fcoSbriua plačate* gotovini X ' J) i\ Ji ? J/ li Kk mi mi t Posamezna Številka 3 Sta. IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna: Prvenstvo v smučarskih tekih Leto V, *e štev, 9» Ljubljana, 27. februarja 1949. FIZKULTURNI TEDNIK Učvrstimo športna društva, kjnbe in sekcije 27 iebr- c , “ J _ Včeraj se je na Kopaoniku začelo S pomladjo pričenja široka športna smučarsko prvenstvo Jugoslavije v Državno prvenstvo v alpskih 'disciplinah Magušar je osvojil prvenstvo v smuku sezona, zlasti še letos, ko je bil zaradi mile zime omejen skoraj ves zimski šport Zgolj na planiški kot Gorenjske. Športniki 60 izkoristili to zatišje, da so z mnogimi ustanovnimi občnimi zbori prelevili iz; bivših FD V? nova športna društva. Vendar ta prehod ni bil izveden povsod, kjer obstoja dejansko v sekcijah športna alpski kombinaciji. Ob 7. uri zjutraj so bile pred planinskim smučarskim domom zbrane reprezentance Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Makedonije in ekipa »Partizana«. Ob zvokih himne sta lanska prvaka Jugoslavije Tine Mulej in Vida Katnik dvignila na drog državno zastavo. Prvenstvo je priče! podpredsednik drznosti y smuku, premagal predstavnik »Partizana« Magušar, ki je v lepem stilu in sigurni vožnji osvojil prvenstvo. aktivnost, marveč imamo še vedno smučarske zveze Jugoslavije Miša Ni-ponekod tip starih FD izpred II. kon- šavič. Zaradi neugodnega vremena so gresa FIoAJ-a, kakor v Novem me- se tekme začele šele ob 10, uri. Tek-stu. Drugje se je zopet izvršil polo- movali šo v smuku in slalomu za vse vičarsko na ta način, da se je poleg kategorije. Višinska razlika proge za TD sicer osnovalo SD, vendar so ne- smuk je znašala čez 500 m, dolga pa katere sekcije kljub temu ostale še je bila približno 1500 m. Najprej so pod okriljem TD, n. pr. v Litiji in štartali smučarji zveznega razreda, Domžalah. Ponekod pa so k izvedbi med njimi Tine Mulej, Lukane Ma-obenega zbora pristopili čisto formal- tevž in Magušar Marjan, ki so pred ho, brez; pomoči in sodelovanja mno- kratkim usnešno zastopali naše smu-žičnih organizacij in cesto tudi brez čarje v Švici. Razen njih so nasto-sodelovanja lastnega članstva in p;n tudi drugi naši znani Smučarji: uprave. Na njih so podali nepopolna praček, Hladnik, Djordjevič, Cven-poročiia o pretekli delavnosti, ali bo- kelj, Bertoncelj itd., tako da je skupijo nedelavnosti, postavili novo upra- no štartalo 16 smučarjev zveznega vo, bres ugotavljanja napak in brez razreda dobrega plana dela za tekoče leto. Kljub številnim padcem so tekmo-Med najtežje organizacijske pomapj- valci progo dobro prevozili. Pri smu-kljivosti društvenih uprav pa spada ku so poSebno opazili tehnično spret- nost Magušarja, bratov Lukancev in Muleja. To pot je lanskoletnega prvaka Muleja Tineta, ki je znan po svoji 1:23.24, 3. Cvenkelj (Prešern) 1:26.04, 4. Hladnik (Enotnost) 1:27.0, 5. Lukane M. (Tekstilec) 1:28.0. zanemarjanje sproščevanja iniciative v sekcijah, ki bi se naj razvile povsod, kjer obstojajo pogoji V klube, ali pa okrepile Vodstva Sekcij, saj je prav od pravilnega dela v sekcijah ... in klubih športnih društev dejansko Trening skakačev pred odhodom v Holmenkolen odvisen ves uspeh, pli neuspeh tudi društva kot celote, V okviru športne sekcija je treba« Start in vožnja tekmovalcev II. in-III. razreda sta pokazala, da bomo Imeli kmalu več novih smučarjev prvega razreda. Članica, ki je na treningu pokazala največje tehnično znanje in odločnost, Poldka Švigelj, prvakinja Srbije, se je dva dni prej na treningu laže poškodovala in zato ni tekmovala. Z lepim stilom se je odlikovala lanski prvak Vida Katnik, medtem ko je na gornjem delu proge pokazala največjo odločnost Pavlina Torkar, ki je na nekaterih mestih progo hitreje prevozila kot članice zveznega razreda. Članice so dosegle naslednje rezultate: 1. Lukančeva (Tekstilec) 1:22.6, 2. Katnik (Gregorčič) 1:28.6, 3. Torkar (Gregorčič) 1:29.4, 4. Ahačič (Tekstilec) 1:41.4, 5. Adamič (Enotnost) 1:50.0. Zelo lepo uspehe so dosegli mladinci. Zmagal je Dornič (Tekstilec) 1:07.8, 2. Ulčar (Prešern), 3. Kunčič (Gregorčič), 4. Zaletel (Tekstilec). Med mladinkami je zmagala Erman (St. Vid) s časom 48.8, 2. Sumi (Udarnik) 53.6, 3. Kroft (Gregorčič) 58.0. V specialnem smuku je zmagal Tine Mulej (Prešern) v času 1:34.0, 2. S. (Partizan) 1:23.0, 2. Mulej (Prešern) Lukane (Tekstilec) 1:35.6, 3. Magušar Matevž Lukane je zasedel peto mesto v smuku Tekmovalec vozi v cilj Rezultat je bil naslednji: 1. S6-- ' (Partizan) 1:36.4, 4. Hladnik (Enot- nost) 1:40.0, 5. Bertoncelj (Prešern) 1:46.4. nove člane, bodisi kot aktivne pri- Sbakeoziromaa drnštva!5 Priv tekme * bilo izredno zanimanje. Dva potrebno vestno izvršiti izbiro sek-cijske ali klubske uprave, saj bd lahko samo dobro vodstvo, ki bo znalo obdržati trajen stik in sodelovanje z množičnimi organizacijami, posebej če tudi s telovadnim društvom v kraju, zagotovilo razvoj in uspeh sekcije ali kluba. Članstvo sekcije ali kluba mora zlasti še sodelovati pri sestavljanju plana dela in razvoja svoje športne panoge. Kolektiv sekcije ali kluba najbolj pozna svoje pereče probleme, zlasti tistih, ki tvorijo materialno osnovo za prospeh športa, to so vprašanja igrišč, športnih dvoran in športnih rekvizitov. Prizadeti športniki bodo zato skupno ugotovljene potrebe po igrišču preko društvene uprave predložili, pristojnim organom v rešitev, sami pa bodo sprejeli delovno obveze za izgradnjo igrišča ali drugega športnega objekta. Prav tako bodo ugotovili možnosti lokalne proizvodnje športnih rekvizitov, n. pr. smuči," smučarskih palic, copat, dresov, trenerk za izbrane tekstilne odpadke, konstrukcