - vendar ne smejo povzročati nereda ter onesnaževati okolice, kar je definirano v Odloku o javnem redu v Mestni občini Ptuj. V 4. členu tega odloka je tudi opredeljeno, da je prepovedano popivati, piti ali kako drugače uživati alkoholne pijače izven - zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač (npr. v ali pred prodajalnami, črpalkami, v parkih, ipd.). Prepovedano je tudi prenočevanje v javnih prostorih in na javnih površinah, ki za to niso namenjene, in s takšnim ravnanjem vznemirjanje drugih ljudi. Maja Erjavec Pobuda Albina Piška: Odgovorni vodje inšpekcijskih služb skupaj s svojimi sodelavci naj preverijo možnost svoje čim večje prisotnosti v javnem življenju mesta. V Desus-u smo prepričani, da institucije, na katerem koli področju opravljajo svojo predpisano delo. Imamo pa občutek, da to delo v glavnem opravljajo znotraj svojih ustanov, čeravno bi bilo prav, da bi večji del svojega delovnega časa opravljali v javnosti. Večjo prisotnost inšpekcije v javnem življenju si predstavljamo tako, da bi inšpektorji posameznih področij bili po svoji dolžnosti pogosteje prisotni v lokalih, na cesti in na prireditvah, torej vedno tam, kjer bi lahko s svojo prisotnostjo dvignili kvaliteto življenja, ki bi se pokazala v večji meri na področju urejenosti in varnosti mesta. Ni nam namreč všeč, da je naše čudovito mesto na čase kot »smetnjak«. Odgovor: Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem in spoštovanjem zakonov in drugih predpisov (npr. odlokov). Vodilo za delo inšpektorjev je Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN). Delo inšpektorjev obsega neposredni nadzor na terenu samem in posredni nadzor, ki predstavlja pridobivanje informacij. Komunalna inšpekcija pokriva območje celotne UE Ptuj, to je območje 16 občin. Od 1. 3. 2007 so zaposlene 3 komunalne inšpektorice. Svoje delo opravljajo večinoma na terenu. Nadzor se izvaja na področju varstva okolja in ravnanja s komunalnimi odpadki, lokalnimi cestami, vzdrževanja čistoče na javnih površinah, plakatiranja in oglaševanja, vzdrževanja javnih zelenic, živih mej ipd. ter reševanja drugih okolje-varstvenih zadev iz pristojnosti občin. Inšpektorice so na terenu vse dni v tednu, razen petka med 8. in 12. uro, kadar imajo uradne ure za stranke. Inšpektorji so pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v okviru svojih pooblastil samostojni. Z letom 2005 so inšpektorji začeli izvajati tudi naloge pre-krškovnega organa - namesto nekdanjih sodnikov za prekrške inšpektorji v t. i. hitrem prekr-škovnem postopku sami izrekajo sankcije za prekrške. S tem sta se obseg dela in odgovornost inšpektorjev bistveno spremenila in povečala, kar posledično pomeni tudi veliko več dela v pisarni. Za nadzor nad javnim redom in mirom v mestu je v skladu z Zakonom o varstvu javnega reda in miru - ZJRM1 (Uradni list RS, št. 70/2006) pristojna policija in občinsko redarstvo. V skladu s prehodnimi določbami Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/2006) je občina dolžna sprejeti program varnosti v roku dveh let, kar pomeni do 1. 1. 2009, do tedaj pa je naloge občinskega redarstva dolžna opravljati policija. Mag. Olga Fekonja Pobuda Albina Piška: Na parkirišču pod gradom in na vseh javnih parkiriščih na Ptuju naj se postavijo sanitarije (dixi-ji), predvsem za turistične avtobuse. Odgovor: Oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo si bo do prihodnje seje Mestnega sveta pridobil predračun za postavitev in čiščenje dixi-jev. Na osnovi predračunov se bo potrebno odločiti za postavitev le-teh. Zdenka Matjašič Pobuda Milana Petka: Nadaljuje naj se izvedba izgradnje pločnika ob regionalni cesti Ptuj-Grajena v dolžini 1100 m od hišne številke Štuki 27 (Milan Kokol) do hišne številke Grajena 12 (Bogdan Zdešar). Odgovor: Mestna občina Ptuj v letu 2008 nima predvidenih sredstev za izgradnjo pločnika ob regionalni cesti R3/10 na odseku Ptuj-Grajena. Predlagali bomo, da se Investicija uvrsti v proračun v naslednjih letih. Andrej Trunk Pobuda Janeza Rožmarina: Pristojne službe MO Ptuj naj dodatno obrazložijo obvestilo Dimnikarskega podjetja na območju občine Ptuj, ki ga je prejelo vsako gospodinjstvo in naj se pojasni, kako ravnati ob najavljenem obisku dimnikarja v hiši. Odgovor: Vlada je dimnikarskemu podjetju Dimnikarstvo Kamin, d. o. o., Slomškov trg 8, 2000 Maribor, s koncem leta 2007 podelila koncesijo za opravljanje dimnikarske službe na območju MO Ptuj za obdobje osmih let. Izvajanje dimnikarskih storitev se je pričelo s 1. decembrom 2007. S tem je končano obdobje, ko so dimnikarsko dejavnost opravljali posamezniki brez ustreznih pravnih podlag. V skladu z veljavno pravno ureditvijo na področju opravljanja dimnikarske službe je leta za vse uporabnike obvezna. Obseg dimnikarskih storitev je določen v Pravilniku o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, Pravilniku o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Uradni list RS, št. 128/04, 18/05) in je odvisen od vrste kurilne naprave in vrste goriva. Dimnikarske službe obsegajo: pregledovanje malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav, čiščenje malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav, odstranjevanje katranskih oblog in izvedba proti-korozijske zaščite, pregledovanje in čiščenje zračnikov, izvajanje meritev obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak iz malih kurilnih naprav in informiranje uporabnikov storitev javne službe o energetski učinkovitosti malih kurilnih naprav, posredovanje podatkov o malih kurilnih napravah za vpis v evidenco kurilnih naprav in o opravljenih storitvah koncedentu. Ob najavljenem obisku dimnikarja, ki mora biti predhodno najavljen vsaj 7 dni pred začetkom storitve, mora uporabnik storitve omogočiti neovirano opravljanje dimnikarskih storitev (neoviran dostop do kurilne naprave ...). Po opravljeni storitvi ima uporabnik pravico zahtevati račun za opravljene storitve s specifikacijo opravljenih in obračunanih storitev. Račun mora biti v skladu z veljavnim cenikom za opravljanje dimnikarskih storitev (Sklep o določitvi tarife za cene storitev obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom 6 ' s*fft/fVf/i MESTNI SVET / OKOLJE IN PROSTOR 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 - Uradni list RS, št. 71/07 - v prilogi). Prvi pregled male kurilne naprave se mora s strani dimnikarja opraviti zaradi vpisa kurilne naprave v evidenco kurilnih naprav. Na vseh malih kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah na tekoče ali plinasto gorivo se storitve izvajajo enkrat na kurilno sezono. V primeru kurilnih naprav na trdno gorivo do 50 kW, ki redno obratujejo in ne gre za območje primorskih območij, se mehansko čiščenja izvaja štirikrat v kurilni sezoni, v primeru kurilnih naprav na biomaso s toplotnimi izgubami manjšimi od 20 % pa dvakrat. Meritve emisij dimnih plinov za kurilne naprave na trdno gorivo do 50 kW niso predvidene kot redne storitve. Potrebno je še dodati, da prve meritve in emisijski monitoring za male kurilne naprave lahko opravlja samo izvajalec dimnikarske službe z ustrezno tehnično in poklicno usposobljenostjo. Za vir onesnaževanja, ki ima kot industrijski izdelek certifikat o skladnosti s tehničnimi predpisi o emisijah snovi v zrak, zavezancu prvih meritev ni treba zagotoviti. Enkrat na leto je potrebno opraviti tudi letni pregled. V kolikor na predviden termin mehansko čiščenje ni potrebno, kar predlaga uporabnik ali pa ugotovi dimnikar, se le-to ne opravi. Obračuna pa se ostale opravljene storitve, kot je letni pregled in meritve, če so določene s predpisi. V primeru kurilnih naprav na trdno gorivo, če na predviden termin samo mehanskega čiščenja čiščenje ni potrebno, se obračuna kontrolni pregled. V primeru ko uporabnik meni, da cene opravljenih storitev niso v skladu z veljavnim cenikom, se lahko s pritožbo obrne na izvajalca, v najslabšem primeru pa na tržni inšpektorat, ki je v skladu z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 129/04, 57/06, 105/07) - Uredba o dimnikarski službi - pristojen za izvajanje nadzora na področju cen. Strokovni nadzor nad izvajalci dimnikarskih storitev opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, zato se lahko uporabnik v primeru dvoma o ustrezni usposobljenosti izvajalca in izvajanja storitev, obrne na omenjeno ministrstvo. V prilogi je predložen cenik dimnikarskih storitev, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 71/07 v okviru Sklepa o določitvi tarife za cene storitev obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom. Siniša Plavšič Pobuda Jurija Šarmana: Na podlagi Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju Mestne občine Ptuj naj se s tablami, ki označujejo cono za pešce, označi tudi prepoved prometa z motornimi kolesi na vseh možnih vhodih v območje za pešce. Odgovor: Cona v Mestni občini Ptuj je označena z znakom III-31 »območje za pešce«, ki označuje mesto v naselju, od koder se začenja območje, namenjeno pešcem, in v katerem je dovoljena le vožnja kolesarjem in uporabnikom posebnih prevoznih sredstev - Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih. Pobuda Petra Pribožiča: Pri Veterinarski bolnici na Ormoški cesti naj se zariše prehod za pešce. Odgovor: Pobudo bomo posredovali upravljavcu ceste (Direkcija Republike Slovenije za ceste) in zahtevali, da se na predlagani lokaciji, skladno z veljavnimi predpisi, zariše prehod za pešce. Pobuda Marjana Kolariča: Ker ni ustreznega odziva na pobudo, da bi se namestile talne ovire za omejitev hitrosti tam, kjer so na cesti otroci, pri avtobusnem postajališču pa postavi tudi označitev za omejitev hitrosti, poziva vse pristojne, da se poišče neka rešitev za preventivo, da ne pride do najhujšega. Odgovor: V skladu s 121. členom Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS št. 133/2006) je obvezna postavitev naprav oz. ukrepov za umirjanje prometa pred šolami, vrtci in drugimi objekti, ob katerih je zaradi varnosti otrok dodatno zmanjšana največja hitrost v naselju. Glede na to da v okolici ni nobenega objekta omenjenega v 121. členu ZVCP, ker ima Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu za območje Mestne občine Ptuj prioriteto ureditve ukrepov za umirjanje prometa pred šolami, vrtci in drugimi objekti, v katerih se zadržuje večje število otrok, bomo odsek ceste dodatno označili s prometnim znakom za nevarnost I-15 »otroci na cesti«, ki označuje bližino mesta, na katerem je pogosto več otrok. Andrej Trunk Kljub urejenemu odvozu še mnogi smeti odmetavajo v naravo Majda Murko, komunalna inšpektorica V letošnjo akcijo Pomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja, ki je 29. marca potekala v Mestni občini Ptuj ob dnevih voda in zemlje skupaj s četrtnimi skupnostmi Breg-Tur-nišče, Center, Grajena, Jezero, Ljudski vrt, Panorama, Rogoz-nica in Spuhlja, se je vključilo preko 400 občanov in občank, vključujoč gasilska društva, razna športna društva, kulturna in upokojenska društva ter njihove sekcije, ribiška društva, lovska društva, planinsko društvo, Brodarsko društvo Ranca Ptuj, okoljsko društvo »Most«, društvo navijačev Modri kurenti, Foto: Aleš Šprah razne organizacije in drugi. Čiščenje okolja je potekalo na številnih lokacijah in površinah v naštetih četrtnih skupnostih. Zbralo se je 160 m3 mešanih komunalnih odpadkov, kot so, pločevinke, plastika, les, odpadna embalaža, tetrapak, papir, kosovni odpadki, od tega je bilo za razliko od prejšnjih let 60 m3 železa, kar predstavlja skupaj 23 ton vseh zbranih odpadkov. Zbrane odpadke je takoj po končani akciji odstranilo in odpeljalo podjetje Čisto mesto Ptuj, ki je sodelovalo z desetimi delavci in šestimi različnimi vozili, sodelujoče v akciji pa je oskrbelo z vrečkami in rokavicami. Akcija čiščenja okolja je trajala do 22. aprila. Aktivno so se vključile tudi vse osnovne šole in vrtci, ki so poskrbeli za čistočo v bližnji okolici. K dobri udeležbi so tako kot vsa leta tudi letos pripomogli mediji in obveščanje preko plakatov, v veliki meri so se za akcijo z ustnimi sporočili oziroma povabili angažirali tudi predstavniki mestnih in primestnih četrti. Sodelujoči v akciji smo pokazali osveščenost, spoštljiv in odgovoren odnos do narave in prispevek k dvigu kvalitete življenja. 7 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO Bivamo v času, ko se razdalje med mesti in pokrajinami v slovenskem in ■ širšem prostoru s pospešeno izgradnjo sroveneha ipudsfcj (avto)cestnega omrežja zmanjšujejo, kar omogoča tudi večjo mobilnost ljudi in dosegljivost delovnih mest ter preživljanja prostega časa. Zato je sklep Vlade Republike Slovenije, ki se je na predlog ministra za promet mag. Radovana Žerjava odločila za uvedbo vinjet za uporabo avtocest, še en prispevek h kvaliteti bivanja v Sloveniji. Posebej ker smo avtoceste pretežno gradili s proračunskim denarjem in smo prebivalci mest in okolij, ki nismo neposredno na ali ob avtocestnih trasah plačevali nesorazmerno visok delež cestnin v primerjavi s tistimi, ki so jih uporabljali kot mestne obvoznice ali primestne povezave. Zato v Mestnem odboru SLS Ptuj (cenovno ugodno) uvedbo vinjet razumemo tudi kot prispevek k skladnejšemu regionalnemu razvoju in povezovanju ter pravičnejši razdelitvi bremena plačevanja cestnin v Sloveniji. Mestni odbor SLS Ptuj N Si Nova Stowen tla mrtHanrnkn Vudtfen ifiimiiiii Vsaka generacija enako potrebna in dragocena Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je sodelovala na srečanju predstavnikov nacionalnih parlamentov, pristojnih za zadeve EU in Evropskega parlamenta (COSAC). Ministrica je udeležence omenjenega srečanja seznanila z aktualnimi zadevami na področju medgeneracijskega dialoga, demografskih vprašanj in družinske politike. V svoji predstavitvi je poudarila, da je Evropa pred eno najzahtevnejših nalog v svoji večtisočletni zgodovini: kako ob nizki rodnosti, ki ne zagotavlja obnavljanja prebivalstva, ohraniti kulturo in kako poskrbeti za vse večji delež tretje generacije. Na srečo raziskave kažejo, da si Evropejci želimo več otrok, torej morajo države članice ustvarjati pogoje, v katerih bo lahko vsak posameznik imel toliko otrok, kot si jih želi. Tukaj so na prvem mestu kakovostne in varne zaposlitve. Na drugi strani pa moramo poskrbeti, da bo srednja in tretja generacija ostala čim dlje aktivna v družbeni delitvi dela, dokler jim seveda zdravje to dopušča. Ko ne zmorejo več, je treba poskrbeti za kakovostno staranje, s tem da je treba skrb pravično porazdeliti med posameznikovo odgovornost, njegovimi domačimi ter lokalnimi, regionalnimi oziroma nacionalnimi ustanovami. Svojo predstavitev v Državnem zboru je ministrica Marjeta Cotman zaključila z besedami; »Demografski izzivi zahtevajo ukrepanje na vseh ravneh: evropski, nacionalni, regionalni in lokalni. Pri sprejemanju slehernega ukrepa se moramo zavedati, da smo vse tri generacije ena družinska, občinska, narodna, evropska in svetovna skupnost. V njej je vsaka generacija enako potrebna in dragocena.« Mestni odbor N.Si Ptuj se trudi, da bo ministrica na povabilo spregovorila o aktualnih dogodkih tudi na Ptuju. Janez Rožmarin, predsednik Mestnega odbora N.Si Ptuj Ptuj obiskali poslanci SDS V aprilu je ptujsko regijo obiskala poslanska skupina SDS. Skupino poslancev, v kateri so bili Matjaž Tanko, Eva Irgl, Robert Hro-vat, Andrej Bručan in Franc Jazbec, je Helena Neudauer, vodja Svetniške skupine SDS pri mestnem svetu, seznanila z aktualnimi problemi v Mestni občini Ptuj in pričakovanji glede financiranja naslednjih investicij iz državnega proračuna. Poslanci so obiskali Dijaški dom Ptuj in lokacijo za novo OŠ dr. Ljudevita Pivka, Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča, CERO Gajke, seznanili so se tudi s problematiko cestne infrastrukture (Podvinci, Rogoznica, Grajenščak). Ogledali so si prenovo železniške postaje na Ptuju, obiskali posestvo Tehnične in kmetijske šole Ptuj na Grajenščaku, prenovljeno vojašnico na Ptuju in Knjižnico Ivana Potrča Ptuj. Ob ogledu prenovljene stavbe Mestnega gledališča Ptuj pa so se seznanili tudi s finančnimi obveznostmi države do tega zavoda. Poslanci SDS so obisk na Ptuju zaključili športno. V nogometu so se pomerili člani SDS iz ptujske regije. Ob mednarodnem prazniku dela in četrti obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo čestitamo občankam in občanom ter želimo prijetno praznovanje. Mestni odbor SDS Ptuj Meif' Ptuja Občinam podarili že 30 tisoč drevesnih sadik Ob prvem pomladanskem dnevu in ob svetovnem dnevu voda, 22. marca, so Zeleni Slovenije in Ptuja izvedli tradicionalno akcijo delitve drevesnih sadik. V akciji, ki so jo zastavili na Ptuju pred 19 leti, so doslej po besedah predsednika stranke Zelenih Slovenije Vlada Čuša, občinam podarili že več kot 30 tisoč drevesnih sadik. Ptuj je mesto, ki ima precej zelenih površin, pa tudi dreves. V okviru danih možnosti in denarja se trudi vzdrževati tudi zelene površine, vendar pa Zeleni Ptuja žal ugotavljamo, da v celotnem mestu, ne le v starem mestnem jedru, manjka celovita zasnova ureditve odprtega prostora in zelenih površin, ki bi nakazovala načine in vrsto zasaditev glede na morfološko strukturo odprtega prostora in namembnosti. Mestni odbor Zeleni Ptuja V Mestnem odboru SNS Ptuj pozivamo vse, ki vplivajo na odločitve v organih odločanja na državni ravni, da si prizadevajo za boljšo plačno politiko za najnižje tarifne skupine delavcev, ki živijo na robu revščine. Današnja plačna politika naravnost preganja mlade Slovenke in Slovence v tujino, uvaža pa ceneno delovno silo iz bivših socialističnih držav, kot so Romunija, Slovaška in ostale države Balkana. Na takšen način nekateri izčrpavajo lastno narodovo substanco. Seveda za svoj dobiček, ki ga kujejo na ta račun. Takšna politika po našem mnenju ni v nacionalnem interesu. Nacionalni interes je prav gotovo ta, da omogočimo mladim in starim, da dostojno živijo v naši samostojni Sloveniji. Čestitke ob 1. maju, prazniku dela. Miroslav Letonja, predsednik Mestnega odbora SNS Ptuj 8 STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO / VARNOST 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 za večjo varnost smo odgovorni vsi B^fllHB Želimo slišati vaše Lfccj-iJ mnenie Socialni demokrati smo na podlagi ocene stanja, ki smo jo pripravili z namenom priprave alternativnega vladnega programa, začeli s širšo javno razpravo. Na Ptuju smo pripravili javno tribuno na temo prihodnosti slovenskega in ptujskega gospodarstva, v mesecu maju pa pripravljamo okroglo mizo na temo šolstva. Dejan Levanič je tudi vodja skupine za pripravo alternativnega vladnega programa na področju mladih in mladih družin, tako da lahko vaše predloge vedno posredujete na: dejan.levanic@sd-ptuj.si. Mladi forum SD Ptuj bo med 8. in 11. majem na Ptuju gostil konferenco Evropske socialdemokratske mladine, katere glavna tema bo iskanje rešitev izzivov, pred katerimi so se znašli mladi v današnji družbi. Na Ptuju bo v soboto, 24. maja, ob 10.00 uri na parkirišču stare vojašnice ob Potrčevi cesti potekal shod Socialnih demokratov, kjer bosta zbrane nagovorila Dejan Levanič, predsednik Območne organizacije SD Ptuj, in Borut Pahor, predsednik Socialnih demokratov. Vljudno vabljeni. Socialni demokrati vam čestitamo ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela. Mestni odbor SD Ptuj Varnostni sosvet - Na prvi letošnji seji se je 27. marca sestal varnostni sosvet. Razpravljal je o poročilu o delu v letu 2007, ocenil trende varnostnih pojavov v Mestni občini Ptuj, sprejel plan dela za leto 2008 ter se opredelil do nekaterih aktualnih nalog. Mag. Janez Merc | Programski posvet 11 ^ LDS Pred kratkim je bila v Ljubljani razprava o programskih usmeritvah Liberalne demokracije Slovenije za letošnje parlamentarne volitve, katere so se poleg vodstva stranke udeležili tudi predstavniki občinskih in pokrajinskih odborov stranke, predsedniki in člani programskih odborov, vodstvo podmladka in Sivih panterjev ter župani iz vrst LDS. Iz Ptuja smo se posveta udeležili Lidija Majnik, predsednica MO LDS Ptuj, Saša Lončar, predsednik MLD Ptuj, Vasja Strelec, sekretar, Marija Magdalenc, predstavnica Sivih panterjev, Emil Mesarič, vodja lokalne pisarne LDS, in Ferk Matjaž, predstavnik MLD. Po uvodnem nagovoru predsednice LDS Katarine Kresal so predsedniki programskih odborov predstavili programske smernice za svoja področja, ki so jih pripravili v odborih, ki jih zastopajo. Po živahni in konstruktivni razpravi, ki je sledila, smo prišli do sklepa, da je v pripravi dober, kvaliteten in razvojno naravnan program, s katerim si bomo prizadevali ponovno pridobiti zaupanje volivcev. Vsem Ptujčankam in Ptujčanom iskreno voščimo ob 1. maju, prazniku dela. Lidija Majnik, Saša Lončar, predsednica MO LDS Ptuj predsednik MO MLD Ptuj Prizadevanja družbe so usmerjena v izboljšanje pogojev življenja, pri čemer zraven materialnih temeljev pomembno vlogo igra tudi sistem vrednot. Varnost je vrednota, ki vidno vpliva na kvaliteto življenja. Če ni varnosti, ne pomenijo mnogo niti druge vrednote. Pri pregledu poročila je bilo ugotovljeno, da je varnostni sosvet na začetku leta oblikoval in sprejel program dela. Obravnaval je tudi trende varnostnih pojavov v letu 2006 in prvo polletje 2007, ki so jih pripravili na Policijski postaji Ptuj. Poudarek je bil na tistih statističnih in operativnih podatkih, ki najbolj ogrožajo naše občane. V ospredju je zraven dejavnikov, ki vplivajo na oceno stanja, tudi zbir ukrepov in možne smeri delovanja vseh vključenih v varnostni sosvet. Varnostna problematika mladih je vedno v ospredju prizadevanj različnih dejavnikov. Področje varnostne problematike mladih je zelo obsežno, saj zajema kar nekaj večjih sklopov različnih problemov, med katerimi prevladujejo področja nasilja med mladimi, uporaba prepovedanih drog, razne oblike vandalizma in podobno. O problematiki nasilja med mladimi so se ukvarjali mladi v okviru projektov, ki so se izvajali v šolah in ob sodelovanju CID, LAS, CSD in mnogih drugih strokovnih institucij. Jasno je bila izražena potreba po povečanem sodelovanja šol, CSD in različnih strokovnih služb, ki bi morale pomagati mladostnikom v težavah. Prevečkrat se zgodi, da se pristojne strokovne službe in CSD vključijo prepozno. Kljub mnogim pravicam učencev in dijakov le-te ne morejo biti razlog za zamujene priložnosti. Pozornost pri delu varnostnega sosveta je bila posvečena prometni varnosti, delu SPVCP in ciljem, ki so zajeti v lokalnem programu prometne varnosti. Varnostni sosvet se je ukvarjal tudi s škodo, ki nastaja zaradi vandalizma, s problematiko varovanja premoženja, zagotavljanjem varnosti ob koncu in začetku šolskega leta, uporabo pirotehničnih sredstev, z varnostjo na raznih prireditvah, varnostjo v mestnih in primestnih četrtih in podobno. Pri pregledu informacije o trendih varnostnih pojavov za leto 2007, ki so zajeti v poročilu Policijske postaje Ptuj, je ugotovljeno, da je varnost v mestni občini v letu 2007 v večini področij večja v primerjavi s predhodnim letom. Zaskrbljujoča je ocena zakonodaje, ki v svoji demokratičnosti preveč prispeva k ogroženosti in premalo sledi sodobnim trendom zagotavljanja varnosti. Želi se pospešiti sodelovanje vseh institucij, še posebej tožilstva, sodstva in inšpekcijskih služb z lokalno skupnostjo in policijo. Zato bodo na naslednjo sejo povabljeni najodgovornejši predstavniki omenjenih služb s potrebo po skupnem organiziranem pristopu k zagotavljanju varnosti. Mnogo vzvodov ogroženosti vodi tudi do staršev, ki neodgovorno puščajo svoje mladoletnike na ulici in v slabi družbi. Vprašajmo se, ali smo naredili vse, da se naš mladostnik ne najde pri pijančevanju, pri vandalizmu, pri drugih kršitvah. Dejanje, ki ga naredi mladoletnik, je odraz starša, ne glede na izgovore, da vzgojno ne zmore. Bili so časi, ko je to zmogel, a posledice za zamujeno v družini plačujemo vsi. Ulice mesta v nočnih urah ali sobotna in nedeljska jutra so ogledalo takšnih družin in staršev. Mladi so le izvajalci njihove in celotne družbene vzgoje. Morda se kdo vpraša, zakaj toliko o mladih, ko pa nekatere zadeve počnejo tudi starejši. Res je le to, da to počnejo starejši, ki so nekoč bili mladi, pa niso bili primerno vzgojeni! In spet se vrnemo tja, od koder ti prihajajo - iz družine, šole in na koncu družbe. Mestna občina bo del varnostne problematike v bodoče zaupala tudi redarjem. Pričakujemo pa tudi, da odgovorni v policiji mislijo enako. Število problemov namreč narekuje nove okrepitve, ne pa že nekajletno zmanjševanje kadra. Zelo narobe bo, če se bomo na probleme odzivali z zamudo. Na osnovi sprejetega programa za delo varnostnega sosveta v letu 2008 lahko zaključimo, da v varnostnem sosvetu vidimo mnogo možnosti, da svet z različnimi aktivnostmi na vseh področjih prispeva k odpravljanju vzrokov ogrožanja. Predpogoj je, da se v to dejavnost vključijo prav vsi. Opazna mora biti vloga občine, policije in tudi družine, šol in drugih zavodov, z vključitvijo inšpekcijskih in pravosodnih organov vse do raznih društev, nevladnih organizacij in vseh občanov. Tako kot je stopnja ogroženosti odraz dela vseh dejavnikov, je tudi varnost odvisna od učinka vseh teh. ■ /'fW/f?ffi 9 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 MESTNI SVET Dokončno razvili pot zdravega hujšanja, na dieto dali vsaj milijon ljudi! Breda Hrobat in Mojca Poljanšek, dobitnici oljenke Mestne občine Ptuj o 90-dnevni ločevalni dieti, vzdrževanju telesne teže in morebitnem nastopu v Oprah showu Prekomerno uživanje hrane, debelost in posledično ogrožanje našega zdravja je velik problem sodobnega sveta in hkrati velika tržna niša, ki sta jo zagrabili Ptujčanki in uspeli. Breda Hrobat in Mojca Poljanšek sta napisali knjigo 90-dnevna ločevalna dieta, ki je postala pravi dietni bum. Na dieto sta dali vsaj milijon ljudi! Nedvomno sta zgradili zgodbo o uspehu, tako za njiju kot podjetnici, kot za ljudi, ki se bojujejo s (prekomerno) težo. Kako jima je to uspelo? Pogovarjala se je: Staša Cafuta Foto: Staša Cafuta »Na različnih predstavitvah po svetu izpostavljava čustveno komponento, zdravstveni vidik debelosti, telesno neaktivnost in nered pri prehrani.« Več na: www.rina.si Najprej sta bili učiteljici, nato sta 1991. leta šli na svoje in uspešno pripravljali priročnike za osnovne šole. Velik podvig za dve ženski. Kako sta prepotovali to pot, verjetno ni bilo lahko? Lahko? Niti slučajno! Spoznali sva se pred več kot dvajsetimi leti kot poklicni kolegici. Izhajava iz pedagoške stroke, a kaj kmalu sva ob šolskem delu ugotovili, da želiva in tudi zmoreva ustvariti nekaj več, zato sva se 1991. leta podali v podjetniške vode in skupaj s kolegico Vido Grdiša ustanovili podjetje Katarina, takrat dobro poznano in uveljavljeno med pedagoškimi delavci. Skozi kre- ativno delo smo k sodelovanju pritegnile kvalitetne in predane sodelavce, ki so nam pomagali pri uresničitvi vizije, kako izboljšati in olajšati delo učitelja v osnovni šoli. Ko smo dosegle vse, kar smo si zadale, in ko so nas začeli posnemati, smo nehale s to dejavnostjo. Še zdaj, osem let pozneje, nas učiteljice sprašujejo, če bomo nadaljevale, še bolj vesele pa smo dejstva, da se naši učni pripomočki še vedno uporabljajo. Leta 2000je prišla Rina, revija, namenjena različnim potem do zdrave vitkosti. Od kod ideja? Še preden smo zaključili s pedagoško dejavnostjo, sva pot nadaljevali sami. Kar nekaj časa sva razmišljali, kaj in kako naprej. Ideja o reviji Rina (to so zadnje 4 črke našega podjetja), se je porodila nekega mrzlega dne med snemanjem naslovnice, takrat še za revijo Katarina, prvo revijo, ki je bila namenjena izključno učiteljem. Leta 2000 sva osnovali povsem novo revijo Rina, namenjeno pravim potem do zdrave vit-kosti, torej vsem, ki jih mučijo odvečni kilogrami (tudi tu nas zdaj posnemajo že številni drugi mediji). K ustvarjanju Rine je pristopila Irma Sutlič, ki je z nami sodelovala kot oblikovalka že pri prejšnjih projektih, pri Rini pa je tehnična urednica, fo-tografinja in novinarka. Imamo pa še Tamaro Zenunovic, mlado moč, poslovno sekretarko, ki opravlja tudi druga dela. Pri delu smo usklajene, sproti razvijamo svoje sposobnosti, vedoželjnost, iščemo nove poti in izzive, utrjujemo prijateljstvo in negujemo Rinino poslanstvo, ki je postalo kar naš način življenja. Šli sta še dlje in pred štirimi leti napisali knjigo 90-dnevna ločevalna dieta, ki je postala pravi dietni bum. Sta takšen odziv pričakovali? Knjiga ali priročnik, kot jo vedno pogosteje imenujejo, je nastala izključno na željo Rini-nih bralk in bralcev, predvsem pa zanje. Napisali sva recepte in dokončno razvili teorijo oz. mitologijo uspešnega hujšanja, ki jo je v Rini že leta 2000 predstavil dr. Štefan Čelan. Seveda nismo pričakovali, da bo 90-dnevna ločevalna dieta povzročila takšen »prepih«, niti v Sloveniji, kaj šele v drugih državah. Izkazalo se je, da to sploh ni le dieta, ampak nova kultura prehranjevanja, ki temelji na enostavnih zakonitostih, prinaša posameznikom odlične zdravstvene in psihofizične rezultate, zdravstveni blagajni pa prihranke. Prvo knjigo sva nadgradili še z drugo Naslednjih 90 dni, ki je namenjena vzdrževanju telesne teže po izvedeni dieti. Tako ima naša dieta, naj -brž edina na svetu, še program za vzdrževanje telesne teže in čisto zares uspešni so tisti, ki sledijo obema knjigama, potem so pa že navajeni na ločevanje hrane. Poleg tega knjigo Naslednjih 90 dni priporočava tudi vsem, ki želijo izgubiti le tja do 8 kg telesne teže, po prvi knjigi se namreč število izgubljenih kilogramov zavrti do 25 ali celo več. V Rini obstaja rubrika Okrogle zgodbe in na teh straneh objavljamo zgodbe ljudi, ki so izvedli dieto in po njej uspešno shujšali. Zdaj se nam javlja vedno več takšnih, ki težo po naši dieti vzdržujejo že dve, tri leta, kar najbrž ne potrebuje posebnega komentarja. Imamo celo rekorderja 90-dnevne ločevalne diete, ki je shujšal za natančno 100 kg! »Revija je avtorsko delo Rinine ekipe s stalnimi zunanjimi sodelavci. Tu ni prevajanja, prepisovanja, prirejanja besedil, vse zgodbe so resnične, vse je podkrepljeno s fotografijami. Veliko delo in veliko dela, nič nam ni težko, na vse to smo izredno ponosni.« 90-dnevna ločevalna dieta se prodaja v osmih evropskih državah. (Slovenija, Hrvaška, Slovaška, Češka, Rusija, Litva, Bosna in Hercegovina, Romunija). Kmalu bo pomagala hujšati tudi Srbom. Vemo, da 10 '//W/fr//t PTUJČANI 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 Delo ji predstavlja zadovoljstvo in ponosna je na dosežke učencev Intervju s šolsko knjižničarko Sonjo Dežman o zborniku šole, njenem delu in starih knjigah Ptujčanka Sonja Dežman, knjižničarka na Osnovni šoli Ljudski vrt, je ob petdesetletnici šole uredila zanimiv zbornik Oda moji šoli. Njen bogat delovni prispevek šoli se odraža tudi v prizadevanju za moderno urejeno šolsko knjižnico, oživela je bralno značko, uvedla literarne večere ter bila mentorica številnim učencem pri tekmovanju iz Vesele šole, angleškega in slovenskega jezika, pri raziskovalnih nalogah in drugih natečajih. pravi produkt zagotavlja tudi kupce, pa vendar, kako se je mogoče s tako hitrostjo širiti po Evropi? Uspešne smo samo tam, kjer nam pridejo založniki naproti. Še posebej, če imajo sami pozitivno izkušnjo z našo dieto. Posel za naju ni samo pridobivanje denarja, je predvsem trdo delo, naporna, a zanimiva potovanja, komuniciranje, tudi prilagajanje in sprejemanje kompromisov. Imava pa z vsemi založniki pozitivne izkušnje, z vsemi prijateljujeva in se trudiva ohranjati stike. Zavedava se, da denar ni vse, da so za posel pomembni spoštovanje, pošten odnos in dana beseda. Kakšni so vajini načrti za naprej? Na založnika čakata nemški in angleški prevod, imamo že nekaj navez v drugih državah. Nikamor se nam ne mudi. Ugotovili smo, da je bolje vse projekte izvajati počasi, z občutkom in s srcem. V Sloveniji pa nas čakajo zelo raznolike dejavnosti v Rina klubu, ki smo ga ustanovili pred kratkim, v okviru tega začnemo v aprilu z Rina šolo hujšanja v Ljubljani in Mariboru. Pravzaprav je širjenje naše dejavnosti le posledica tega, da znamo prisluhniti Rininim bralkam in bralcem. Kaj pa sta se naučili na vseh gostovanjih po Evropi? Se ljudje z odvečno težo razlikujejo po državah? Odvečna teža je velik problem v vseh državah, še posebej v razvitih. Obilje prehrane in pasivno življenje sta naredila svoje. Z zdravstvenega vidika je debelost obravnavana kot bolezen, z estetskega pa dela preglavice predvsem ženskam. Ženske rade hujšajo zaradi zunanje podobe in so zato večno na dieti, moški pa hujšajo predvsem zaradi zdravja. Ljudje s prekomerno telesno težo se ne razlikujejo med seboj, večina svoje probleme rešuje s hrano. Midve na različnih predstavitvah po svetu izpostavljava čustveno komponento, zdravstveni vidik debelosti, telesno neaktivnost in nered pri prehrani. Ko posameznik prepozna te elemente pri sebi in se z njimi sooči, potem je uspešen tudi pri izgubljanju kilogramov. Zanimivo je to, da ga, ko ob hujšanju pride do tega spoznanja, izguba kilogramov sploh ne zanima več, ker bolj ceni ostale pridobitve, ki mu jih je prinesla zmanjšana telesna teža. Knjiga je na Hrvaškem prehitela celo Harryja Potterja. Presenečenje? Res je na Hrvaškem prehitela celo Harryja Potterja in, kolikor nama je znano, se nobena druga slovenska knjiga ni prodala v takem številu kot najini (55.000 na Hrvaškem, skupno pa že 300.000 izvodov). Na to sva zelo ponosni, uspeha ne izpostavljava posebej, drugi, ki bi ga morali, pa ga nočejo videti. A naju to ne moti, saj nama uspeh kot tak ne pomeni toliko, večjo vrednost prinaša dobro delo, ki ga s tem opravljava, zadovoljstvo ljudi, ki so ob najinih dveh knjigah spremenili način življenja in mu dodali kakovostno noto. Ko že govorimo o Harryju Potterju. Vaju lahko primerjamo s Potterjevo avtorico? Po debelini denarnice zagotovo ne, primerjave s slavnimi pa tudi ne delava. Na povabila v najrazličnejše radijske in televizijske oddaje, ki jih je bilo največ v tujini, sva se z veseljem odzvali. Bralkam in bralcem Rine, ki nama napovedujejo celo povabilo v Oprah show, pa sva obljubili, da bova z malega ekrana pomahali vsem, ki nama stojijo ob strani, naju spodbujajo in verjamejo v naju. Kakšen pa je vajin vsakdanjik? Začne se z nasmehom, konča s smehom, vmes pa se zgodi vse, kar naju (ob spoprijemanju s problemi) krepi in (ob rešitvah) osrečuje. A še enkrat: najin vsakdanjik še vedno pomeni predvsem ogromno trdega dela. Niti slučajno ni tako: »Napisali sta dve knjigi, zdaj pa jima ni treba nič več delati!« Pogovarjala se je: Mateja Tomašič Uredili ste že zbornik ob 35-letnici šole. V čem se razlikujeta? Zbornik Oda moji šoli je, za razliko od drugih tovrstnih publikacij (med njimi tudi zbornika ob 35-letnici šole), zasnovan strokovno. Ima več kot 1,200.000 znakov, 800 avtorskih pol in 200 fotografij. V njem je 33 strokovnih člankov o delu in dosežkih učencev in učiteljev. Kljub temu da je večina sodelavcev prvič pisala strokovne članke, so bili zelo uspešni. Vsebino zbornika bogatijo še spomini nekdanjih učencev, upokojenih učiteljev in učiteljev, ki še poučujejo. Res smo imeli veliko za napisati. Kakšna je bila vaša poklicna pot? Prva služba me je popeljala na OŠ Mladika, nato sem se za štiri leta zaposlila na ptujski kmetijski šoli, leta 1976 pa sem prišla na Osnovno šolo Ljudski vrt. Najprej sem poučevala angleščino, nato pa sprejela izziv, da kot prva samostojna knjižničarka uredim šolsko knjižnico. Po večkratnih selitvah in težavah z obnavljanjem knjižnega fonda se danes v novi, moderno opremljeni knjižnici nahaja že skoraj 19.000 knjižnih in neknjižnih enot novejšega datuma. Kljub vsemu pa delo še zdaleč ni končano. Med drugim bo potrebno še veliko besed in akcij za sistemsko ureditev financiranja tehnološke opreme in knjižnega gradiva šolskih knjižnic ter položaja šolskega knjižničarja. Foto: Mateja Tomašič Kot knjižničarka sem se od strogo pedagoškega dela tudi lažje preusmerila v mentorske dejavnosti, povezane z branjem, s pismenostjo, z ustvarjalnostjo in raziskovanjem. V tem času sem svojo izobrazbo dopolnila z visokošolsko ter svoj prosti čas posvetila prevajanju in lektoriranju. Učiteljevo strokovno pedagoško in mentorsko delo je uspešno zaradi prizadevnih učencev in podpore sodelavcev oziroma ravnateljev. Vse državne nagrade in priznanja učencev, bodisi v Veseli šoli, znanju iz angleščine in slovenščine, raziskovalnih nalogah in na različnih natečajih, so mi v več kot 30 letih prinesle osebno zadovoljstvo in ponos, da sem bila v tistem času učiteljica teh otrok. Ali sodelujete tudi pri šolskih dejavnostih, povezanih s knjigami in literaturo? Ker je branje za Ingoličevo bralno značko po letu 1981 na naši šoli zamrlo, sem leta 1997 prevzela mentorstvo nove, preoblikovane bralne značke. O novih pristopih ■ /'fW/f?ffi XX 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 MESTNI SVET spodbujanja branja sem napisala priročnik za mentorje bralne značke v osnovni šoli, doslej edini na tem področju v Sloveniji. Pred trinajstimi leti sem prevzela tudi uredništvo šolskega literarnega glasila Čar besede moje. Z njim sem uvedla še literarne večere in nov koncept šolskih proslav s ciljem, da v ospredje dela z učenci stopi prepoznavanje, izražanje in spodbujanje umetniško nadarjenih učencev. Sedaj skrbi za literarno ustvarjalnost David Bedrač. Je res, da so vam všeč stare knjige in avtorji? Ja, knjige kupujem tudi za svojo zbirko faksimilov. Od tod tudi ponos, da imamo na Ptuju toliko dragocenih knjig, za katere marsikdo niti ne ve. Prav tako je na Ptuju in v njegovi okolici razpredena pestra literarna ustvarjalnost več kot sto ljudi, ki temelji na literarnem bogastvu Ptujčanov 18., 19. in predvsem 20. stoletja. Zaradi tako bogate tradicije bi si naše mesto zaslužilo založbo, ki bi vsem, ne samo uveljavljenim literarnim ustvarjalcem, omogočila izdajanje njihovih knjig. Moje zanimanje za založništvo na Ptuju izvira iz časa, ko sem objavila pesniško zbirko Kairos. O njej imam zelo intimno in subjektivno mnenje, kar nakazuje že naslov (Kairos, Zevsov gluhi sin, bog pravega trenutka). Pesmi sem posvetila svojim bližnjim in mladosti ter vsem hendikepiranim ljudem. Kakšni .so vaši nadaljnji delovni načrti? Od 19. leta naprej sem hudo naglušna, tako da je moj prvi načrt v prihodnje uvrstitev na seznam bolnikov za operativno vsaditev Vibrant Soundbridgea, slušnega pripomočka. Veste, po skoraj več kot 30 letih naglušnosti bi rada slišala in poslušala tudi tiste zvoke in tone, katerih sploh ne poznam in jih sedaj le slutim v zamolklih, tresočih občutkih. Tako rada bi razumela govor vseh ljudi, tudi svojih vnukov. Želim si, da bi lahko vedno odzdravila ljudem, ki me pozdravijo ali ogovorijo na ulici. Če bi mi to uspelo, bi morda dokončala pesniško zbirko Faros, napisala strokovno razpravo o poeziji Thomasa Mora, naredila magisterij ... Če pa se ničesar od tega ne bo uresničilo, pa mi še vedno ostanejo sanje in prepričanje, da dosežki niso tako pomembni, kot je vložen trud zanje. Združevanje različnih interesov Pogovor z Aleksandrom Kranerjem, novim direktorjem Centra interesnih dejavnosti na (pozitivni) prepoznavnosti Center interesnih dejavnosti je 25. februarja dobil novega direktorja za naslednjih pet let. Aleksander Kraner je že za časa študija delal na področju mladih v Klubu ptujskih študentov. Zato ni naključje, da je enaintridesetletni univerzitetni diplomirani socialni pedagog kandidiral in bil tudi izbran za direktorja javnega zavoda. Pogovarjala se je: Staša Cafuta Aleksander Kraner, direktor CID Kje te je vodila življenjska pot na (rednem) delovnem področju? Moja prva redna služba sta bili OŠ Kapela in Negova v Slovenskih Goricah pri Radencih in Gornji Radgoni. Tam sem delal kot svetovalni delavec; na področju svetovalnega dela, dela z nadarjenimi učenci, pomoč in svetovanje učencem z vedenjskimi, emocionalnimi težavami in težavami v socialni integraciji. Preden sem se zaposlil tukaj v CID-u sem bil kot učitelj otrok s posebnimi potrebami zaposlen v Mariboru, na OŠ Angela Besednjaka, kjer sem izvajal dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami, integriranimi v redno osnovo šolo. Izkušnje z otroki s posebnimi potrebami so verjetno zelo »življenjske«? O teh izkušnjah bi se lahko pogovarjala ves dan in prepričan sem, da bi bilo zelo zanimivo, vendar o tem morda ob kakšni drugi priložnosti. Individualno sem delal z osemnajstimi otroki. To je bilo osemnajst različnih zanimivih zgodb. Moram priznati, da sem se tudi sam od njih veliko naučil. Bili so manj uspešni učen- Foto: Staša Cafuta ci, nekateri doma zapostavljeni, veliko se jih je znašlo na robu družbe, vendar vsak izmed njih je imel razvito vsaj eno močno področje, iz katerih se je dalo veliko naučiti. Ko sem zamenjal službo, sem jih zelo pogrešal. Slovo je bilo zelo čustveno. Tudi sami so mi dali vedeti, da me bodo pogrešali. Kako boš ostal v stiku z otroki s posebnimi potrebami? So tudi v CID-u namenjene kakšne dejavnosti njim? To je vsekakor zelo pomembno področje. Zanimiva ideja je, da bi vzpostavili svetovalnico za mladostnike s težavami v socialni integraciji, v okviru katere bi nudili svetovalne storitve mladostnikom, staršem in vsem, ki se na kakršen koli način ukvarjajo z mladostniki in se znajdejo v težavah, ki jih sami ne zmorejo ustrezno reševati. Na Ptuju je kar nekaj ustreznih kadrov, ki bi morda bili pripravljeni prostovoljno sodelovati in nabirati izkušnje prav na tem področju. Kako to, da si se prijavil na prosto delovno mesto direktorja CID-a? Delovanje CID-a spremljam dalj časa, že od ustanovitve, ker sem prej deloval v podobni organizaciji, v Klubu ptujskih študentov. Že takrat smo delali s CID-om. Delo kot je sodelovanje pri organiziranju projektov, spremljanje pogleda mladostnikov na družbo, pristopa mladih v določenem mestu in delovanju na prepoznavnosti mi je bilo vedno blizu in smiselna nadgradnja dosedanjega dela je bila prijava na to razpisano delovno mesto. V študentskih časih si bil zelo aktiven na Ptuju. Bil si eden izmed tistih, ki so zagnali »Kolnkišto« in naredili veliko Kluba ptujskih študentov (KPS) in na kvalitetnem preživljanju prostega časa v času študija. Bil si tudi predsednik KPŠ-ja Moram reči, da so mi izkušnje v delovanju KPŠ-ja resnično pomagale na vseh delovnih mestih, kjer sem delal kasneje. KPŠ ponuja mladim čudovito možnost, da dobijo izkušnje, ker le-ta funkcionira kot neke vrste javni zavod, čeprav je društvo z vsemi svojimi posebnostmi in zahtevami, in tu se lahko v tistih zgodnjih študentskih letih dobro skališ. Kaj meniš o smotrni izrabi študentskega in dijaškega denarja v KPŠ? Denar se mora čim bolj smotrno porabiti. Prav je, da se vlaga v infrastrukturo, a vseeno je potrebno biti pri tem previden, da še ostanejo sredstva za izvajanje poslanstva organizacije. Ko sem šel iz kluba, sem ga še zmeraj spremljal in so me nekatere stvari zmotile in tudi motile. Priznam, da sem pri sebi moral narediti preobrat in se zavedati, da ima vsaka generacija mladih svoje ideje, svojo vizijo. Postajamo starejši in smo zaverovani, da smo delali prav in edino dobro, ni pa to nujno. Vse to, da se sami popolnoma ne strinjamo z ideologijo novih generacij, je v funkciji napredka. To pa nikakor ne pomeni, da smo zaradi tega v konfliktih, ravno nasprotno. Pomembno je, da združujemo različne interese in da starejši dajemo uporabne nasvete, ki pa jih mladi upoštevajo, če želijo. V čem vidiš vzroke za to, da nekatera društva (mladinske organizacije) ne želijo sodelovati s CID-om? Sam še nimam takih izkušenj, da kdo ne bi želel z nami sodelovati. Ob tej priložnosti bi želel povabiti organizacije ali posameznike, da pridejo do nas s predlogi, z idejami in tako poiščemo skupno pot za delovanje v okviru projektov z najrazličnejšimi interesi. CID je organizacija, odprta za pobude in ideje sorodnih društev, podjetij, zavodov, posameznikov ... Kako gledaš na CID? Kaj bo CID pridobil s tvojim prihodom? CID ima ogromno dobrih pro- 12 Z/ft/m/t PTUJČANI / GOSPODARSTVO 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 jektov, zamisli, čeprav vidim še kar nekaj možnosti sprememb in še večjega oživljanja mladinskega dela na Ptujskem. Kmalu bomo v klubskem prostoru oživili kavarno. Želim si, da bi kavarna zaživela v sinergiji s projekti, ki že potekajo in seveda z novimi, in da bi mlade zadržali tudi po zaključku prireditev, ki se izvajajo v naših prostorih. Vzporedno bomo izvajali preventivne dejavnosti glede dejavnikov, ki ogrožajo mlade na Ptuju. Na Ptuju se obeta izvedba večjega projekta Mladinska hiša v prostorih sedanjega mestnega kina. Na CID-u smo zelo omejeni s prostorom. Potrebe različnih mladinskih organizacij so vedno večje. Mladinska hiša bo tako združevala interese različnih organizacij. V planu je preureditev mestnega kina in prostorov, ki bodo skupaj predstavljali Mladinsko hišo. Dogajale se bodo različne aktivnosti, predvsem za kreativno populacijo mladih. Menim, da je CID najustreznejši ptujski javni zavod, ki bi lahko prevzel vodenje in organizacijo Mladinske hiše ter koordinacijo različnih mladinskih interesov, ki se bodo združevali pod isto streho. Kakšne načrte pa imate glede sodelovanja z mladinskim prenočiščem Kurent? Mladinsko prenočišče je zelo pomemben objekt na Ptuju, kajti vsako pomembno mesto, ki se gre turizem, skrbi za »podmladek turistov« po Evropi in tudi po svetu. Navezovanje stikov z mladinskim prenočiščem Kurent je zelo pomembno. Smiselno se mi zdi, da začnemo nastopati s skupnimi projekti, da živimo skupaj in navzven nastopamo kot sorodni organizaciji, ki se dopolnjujeta. Sooblikovali bomo tudi dodatno turistično ponudbo mesta Ptuj, ki bo pisana na kožo mladim. Med drugim vidim velik potencial v Halozah, za katere sem prepričan, da bi znale pritegniti mlade s ponudbo, prilagojeno prav njim. Koliko vas je zaposlenih na CID-u? Štirje smo zaposleni v rednem delovnem razmerju, trije pa preko javnih del. Naš tim pokriva oziroma razvija področja dela, ki se nanašajo na kreativno, ustvarjalno izrabo prostega časa, informiranje in svetovanje, mobilnost mladih, neformalno izobraževanje in prostovoljno delo. Izvajamo pro-stočasne interesne dejavnosti za otroke in mladostnike. Kaj sporočaš mladim? Želim si, da mladi sprejmejo CID kot odprto in fleksibilno organizacijo, kamor se lahko obrnejo, ko imajo različne ideje, zamisli, tudi težave in probleme in ne vedo, kako reševati oziroma izpeljati določene dejavnosti. CID je servisna organizacija, ki jim omogoča izpeljavo številnih zamisli z vso infrastrukturo, ki je na razpolago. V skladu s poslanstvom organizacije si želim, da bi CID postal prostor mladih, ki bi ga sprejeli za svojega in bi v njem preživljali prosti čas kar se da kvalitetno in kreativno. Še vedno neskladje med povpraševanjem in ponudbo Pregled trga dela na območju Območne službe Ptuj v letu 2007 Na območju Ptuja in Ormoža se je v preteklem letu glede na leto poprej brezposelnost zmanjšala za 6,2 odstotka. Lani pa se je na območju upravnih enot Ptuj in Ormož po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje zaposlilo 7.051 oseb, kar je 11,7 odstotka manj kot leta 2006 Besedilo in foto: Mateja Tomašič »Na območju Območne službe Ptuj je 28.816 delovno aktivnega prebivalstva,« pravi mag. Vlasta Stojak, direktorica OS Zavoda RS za zaposlovanje. »Stopnja brezposelnosti v UE Ptuj je bila lani 8,9 % in v Ormožu 10,1 %, kar je višje od slovenskega povprečja (7,3%). Ob koncu leta 2007 je bilo na Območni službi Ptuj Zavoda RS za zaposlovanje prijavljenih 3500 oseb. »Na novo se je lani prijavilo 4.587 oseb. Med njimi je bilo največ oseb, ki se jim je iztekla zaposlitev za določen čas (2.134 oseb), prijavilo se je še 1.071 iskalcev prve zaposlitve, 611 se jih je prijavilo zaradi stečaja, prisilne poravnave podjetja ali kot presežni delavci ter 157 oseb po izteku ali prekinitvi javnih del. Skupni odliv brezposelnosti v letu 2007 je štel 4.829 oseb, od teh se je 2.915 oseb zaposlilo (skupaj z javnimi deli), med njimi se je 45 oseb sa-mozaposlilo. Od vseh zaposlenih je bilo 147 invalidov. 1.788 oseb je bilo odjavljenih iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve,« je povedala mag. Vlasta Stojak, direktorica Območne službe Ptuj Zavoda RS za zaposlovanje. Veliko brezposelnih je starih nad 50 let Konec leta 2007 je bilo med brezposelnimi 57,9 % žensk, 23,3 % iskalcev prve zaposlitve, 22,5 % jih je bilo starih do 26 let, enak je bil tudi delež starih od 40 do 50 let. Glede na leto poprej se je število brezposelnih ,starih 50 let in več, zvišalo za 25 %, trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev je 18,1 %, 38,7 % jih ima le prvo ali drugo stopnjo, 44 % pa je dolgotrajno brezposelnih oseb. V Območni službi Ptuj je bilo v letu 2007 povprečno 614 prejemnikov denarnega nadomestila in 56 prejemnikov denarne pomoči. »Delodajalci so v letu 2007 prijavili 10.794 potreb po delavcih in pripravnikih, kar je za skoraj 6 odstotkov manj kot leto poprej. Še vedno opažamo precejšnje strukturno neskladje med potrebami in ponudbo. Na našem območju so v letu 2007 izdali 815 delovnih dovoljenj, kar je za 131 odstotkov več kot leta 2006,« pravi Stojakova. V letu 2007 je bilo v OS Ptuj največ prostih delovnih mest za delavce in pripravnike s četrto stopnjo izobrazbe. Največ je bilo povpraševanja po delavcih na področju gradbeništva, predelovalne dejavnosti, kjer so potrebe po obdelovalcih kovin, monterjih inštalaterjih, mehanikih, strojnikih in elektrikarjih, potrebe po delodajalcih so prijavila podjetja, ki se ukvarjajo z nepremičninami, pa tudi trgovine. Zaposlitveni sejmi kot del aktivne politike zaposlovanja Za zmanjšanje strukturnega neskladja na trgu dela in povečanje zaposljivosti brezposelnih oseb izvajajo številne ukrepe aktivne politike zaposlovanja. »Brezposelne osebe bomo prednostno usposabljali in izobraževali za deficitarne poklice, ki so na območju OS Ptuj v naslednjih panogah: kovinarstvo, živilstvo, socialna in zdravstvena oskrba, gostinstvo ter elektroenergetika in monterji. Osebam bomo ponudili tudi krajše aktualne tečaje (npr. tujih jezikov in računalništva) ter usposabljanja na delovnem mestu na vseh področjih dela, kjer bodo delodajalci pripravljeni z mentorjem zagotavljati sistematično učenje in usposabljanje za delo. Prizadevali si bomo za partnerski odnos z delodajalci, predvsem večjimi in tistimi, ki veliko zaposlujejo z namenom ponuditi delo tudi tistim osebam, ki imajo ovire pri vstopu na trg dela. Posebej bomo posvečali pozornost brezposelnim osebam brez poklicne ali strokovne izobrazbe. Načrtovane aktivnosti bodo v letu 2008 prispevale k preprečevanju prehoda v dolgotrajno brezposelnost (znižanje deleža dolgotrajno brezposelnih). Na Območni službi Ptuj je bilo konec januarja 1.499 dolgotrajno brezposelnih oseb, to je tistih, ki so v evidenci Zavoda več kot 1 leto,« pravi Stojakova in dodaja, da za pomoč osebam pri vstopu na trg dela poskušajo pomagati tudi z zaposlitvenimi sejmi. ZRS Bistra in OS Ptuj sta 16. aprila pripravila zaposlitveni sejem, namenjen predvsem zaposlovanju starejših. Na sejmu so sodelovali številni delodajalci s ptujskega, ormoškega in mariborskega območja. Pomoč iskalcem dela so ponujale tudi agencije za posredovanje del. Izobraževalne programe za starejše in tudi mlajše brezposelne pa so predstavili na Ljudski univerzi Ptuj, v Revivisu, na Animaciji in v zavodu Vitis. ffifyeffst 13 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 GOSPODARSTVO / TURIZEM Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2008 Dobrote slovenskih kmetij bodo od 23. do 26. maja na Ptuju na ogled v minoritskem samostanu. Gre za največjo vseslovensko razstavo dobrot, ki ima 19-letno tradicijo. Pogled v zgodovino pove, da je pobudo za organizacijo prve razstave »Dobrote slovenskih kmetij« junija 1990 dalo Turistično društvo Ptuj. Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora 19. razstave K sodelovanju so pristopile tedanja Občina Ptuj, Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva in Kmetijska svetovalna služba Ptuj, ki je od vsega začetka tudi nosilec projekta. Organizatorje prvih razstav je vodila želja, da se na Ptuju s prireditvijo spodbudi povezava med turizmom in kmetijstvom ter mestom in podeželjem. Kmetijska svetovalna služba si je že na začetku prizadevala, da bi prireditev pozitivno vplivala in spodbujala razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Že prva razstava je bila organizirana tako, da so bila predhodno organizirana ocenjevanja za krušne, mlečne in mesne izdelke. Tako je bilo ocenjenih in kasneje razstavljenih 97 dobrot. Z leti je s svojimi dobrotami na ocenjevanjih sodelovalo vse več kmetij iz Slovenije in zamejstva. Leta 1997 so bila v ocenjevanja vključena domača žganja, kisi in olja ter leta 1998 vino in suho sadje. Leta 2002 so bili v okviru razstave vključeni v ocenjevanja sokovi in sadna vina, leta 2003 marmelade, leta 2004 pa so bili vključeni še kompoti in konzervirane vrtnine. V sklopu razstave se je v letih 20022004 ocenjevala tudi tržna vrednost embalaže. Primerna embalaža igra namreč pomembno vlogo pri uspešnosti prodaje dobrot s kmetij. Kakovost ocenjenih izdelkov se iz leta v leto dviga, kar nenazadnje potrjuje tudi število prejetih priznanj in podeljenih znakov kakovosti, ki jih dobijo kmetije za trikrat zapovrstjo prejeto zlato priznanje za isto vrsto izdelka. V letu 2005 je bilo podeljenih 32, v letu 2006 46 in v letu 2007 30 znakov kakovosti. Da nagrajene dobrote ostanejo prepoznavne v celotnem slovenskem prostoru skozi vse leto, smo organizatorji razstave razvili znake dobrot v obliki nalepk, s katerimi kmetije lahko svoje dobrote označijo. Namen takega označevanja dobrot je povečati prodajo in promocijo dobrot in dodatno uveljavljanje blagovne znamke. Organizatorji razstave opozarjamo tudi na potrebno ureditev zakonskih možnosti prodaje dobrot v okviru raznih prireditev lokalnega in držav- nega pomena, ko se lahko predstavi pestra ponudba dobrot slovenskih kmetij. Dosegli smo potrebne spremembe zakona o gostinstvu, zakona o vinu. Delno so že usklajene zahteve inšpekcijskih služb v primeru prodaje dobrot na stojnicah ob prireditvah. Registrirane kmetije zdaj lahko svoje izdelke prodajajo na celotnem območju Slovenije. Prišlo je tudi do spremembe zakona o kmetijstvu, ki navaja termin dobrote slovenskih kmetij. Želimo, da dobra higienska praksa pri predelavi živil živalskega in rastlinskega izvora zajame vse postopke od pridelave do prodaje izdelka in tudi zadovolji potrebne zahteve evropske zakonodaje na tem področju. Slovenija je lahko prepoznavna v širšem evropskem prostoru ravno s pristnimi domačimi izdelki, ki jih bomo v letošnjem letu, ko Slovenija predseduje EU, dobro predstavili in izkoristili promocijsko priložnost. Z Dobrotami slovenskih kmetij bomo v resnici začutili Slovenijo. Dobrote slovenskih kmetij imajo 19-letno tradicijo, ki pa prikazuje stoletno izvirno kulinarično ponudbo Slovenskega podeželja. Na letošnjo razstavo so iz Slovenije in zamejstva gospodinje in gospodarji v ocenjevanje prijavili 1066 izdelkov. Na 19. razstavi ima osrednje mesto Primorska pokrajina, ki slovi po dobrih vinih, oljčnem olju, pridelavi mesnih in mlečnih izdelkov ter tipičnih izdelkov iz žit in drugih dobrot. Posebni del razstave bo letos predstavljal izdelke kmetij za darilne programe, tipične po pokrajinah. Posebej se bo predstavila Srednja kmetijska šola iz Nove Gorice in Kmetijska šola Ptuj, ki vsako leto sodeluje pri organizaciji in ima tudi dneve odprtih vrat. V tekmovalnem delu razstave bo v 13 skupinah prijavljenih največ dobrot iz območja Celjskega zavoda - 263 izdelkov. Med izdelki je tradicionalno največ krušnih - 424. Rezultati preteklih razstav so dobri, kar kaže na velik potencial razvoja izdelave izdelkov na naših kmetijah. Dobrote imajo v trženju možnost predvsem s kvalitetnimi izdelki z ustrezno zaščito in primerno ponudbo. Učinki razstave Razstava s tekmovalnim značajem dviga kvaliteto izdelkov, prikazuje pestrost slovenske kulinarike na podeželju, vzpodbuja dejavnost na kmetijah, vzpodbuja druženje in izmenjavo mnenj med kmeti in tudi med kmetijami, ki se ukvarjajo z istimi dopolnilnimi dejavnostmi, ohranja kulturno dediščino, z organizacijo strokovnih posvetov in okroglih miz skuša direktno vplivati na problematiko zakonodaje in razpisov, neposredno vpliva na širitev in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, povezuje mesto s podeželjem, nudi model možne povezave mesta s podeželjem v smislu turistične ponudbe, vzpodbuja direktno prodajo v obliki prodaje na stojnicah, ima izobraževalni značaj za razstavljavce, obiskovalce in strokovno službo, kmetijam daje možnost označevanja nagrajenih dobrot z zaščitnimi znaki Dobrot slovenskih kmetij, ki služijo za promocijo in uspešnejšo prodajo izdelkov. Po obsegu je to velik projekt, ki zahteva sodelovanje vseh svetovalk in svetovalcev za dopolnilne in dodatne dejavnosti na kmetijsko gozdarskih zavodih in še posebej Oddelka za kmetijsko svetovanje pri KGZS Zavodu Ptuj. Vedno k sodelovanju povežemo tudi Kmetijsko šolstvo znotraj posameznih pokrajin. Blagovna znamka Dobrote slovenskih kmetij je nastajala skozi 19-le-tno obdobje z veliko vloženega dela in kapitala, zato je prepoznavna tudi preko slovenskih meja in že sedaj povezuje največje število slovenskih kmetij. Bodoči razvoj Dobrot slovenskih kmetij pa želimo še bolj ciljno usmeriti v trženje pod skupno blagovno znamko, ki bo prinesla učinke kmetijam z dopolnilnimi in dodatnimi dejavnostmi, kar pa je Vabimo vas, da od 23. do 26. maja obiščete minoritski samostan na Ptuju in si ogledate osrednji festival kulinaričnih dobrot slovenskega podeželja in začutite Slovenijo na temo izdelkov s kmetij. Razen ogleda razstave in kulturnega programa boste dobrote lahko tudi poizkusili in kupili ter si morda ogledali še znamenitosti starodavnega mesta Ptuj in okolice. Podrobnejši program prireditve bomo predstavili v začetku maja. tudi cilj razvoja podeželja v novem programskem obdobju 2007-2013. 19. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2008 je pred vrati. Soorganizatorji razstave smo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije s celotno mrežo kmetijske svetovalne službe, Mestna občina Ptuj in nosilka projekta Kmetijska svetovalna služba pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj. Čas razstave Razstava bo na ogled od 23. do 26. maja. Slovesno odprtje razstave bo 23. maja ob 10. uri na dvorišču minoritskega samostana. Na svečanem odprtju pričakujemo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, župana MO Ptuj, predsednika Kmetij sko gozdarske zbornice Slovenije in ostale goste. V času dogodka razstave bo potekalo tudi neformalno srečanje kmetijskih ministrov Evropske skupnosti in odbora za kmetijstvo v Mariboru in na Brdu, kar omogoča, da bo razstava zanimiva za ogled tudi evropskim gostom. Kraj razstave Razstava bo na ogled v prostorih minoritskega samostana na Ptuju, Minoritski trg 1, v osrednjem refek-toriju, križnih hodnikih in ostalih prostorih. Prodaja in ponudba dobrot bo organizirana na dvorišču Minoritskega samostana in pred samostanom. Program razstave Odprtje razstave bo v petek, 23. maja, ob 10. uri. Ogledi bodo možni vsak dan od 9. do 18. ure, razen v ponedeljek 26. 5., ko bo razstava odprta med 9. in 14. uro. V soboto, 24. maja, bodo ob 13. uri podelitve priznanj za nagrajene mesne izdelke, suho sadje, vina, sokove, marmelade, žganja, sadna vina, kise, olja, kompote, konzervirano zelenjavo. Med podelitvami bo bogat kulturni program. V soboto bo ob 11. uri potekala tudi regijska revija folklornih skupin v organizaciji Izpostave sklada za kulturo iz Ptuja. V nedeljo, 25. maja, ob 10. uri bo sveta maša v minoritski cerkvi. Ob 11. uri bo začetek podelitev priznanj za krušne in mlečne izdelke. Med podelitvami bo bogat kulturni program, ki se bo nadaljeval tudi popoldne, ko bo srečanje ljudskih pevcev in godcev v organizaciji Radia Ptuj. V ponedeljek, 26. maja, bo ob 13. uri strokovni posvet na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, Ormoška cesta 28. Zaprtje razstave ob 14. uri. 14 Šfaptm KULTURA / PRIZNANJA 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 Maj v Mestnem gledališču Ptuj Rene Maurin I H XI Tisti, ki jih reka ne spusti, SNG Nova Gorica Maj bo kot zmeraj doslej poskrbel za uvod v poletne dogodke Mestnega gledališča Ptuj. Ti bodo tudi letos ustregli željam različnih gledalcev, tako tistih, željnih ambicioznega gledališča, Foto: Atelje Pavšič Zavadlav kot tudi tistih, ki v gledališču iščejo predvsem zabavo in nekaj tiste odrske norosti, ki si je v resničnem življenju na žalost težko privoščimo. Na odru si boste ponovno lahko ogledali našega vrlega viteza humorja Tadeja Toša s svojo 'stand up' komedijo Hamlet, ki pa seveda nadaljuje svoje osvajalske pohode tudi po drugih slovenskih odrih. Prav tako boste v maju priča nastopu Romane Ercegovič, ki bo uprizorila svojo stvaritev Marija Magdalena v produkciji obrednega gledališča Duša Zemlje. Največji dogodek meseca maja pa seveda predstavlja, zaradi prenove mgP, pogrešan Slovenski festival komornega gle- dališča - SKUP. Letošnji, peti festival po vrsti, bo ponovno v dobrem tednu dni pregledal najboljše predstave manjšega formata, ustvarjene v zadnjih dveh sezonah, in nagradil izjemne avtorske dosežke. Festival bo v četrtek, 29. maja, ob 20. uri odprla predstava SNG iz Nove Gorice Tisti, kijih reka ne spusti, nadaljeval pa se bo z gostovanjem Prešernovega gledališča iz Kranja in Drame SNG Maribor. Posebnost letošnjega festivala je, da je izbor predstav zaradi odsotnosti festivala v prejšnjih letih omogočal prijavo produkcije iz prejšnjih dveh let, zaradi česar lahko pričakujemo še posebej kvaliteten program. Medtem ko bo tričlanska strokovna žirija podelila strokovne nagrade, boste vi, drago občinstvo, glasovali za 'veliko nagrado občinstva', in sicer za najboljšo predstavo festivala. Gledališče Koper, ki je na zadnjem festivalu prejelo to laskavo nagrado za predstavo Dublinska zgodba, bo tako moralo prinesti kipec na Ptuj in ga predati letošnjemu nagrajencu. Seveda pa pričenjamo v maju tudi priprave za polletno ambi-entalno predstavo, ki bo doživela premierno uprizoritev v začetku julija. Z veseljem lahko potrdimo govorice, ki se šušljajo, in najavimo Ovinek II. Res je, po okroglih desetih letih se vračata Ruda in Tona, tokrat starejša in seveda tudi mnogo pametnejša! Seveda pa tudi tokrat ne bosta mogla sama uživati v svojem mirnem tihožitju hlapov nafte in ropota 'šraufncigrov'! Za ovinkom ju čakata dva, vsem dobro znana gosta! Lep pozdrav v imenu kolektiva mgP! Pullus osvaja Balkan Dve zlati medalji in naslov najbolj simpatičnega vina na 1. mednarodnem festivalu vin v Sarajevu Ptujska klet, članica skupine Perutnina Ptuj, je izvrstno zaključila mednarodni javni nastop z novo krovno vinsko blagovno znamko - Pullus. Na 1. Mednarodnem sejmu vin v Sarajevu je v začetku aprila v močni mednarodni konkurenci zasluženo osvojila kar dve zlati medalji in naslov najbolj simpatičnega vina. Sporočilo za javnost iz Ptujske kleti Strokovna žirija je zlati medalji podelila Pullusu sauvignon 2007, suho, in Pullusu laški rizling 2003, suhi jagodni izbor. Obiskovalci so po poizkušanju Pullus rumeni muškat 2007, sladko, nagradili z naslovom najbolj simpatičnega vina cele prireditve. Degustatorji so uživali v poetičnih degustacijah vina v kombinaciji s hrano in tudi sicer Pullusu posvečali veliko pozornosti. »Že dolgo nisem doživel tega, da bi nas obiskovalci tako množično spraševali, kje se da dobiti naše vino in kdo je uvoznik,« je po festivalu povedal Bojan Kobal, glavni enolog Ptujske kleti in nastop ocenil več kot pozitivno. Da uspeh ni posledica naključja ali le nove forme, pa je prepričan Andrej Sajko, direktor Ptujske kleti: »Po temeljiti tehnološki prenovi smo naredili kvalitativen korak naprej in donegovali vino, ki bo zagotovo uspešno tako na domačem kot tudi na tujih trgih.« Spomnimo se, da je ravno te dni na trg Združenih držav Amerike iz Ptuja krenila prva pošiljka Pullusa, ki se spogleduje tudi s sosednjimi trgi Italije ter Avstrije. Pullus zanesljivo odrašča v zrelega fanta. Arheološke zbirke spet na ogled Večina Ptujčanov ve, da v nekdanjem dominikanskem samostanu, ob zahodnem robu starega mestnega jedra, domujejo arheološke zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj. Nekdanji samostan je svojo prvotno funkcijo opravljal do znanih jožefinskih reform, ko je bil ukinjen, v prostore pa so se naselili vojaki in kasneje še različni obrtniki. Ptujska občina je del samostana namenila muzeju in leta 1928 so bile slovesno odprte na novo urejene muzejske zbirke. Martin Šteiner Foto: Boris Farič V. mitreja, srednjeveški in novoveški lapidarij. Ker pa zbirke nimajo ogrevanja, je zimski čas za oglede manj primeren. Seveda si jih je po predhodni najavi mogoče ogledati čez vse leto, uradni odpiralni čas pa je od 15. aprila do 1. decembra, od 10. do 17. ure, vsak dan v tednu. Zaprto je samo 1. novembra. Ob stalnih zbirkah so v prostorih samostana na ogled tudi manjše občasne razstave z različno tematiko. Vabljeni torej na ogled bogate ptujske arheološke dediščine, zbirke so nacionalnega pomena in različnih razstav. Seveda se je prvotna muzejska postavitev v samostanu spremenila, ker se je ptujski muzej povečal in postopoma pridobival nove prostore in tako se danes v nekdanjem samostanu nahajajo naslednje zbirke: zbirka drobnega arheološkega gradiva, numizmatična zbirka, antični lapidarij z rekonstrukcijo II. in 15 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 KULTURA / LITERATURA Mežanovi dnevi drugič Na razpis prispelo 111 likovnih del Nataša Petrovič Zveza kulturnih društev Ptuj je skupaj z OI JSKD Ptuj in Pokrajinskim muzejem Ptuj pripravila natečaj za bienalno likovno prireditev Mežanovi dnevi, letos drugič. S projektom želi dvigniti kakovost likovnega ustvarjanja in približati tovrstno dejavnost najširšemu krogu ljudi. Tema Mežanovih dnevov 2008 izhaja iz aktualnega dogajanja v družbi in med ljudmi ter ima naslov Kje so meje? Z njo je organizator želel, da se avtorji s svojim kritičnim pogledom skozi izbrano tehniko odzovejo na aktualne dogodke, kakršen je bil zagotovo padec meja med državami EU. Seveda pa tema omogoča veliko več: svoboda prostora, identiteta prostora, narodi brez meja, umetnost brez meja ... Avtorji so lahko prijavili dela vseh likovnih smeri in likovnih tehnik (slikarstvo, kiparstvo, fotografija, video ...). Pri izboru za razstavo in pri izboru treh najboljših del bodo sodelovali člani žirije: Stanka Gačnik, umetnostna zgodovinarka in kustodinja Pokrajinskega muzeja Ptuj, akademski slikar Dušan Fišer in profesor likovne vzgoje Jože Foltin. Prva razstava Mežanovi dnevi pred dvema letoma je združila 42 likovnikov iz vse Slovenije. Letos je 111 del poslalo 70 avtorjev iz Lenarta, Kranja, Ptuja, Kungote, Artič, Preserja, Dravograda, Šoštanja, Logatca, Raven na Koroškem, Krškega, Polenšaka, Šentjanža, Tabora, Mengša, Majšperka, Starš, Hajdine, Maribora, Brester-nice, Ljubljane, Vodic, Žabnice, Destrnika, Moravč, Oplotnice in Knežaka. Mežanovi dnevi so bili tudi naj -bolje obiskana likovna razstava leta 2006 v Miheličevi galeriji, saj si jo je ogledalo nekaj več kot 600 obiskovalcev. Z Mežanovimi dnevi pa obeležujemo tudi bivanje in ustvarjanje slikarja Janeza Me-žana na Ptuju. Izbrana dela bodo predstavljena v Miheličevi galeriji od 15. maja do 8. junija letos. Gre za vseslovensko razstavo in kot je pokazala prva ter prijave na letošnjo, je zanimanje ustvarjalcev zanjo zelo veliko. V Varaždinskem književnem zborniku tudi ptujski avtorji Nevenka Dobljekar Talumova fotografska zbirka Iva Ferlinc Foto: Aleš Šprah Boris Farič, Mirko Kekec, Darko Ferlinc in Stojan Kerbler na otrvoritvi razstave v Mestni hiši. Ker je varaždinsko društvo pisateljev izdalo zbornik, v katerem so razen hrvaških avtorjev tudi makedonski in slovenski, so v nekdanjo prestolnico Hrvaške na predstavitev omenjenega zbornika povabili slovenske književnike. Povabili so publicistko, pesnika in pisatelja, ki ustvarjajo na Ptuju in so člani Umetniškega društva Stara steklarska Ptuj. Ptujčani imajo prednost pred drugimi tudi zato, ker mesti prijateljujeta na politični ravni. Torkovega srečanja v dvorani Hercer v središču Varaždina so se udeležili Nataša Petrovič, David Bedrač in Zdenko Ko-drič. Letošnji Varaždinski književni zbornik je že deveti v času samostojne Hrvaške. Izide občasno, v njem pa so literarni prispevki članov društva varaždinskih pisateljev, gostujejo tudi pisci iz drugih hrvaških društev, ponavadi pa zborniku dodajo rubriko Mednarodno sodelovanje, v kateri objavijo literarna in esejistična dela tujih književnikov. Letos je ta čast doletela makedonske esejiste in slovenske literate. Srečanje sta odprla Ernest Fišer, član varaždinskega književnega društva in predsednik varaždin-ske hrvaške matice ter prevajalka Ružica Marušic Vasilic. Poudarila sta vlogo zbornika v hrvaški in varaždinski kulturni javnosti ter opozorila na pomen mednarodnega sodelovanja. Fišer je omenil esej Željka Funde. Avtor razmišlja o normiranju kajkavskega jezika - pripravljen je bil za okroglo mizo v Muži -eseja pa tam niso objavili, morda zaradi strahu pred novimi tezami o tem jeziku ali pa zato, ker je napisan v pristni kajkavščini, je še dodal Fišer in pohvalil uredniški odbor, ki se je odločil objaviti Fundov premislek. Ivica Zamoda, predsednik pisateljskega društva, pa je povedal, da so društvo ustanovili leta 1994, v njem dela 53 rednih članov in osem častnih. Po številu državnih in lokalnih nagrad sodi Varaždin med najuspešnejša pisateljska društva na Hrvaškem, čeprav so od njega močnejša v Splitu, Reki, Zagrebu in Osijeku. Ob koncu prireditve sta svoja dela brala pesnik David Bedrač in pisatelj Zdenko Kodrič; prvi je bral pesmi iz zbirke Pesmi in šipe, drugi pa odlomek iz najnovejšega romana z naslovom 69. Nataša Petrovič je predstavila svojo zbirko intervjujev Večne gazi, obenem pa ptujsko literarno ustvarjanje in pestro dejavnost Umetniškega društva Stara steklarska. Družba Talum iz Kidričevega ponovno predstavlja svojo bogato umetniško zbirko, tokrat fotografska dela, ki so nastala na enajsti Likovni koloniji Talum leta 2002. Ta kolonija je bila scela posvečena le fotografijam. Po besedah Darka Ferlinca, enega od glavnih organizatorjev likovnih kolonij, sega začetek v leto 1992, ko je Talum sodeloval le kot pokrovitelj kolonije na Šta-tenbergu. Čez dve leti je družba prevzela celotno organizacijo in finančno breme kolonije, ki so se je udeleževali mladi umetniki pod mentorstvom akademskega slikarja Dušana Fišerja. Kmalu so organizatorji začeli vabiti na kolonije priznane slovenske likovne umetnike, od katerih je potem družba Talum tudi kupovala dela. Tako je začela rasti Talumova umetniška zbirka, ki je danes že zelo bogata. Zadnja kolonija je bila prav fotografska iz leta 2002, po šestletnem premoru pa nameravajo septembra začeti z novimi likovnimi kolonijami. Na zadnji koloniji se je zbrala pisana druščina fotografov, ki so navdih za svoja dela iskali pretežno na ptujskih ulicah in trgih ter med poslopji Taluma. Sodelujočim fotografom, to so Bogo Čerin, Boris Farič, Boris Gaber-ščik, Lado Jakše, Zmago Jeraj, Stojan Kerbler, Branko Lenart, Tomaž Lunder, Luka Mjeda, Tihomir Pinter in Vinko Skale, se na razstavi v galeriji Magistrat pridružujejo tudi Herman Pivk, Tanja Verlak in Sandra Požun. Fotografe je v galeriji Magistrat podrobneje predstavil mojster fotografije Stojan Kerbler, razstavo pa je slavnostno odprl podžupan Mestne občine Ptuj Mirko Ke-kec, ki je poudaril pomen družbe Talum pri podpori umetnosti in kulture, posebno ob bližajočem se projektu Evropska prestolnica kulture 2012, kjer bo Ptuj z okolico partnersko mesto. Razstava bo na ogled do 22. maja 2008. 16 vfo&ff/si KULTURA 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 Trobilni kvartet Creshendo nadaljuje cikel glasbenih večerov Zdenka Hliš V okviru cikla Glasbenih večerov, ki jih organizira Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, se je v refektoriju minoritskega samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju 13. aprila zvrstil že 8. koncert. Tokrat se je predstavil trobilni kvartet Crescendo, ki izvaja komorno glasbo klasičnega, fanfarskega, pa tudi zabavnega značaja. Njihov repertoar je pester, tako da lahko zadovoljijo širok krog poslušalcev. Posebnost kvarteta pa je program, pripravljen posebej za popestritev turistične ponudbe v zdraviliščih in termah. Glasbeniki, ki že peto leto sestavljajo trobilni kvartet Crescendo, so se spoznali med študijem glasbe v Mariboru in avstrijskem Gradcu, sicer pa prihajajo iz različnih koncev Slovenije. Danilo Dominko, prva trobenta, prihaja iz Prekmurja. Glasbeno pot si je začel kmalu utirati v narodnozabavnih ansamblih. Po končani srednji glasbeni šoli v Mariboru se je vpisal na študij glasbene pedagogike v Mariboru in leta 2007 še na Akademijo za glasbo v Ljubljani, smer trobenta, v razred profesorja Antona Grčarja. Franci Kolar, druga trobenta, prihaja iz vasice Šentvid pri Planini v občini Šentjur. Po končani srednji šoli se je vpisal na študij glasbene pedagogike v Mariboru in ga letos zaključil z diplomo pri profesorju Maksi-miljanu Fegušu. Na fakulteti se je poleg klavirja, v razredu profesorice Olge Peceny, učil tudi igranja klavirske harmonike pri profesorju Andreju Lorberju. Želja po glasbenem znanju in muziciranju ga je vodila skozi mnoge zasedbe v Sloveniji, s priznano avstrijsko komercial- no skupino pa je prepotoval tudi mnoge evropske kraje. Zraven tega se glasbeno udejstvuje tudi kot zborovodja. Miha Šrimpf, prva pozavna, je bil rojen v Slovenj Gradcu. Svojo glasbeno pot je začel v rojstnem mestu in po končani splošni gimnaziji izobraževanje nadaljeval na oddelku za glasbeno pedagogiko Pedagoške fakultete Maribor, sočasno pa je obiskoval Srednjo glasbeno in baletno šolo Maribor, smer pozavna, v razredu profesorja Mihaela Švagana. Svoje glasbeno znanje trenutno nadgrajuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, na oddelku za pihala, trobila in tolkala, smer pozavna, v razredu profesorja Dušana Kranjca. Aktivno sodeluje v mnogih glasbenih zasedbah. Od nedavnega je tudi namestnik dirigenta pri Pihalnem orkestru Šentjanž. Peter Gojkošek, druga pozavna, prihaja iz Šikol. Svojo glasbeno pot je začel z igranjem pozavne v razredu profesorja Marjana Rusa. Ob šolanju na splošni gimnaziji na Ptuju je vzporedno obiskoval tudi Srednjo glasbeno in baletno šolo Maribor, smer pozavna, v razredu profesorja M. Švagana. Študij glasbe je tudi on nadaljeval na Pedagoški fakulteti Maribor, smer glasbena pedagogika, kjer je leta 2006 diplomiral iz predmeta dirigiranje z delom Spatzen - messe (W. A. Mozart), pod mentorstvom profesorja Jožeta Fürsta. Zraven tega, da poučuje glasbo v osnovni šoli Stročja vas in v Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, kot instrumentalist, vokalist ali dirigent sodeluje tudi v različnih glasbenih zasedbah. Jernej Brilej, pevec, gostujoči član kvarteta, se je učil igranja na diatonično harmoniko pri Branetu Klavžarju. Po končani srednji šoli je vrsto let prepeval v ansamblu Sijaj, poučeval diatonično harmoniko, nato pa ustanovil svoj ansambel Maj-nik, s katerim nastopa pretežno v tujini. Leta 2004 se je vpisal na študij solopetja in ljudske glasbe v avstrijskem Gradcu. Študira v razredu Gini Lichtenberg. Potrčev roman Na kmetih v kitajščini Viktorija Dabič V januarju smo se letos že osmič odpravili na pohod po Potrčevi in Murkovi poti, ki ga prirejata društvo Zreli vedež Ptuj in planinsko društvo v sodelovanju z Mestno občino Ptuj. Na ta pohod prihaja poleg zagnanih planincev in pohodnikov iz vse Slovenije in sosednje Hrvaške tudi vedno več Potrčevih sorodnikov od blizu in daleč. S postavitvijo spominske plošče na pisateljevi rojstni hiši na Štukih, kjer nas vedno prijazno sprejmejo in pogostijo, se povečuje tudi obisk šolskih skupin in ustvarjalnih posameznikov, ki si želijo spoznati delček pokrajine, kjer se dogajajo Potrčeve zgodbe. Pred leti, ko je pot obiskala Štefka Kučan, me je seznanila z zanimivim dogodkom. Takratnemu madžarskemu predsedniku je v spomin na njuno srečanje izročila angleški prevod Potrčevega romana Na kmetih. Ko sta se ponovno srečala, ji je čestital za lepo izbrano darilo in ji zaupal, da tako dobrega romana o življenju na kmetih že dolgo ni bral. Kučanova nam je to zgodbo zaupala, da bi bili ponosni na svoje domače ustvarjalce, da bi se zavedali njihove cene in veljave tudi drugod po svetu. Na moji knjižni polici pa se je znašla še ena poslastica. Vanč Potrč iz Ruš, prvi Ivanov sin, je na otvoritvi spominske plošče na Štukih obljubil, da mi bo podaril kitajski prevod romana Na kmetih. Pred kratkim sva se srečala. Vprašal me je, če še pomnim, kaj mi je nekoč obljubil. Skoraj si nisem upala misliti, da me darilo še čaka. Stopil je k meni, potegnil iz žepa suknjiča knjigo in mi jo dal. »Obljubo je treba držati!« je povedal tako enostavno, kot bi me povabil na kozarček. Vesela in ponosna sem na darilo, ki je dokaz, da smo se v društvu Zreli vedež odločili zelo prav, ko smo se potrudili, da je bila postavljena spominska plošča pisatelju, ki ni nikoli pozabil povedati, da je izhajal iz krajev, kjer sta doma okusna domača »tunka« in dobro vino. Vedno se je rad pohvalil s pridelki od doma, oziroma od sorodnikov. Tudi svojemu pristnemu narečju se ni nikoli odrekel, ampak ga je celo uporabil v svojih pripo- vedih. Jezik in govorica izhajata iz zemlje, na kateri prebivaš. Tudi pesem in ples in hrana! Zato so naši kraji tako bogati. Ohranili smo pristnost ljudske govorice, na katero moramo biti danes ponosni in jo čuvati kot svetinjico, da se nam dokončno ne izmuzne. To smo dolžni našim potomcem in samim sebi, mar ne? Sftfyfa* 17 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Regijsko tekmovanje LegoBum 2008 na Poklicni in tehniški elektro šoli Ptuj Za formalno ali neformalno izobraževanje nikoli ni prepozno ne glede na spol, vero, raso ali starost. Če se pri tem zabavamo in družimo s sovrstniki, še toliko bolje. Franc Vrbančič Po nekajmesečnih problemsko naravnanih pripravah v konstrukciji in vožnji z mobilnimi roboti, ki smo jih organizirali skupaj z učitelji iz sedemnajstih osnovnih šol iz SV Slovenije, je devetintrideset učencev iz dvanajstih osnovnih šol zbralo dovolj poguma, da so se pod budnim očesom mentorjev poskusili v praktični vožnji z mobilnimi roboti. Tekmovanje smo organizirali 15. marca na Poklicni in tehniški elektro šoli na Ptuju. Zgolj sestava robota ni bila dovolj, saj je mirujoč robot le kup plastike in kovine, temveč so Dijaški dom Ptuj s predstavo Oblaček Enoletno delo so na revijah JSKD Ptuj pokazale že skupine pevcev ljudskih pesmi in godci ljudskih viž v Dražencih in Rogoznici, odrasle in otroške gledališke skupine, odrasle in otroške folklorne skupine, lutkovne skupine, plesne skupine, otroški in mladinski pevski zbori, tamburaški orkestri. Vse revije, ki jih spremljajo učenci morali robota »oživiti« s pomočjo programa - da robot opravi delo, za katerega je bil programiran. V našem primeru je moral vsak robot čim hitreje prevoziti progo v obliki črne vijugaste črte na beli podlagi, dolgi 6 metrov. Tekmovanja so se udeležili tudi starši in ostali zainteresirani, ki so pridno navijali za nadobudneže. Prva mesta so zasedli v posameznih kategorijah tekmovalci osnovnih šol Olge Meglič Ptuj, Ljudski vrt s podružnico Grajeno ter Videm pri Ptuju, pod mentorstvom Vide Lačen, Mirana Petka, Blanke Kojc in Roberta Murka. Druga strokovni svetovalci Sklada za kulturo, so bile dobro obiskane. Po številu obiskovalcev so v prednosti še vedno otroški in mladinski pevski zbori, plesne in folklorne skupine. Slednje so na Ptujskem v porastu, saj deluje na tem območju kar 10 otroških in 13 odraslih skupin. Število, ki nam ga zavidajo druge slovenske regije, poleg mesta so si razdelili tekmovalci osnovne šole NH Rajka Hrastnik pod mentorstvom Jankom Slapničarjem. Na tretja mesta so se uvrstili tekmovalci osnovnih šol Dornava in Sela pod mentorstvom Matica Gradišerja, Danila Muršca in Slavka Murka. Prvih pet ekip se je uvrstilo na državno tekmovanje LEGObum in SLEDIbot, ki bo 13. maja, v prostorih FERI v Mariboru. Vljudno vabljeni! Učence in mentorje smo pogostili ter s priložnostnimi majicami poplačali njihov trud, še dodatno pa smo nagradili prva mesta. Sponzor prireditve je bila Poklicna in tehniška elek-tro šola Ptuj. Pri izvedi priprav in tekmovanja so bili posebej dejavni učitelji elektro šole Bogdan Atanaskovič, Slavko Murko in Bruno Lubec. Strokovnjaka David Rihtaršič in Tomaž Kušar s Pedagoške fakulteta Univerze števila skupin pevcev ljudskih pesmi. Do konca sezone, ta se za kulturne skupine konča običajno konec junija, bo OI JSKD Ptuj 25. maja pripravila še območno srečanje literatov z literarnim večerom pod naslovom 722 in 24. maja revijo malih pevski skupin Pa se sliš ..., ki bo v Glasbeni šoli Karola Pahorja na Ptuju. Obetajo se torej zanimivi pevski večeri moških, ženskih in mešanih pevskih sestavov. Letos, že drugič, se je na medo-bmočno srečanje lutkovnih skupin iz Ptuja uvrstila Lutkovna skupina Zvezdice OŠ Ljudski vrt Ptuj pod vodstvom Karmen Pulko, v spremljevalnem programu je nastopila Lutkovna skupina Srčki iz Dijaškega doma Ptuj pod vodstvom Klementine Pulko in Darke Jurgec. Mladinski pevski zbor OŠ Mladike Ptuj pa je bil na tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju zlat. v Ljubljani sta popestrila tekmovanje s predstavitvijo e-gradiv in praktičnih učil, nastalih v mednarodnih projektih ComLab2 in E-učbeniki za izbrane nara-voslovno-tehniške predmete. Pridobljena znanja in izkušnje se lahko s pridom uporabijo pri gradnji cenovno dostopnih mobilnih robotov. Tovrstna tekmovanja podpirata tudi Pedagoška Fakulteta Univerze v Ljubljani in FERI - Univerze v Mariboru, saj so pomemben prispevek k animaciji mladih za naravoslovne in tehnične poklice kakor tudi spodbuda posamezniku po nenehnem izpopolnjevanju in skrbi za svoje znanje, strokovni in poklicni razvoj. Dodatna pisna, slikovna in video gradiva s tekmovanja so na voljo na spletnih straneh http://www.robobum.uni-mb.si/ in http://elektro.scptuj.si/. Akcija za čistejšo okolico šole Učenci OŠ Mladika so zadnjo soboto v marcu čistili okolico šole. Čistili so jamo, kjer naj bi stalo nadomestno rokometno igrišče in predstavlja veliko nevarnost, saj so v njej nevarni odpadki, kot sta steklo in železo. Čiščenja so se lotili učenci 9. a razreda skupaj z ravnateljico, Sonjo Purgaj, in učitelji spremljevalci. Pridno so delali, zato akcija ni trajala dolgo. Med drugim so našli gume, steklo, les, plastiko, karton, papir, delčke kamnitih stebrov, železo, sti-ropor in razbite koše. Odpadke so zbrali v vreče, katere so dobili od MO Ptuj. Kasneje so te vreče odložili na dogovorjeno mesto. S čistilnimi akcijami bodo nadaljevali do konca aprila, tako da bodo na vrsto prišli vsi učenci in delavci šole. V sredini aprila je potekala tudi akcija zbiranja odpadnega papirja. Amanda Kralj, 6. b, novinarski krožek OŠ Mladika Pevci OŠ Mladika zlati Območna izpostava JSKD Ptuj pripravila že 12 revij Besedilo in foto: Nataša Petrovič '' 1 18 dn/f^iraw VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 Grajenski Ekošolarji smo med glavnimi nagrajenci V projekt Ekošole Slovenije »Očistimo Slovenjo nevarnih odpadkov« smo se vključili proti koncu preteklega šolskega leta. Večina aktivnosti je potekala v letošnjem letu. Za trud in uspešno delo smo dobili lepo nagrado. Nada Sevšek, vodja projekta i* Ml i S podelitve nagrade v Celju Na začetku smo izvedli popis divjih odlagališč in opravili anketo o tej problematiki med našimi starši. Predstavniki Ekošole in zunanji sodelavci smo si črna odlagališča tudi ogledali. Rezultat naših prizadevanj je že viden, saj so nekatera divja odlagališča že sanirana. V sklopu projekta smo izpeljali predavanje za starše o temah, ki so jih le-ti izbrali v anketi. Imeli smo zelo zanimive in odlične predavatelje, od katerih smo izvedeli veliko novega. Bili smo (malo) razočarani nad udeležbo staršev, toda zavedamo se, da je vsak začetek težak in da se do cilja pride postopoma in začne z majhnimi koraki. Naša prizadevanja niso ostala neopažena. V torek, 12. marca, smo bili povabljeni na zaključek projekta, ki sta ga razpisali Ekošola Slovenije in družinska revija za zdravo življenje, Zdravje. Uradni zaključek se je odvijal v Planetu Tuš v Celju. V projektu je sodelovalo petintrideset vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Prizadevne šole in tiste, ki so o projektu najboljše poročale, so na prireditvi dobile priznanja za uspešno sodelovanje, nagrajenih je bilo enajst šol. Z veseljem se lahko pohvalimo, da smo med glavnimi nagrajenci tudi mi. Vsi sodelujoči učenci in koordinatorji naše šole, ki sodelujemo v akciji, smo nagrajeni z dvodnevnim bivanjem v Naravoslovno-športnem taboru Breka, v bližini Kala - Koritnice pri Bovcu. Presenečenje je bilo res veliko! Triurno prireditev je popestril Omar Naber s svojimi uspešnicami. Naše aktivnosti se nadaljujejo. Pravkar poteka ponoven popis črnih odlagališč in preverjanje stanja na terenu. Še naprej bomo sodelovali s komunalno inšpektorico Olgo Fekonja, brez katere naša prizadevanja ne bi imela tako dobrega učinka. Upamo, da nam bo kmalu uspelo šolski okoliš očistiti vseh divjih odlagališč. Osnovnošolsko Državno ekipno tekmovanje v badmintonu V začetku aprila je v Črnomlju potekalo ekipno osnovnošolsko državno tekmovanje v badmintonu, na katerega se je uvrstilo devet nekategoriziranih in štiri kategorizirane ekipe iz posameznih področij Slovenije. Med nekategoriziranimi ekipami je tekmovala tudi Osnovna šola Olge Meglič Ptuj, ki se je dobro odrezala in dosegla odlično tretje mesto. Ekipo, ki jo je vodil Bojan Tisah, so sestavljali: Nuša Grager Lutarič, Jan Lah, Iva Terbuc, Blaž Kocjan in Marina Baklan. Čestitamo! Iva Terbuc, 7.b, OŠ Olge Meglič Fotoarhiv OŠ Olge Meglič Projekt Pasavček na OŠ Olge Meglič Na OŠ Olge Meglič je eden izmed temeljnih ciljev varnost otrok v prometu. S tem namenom smo se učenci, učiteljici in starši 1. b, vključili v mednarodni projekt za spodbujanje uporabe otroških varnostnih sedežev Euchires (Pasavček). Darja Brlek Fotoarhiv OŠ Olge Meglič Na naš projekt in varnost v prometu nismo pozabili niti v času norčavega pusta, saj smo si izdelali pustne maske Pasavčka, ki so kričale: »Red je vedno pas pripet!« V mesecu marcu smo pripravili prireditev ob zaključku projekta. Vabljeni gosti so bili starši, ki niso vedeli, da bodo morali biti zelo aktivni (v kvizu so morali pokazati pridobljeno znanje o varnostnih sedežih, prometnih predpisih in Namen vključitve v projekt je bil, da bo vsak otrok v osebnem avtomobilu ustrezno zavarovan. Velikokrat se namreč ne zavedamo, kaj vse se lahko zgodi otrokom, če se vozijo v avtomobilu nepripasani in kar na običajnih sedežih. Pri delu nas je spremljala igriva žival Pasav-ček, ki nas je na vsakem koraku opozarjala: »Red je vedno pas pripet.« V okviru projekta smo izvedli številne dejavnosti in delavnice. Otroci so risali risbe na temo prometne varnosti. V razredu smo pripravili Pasavč-kov kotiček, udeležili smo se demonstracije Vidko, dosledno in redno smo spremljali uporabo varnostnih sedežev in nošenje rutic, spremljali smo tudi pripa-sanost staršev. o varnosti v prometu nasploh). Sledil je praktičen del pripenjanja v različne avtosedeže, katere smo si izposodili od Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu . Veseli smo, da smo bili vključeni v ta projekt, saj je bilo delo prijetno, poučno in zabavno. v Šolsko prvenstvo v krosu V Termah Ptuj se je v sredo 9. aprila odvijal šolski kros za vse učenke in učence OŠ Mladika, ki so tekmovali v različnih razdaljah, od 400, 600, 1000, pa vse do 1500 metrov. Celotna šola je pripomogla k dobremu vzdušju, saj so se učenci pred tekom razgibavali, med tekom navijali za vse udeležence, posamezniki pa so se razveselili medalj. Športni dan so otvorile učenke drugih razredov, zaključili pa učenci devetih razredov. Najhitrejšim učenkam in učencem so bila podeljena tri odličja, ki jih je podelila pomočnica ravnateljice Viktorija Bezjak. Športnega dneva so se najbolj veselili prvošolci, saj so prvič tekmovali na takšnem šolskem tekmovanju. Alen Hliš, 8. b, OŠ Mladika Fotoarhiv OŠ Mladika 19 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Pomembno je, da se vsak učenec najde na svojem področju V Osnovni šoli Olge Meglič pripravljajo pester izbor dejavnosti za vse učence šole V osnovno šolo Olge Meglič bodo v jeseni vpisali že 30. generacijo otrok. Skozi leta so jo zaznamovali njeni učenci in učitelji, ki s svojim delom in dejavnostmi izstopajo tudi na državnem nivoju. Na šoli gojijo mednarodno sodelovanje, učence vzpodbujajo k razvijanju pozitivne samopodobe z udejstvovanjem na raznih področjih ter sodelujejo s starši njihovih učencev. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Skozi šolsko leto izvajajo več projektov Več let že sodelujejo pri projektu Eko šola kot način življenja, s katerim otroke vzpodbujajo k odgovornemu vedenju v odnosu do okolja. To šolsko leto poteka v okviru tega tudi eko bralna značka Pikapolonica na prašni cesti. Vsi učenci prebirajo zgodbe, vezane na ohranjanje narave in probleme onesnaževanja. Ob dnevu zemlje 22. aprila bodo zanje pripravili naravoslovni dan s sodelovanjem v čiščenju narave ter ogledom čistilne naprave. Od leta 1997 je šola del mednarodnega projekta Zdrava šola, kjer pri otrocih med drugim vzpodbujajo zanimanje za interesne dejavnosti, skrb za zdravo prehrano, medgeneracijsko povezavo ter kulturo dialoga. To šolsko leto so kot pilotski projekt v treh razredih uvedli inovacijski projekt Zavoda RS za šolstvo. »Cilj je proučiti, ugo- toviti, kaj danes pomeni učencem, razrednikom, učiteljem in staršem vključenost v oddelčno skupnost glede na individualistične vrednote družbe,« je pojasnila vodja projekta Karin Markovič. Najmlajši učenci iz l.b-razreda pa so se skupaj s starši in učiteljicama Darjo in Lidijo vključili v mednarodni projekt Pasavček, ki spodbuja k pravilni uporabi otroških varnostnih sedežev ter varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu. Projekt prepoznate pod geslom Red je vedno pas pripet! Mednarodna sodelovanja Že od leta 1982 sodelujejo z osnovno šolo v hrvaški Koprivnici in enkrat letno organizirajo obisk tega kraja, oni pa jim obisk vrnejo. Lani so na proslavi ob dnevu šole, ki so jo poimenovali Lonček kuhaj, gostje iz Koprivnice predstavili tamkajšnje značilne jedi. Pestro mednarodno sodelovanje, s katerim bogatijo svoje delo, je v šolo pred kratkim pripeljalo tudi pevski zbor in ansambel iz kraja Oberdiessbach v Švici, ki so se Ptujčanom predstavili z zanimivim koncertom. V dejavnosti šole vključujejo starše V začetku šolskega leta so izvedli likovni razpis 'Eko lutka', v okviru katerega so učenci od prvega do devetega razreda doma izdelovali lutke iz odpadnih materialov. Ob dnevu šole 22. novembra so tako razstavili kar 63 izvirnih lutk, ki so se razlikovale v materialih in uporabi. Starše so pritegnili tudi k izdelovanju 75 kvadratnih metrov velikega mozaika na šolskem dvorišču, ki prikazuje zgodbo o življenju otrok. Šolske stene pa so krasile tudi grafike, ki jih je ustvaril Janko Marinič, eden izmed staršev. Ob letošnjem kulturnem prazniku, 8. februarja, so izdali že 14. pesniško zbirko Prvi koraki, ki so jo opremili z likovnimi deli. Učenci so svoje pesmi predstavili na literarnem večeru Praznujmo s pesmijo. Dosežki učencev na športnih tekmovanjih v znanju Učenci šole se množično udeležujejo šolskih srečanj in tekmovanj v znanju, športu in na kulturnem področju. Številni pa dosegajo odlične rezultate tudi na občinskem, medobčinskem in državnem nivoju. Eno izmed zanimivih šolskih tekmovanj je tekmovanje iz angleške bralne značke, v katerem so sodelovali učenci od 4. do 9. razreda. Na tretjem medobčinskem tekmovanju osnovnošolskih ekip prve pomoči se je šestčlanska ekipa z OŠ Olge Meglič uvrstila na prvo mesto. Sodelovali so tudi na regijskem tekmovanju LegoBum, to je tekmovanje v vožnji mobilnih robotov, ki ga vsako leto pripravlja Poklicna in tehniška elektro šola Ptuj. Njihova učenca Goran Novak in Sašo Stojak sta med sedmimi razredi osvojila prvo mesto. Nena Lejko in Sara Ovčar pa sta osvojili vse možne točke na državnem tekmovanju iz logike ter se uvrstili na prvo mesto med nekaj manj kot 900 tekmovalci. Na državnem tekmovanju iz angleškega jezika je sodelovalo 5 učencev iz te šole, zlato priznanje je domov prinesel Tilen Gotvajn, ki je osvojil še srebrno priznanje v znanju nemščine na državnem nivoju, Tadej Voljč pa zlato. Državnega tekmovanja iz biologije za Pro-teusovo nagrado so se iz vsake šole lahko udeležili le štirje tekmovalci. Nena Lejko je osvojila zlato priznanje, ostali pa srebrno in bronasto. Odlične rezultate so učenci dosegli tudi na tekmovanju iz razvedrilne matematike. Na športnem področju so se na občinskem, medobčinskem in državnem nivoju odlično izkazali pri badmintonu, košarki (fantje in dekleta), smučanju in deskanju, karateju ter judu. Zmagovalna ekipa osnovnošolcev medobčinskega tekmovanja prve pomoči (z leve): Lara Sonojlenko, Hana Černe, Nena Lejko, Sara Ovčar, Tadej Voljč in Karin Marinič 20 ' Sfo/fw/t VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI ZA MLADE 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 Priložnost za iskalce zaposlitve, podjetja in tudi zaposlene v Šolski center Ptuj je v preteklem letu v okviru programa Vseživljenjskega učenja pridobil sredstva za pilotno izvedbo projekta Job Rotation (krožno zaposlovanje) - priložnost za brezposelne, zaposlene in podjetja. Mateja Tomašič Gre za usposabljanje brezposelnih, ki lahko nadomestijo zaposlene v podjetju v času njihove odsotnosti (nadaljnje usposabljanje, bolniška ali dopust). Glede na razmere na trgu dela so se v Šolskem centru Ptuj odločili izpeljati projekt Job Rotation, saj predvidevajo, da bodo s tem zmanjšali strukturno neskladje med izobraževanjem in zaposlovanjem. Projekt je namenjen čakajočim na delo in tudi tistim, ki bi se želeli dodatno izobraževati, pa nimajo ustrezne zamenjave na delovnem mestu. ŠC Ptuj je do maja 2009 prevzel vlogo koordinatorja in nosilca projekta v Sloveniji. »JR bomo kot pilotni projekt izvajali s pomočjo ciljnih skupin in vzpostavili pogoje za njegovo nadaljnje delovanje. S tem bomo brezposelnim povečali možnosti v iskanju zaposlitve, poskrbeli za njihovo pridobivanje delovnih izkušenj ter jim vzpodbudili zanimanje za določene (deficitarne) poklice. Nadalje je naloga projekta zagotoviti kakovostno in varno pot nadaljnjega usposabljanja za zaposlene in brezposelne, kar bo moderniziralo in okrepilo njihovo znanje, povečalo varnost zaposlitve in karierne perspektive. Hkrati se bo s tem povečala konkurenčna prednost podjetij. Ob vsem tem pa se bo poglobilo tudi sodelovanje med izobraževalno institucijo, trgom delovne sile in podjetji ter okrepilo koncept vseživljenjskega učenja,« je o projektu na nedavnem srečanju predstavnikov podjetij iz lokalnega okolja in predstavnikov ŠC Ptuj povedala glavna koordina-torka projekta mag. Darja Harb. Izobraževali bodo brezposelne in tudi zaposlene osebe V projekt bodo v letu in pol vključili 40 brezposelnih oseb, ki bodo pridobivali tako teoretična znanja s poudarkom na motivacijskih vsebinah kot tudi praktične spretnosti. Za te jih bodo usposabljali v podjetjih. Pozornost bo usmerjena predvsem na področje tehnike (mehatronika). Med projektom bodo v nadaljnje usposabljanje vključili tudi zaposlene v podjetju, ki se bodo usposabljali glede na potrebe njihovega delovnega mesta. Koncept tega projekta je bil do zdaj že uspešno izveden v številnih državah EU, raziskave pa so pokazale, da kar 75 odstotkov 'začasno brezposelnih' najde zaposlitev. Pri projektu ob ŠC Ptuj sodeluje še osem partnerjev iz štirih evropskih držav: iz Slovenije Tehniški šolski center Nova Gorica in Zavod RS za zaposlovanje, območna enota Ptuj, iz Nemčije SPI Consult Berlin, iz Finske PAKK (Izobraževalna in-štitucija za izobraževanje odraslih) ter iz Avstrije Schulungszentrum Fohnsdorf, ki bodo skupaj pripravljali in izvajali izobraževanje za brezposelne in zaposlene. V projekt sta kot tiha partnerja vključeni še podjetji iz našega okolja: Senčar, d. o. o., iz Ptuja in Starkom, d. o. o., iz Maribora. Pri projektu sodeluje tudi ptujska OS Zavoda RS za zaposlovanje Pri projektu sodeluje tudi Območna služba Zavoda RS za zaposlovanje Ptuj, saj naloge zaposlovanja niso le v posredovanju zaposlitev ali zmanjševanju strukturnega neskladja na trgu dela. Predvidevajo, da bodo s tem projektom zmanjšali strukturno neskladje med izobraževanjem in zaposlovanjem. Stalna naloga delodajalcev je tudi nenehno usposabljanje zaposlenih in iskanje novih kadrov, saj tako omogočijo razvoj in rast podjetja, v nasprotnem primeru pa zaostajanje. Težava je v panogah, kjer so v ospredju delovna mesta s primanjkljajem ustreznega kadra, torej deficitarni poklici. Delodajalci pa naj bi se vključevali tudi v proces motivacije (bodočih) iskalcev zaposlitve s predstavitvijo delovnih mest ter sodelovanjem s šolami. »Projekt je za Slovenijo pilotni in se prvič izvaja v našem okolju. Ker je v projektu poudarek na tehničnih znanjih in temu ustreznih delovnih mestih, vabimo v te vrste tudi ženske. Verjamemo, da z uspešnim sodelovanjem lahko pridobimo vsi: šola bodoče študente, delodajalci usposobljene zaposlene in bodoči kader, iskalci zaposlitve pa nova znanja, ki jih bodo privedla do zaposlitve,« je optimistična direktorica ptujske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje mag. Vlasta Stojak. Program Kavarne ptujskih študentov - maj Četrtek, 1. maja, ob 18. uri Turnir v taroku Petek, 2. maja, ob 15. uri Turnir v šnopsu Petek, 2. maja, ob 20. uri Chill out night Sobota, 3. maja, ob 18. uri Retrospektiva francoskega novega vala; Jacques Rivette: La Religieuse (The Nun) Sobota, 3. maja, ob 21. uri 80's and 90's party Četrtek, 8. maja, ob 18. uri Turnir v taroku Petek, 9. maja, ob 21. uri Koncert za Dan Evrope (Slovenski trg) Sobota, 10. maja, ob 18. uri Retrospektiva francoskega novega vala; Jacques Rivette: Celine et Julie vont en bateau (Celine and Julie go Boating) Sobota, 10. maja, ob 20. uri Koncert Deux Copains Sobota, 10. maja, ob 22. uri Funky jazz večer Četrtek, 15. maja, ob 19.30 uri Miran Stanovnik, Utrinki iz dirke Dakar (potopisno predavanje) Petek, 16. maja, ob 21.00 Koncert Trio Rio Petek, 16. maja, ob 23. uri Brazilski Samba večer Sobota, 17. maja, ob 18. uri Retrospektiva francoskega novega vala; Eric Rohmer: Ma Nuit Chez Maud (My Night at Maud's) Sobota, 17. maja, ob 21. uri African night Četrtek, 22. maja, ob 18. uri Turnir v taroku Petek, 23. maja, ob 21. uri Neurotic Minds (breakbeat) Sobota, 24. maja, ob 18. uri Retrospektiva francoskega novega vala; Eric Rohmer: Le Genou de Claire (Claire's Knee) Sobota, 24. maja, ob 21. uri Kubanski večer Četrtek, 29. maja, ob 18. uri Turnir v taroku Petek, 30. maja, ob 20. uri Dejmo stisnt teater: Diareja za predsednika (v Centru interesnih dejavnosti) Sobota, 31. maja, ob 18. uri Retrospektiva francoskega novega vala; Eric Rohmer: L'Amour l'apres-midi (Chloe in the Afternoon) Sobota, 31. maja, ob 21. uri Predizpitni žur '//W/f-fffi 21 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 SOCIALNO VARSTVO Evropejci zahtevamo višje plače! V začetku aprila so potekale v Ljubljani demonstracije evropskih sindikatov in delavcev za višje plače. Udeležili smo se jih tudi Ptujčani, in sicer v organizaciji SVIZ-a in ZSSS-ja. Besedilo in foto: Staša Cafuta Demonstranti so poslali močno sporočilo: »Evropski delavci potrebujejo višje plače. Preveč neenakosti se je ustvarilo v Evropi, kupna moč delavcev s povprečnimi in podpovprečnimi plačami v večini članic EU se znižuje, stopnja revščine pa se povečuje.« Množične demonstracije so sovpadale z neformalnim zasedanjem Sveta EU za ekonomske in finančne zadeve (Ecofin), ki je potekal isti dan na Brdu pri Kranju. V organizaciji 54 sindikalnih central iz devetindvajsetih držav se je zbralo 35 tisoč delavk in delavcev. Demonstracije evropskih delavcev EURO DEMO so bile tokrat prvič organizirane v kateri izmed novih držav članic EU, pokazale pa so, da so nizke plače in majhna kupna moč skupen problem celotne Evrope. Na zborovanju so zahtevali enako plačilo za moške in ženske, dostojne minimalne plače, ki bi preprečile revščino, pravične plače za javni sektor, za začasne in mobilne delavce, več možnosti za vseživljenjsko učenje in omejitev zaslužka vodilnih z najvišjimi plačami. Pred dogodkom je sindikalna delegacija obiskala slovenskega premiera Janeza Janšo in mu predala zahteve evropskega delavstva, ki združuje več kot 60 milijonov delavcev. Po sprevodu po Dunajski cesti so udeležence na Kongresnem trgu pozdravili sindikalni voditelji Evropske konfederacije sindikatov (Wanja Lundby-Wedin, John Monks, Jozef Ni-emiec, Walter Cerfeda). Pozdravne nagovore so imeli tudi voditeljice in voditelji iz vrste nacionalnih sindikalnih central, med njimi tudi Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Društvo za pomoč pri upokojevanju pomaga z uporabnimi nasveti Tokrat vam predstavljamo nekoliko drugačno društvo, ki pa prek svojega delovanja prav tako skrbi za starejši in njihove pravice. Društvo za pomoč pri upokojevanju ima sedež v Ljutomeru in je bilo registrirano petnajstega januarja letos. Po besedah predsednika društva Jožefa Jandla, univ. dipl. prav., so že dalj časa delovali v obliki sosedske pomoči ter nekaj primerov tudi že uspešno zaključili. Sporočilo za javnost Društva za pomoč pri upokojevanju Ob srečavanju z vaščani Lukavcev v občini Križevci pri Ljutomeru pa je beseda velikokrat nanesla na vprašanja pogojev za upokojevanje, kam naj se torej za uveljavitev pokojninske dobe obrnejo tisti, ki so delali na kmetiji ali pri starših in za ta čas nimajo priznane pokoj -ninske dobe. Poleg tega je veliko primerov, ko bi delodajalec želel zaposliti mlajšega nezaposlenega delavca, starejši pa ne vedo, da bi se določeno pokojninsko dobo dalo pridobiti celo brez plačila prispevkov, in sicer na kakšni drugi osnovi. Za pomoč pri reševanju takšnih in podobnih zagat se od sedaj naprej lahko obrnete tudi na društvo, ki ga predstavljamo. Osnovni cilji in naloge Društvo je prostovoljna in nepridobitna organizacija, ki si prizadeva za boljše poznavanje zakonskih pravic državljanov Republike Slovenije glede upokojevanja in s tem tudi za boljši socialno-ekonomski položaj ter kakovostnejše življenje. Namen društva je tako pred- vsem seznanjanje ljudi z njihovimi pravicami. »Šele ko .se oseba zave, da ima določeno možnost za uveljavitev pokojninske dobe, začne o tem bolj razmišljati, spraševati ter iskati pot za uveljavitev svojih pravic. To stori bodisi pri delodajalcu bodisi pri uradnih organih, znancih, prijateljih. In to je prvi, a hkrati najpomembnejši korak,« pojasnjuje Jandl. Včlanitev v društvo zato ni obvezna. Vanj se lahko vpiše vsak, ki na naslov društva poda pisno vlogo s svojimi podatki. Tako postane simpatizer društva, kar pomeni, da je njegovim dejavnostim naklonjen, ni pa član. »Simpatizerji nimajo obveznosti do društva, ga pa podpirajo na različne načine, na primer z moralno podporo, s finančnimi ali drugimi prispevki ali kako drugače.« S pisno zahtevo namreč zainteresirani dobi informacijo o tem, ali ima možnost pridobiti pokojninsko dobo brez plačila prispevkov. V primeru, da možnosti ima, ga v društvu na to opozorijo. Njihov cilj je tako ponuditi čim več znanja tistim, ki to želijo. Zato se bodo povezovali tudi z vsemi posamezniki in ustanovami, ki razpolagajo s takšnim znanjem ali so naklonjeni dejavnosti društva. Društvo se trenutno financira samo, vendar se bo v prihodnje trudilo za pridobitev statusa humanitarne organizacije ter tako dobilo možnost pridobitve finančnih sredstev. Kako pomagajo? Ko se posameznik s pismom obrne na njih, mu skušajo po najboljših močeh pomagati. Če se odloči za njihovo pomoč, mu možnosti za uveljavitev pokojninske dobe tudi predstavijo in se z njim pogovorijo. V nasprotnem primeru pa nimajo nobenih medsebojnih obveznosti in zaradi tega tudi ni obveznega ter takojšnjega članstva. »Prav tako ne želimo takoj na začetku postaviti neke članarine, saj nekomu lahko veliko pomagamo, drugemu pa ne. Enako imata pisna vloga in vprašanje prednost v tem, da se lahko posredujeta preko pošte in ljudem ni treba hoditi na sedež društva, če že iz vprašanja lahko ugotovimo, da za pridobitev pokojninske dobe nima možnosti,« razloži Jandl. Če ugotovijo, da ima oseba, ki je nanje naslovila pismo, realne možnosti za uveljavitev pokojninske dobe brez plačila prispevkov, jo na to opozorijo. Nato lahko, če se posameznik tako odloči, vodijo za- devo do konca postopka, pri čemer osebo pisno seznanijo s pogoji. V društvu so namreč zainteresirani tudi za sodelovanje s člani prek njihovih strokovnih sodelavcev za solidno ceno. Slednjo bodo določili po vnaprej pripravljenih merilih, ki so odvisna od števila pridobljenih mesecev pokojninske dobe brez plačila prispevkov. Če posameznik nima nobenih takšnih koristi, torej mu niso mogli pomagati, pa ta ne plača nič. Poleg tega se bodo še naprej trudili za izvajanje promocijskih aktivnosti o delovanju društva, z organiziranjem strokovnih in drugih srečanj ter okroglih miz in z izmenjavo izkušenj. Svoje naloge pa izvajajo tudi prek izdajanja različnih knjig, brošur, letakov, plakatov in drugih tiskovin. Ker se v svojem delovanju trudijo tudi za lajšanje socialnih težav ljudi, se povezujejo z občinami, centri za socialno delo, karitasom in drugimi dobrodelnimi organizacijami. Član društva lahko postane vsaka fizična oseba, tudi tujec, ki se s pristopno izjavo zaveže, da bo spoštoval pravila društva in plača članarino. V društvu vaša vprašanja v povezavi z upokojevanjem sprejemajo le preko navadne pošte, želijo pa tudi, da zainteresirani svojo težavo kar se da natančno predstavijo. Svoja vprašanja lahko naslovite na naslov društva: Društvo za pomoč pri upokojevanju, Aškerčeva 21, 9240 Ljutomer. 22 ■ s tfft/fff/t ZDRAVJE 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 Zdravje je rezultat Ob svetovnem dnevu zdravja - 7. aprilu Maja Erjavec Foto: www.pilates.si Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti v Mestni občini Ptuj Ko zjutraj odpreš oči in si zamisliš potek dneva, ki se bo odvijal vse do večera, se ponavadi zgodi, da je dan prinesel vse drugo, kot je bilo zjutraj predstavljeno. Ker smo ljudje bitja navade, večina stvari počnemo avtomatično, naučeno, pridobljeno z izkušnjami. Ne razmišljamo veliko o tem, kako, kje, s kom in zakaj se nam kaj dogaja, vsak dan, vse do tedaj ne, ko se nam nekaj zalomi. Ko se zgodi, kar nismo pričakovali, ko zbolimo, ko nas zapusti ljubljena oseba, ko ostanemo brez zaposlitve. Predvsem takrat, ko se v našem življenju zgodi velika sprememba. Takrat misli dobijo drugo dimenzijo, situacijo začnemo opazovati z drugih zornih kotov, kot smo bili navajeni. Nastopi trenutek odločitve, ki vedno ponuja možnost, ki jo sami izberemo. Zdravje je ravno s tega vidika rezultat. Kar pomeni, da se nam vse, kar počnemo vsak dan predvsem avtomatično - jemo, delamo, mislimo, govorimo, se gibljemo, čutimo - kaže v obliki našega zdravja ali bolezni. Rezultati se seštevajo, kar pomeni, da v katero koli smer delujemo, si končni rezultat - seštevek točk - pridelamo sami. Navade nas zadržujejo in hkrati razvajajo, vse dokler se lok slabih navad ne prenapne, ko telo in psiha zaradi slabega vzdrževanja več ne zmoreta. Kako se odzovemo našemu telesu, ki je pravzaprav prefinjen mehanizem in ima vgrajene vse varovalne sisteme po ohranitvi ravnotežja, ki teži k zdravju, je odvisno predvsem od znanja. Vse avtomatične vzorce dosedanjih izkušenj lahko spremenimo in se jih na novo naučimo. Z vztrajno vajo, ki seveda zahteva veliko volje, lahko postanemo drug človek. Učimo se novih vzorcev mišljenja, ki nam najprej pomagajo prepoznati naše napake, prepoznati, kaj je potrebno spremeniti in nakazati nove poti. Učimo se z vajo, vsak dan, vse od tega, kako se zjutraj, ko odpremo oči, namesto vseh skrbi prijazno razveselimo dneva, ki nam bo v veselje, in nadaljujemo z delom, ki ga po stari navadi nehamo kritizirati in preklinjati vse druge, ki naj bi bili krivi za vse, kar nas jezi. Odvadimo se opravljanja drugih, tarnanja nad vsem, kar nam ni prav. Sliši se kot zanimiva pravljica, ki je seveda izvedljiva samo tedaj, ko se nam zalomi dovolj hudo, da smo pripravljeni spreminjati močno ukoreninjene navade. Kar je težko. Mislim, da se ljudje razlikujemo ravno na takšnih razpotjih, kjer se začne trdo delo s samim s seboj. Vse prebrane knjige o zdravem življenju niso dovolj, niti svetovanja strokovnjakov, tudi vedenje o tem, kaj je prav in kaj nam koristi, ne zadostuje. Ali nam strah lahko pomaga? Strah pred poslabšanjem zdravja, strah pred tem, da nismo dovolj dobri, lepi, uspešni, koristni? Nas strah lahko motivira za spremembo? Nekatere lahko. Saj vsak pozna koga, ki je moral najprej zboleti, da se je začel spreminjati. Prav gotovo je želja vsakega, da bi zmogel brez prisotnosti strahu, bolezni ali še česa hujšega, ohraniti svoje zdravje. Ker živimo v času, ki omogoča, da ljudje živijo dlje, kot so živeli tisti pred nami, je dobro dovolj zgodaj ugotoviti, kaj nam pomaga ohraniti zdravje. Zadostujejo le majhni koraki, ki z leti postanejo nova navada. Vsekakor vsak zase ve, v čem najde vir energije, ki je zanj gonilna sila novih moči. Če se odločite, da boste zase iskali nove navade, nova razmišljanja, ki vam bodo prinesli spremembe, boste lahko ugotovili, da je vse z vsem povezano. Ko sem se po desetih letih gibalne zaspanosti in ležernosti, po vseh teh zasedenih, komot letih z zelo malo gibanja ali pa z le par koraki vsakodnevnega premika od avta do službe streznila od presnete navade, mi je hitro postalo jasno, da sprememba ne bo lahka. Na začetku sem se prisilila, da sem sploh ugotovila, kaj potrebujem, kaj mi je blizu, kaj ustreza mojemu značaju in v čem bom lahko vztrajala, da me ne mine že po enem tednu. Po letu dni vadbe z aerobiko, z nekaj lenobnimi vmesnimi stanji krize, sem ugotovila, da potrebujem manj energično in manj v plesno koreografijo usmerjeno rekreacijo, ker te ta v miselnem delu dodatno psihično utruja namesto sprosti. Tako sem zase sprejela vadbo pilates. Ta je zdaj moja, kar pomeni, da se je Zakaj postane ženska kritična, zahtevna, posesivna, moški pa odsoten, hladen in nedostopen? Zakaj ima moški občutek, da nikoli ne bo zadovoljil njenih potreb, in ženska, da ni slišana in zadovoljena v svojem hrepenenju po stiku in bližini? Moški in ženska, tako različna v dojemanju sveta in sebe ter hkrati tako enaka v najglobljem hrepenenju po bližini in nežnosti. Kje se torej zalomi, da partnerski odnos postane prostor nenehnega boja med najglobljimi hrepenenji in strahovi? Temeljna dinamika odnosa, ki nastane med partnerjema, je odraz njunih zadovoljenih ali ne-zadovoljenih potreb iz otroštva, ki si jih kot dva odrasla človeka ne naveličam in da postajam z njo vse to, kar sem si vedno želela: močna. To ni le moč mišic, ki so se zarisale na mojem telesu, ampak predvsem moč tam, kjer se začnemo zavedati, kdo smo, kaj smo in kam nameravamo prispeti. Tako delujejo spremembe. Ena sprememba povzroči drugo spremembo in ta spet novo ... Zato se splača začeti danes, da lahko že naslednji dan ugotoviš, da si s svojim vztrajnim trudom pridelal rezultat svoje moči. To je zdravje. Kaj bi odgovorili, če bi vam ponudili vprašanje, ali si želite vedeti, kako se boste počutili in izgledali čez 10 ali morda 20 let? Se vam zdi to vprašanje pomembno? Z odgovorom ste si ravno v tem trenutku povedali, ali se želite spreminjati ali pa ne. Ne glede na odgovor vam želim dober rezultat. dovolita ali ne dovolita začutiti in zadovoljiti. Moški običajno postane nekdo, ki se umika in beži v svoj svet - službo oz. delo, molk, garažo, med prijatelje, alkohol, afere ... Ženska običajno nenehno išče bližino, odziv, ki ji ga čustveno odmaknjen moški ne more dati. V odnosu, kjer ni stika med partnerjema, ima ženska občutek, da ne more pripadati, pa ne ve zakaj, počuti se krivo in se sprašuje, kaj dela narobe. Zato ženska v vsem svojem hrepenenju po čustvenem stiku »pritiska« na moškega, kar v njem odzvanja, kot da mu bo vzela ves življenj -ski prostor in mu dobesedno »izpila kri«. Dal ji je že vse kar ima, kar se kaže predvsem na materialnem nivoju, ponujenih rešitvah, uslugah ... Pa vendar ženska hoče več. To moškega plaši, saj začuti svojo nesposobnost pri zadovoljevanju njenih potreb, zato beži v svoj svet, Preboj do uspešnega partnerskega odnosa »Kaj naj ji še dam?« »Zakaj mi on ne zaupa svojih čutenj?« Sabina in Tomaž Stanovnik - specialista zakonske in družinske terapije ■ /'fW/f?ffi 23 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 ZDRAVJE / DRUŠTVA Letni zbor članov Planinskega društva Ptuj Pravijo, da čas hitro beži in to dokazuje naše ponovno srečanje na letnem zboru članov PD Ptuj. Zbor članov je vsakoletni praznik planinstva v Ptuju in širši okolici, na katerem potegnemo črto pod opravljeno delo in skupaj snujemo naš razvoj v prihodnje. Odbor za informiranje pri Planinskem društvu Ptuj da bi ohranil še tisto malo, kar ima - sebe. Prav to pa je tisto, kar ženska želi. Želi njega, da bi ji zaupal vsakdanja čutenja in doživljanja, ki jih moški skrbno varuje, saj svoja čutenja doživlja kot šibkosti, zaradi katerih ga je strah, da bi ga ženska zavrnila. Vendar šele ko bo z njo začel deliti svoj čustveni svet, se bo ona ob njem sprostila in počutila varno. Kaj storiti? Temeljna vprašanja, ki bi si jih morala zastaviti partnerja in drug drugemu zaupati odgovore, da bi se srečala v svoji intimi, so: Moški: »Česa se bojim, da si ne upam približati ženski, in kaj je tisto, kar me najgloblje plaši? Koliko strahu, jeze, ponižanja doživljam v sebi, ko ženska zasede ves moj prostor, ko mi »teži«, pri čemer imam občutek, da me bo zadušila?« Ženska: »Koliko me je strah, ko se moški umika, beži in ne pove, kako mu je, kaj čuti in doživlja ob meni? Koliko se počutim zavrženo in ponižano, ob njegovi tišini?« Uspešen partnerski odnos je prostor nenehne rasti, kjer se mož in žena medsebojno sprejmeta in si dovolita biti to, kar v sebi najgloblje doživljata. Je torej prostor zaupanja, spoštovanja, osebnega dostojanstva in dovoljenja postati ranljiv in slišan v svoji najgloblji biti. Ste se znašli v zakonski krizi? Se ločujete in ne najdete poti iz stiske? Se srečujete s problemi odvisnosti, depresije, izgube in žalovanja. Imate probleme z anoreksijo ali bulemijo? Je vaš najstnik postal neobvladljiv? Ste doživeli čustveno, fizično ali spolno nasilje? Se srečujete s finančnimi problemi ali iščete zgolj odgovor na izzive in probleme v starševstvu? Pokličite Zakonski in družinski center Midva na Ptuju - za pomoč posameznikom, družinam in zakoncem v krizi (tel: 041/867-856) in skupaj bomo poiskali rešitev. Triglav S temi besedami je 7. marca pričel sedaj že bivši predsednik PD Ptuj mag. Uroš Vidovič poročilo o delovanju društva v letu 2007. Ptujski planinci smo v gostišču Gastro se zbrali na volilnem letnem zboru članov PD Ptuj. Zbor se je pričel s pesmijo Oj Triglav moj dom, ki jo je zapel Moški sek-stet Kulturnega društva Podlehnik. Ob članih so se zbora udeležili tudi podžupan MO Ptuj Mirko Kekec ter predstavniki planinskih društev iz Ljutomera, Majšperka, Ormoža, Miklavža in Hajdine. Delovanje društva v preteklem letu so v svojih poročilih predstavili predsednik in načelniki odsekov ter planinskih skupin pri PD Ptuj. Uspešnost delovanja društva se kaže v povečanem številu članov, saj se je zabeležila 10 % rast članstva, kar pomeni, da je skupaj že preko 700 članov. Največji del aktivnosti je predstavljalo pohodništvo. Planinarilo se je v domačih slovenskih hribih ter v Avstriji, Švici, na Madžarskem in na Hrvaškem. Organiziranih je bilo preko 100 izletov in pohodov, od tega velik del z mladino. Mladinski odsek pod vodstvom Primoža Tropa je svojo dejavnost izvajal v osnovnih in srednjih šolah ter med študenti. V lanskem letu pa so bili prvič organizirani tudi izleti za vrtec, kjer je število udeležencev z izleta v izlet raslo. Poleg izletov in pohodov so izvedli še tabor in različna srečanja mladih planincev ter planinsko šolo. Vodniški odsek, ki ga je vodil Janez Vertič, je v želji po pripravi čim bolj sprejemljivega programa dejavnosti za letošnje leto na lanskoletnem zboru članov izvedel anketo, ki je tudi v določeni meri vplivala na sestavo letošnjega programa. Dobili pa smo tudi dva vodnika B-kategorije. Uspešno leto je tudi za orientacisti pod vodstvom Jožeta Dajnka. Na orientacijskih tekmah v podravski ligi so bili doseženi uspešni rezultati, na podlagi katerih sta se dve ekipi udeležili Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja (SPOT) ter dosegli 2. in 4. mesto. Markacijski odsek pod vodstvom Daniela Henghelmana je vzdrževal poti od Haloz do Triglava. Registrirala se je tudi nova planinska pot od Vurberka preko Krčevine in Ptuja do Vidma, ki bo markirana v letošnjem letu. Alpinisti so opravili nekaj vzponov v kopnih razmerah, dejavni pa so bili tudi v zimskem času. Športna plezalka Mina Markovič, ki deluje v okviru AŠPO PD Ptuj, je tudi v tem letu nizala dobre rezultate, tako za državni pokal kot na mednarodnih tekmah svetovnega pokala v športnem plezanju. Odsek za varstvo narave pod vodstvom Franca Korparja vsako leto sodeluje v osrednji čistilni akciji urejanja bivalnega okolja, nabrežij potokov in rek, ki poteka pod pokroviteljstvom MO Ptuj. V času cvetenja pa kontrolirajo naša bližnja rastišča zaščitenih rastlin, kot so močvirska logarica, navadni kosmatinec pri Vurberku in velikonočnica na Boču. V okviru PD Ptuj delujeta tudi 2 planinski skupini, in sicer: Planinska skupina Montovar metalna nova, ki jo vodi Bojan Kolednik, in Planinska skupina Gorišnica, ki jo vodi Slavko Golob. Poseben trenutek za društvo je tudi podelitev priznanj članom društva, ki so se še posebej izkazali s svojim delom z mladimi, na akcijah in tekmovanjih. Podeljena so bila priznanja PZS in MK PZS. Pisno pohvalo PZS so dobili: Ksenija Bračič, Bojan Kolednik, Darja Šori, Mateja Pišek in Olga Serdinšek; bronasti častni znak PZS: Stanka Ivančič, Daniel Henghelman, Mina Markovič in Tadeja Radek; srebrni častni znak PZS: Jožica Vogrinec; zaslužni znak MK PZS so dobili: Dejan Vidovič in Anica Kovačič; srebrni častni znak MK PZS: Jože Dajnko; zlati častni znak MK PZS: Janez Vertič in Primož Trop. Na izboru za športnika leta je Janez Vertič prejel priznanje za zaslužne delavce v športu. Kot vrhunec zbora pa bi lahko izbrali trenutek razglasitve častnih članov društva. To so Mika Pla-vec, Otilija Zorčič, Simon Petrovič in Niko Vukotič. Ob zahvali je Simon Petrovič med drugim povedal: »Spomnim se profesorja Ivana Šumija, ki me je pred 55 leti navdušil nad planinami, njega pa je za planine navdušila njegova babica.« Rekel je: »Najbogatejša dediščina na svetu je navdušiti mlade nad naravo.« Julius Kugy je zapisal svojemu prijatelju: »Dvigni svoje oči proti goram, od koder prihaja pomoč!« Ker je bilo to leto tudi volilno, so na zboru izvolili novo vodstvo. Za predsednika društva je bil izvoljen Janez Vertič, za podpredsednika pa mag. Uroš Vidovič. Upravni odbor bodo sestavljali še: Vlado Fridl (vodniški odsek), Doroteja Plajnšek (mladinski odsek); Jože Dajnko (orientacijski odsek), Peter Ljubec (markacisti), Sandi Kelnerič (alpinistični odsek in športno plezanje), Viktorija Dabič (varstvo narave), Hermina Golc (informiranje), Ante Mlinarevič (gospodar). Tone Purg bo s člani in namestniki vodil nadzorni odbor, Ksenija Bračič pa častno razsodišče. Mira Žuraj je mesto tajnice predala Silvi Ilec. 24 ■ s tfft/fff/t DRUŠTVA / ŠPORT 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 Planinstvo kot zdrav način življenja Letni zbor članov Planinskega društva Ptuj, ki praznuje 55 let Ptujsko Planinsko društvo je v letih, ko človeka še ne mine mladostna zagnanost, a se vendarle umirja in bolj preudarno usmerja korake. Je eno redkih društev, kjer se povečuje število članov. Nekatera društva se pritožujejo, da jim manjka podmladka, pri nas pa se povečuje prav število najmlajših. Letos praznujemo že 55 let! Viktorija Dabič Zelo aktivni so namreč postali najmlajši člani v ptujskih vrtcih. Tudi osnovnošolske skupine so dejavne predvsem po zaslugi zagnanih mentorjev in vodnikov, ki z veseljem odkrivajo lepoto narave najmlajšim pohodnikom. Kako vredno je to delo, se človek zave šele v zrelih letih. Kogar so enkrat samkrat zastrupili z odnosom do narave, z željo po pristnih medčloveških odnosih in z lepoto, tega se ne da odgnati za vedno. Po nekaj letih premora ali potem ko si ustvari družino, se zagotovo vrne med pohodnike. Velika škoda je, da v našem društvu nimamo organizirane srednješolske skupine, medtem ko so se študentje dobro organizirali. Letošnje leto je bilo volilno. Novi predsednik je postal Janez Vrtič, za pomočnika je bil izvoljen dosedanji predsednik Uroš Vidovič, Tone Purg je postal predsednik nadzornega odbora. Delovne naloge društva so bile sprejete že v decembru, ko je bil potrjen tudi program aktivnosti. Verjamemo, da bo delo zagnanih planinskih vodnikov in njihovih pomočnikov prav tako uspešno kot prejšnja leta. V lanskem letu je izšel tudi novi planinski vodnik Po gorah .severovzhodne Slovenije, pri katerem so sodelovali trije člani našega društva. Dobro opravljeno delo, na katerega smo lahko ponosni. Vodnik je dobrodošel pripomoček pri načrtovanju lastnih aktivnosti in pri spoznavanju sveta okoli nas. Ob jubileju smo se v društvu spomnili tudi članov, ki so kljub visoki starosti še vedno aktivni po-hodniki in zanimivi ljudje. S svojim »planinskim« načinom življenja so lahko zgled številnim generacijam planincev, ki so hodili z njimi v hribe. Legende ptujskih planincev Naš najstarejši pohodnik je letos vstopil v 100. leto svojega življenja. Kdo ga v Ptuju ne pozna? Ob točno določeni uri se je še pred nedavnim sprehodil do Sladkega butika in nazaj domov. Sleherni dan, ne glede na vreme in mraz! »Saj nisi iz sladkorja!« je včasih spomnil kakšnega planinca, ki je omahoval med željo po pohodu in slabim vremenom. Številnim udeležencem izletov je s svojim vedrim in vedno nasmejanim obrazom pripomogel, da so laže prenašali začetne pohodniške težave, da so prej pririnili v breg in da so se na cilju še nasmejali. Naš Niko Vukotič, je zagotovo legenda ptujskih planincev, čeprav je začel zahajati v hribe razmeroma pozno, šele ko je spoznal svojega zvestega planinskega prijatelja Leona Planica. Naš nekdanji predsednik društva je imel prav take lastnosti planinca, ki se jih je navzel tudi Niko in jih nesebično predajal mlajšim generacijam. V času, ko še nismo imeli izšolanih strokovnih kadrov, je bila njegova pomoč pri vodenju izletov neprecenljiva. Poznali so ga po vsej Sloveniji in se ga še danes spominjajo na številnih pohodih. Tilika Zorčič se je kljub svoji starosti udeleževala številnih izletov našega društva, dokler »so jo nesle noge«. Rada je prihajala v društvo, bila članica več organov društva in s svojo vestnostjo in natančnostjo je bila vzor mlajšim generacijam. Veliko jih je, ki jih je navdušila za planinstvo, zato so ji hvaležni, da so se učili pri njenih izkušnjah in modrosti. Doslednost do sebe in ostalih udeležencev je med člani društva še kako dobrodošla vrlina. Mika Plavec ne izdaja svojih let. Še vedno hodi zravnano in dokaj hitro, a se zna ustaviti, ko zagleda kaj zanimivega ali sreča prijatelje. Na Ptuju je bila prva, ki je prehodila slovensko planinsko transverzalo - vezno pot od Maribora do Kopra in prejela značko z zaporedno številko 132. Bila je med ustanovitelji planinskega društva Ormož. Ptujčani jo poznamo kot neumorno planinsko poznavalko skritih kotičkov naše lepe dežele in preudarno planinsko svetovalko. Koliko otrokom je postala skoraj prava »planinska mama«, ko jim je pomagala premagovati začetne teža- ve. Z zgledno planinsko mentorico Marjano Podgoršek sta skupaj z otroki pripravili in izpeljali nešteto uspešnih tudi večdnevnih planinskih izletov. Takrat se ni spraševalo o dnevnicah, največja nagrada so bili nasmejani in zadovoljni otroci in zaupanje staršev, ki so poslali otroke na izlet. Vedeli so, da so otroci v izkušenih rokah preudarnih in odgovornih planink. Naš najstarejši »izšolani« planinski mentor je Simon Petrovič, ki ga poznajo vse generacije planincev. Ni šole v nekdanji ptujski občini, kamor se ne bi pripeljal s kolesom in poleg potujoče knjižnice ponudil mladim planincem vrsto predavanj z diapozitivi s svojih potovanj. Uredil je zbirko diapozitivov s slovenskih planinskih transverzal, v svojem arhivu pa ima okoli šestdeset urejenih planinskih dnevnikov, kjer so skrbno zabeležena planinska in druga potepanja. Velika dragocenost dnevnikov je tudi v številnih podpisih znanih osebnosti, s katerimi se je srečeval na poti do slehernega planinca, s katerim je potoval na izlet. Izjemna dragocenost! Simon Petrovič je prejemnik najvišjih planinskih odlikovanj od bronaste, srebrne in zlate značke Planinske zveze Slovenije do svečane listine, ki jo je prejel lansko leto. V Dornavi, kjer je služboval, je vzgojil planinsko skupino, ki je še danes ponosna na njegovo delo. S svojim izjemnim poznavanjem krajev je bil neformalni svetovalec vsem, ki so se odpravljali v gore. S svojo izjemno močjo in ljubeznijo do domače zemlje in ljudi je postal zgled številnim generacijam planincev, zato smo nanj lahko ponosni. Še danes zahaja v hribe »za svojo dušo«, kot reče z veseljem, če mu le zdravje dovoli, da se odpravi od doma. V društvu smo ponosni na delo naših častnih članov. Vsem želimo še veliko ustvarjalne moči in zdravja, da bodo lahko uživali lepote narave, ki jo spoštujejo in se ji z vso odprtostjo tudi predajajo. S podelitvijo naziva častnih članov je društvo dokazalo, da spoštuje in ceni delo generacij, ki so ustvarjale pogoje za delo z najmlajšimi. Naši člani so propagirali planinstvo kot zdrav način življenja. Še vedno gojijo spoštljiv odnos do narave in do sočloveka, ki prav v planinah večkrat potrebuje spodbudo in pomoč. « zavod za Sport FIUI Športne prireditve - MAJ ŠPORTNA DVORANA CENTER Sobota, 10. 5. 10.30 11.30 19.00 Rokomet, deklice a, ŽRK M. Tenzor : Novo mesto Rokomet, deklice b, ŽRK M. Tenzor : Novo mesto Rokomet, člani, MRK Drava : Grče Kočevje Petek, 16. 5. 17.00-21.00 Dan vrtca Ptuj Sobota, 17. 5. 19.00 Rokomet, članice, ŽRK M. Tenzor : Olimpija Sobota, 24. 5. 9.00-21.00 Kik boks, državno prvenstvo, KBV Ptuj ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Sobota, 10. S 14-19.00 Badminton, regijsko tekmovanje, BK Ptuj MESTNI STADION PTUJ Nedelja, 4. 5. 16.30 Nogomet, 1. liga, Telekom Drava : Celje Nedelja, 18. 5. 16.30 Nogomet, 1. liga, Telekom Drava : Koper Nedelja, 1. 6. 16.30 Nogomet, 1. liga, Telekom Drava : Domžale ■ :/'fW/f?ffi 25 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 DRUŠTVA Če najdenim živalim ne morete pomagati, jih vsaj pustite na miru v Šesto leto delovanja Društva proti mučenju živali na Ptujskem Mateja Tomašič Kristina Pšajd, predsednica ptujskega društva proti mučenju živali je imela v preteklem letu doma 10 najdenih ali trpinčenih psov ter kar 45 mačk. Društvo proti mučenju živali Ptuj so ustanovili pred šestimi leti in deluje na območju vseh šestnajstih občin upravne enote Ptuj. Vanj je včlanjenih blizu 130 ljubiteljev živali, od tega je okrog deset aktivnih članov. Skupaj rešujejo trpinčene, zapuščene ali izgubljene živali. Enega psa so našli v smetnjaku, spet drugi je bil privezan na metrski verigi brez vode pri 40 °C, reševali so celo krave, ki so jih morali dobesedno odkopati iz gnoja ... Podobnih nesrečnih zgodb je bilo samo lani preko sto. Člani društva so poskrbeli za preko 70 zavrženih, Člani Kinološkega društva iz Ptuja, ki že 27 let krepi ljubiteljstvo do psov prebivalcev spodnje podra-vske pokrajine, so se sestali na letni skupščini Na redni letni skupščini so ocenili svoje delo v preteklem letu. Enotna ocena je, da je bilo delo uspešno, člani društva so bili še posebej aktivni na področju šolanja psov (od začetne pa vse do tekmovalnih stopenj) ter na tekmovanjih, kjer so dosegli številne odmevne uspehe. Odlikovali so se tako na regionalnih kakor tudi na državnih prvenstvih in to praktično v vseh disciplinah (program A, B, B-BH, C, IPO I, IPO II, IPO III in v programu Agility). Za uspehe so najzaslužnejši člani sami, saj se z zagnanostjo in volonterskim delom vsakodnevno posvečajo psom, skrbijo za njihovo šolanje in treninge. V svojem okolju dvigujejo splošno izgubljenih in tudi poškodovanih psov ter 97 mačk. Nekaterim izgubljenim živalim so našli starega lastnika, nekaterim najdejo nove, druge pa odpeljejo v zavetišče v Dramlje. »Ptujska občina ima z zavetiščem za vse leto sklenjeno koncesijsko pogodbo in tudi poravnajo stroške zdravljenja in bivanja živali v zavetišču, ki so tja pripeljana z območja MO Ptuj,« je povedala predsednica in gonilna sila društva Kristina Pšajd. Lani so s ptujskega območja v zavetišče v Dramlje odpeljali 63 živali. »Več kot polovici od teh smo našli nov dom, deset smo jih vrnili, nekaj jih je poginilo zaradi kuge ali drugih bolezni, ostale pa smo morali evta-nazirati, saj jim ni bilo pomoči,« je na občnem zboru društva povedala vodja zavetišča v Dramljah Tatjana Lenko. Vse živali, ki jih najdejo, tudi zdravstveno pregledajo ter jih zdravijo, če je to potrebno. Preventivno jih tudi cepijo. Pri tem je društvu v veliko pomoč veterinar Emil Sen-čar. K. Pšajd lastnikom psov in muc priporoča, da v primeru, ko ne želijo mladičev, naj žival kastrirajo oziroma sterilizirajo in se tako izognejo nezaželenim leglom. raven humanitarnega in plemenitega odnosa do živali in okolja. Na skupščini je bilo ugotovljeno, da je trend ljubiteljstva do psov v porastu. Na tečaje se iz leta v leto prijavlja več lastnikov, z rekordnim vpisom. Lani so presegli vsa pričakovanja. K temu je gotovo pripomogel tudi sloves klubske šole in uspešno delo usposobljenih inštruktorjev, ki neutrudno prenašajo bogate izkušnje in znanje tako na pse kakor tudi na njihove lastnike. Prav slednjim je za nadaljnjo vzgojo ljubljencev dodatno znanje nujno potrebno. Za šolanje psov imajo v društvu posebno komisijo, ki jo vodi Bojan Ogrizek. Predsednik komisije skrbi tudi za tečaje v kategoriji poslušnosti. Njegova poglavitna skrb je selekcioniranje udeležencev za tekmovanja po vsej Sloveniji. Ekipa Kinološkega društva Ptuj je v lanskem letu v kategoriji poslušnosti Skromna denarna podpora lokalnih skupnosti Kljub temu da društvo deluje na območju vseh šestnajstih občin, so denarni prispevki lokalnih skupnosti bolj skromni. Denarno so njihovo delovanje do zdaj podprle le občine Ptuj, Hajdina, Videm, Pod-lehnik in Destrnik. Lani so uspešno izvedli humanitarno akcijo zbiranja hrane za živali po Mercatorjevih trgovinah, saj so zbrali preko 500 kg hrane. Predvidevajo, da jo bodo letos ponovili, že od decembra lani pa lahko hrano za najdene in poškodovane živali, za katere skrbijo člani društva, darujete tudi v trgovinah Jager. Nekaj denarnih sredstev jim je uspelo zbrati tudi s predstavitvijo društvene dejavnosti na osnovnih šolah. Za pomoč delovanju društva so na OŠ Podlehnik zbrali kar 89 evrov. Kljub pridobljenim sredstvom pa bi potrebovali vsaj še dvakrat toliko, da bi uresničili vse zastavljene načrte; torej da bi sterilizirali najdene mačke in psice, cepili vse najdene živali ter zdravili poškodovane. Lokalnim skupnostim zakon o zaščiti živali nalaga obveznosti, da poskrbijo za zavržene živali, a pri večini občin je ostalo le pri dobrem namenu. Za veterinarske storitve ne oziraje se na to, iz katere občine je bila žival pripeljana, so stroške pokrili z osvojila pokalno državno lovoriko, v sledenju pa še vedno imenitno drugo mesto. V okviru komisije deluje tudi sekcija v kategoriji Agility, ki jo usmerja Elvis Denič. Tudi v tej kategoriji so tekmovalci iz Ptuja dosegli odmevne rezultate. Ob šolanju kosmatincev so aktivni tudi na drugih področjih. S prostovoljnim delom skrbijo za okolje. V lanskem letu so obnovili ter preuredili društvene prostore in učno tekmovalni poligon, na katerega so še posebej ponosni. Naložili so si visoke cilje tudi za prihodnost. Že tako visoko raven šolanja psov želijo dvigniti še višje z doseganjem še odmevnejših rezultatov. Kinološko društvo Ptuj ne razpo- društvenim denarjem. V prihodnje pa bodo občinam, ki nimajo urejenih denarnih prispevkov v tovrstne namene, o najdeni živali in njenem morebitnem zdravljenju, poslali zapisnik z računom veterinarskih storitev. Visoke globe za nevestne lastnike Člani društva budno spremljajo morebitne primere trpinčenja živali. Če naletijo na tak primer, nevestnemu lastniku pošljejo opozorilno pismo s poglavji v skladu z zakonom o zaščiti živali. Lani so poslali 21 tovrstnih opozoril in v večini primerov so se lastniki nanje pozitivno odzvali, v treh pa je morala ukrepati veterinarska inšpekcija. Nevestne lastnike na kraju najdene trpinčene živali pa lahko inšpektorji ob hujših kršitvah kaznujejo z globo v višini do 2500 evrov. Na veterinarski inšpekciji še opozarjajo, da je steklina ponovno vse bolj pereča težava na območju Slovenije, saj je bilo odkritih 13 primerov, od tega štirje na širšem ptujskem območju. Cepljenje proti steklini je pri nas obvezno, v primeru neupoštevanja zakonodaje pa bodo nevestni lastniki morali odšteti 200 do 500 evrov kazni, medtem ko bi za cepljenje plačali le 34 evrov. laga s prevelikimi finančnimi sredstvi. Večino jih zberejo iz članarin ter prostovoljnih prispevkov članov, nekaj dodajo še različni sponzorji, katerim bi se ob tej priložnosti radi še posebej zahvalili. Dvesto članov, s katerimi se društvo ponaša na začetku koledarskega leta, je lepa številka. Še posebej jih veseli, da je večina aktivnih, kar dokazuje tudi rekordna udeležba na skupščini, na kateri so člani izrekli posebno zahvalo neutrudnemu predsedniku društva Marjanu Zupaniču iz Njiverc, ki bo društvo vodil tudi v prihodnje. Članom se je zahvalil tudi predsednik. Najaktivnejšim je podelil priznanja za dolgoletno pripadnost društvu. 29. marca so se člani Kinološkega društva Ptuj udeležili državnega tekmovanja šolanih psov CACT 2008 v Mariboru. Ptujčani so nastopili v dveh kategorijah in v disciplini B - poslušnost je Gertrud Salzbrunn (psička Cindy) osvojila prvo mesto, Primož Lepej (psička Dina) pa drugo. V kategoriji B-BH je Bojan Debeljak (pes Bin) osvojil 3. mesto, Marjan Selinšek (pes Šap) četrto, Irena Oblak (pes Zen) peto, Milica Mohr (pes Ari) deseto in Bojan Potočnik (pes Pluton) enajsto mesto. Za srečen hov-hov Milica Mohr 26 ' stfff/fW/t ŠPORT 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 Rokomet - zaključni turnir ženskega pokala Izkušnje prevesile tehtnico, Ptujčanke tretje Težje, kot so bile vajene v preteklih letih, pa morda celo lažje, kot je bilo pričakovati glede na formo in stanje v ekipi, so rokometašice Krima Mercatorja prišle do pokala Slovenije. V finalu zaključnega turnirja v Celju so odpor gostiteljic zlomile na začetku drugega polčasa ter se veselile 15. pokalne lovorike v 17 letih. Dvakrat (1992, 1998) jim je naslov odvzela Olimpija, ki je v polfinalu precej namučila mestne tekmice, na koncu pa se po porazu s Ptujem (22:32) morala zadovoljiti s četrtim mestom. Ivo Kornik Foto: Črtomir Goznik Najboljša strelka Ptujčank Vesna Puš Sobotna polfinalna izida sta obetala izenačeno finalno srečanje. Celjanke so za tri gole ugnale Mercator Tenzor Ptuj s 30:27 (15:11), neprepričljivi Krim z isto razliko Olimpijo 35:32 (17:17). Ponovitev lanske »farse«, ko je Krim v Gorišnici premagal gostiteljice s Ptuja kar s 50:28, ni bila verjetna. Polfinale: Celjske Mesnine - Mercator Tenzor Ptuj 30:27 (15:11) MERCATOR TENZOR PTUJ: Marinček, Puš 10 (5), Majcen 4, Prapotnik 3, Ciora 5, Kikanovic 3, Mihič 1, Strmšek 1, Levstik, Korotaj 1, Ozmec, Cvetko, Šeru-ga, Havlas. Trener: Nikola Bistovic. Celjanke so vso tekmo igrale trdo v obrambi, ob tem pa s hitrimi protinapadi držale razliko treh zadetkov. Ptujčanke so se pred- stavile v slabši luči kot na zadnjih srečanjih in gostjam že od izenačenja 3:3 prepustile iniciativo. Mesnine so tudi v nadaljevanju igrale s pravim pristopom in niso dovolile Mercatorju Tenzorju, da bi se jim približal. Tekma za 3. mesto: Mercator Tenzor Ptuj - Olimpija PLK 32:22 (17:10) MERCATOR TENZOR PTUJ: Puš 7 (1), Majcen 2, Praprotnik 5, Ciora 8 (1), Kikanovic 5 (1), Marinček, Mihič 2, Strmšek 2, Levstik, Korotaj 1, Ozmec, Ha-vlas, Šeruga. Zaostanek štirih golov v uvodu srečanja je bil za »zmajčice« velik in so ga želele nadoknaditi čim prej. S trenerjevimi navodili po minuti odmora so takoj, ko se je ponudila priložnost, poskušale streljati ali pa podati krožni napadalki. Takšna igra se jim je obrestovala in v 20 minutah so znižale na 7:9, v končnici pa so ptujske trgovke dokazale, da so one prave mojstrice za hitre preobrate in si priigrale visoko prednost sedmih golov (17:10). Ljubljančanke so se v začetku drugega polčasa nepričakovano vrnile v igro in se znova približale na dva gola zaostanka (17:19). Rdeče-bele so takoj odgovorile tako, da so bile čudežne obrambe Miše Marinček in odločna igra Ciore, Puševe, Kikanoviceve in Praprotnikove dovolj, da je bilo nekaj pozneje znova sedem golov prednosti za Ptujčanke. V končnici so varovanke Nikole Bistrovica storile manj napak, bile konkretnejše in razliko z vsako minuto višale do končnih desetih golov. Najboljša strelka turnirja je bila Vesna Puš (Ptuj) s 17 goli. Za najboljšo igralko so štirje trenerji izbrali Marino Vergeljuk (Krim), za najboljšo vratarko pa Barbaro Gorski (Celje). Vabilo ČS Jezero na proslavo ob prazniku dela Četrtna skupnost Jezero vabi vse krajane na proslavo ob prazniku dela. Program je bil pripravljen v sodelovanju z Društvom upokojencev Budina-Brstje, Moškim pevskim zborom Jezero, Društvom gospodinj Jezero in Društvom ljudskih pevk Jezero. Proslava bo v petek, 2. maja, s pričetkom ob 15. uri pred domom krajanov Budina-Brstje. Po kulturnem programu sledi pogostitev in zabavni program. Vljudno vabljeni. Svet Četrtne skupnosti Jezero Mladi Ptujčani priplezali do odličnih rezultatov Mateja Lapuh Levo Rok Stubicar, tretje mesto, desno Miha Kostanjevec prvo mesto. V Slovenj Gradcu se je v nedeljo 6. aprila odvila peta in hkrati zadnja tekma letošnje Vzhodne lige, prvenstva v športnem plezanju za mlajše kategorije, ki ga plezalni klubi iz vzhodne Slovenije letos organizirajo že drugič. Tekem Vzhodne lige so se skupaj z otroki iz cele Slovenije ter celo nekaj tekmovalci iz Hrvaške in Avstrije udeleževali tudi mladi člani ptujskega Plezalnega kluba 6b. Na slovenjgraški tekmi sta uspeh mladih Ptujčanov okronala Miha Kostanjevec in Rok Stubičar, ki sta si v kategoriji cicibanov med 42 tekmovalci priplezala prvo in tretje mesto. Mihov in Rokov uspeh si zasluži posebno pohvalo zato, ker dečka športno plezanje trenirata šele pet mesecev. Barve Plezalnega kluba 6b Ptuj je zastopala tudi Eva Zmazek, ki je v kategoriji mlajših deklic osvojila šesto mesto, ter Nina Muršič, ki je bila osma. V skupnem seštevku rezultatov Vzhodne lige je Plezalni klub 6b Ptuj zasedel Miha Kostanjevec pleza proti zmagi. 11. mesto, najboljši rezultat med posamezniki je dosegel Miha Kostanjevec, ki je bil v skupnem seštevku peti. 27 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 ŠPORT Pomlad v atletski šoli Besedilo in foto: Uroš Esih Daljši in toplejši dnevi so na plano zvabili Atletsko šolo Mirka Vindiša, ki je začela pomladanski ciklus vadbe na prostem, natančneje na Mestnem stadionu Ptuj. O pozitivnih učinkih vadbe za otroke smo se pogovarjali z atletskim trenerjem Alešem Bezjakom, ki šolo vodi: »Z vedno večjim osveščanjem ljudi o zdravem in smiselnem razvoju otroka se je tudi v atletiki, kot temeljnem športu za vse druge, nekako oblikovala potreba po načrtnem, smiselnem ter strokovno vodenem in otroku prilagojenem športnem programu. Atletska šola je dejansko športni program, ki je namenjen otrokom od 4. leta starosti naprej. Usmerjen je v zdrav otrokov razvoj, poudarek ni na intenzivnosti, ampak je usmerjen v širino razvoja. Prav zato otrokom in mladostnikom ponujamo široko športno paleto, od osnovne motorike v vsej svoji polnosti (ravnotežje, gibanje, agilnost, koordinacija v prostoru, zaznavnost, hitrost, natančnost metov in moč), preko elementarnih iger, do spoznavanja osnovnih atletskih disciplin. Če otrok pri desetih letih ni sposoben v svoji naravni hitrosti preteči razdalje 600 metrov, pod pogojem da je tak otrok načeloma zdrav, lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da nekaj v otrokovem razvoju ni vredu. Ljudje smo gibajoča in igrajoča se bitja, ki to ob vedno večjem dotoku informacij ter zabavne industrije vedno bolj pozabljamo. Da ne bo pomote, starši to pozabljajo, otroci tega seveda ne vedo.« Vadba poteka skozi vse šolsko leto. Atletsko šolo vodi usposobljen trenerski kader. Poleg Bezjaka nad otroci bdijo še Barbara Gačnik, Mojca Gramc in Simona Oblonšek. Namenjena je predšolskim otrokom (2 skupini), šolskim otrokom (3 skupine) ter mladostnikom (3 skupine). Vpis vadbe poteka skozi celo šolsko leto, je pa načeloma intenzivnejši v aprilu, maju ter septembru. Trenutno vadi v šoli okoli sedemdeset otrok. Z nekaterimi med njimi smo imeli krajše pogovore. t Manca Gavez, 7 let Kdo te je navdušil za atletiko? Za atletiko me je navdušila sošolka Ema, ki je že obiskovala atletiko. Mamici sem povedala, da si želim tudi jaz trenirati atletiko in tako me je vpisala. Kaj ti je pri atletiki všeč? Na atletiko rada hodim, ker imam tukaj prijatelje. Imamo tudi zelo dobro učiteljico Barbaro. Miha Kovač, 10 let Kdo te je navdušil za atletiko? Atletiko sem gledal po TV- ju in ker sam zelo rad tečem, sem se vpisal v atletsko šolo, da bi izboljšal svoje rezultate ter da bi dobil nove prijatelje. Kaj ti je pri atletiki všeč? Zelo rad treniram, ker dosegam dobre rezultate. Imam veliko prijateljev in dobro trenerko. Ana Maja Bernhard, 11 let Kdo te je navdušil za atletiko? Navdušila me je Mojca, učiteljica športne vzgoje. Ker sem dobro tekla na krosu, me je povabila v atletski klub. Kaj ti je pri atletiki všeč? Zelo rada tečem in si želim izboljšati rezultate. Imam tudi veliko prijateljev, s katerimi zelo rada treniram. Pokal Pikapolonice Ptujčanom 21. mednarodni Pokal Ptuja v judu Sebi Kolednik Drugi dan mednarodnega prvenstva za Pokal Ptuja, ki je potekal 30. marca v Športni dvorani Center, so se na blazinah pomerili tudi najmlajši judoisti, letnik 1999 in mlajši, za Pokal Pikapolonice. Skupaj je nastopilo 60 judoistov in judoistk iz devetih slovenskih klubov, skupno 1. mesto in s tem Pokal Pikapolonice so osvoji- Fotoarhiv JK Drava Ptuj li judoisti JK Drava iz Ptuja in prispevali pomembnih 80 točk k osvojitvi skupne lovorike v obeh dnevih. Ptujski judoisti so osvojili dve prvi mesti med cicibani in tri prva mesta med cicibankami, med katerimi je dvakrat zmagala tudi Gorišnica. ' * ,1 IT W- ^ f m Pokal Pikapolonice ptujskim judoistom Rezultati: nad 45 kg Cicibani: 1. Blaž Farič - JK Drava Ptuj do 20 kg 2. Miha Hajduk - JK Drava Ptuj 1. Jure Kouter - JK Murska Sobota Cicibanke: do 25 kg do 20 kg 1. Nejc Tomasino - JK Drava Ptuj 1. Nina Cvetko - JK Gorišnica 3. Luka Tomasino - JK Drava Ptuj do 24 kg do 30 kg 1. Karmen Kostanjevec - 1. Anej Dukarič - JK Oplotnica JK Gorišnica 2. Žiga Vidovič - JK Drava Ptuj 2. Špela Cvetko - JK Gorišnica 3. Primož Zajc - JK Gorišnica do 28 kg 7. Severin Bedekovič - JK Drava Ptuj 1. Larisa Crešnar - JK Oplotnica do 35 kg 2. Anja Kostevc - JK Gorišnica 1. Tim Demšar - JK Železničar MB do 32 kg 2. Tim Žnidarič - JK Gorišnica 1. Ana Horvat - JK Tatami 3. Niko Rakuš - JK Drava Ptuj do 36 kg 3. Miha Vinkovič - JK Gorišnica 1. Maruša Plohl - JK Drava Ptuj 5. Jernej Domanjko - JK Drava Ptuj do 40 kg 7. Nino Sok - JK Gorišnica 1. Nina Kolnik - JK Drava Ptuj do 40 kg nad 40 kg 1. Alen Vučina - JK Oplotnica 1. Nika Šlamberger - JK Drava Ptuj 7. Jure Lesjak - JK Drava Ptuj 2. Maša Flor - JK Oplotnica 7. Luka Šlamberger - JK Drava Ptuj Skupno: do 45 kg 1. JK Drava Ptuj: 80 točk 1. Filip Vrbnjak - JK Murska Sobota 2. JK Murska Sobota: 59 točk 3. Uroš Barič - JK Drava Ptuj 3. JK Gorišnica: 47 točk 28 ŠPORT 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 Preko 400 judoistov, Drava prva 21. mednarodni pokal Ptuja v judu Sebi Kolednik Fotoarhiv JK Drava Ptuj Z otvoritve prvenstva V zelo dobri organizaciji Judo kluba Drava Ptuj je med 29. in 30. marcem potekalo letošnje mednarodno tekmovanje v judu za Pokal Ptuja, ki ga je dobil domači JK Drava Ptuj. Tekmovanje, ki šteje za slovenski pokal, je otvoril predsednik organizacijskega odbora Pokala Ptuja Vlado Čuš, pozdravni govor udeležencem prvenstva pa so namenili župan dr. Štefan Če-lan, podžupan Mirko Kekec, direktor direktorata za šport Simon Starček, podpredsednik OK Slovenije in predsednik JZS Bogdan Gabrovec. Na blazine je v dveh dneh stopilo kar 446 tekmovalcev in tekmovalk (36 ekip) iz slovenskih klubov in držav Hrvaške, Italije, Madžarske, Avstrije, Češke, Poljske in Romunije, ki so prikazali kakovostne dvoboje tako v konkurenci mlajših kot starejših judoistov in judoistk. Z odlično organizacijo tega mednarodnega tekmovanja v preteklih letih je organizatorju uspelo to prvenstvo v lanskem letu uvrstiti tudi v koledar mednarodnih tekmovanj za starostno kategorijo kadetov in kadetinj (U17), na katerem so se slovenski tekmovalci in tekmovalke borili za pomembne točke za osvojitev norme za Evropsko prvenstvo. Tekmovanje evropskih upov je štelo kot evropski C-turnir. Prvi dan tekmovanja so ekipne naslove osvojili pri mlajših dečkih in deklicah JK Duplek, JK Drava je bila druga, pri starejših dečkih in deklicah JK Sankaku, pri kadetih JK Impol ter pri kade-tinjah PJK Triglav Kranj. Drugi dan tekmovanja so za slovenski pokal nastopali mladinci in mladinke ter za Pokal Pikapolonice cicibani in cicibanke. Za Pokal Pikapolonice pri cicibankah in cicibanih je slavil domači JK Drava Ptuj, med mladinci je bila najboljša ekipa Dupleka med mladinkami pa Sankaku. Vsee-kipno je v dveh dneh največ točk zbral JK Drava Ptuj - 196 točk, drugo mesto JK Duplek - 176 točk in tretje mesto JK Murska Sobota - 170 točk. Četrto mesto je osvojil JK Sankaku - 112 točk, peto mesto pa JK Impol 89 - točk. JK Duplek je lani v trajno last kot prvi prejel prehodni pokal Ptuja, ki ga je osvojila ekipa s tremi skupnimi zmagami. Na novi prehodni pokal se je kot prva zmagovalna ekipa vpisala domača ekipa JK Drava. Izmed Ptujčanov so zmage dosegle Larisa Čerček med mlajšimi deklicami, Maruša Plohl in Nina Kolednik med cicibankami ter Nejc Tomasino in Blaž Farič med cicibani, druga mesta so osvojili Blaž Peklič med starejšimi dečki, Žiga Vidovič in Miha Hajduk med cicibani, tretja mesta so osvojili Tjaša Bru-men med mlajšimi deklicami, Blaž Peklič, Amadej Bedekovič, Rene Šoštarič med mlajšimi dečki in Luka Tomasino, Niko Rakuš, Uroš Barič med cicibani. Točke za slovenski pokal sta med kadeti s tretjim mestom osvojila Tilen Vidovič in Tadej Butolen. Med mladinci je bil Andrej Čuš prvi do 100kg, med mladinkami pa sta prvi mesti osvojili Lea Murko, do 78 kg, in Urška Urek, nad 78 kg. Jure Božičko in Bojan Ljubec sta osvojila 3. mesti. »Po dolgem času sem zaradi zdravstvenih težav spet nastopil na blazinah in dosegel 4 zmage ter tako 1. mesto med mladinci. To je še toliko slajše, saj sem prispeval pomembne točke k ekipni uvrstitvi na prvo mesto. S tem sem izpolnil normo za nastope s slovensko reprezentanco na evropskih pokalih,« je povedal Andrej Čuš (JK Drava Ptuj). »Na blazine sem stopila trikrat in vse borbe zmagala. Najtežjo zmago sem dosegla proti Anji iz Sankaka, ki sem jo premagala za yuko. Ta tekma je šele začetek mojih letošnjih nastopov, saj me sedaj čakajo mladinski evropski pokali. Ker sem letos zadnjič mladinka, je moj letošnji glavni cilj medalja na EP v Varšavi ali SP na Tajskem,« je dejala Lea Murko (JK Drava Ptuj). »Zavedajoč se pomena športa mladih smo v Judo klubu Drava pred 21 leti začeli s tekmovanjem za Pokal Ptuja, namenjenim mlajšim starostnim selekcijam do 20. leta. V vseh teh letih smo s tekmovanjem uspevali tako po organizacijski kot tekmovalni plati. Tokratno vseekipno 1. mesto je v takšni konkurenci odličen rezultat in dokaz našega dobrega dela z najmlajšimi. Letos se je prvenstva udeležilo 8 držav in že tradicionalno dobivamo pohvale, da je naš turnir med najbolje organiziranimi v srednjeevropskem prostoru, s čimer smo tudi dosegli naš cilj, da je Pokal Ptuja ena izmed tekem Evropskega pokala. Zahvaljujem se vsem članom organizacijskega odbora, sponzorjem, Judo zvezi Slovenije, gledalcem in gostom, ki so nam stali ob strani,« je po končanem prvenstvu dejal predsednik organizacijskega odbora Vlado Čuš. Blaž Peklič - temni (modri) kimono JK Drava Ptuj Rezultati vseekipno: 1. JK Drava Ptuj 196 točk 2. JK Duplek 176 točk 3. JK Murska Sobota 170 točk 4. JK Sankaku 112 točk 5. JK Impol 89 točk 8. JK Gorišnica 76 točk 17. Creativ Graz AUT 46 točk 18. Romunija 44 točk 20. Union AUT 35 točk 22. MAC Madžarska 31 točk 24. Noviceum Leibnitz AUT 29 točk 25. Hranice CZE 28 točk 26. Panda Zagreb 25 točk 27. KS Gwardia POL 24 točk 27. Lika Zagreb 24 točk 29. Jama Araschi ITA 14 točk ■.'/'fW/f?ffi 29 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 PRIREDITVENI VODNIK Program v maju R^ra MESTNO. _ 02 749 32 50 mSm GLEDALIŠČE ./49 32 50 ■•V ptuj mfo@mgp.si www.mgp.si OTROŠKI ABONMA Sobota, 10. 5. ob 10.00 ob 11.30 Po motivih bratov Grimm Pavel Polak Janko in Metka, Lutkovno gledališče Maribor - za abonma Kresnička in izven - za abonma Zvezdica in izven ZA ODRASLE IN MLADINO Torek, 6. 5. ob 19.00 Rokgre Kokolorek - zaključena predstava za društvo Sožitje Ptuj Četrtek, 15. 5. ob 20.00 Friedrich Durrenmatt Der Besuch der alten Dame, gostuje KUD Theaterlinge Ljubljana v mgP (predstava v nemškem jeziku) - za izven Sobota, 17. 5. ob 20.00 Tadej Toš, William Shakespeare Hamlet »Stand up« komedija - za izven Ponedeljek, 19. 5. ob 20.00 Avtorska stvaritev Romane Ercegovič Marija Magdalena, Obredno gledališče Duša Zemlje - za izven Četrtek, 29. 5. Začetek festivala Slovenski festival komornega gledališča '08 Četrtek, 29. 5. ob 20.00 David Rabe Tisti, ki jih reka ne spusti, SNG Nova Gorica Slovenski festival komornega gledališča '08 Petek, 30. 5. ob 20.00 Jordi Galceran Gronholmova metoda, Mestno gledališče Ptuj SKUP 2008 Sobota, 31. 5. ob 20.00 David Ives Vse ob pravem času, Drama SNG Maribor Slovenski festival komornega gledališča '08 NA GOSTOVANJU Ponedeljek, 5. 5. ob 19.00 A. T. Linhart Micka, veseloigra gostovanje v Slovenskih Konjicah Petek, 16. 5. ob 20.00 Nedelja, 25. 5. ob 18.00 Tadej Toš, William Shakespeare Hamlet, »Stand up« komedija gostovanje v Mežici gostovanje v Velenju Sobota, 31. 5. ob 20.00 Tadej Toš, William Shakespeare Hamlet, »Stand up« komedija V Grand hotelu Primus v klubu Gemina XII v Vabilo CS Grajena na prvomajski zajtrk V sredo, 30. 4. 2008, ob 17.30 vas vabimo pred Dom krajanov Grajena, kjer bo postavitev prvomajskega drevesa in kresovanje. Nadaljevanje je naslednji dan, v četrtek, 1. 5. 2008, ob 8.30, pred gasilskim domom Grajena s prvomajskim zajtrkom - golažem in Godbo na pihala MO Ptuj. Nadaljuje se s programom, ki ga je ČS Grajena pripravila v sodelovanju z društvi Grajene. Andrej Rebernišek, predsednik sveta ČS Grajena C H D p I U J Osojnikova 9, SI - 2250 Ptuj, tel. 780 55 40 in 041 604 778 www.cid.si, cid@ cid.si Program V maju je na ogled dokumentarna fotografska razstava KOŠI V PARKU - USODA PROJEKTA 2006-2008 Razstavljamo fotografije avtorsko obdelanih košev za smeti, ki so jih ustvarili udeleženci mednarodne mladinske izmenjave Mladi & mesto 2006, oziroma tega, kar je od njih ostalo. Razstava pregledno dokumentira aktualno stanje. Petek, 9. maja, ob 20. uri LITERARNI VEČER OB ZAKLJUČKU NATEČAJA Literarna skupina CID Ptuj je razpisala natečaj za mlade literarne ustvarjalce. Na literarnem večeru se bodo predstavili nagrajenci natečaja s svojimi pesmimi in kratkimi proznimi deli. Petek, 16. maja, ob 20. uri POTOPIS: POTOVANJE PO NEPALU, TIBETU IN KITAJSKI Nepal in Tibet sta preprosto edinstvena, pravi mlada ptujska popotnica Živa Ketiš. Tudi zato, ker je na 4000 metrih nadmorske višine zrak že redek. Nepal je svetu poznan predvsem po Mt. Everestu, najvišji gori sveta, in kot dežela šerp. V Tibetu ali na strehi sveta domuje budizem, ki se kaže v vsakdanjem življenju na vsakem koraku. Za konec nas bo popotnica popeljala še v Peking, ki igra letos še posebej pomembno vlogo zaradi olimpijskih iger. Sobota, 17. maja, ob 20. uri LATINO KONCERT: MENIMA Ljubljanska zasedba igra večinoma brazilske standarde, pa tudi drugo latinskoameri-ško glasbo, v kateri stilno prevladuje bossa nova, ki zaznamuje tudi njihove avtorske skladbe. Zasedbo sestavljajo: Jan Gregorka - kontrabas, Anže Žurbi - bobni in tolkala, Jaka Ahačevčič - saksofon in flavta, Metod Banko - vokal in Marko Korošec - kitara. Petek, 23. maja, ob 20. uri GLEDALIŠKA PREDSTAVA: DIAREJA ZA PREDSEDNIKA CID Ptuj in Klub ptujskih študentov vabita na gostovanje Dejmo stisnt teatra z novo uspešnico, ki je nadaljevanje prejšnje - Diareja pod Slovenci. Obe sta nastali po stripu Tomaža Lavriča. Zgodba, nastala z dramatizacijo stripov, razgalja politične veljake in njih oblastniške kaprice, zasleduje turbulence ob menjavi oblasti in relativizira spremembe, ki naj bi jih volitve prinašale. Vstopnina 5 EUR, za mlade 4 EUR, za člane KPŠ 3 EUR. Predprodaja vstopnic v pisarni KPŠ na Vodnikovi, v Kavarni ptujskih študentov in v CID Ptuj. Petek, 30. maja, ob 20. uri ZAKLJUČNA PRODUKCIJA UČENCEV BAS KITARE, BOBNOV IN AFRIŠKIH BOBNOV Nastopili bodo učenci, ki se učijo bas kitaro pri Luki Gajserju, bobne pri Alešu Zorcu in afriške bobne pri Borisu Magdalencu, pridružili pa se jim bodo tudi nekateri gostje. Klub ptujskih študentov ponuja svojim članom do 9. maja igranje namiznega tenisa ob petkih (razen 2. maja) od 16. do 18. ure v CID Ptuj - brezplačno! Torek, 13. maja, ob 16. uri PLES ZA UDELEŽENCE MLADINSKIH DELAVNIC V CID-u se bodo ves popoldan zabavali v maju udeleženci mladinskih delavnic, ki v tem šolskem letu potekajo na različnih osnovnih šolah, z njimi pa bo DJ in seveda tudi mentorji - prostovoljci. Petek, 9. maja UDELEŽBA NA NACIONALNI PRIREDITVI »EVROPA V ŠOLI« Zaključna prireditev likovnega, literarnega, fotografskega in raziskovalnega natečaja bo letos v Novi Gorici. Z območja Ptuja, Ormoža in Lenarta se je bo v spremstvu mentorjev udeležila skupina otrok in mladih, katerih izdelki so bili izbrani za nacionalni nivo. Sreda, 21. maja, ob 17. uri v CID Ptuj REGIJSKA PRIREDITEV »EVROPA V ŠOLI« Na območju Ptuja, Ormoža in Lenarta je v tem šolskem letu na natečaju sodelovalo 145 otrok in mladih, ki so ustvarili likovna, literarna dela in fotografije. Vsem avtorjem in njihovim mentorjem bomo na prireditvi izročili priznanja. LETOVANJE Z ZPM MARIBOR V POREČU Od 5. maja 2008 dalje lahko v CID Ptuj dobite informacije in prijavnice za letovanje v Poreču med poletnimi počitnicami. Tudi letos bodo občani MO Ptuj lahko oddali vlogo za subvencionirano letovanje otrok in mladih. Sreda, 14. maja, ob 13. uri PREDSTAVITVENO SREČANJE EVS SPO ZA POTENCIALNE NOVE PRIJAVITELJE CID Ptuj je kot mladinski center postal svetovalna in podporna organizacija za izvajanje in promocijo evropske prostovoljne službe, ki mladim omogoča opravljanje prostovoljnega dela v različnih programih v evropskih državah ter s tem nabiranje dragocenih delovnih izkušenj. Predstavitveno srečanje je namenjeno vsem društvom, zavodom in drugim organizacijam, ki jih zanima bodisi povabiti mladega prostovoljca iz tujine v svoje programe bodisi poslati koga od svojih članov v tujino na enega od prostovoljskih projektov. V CID Ptuj dobite informacije o možnostih vključitve v mednarodne mladinske izmenjave in v evropsko prostovoljno službo (EVS) v drugih evropskih državah. od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, v petek od 9. do 23. ure, v soboto od 19. do 23. ure. Med prvomajskimi počitnicami bo CID Ptuj odprt: 28., 29. in 30. aprila 2008 od 10. do 18. ure - namizni tenis, pikado, družabne igre, 1., 2. in 3. maja 2008 pa bo zaprt. Tečaji, delavnice, seminarji in druge oblike dela potekajo tudi izven tega časa. Čas brez organiziranih dogodkov je namenjen druženju, poslušanju glasbe, zabavi ter pobudam mladinskih skupin in organizacij, ki lahko prostore in opremo koristijo brezplačno! 30 ¿/k^m AKTUALNO 28. APRIL / MALI TRAVEN 2008 Perutnina Ptuj otvorila »Mesto okusov« v Brezi pri Sarajevu Staša Cafuta V sredo, 23. aprila, je Perutnina Ptuj v Brezi, v neposredni bližini Sarajeva odprla Mesto okusov, najsodobnejšo opremljeno prede-lovalnico perutninskega mesa v pripravljena živila. S tem dejanjem so ustvarili vse pogoje za pozi-cioniranje v najpomembnejšega oskrbovalca s perutninskimi živili. Skupna vrednost celotnega investicijskega ciklusa v Bosni in Hercegovini znaša 200 milijonov evrov. Kljub avtomatizaciji vseh faz tehnološkega procesa, nameravajo zaposliti do 200 novih sodelavcev. Trenutno jih je v proizvodnji in upravi zaposlenih okrog 100. Pre delovalnico v Brezi vodi Enver Šišic. Uprava Perutnine Ptuj je na slavnostni dogodek povabila veliko število ljudi iz različnih držav, ki so pripomogli k izvedbi investicije ter tudi sedmo silo. Otvoritveni trak sta prerezala predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser in Slobodan Puhalac, minister za zunanjo trgovino in ekonomske odnose iz Sveta ministrov Federacije BiH. Več o poteku otvoritve in celotnem projektu bomo pisali v naslednji številki Ptujčana. Ponudba mediteranske hrane t ^ f/r pcnardnta Ob Dravi 3 a, Ptuj MESNE JEDI TESTENINE PIZZE SOLATE SLADICE SLADOLED Vljudno Vas vabimo na ► Shod Socialnih demokratov na Ptuju v soboto, 24. maja 2008 ob 10.30 uri na parkirišču stare vojašnice ob Potrčevi cesti na Ptuju. Z nami bodo: Sašo Hribar z ekipo, Orleki, Rock Partyzani in Šus. Osrednji gost in govornik bo Borut Pahor, predsednik Socialnih demokratov. Vidimo se na Ptuju! www.socialnidemokrati.si s ■ ■ 31 TO LEKARNA Za vas smo tukaj: wed tednom od iS. do 19 ure ot> Mfiotati otf S. do 12. ure [ dežurstvo: maj 2Q0& j porcdrlirk 1arck sreda Cdine* F-amk ÜCbDUl neOflijB 5 4 T 1 9 1» 11 0;nnienc dni dolura njJHn ljVirn.i, in glctr: ah delavnikih od 20. do 7 ure sotolsh od 1 A. dú 7. ura «l> nixlaljjh h pfiiiJiüi Ji [ POTRČEVA 2J. 22M PTUJ, tel 0? 767 fti 9C "Vm* Itktwi-WiM'y.ít ^ LEKARNE PTU¡ LEKARNA PTU¡ TR5TEN¡AK0VA 9 51-2250 PTUj T 02 771 GO 01 LEKARNA PTUj |E ODPRTA MED DELAVNIKI! 7.00 - 20.00, V SOBOTO! 7.00 - 14.00 dežurstvo: MAj: 1 .5.2008 - 4.5.2008 12.5.2008 - 31.5.2008 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH P0TEKA|0 00 20. DO 7. URE Z|UTRA|, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjO IN OB PRAZNIKIH PA ¡E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN DD 7. URE zjUTRAj DO 7. URE NASLEDNJA DNE. V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00. LJUDSKA UNIVERZA PTUJ Mestni trg 2, Ptuj 02 749 21 50 www.lu-ptuj.si ^ ^Ekv Menjaj znanje, ne sanjel Se želite naučiti tujih jezikov? Obiščite SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE ^ ANCLEŠČII NEMŠČII ITALIJANŠČ ŠPANŠČ FRANCOŠČ BORZA ZNANJA A Zakladnica znanih in malo manj znanih spretnosti in znanj! SVETOVALNO SREDIŠČE PTUJ brezplačno informiranje in svetovanje odraslim telefon: 02 749 21 55 e-poštč svetovanje@luptuj.org nmioGROm 92,3 ...^o^ru www.radiogrom.si GEMINA KLUB KLUB GEMINA XIII v GRAND HOTELU PRIMUS je odprt vsak dan od 20. - 02. ure Informacije na tel. 02/ 74 94 506 > >onedeljet 21.00 - 0.00 Salsa in reggaton > Torek 21.00- 0.00 Edi Klasinc z midi harmoniko v Grand hotelu Primus je odprt vsak dan )WELLNESS od 9. do 23. ure V svetu dobrega počutja Vas bodo terapevti z izbranimi lepotnimi tretmaji, sprostitvenimi hopelmi in oblogami ter raznovrstnimi masažami, razvajali v imperialnem slogu. > Sreda 21.00- 0.30 DJ glasba > četrtek 21.00 - 0.00 Jazz večer (živa glasba) > Petek 21.00 - 23.00 Plesni večer z vaditeljem > Sobota 21.00 - 1.30 Plesni večer z živo glasbo > ledelja 21.00 - 1.30 Zimzelene melodije NOVOST V PONUDBI! Masaža Vdlens Augusta je posebnost centra, ki se izvaja s posebej za to narejenimi masažnimi olji. Združuje elemente klasične masaže, antistresne masaže ter refleksne masaže stopal in dlani in nas tako popelje v harmonijo telesa, uma in duha. MANAGER WELLNESS PROGRAM ZA MOŠKE - dihalne vaje in sprostitvene tehnike (60 min) - watqi, razgibavanje in sprostitev v termalni vodi (30 min) - uporaba termalnega bazena Vespasianus (60 min) - uporaba savn in termalnih kopeli Flavia (60 min) Termin: vsak četrtek od 19 - 22:30 are, cena: 29 EUR/osebo Zdravj in dobro počutje... ... je lepo d 'iloy zato OBDARITE svoje poslovne partnerje, sorodnike, prijatelje ... z darilnimi boni WELLNESS STORITEV. Informacije, tel: 02/ 74 94 150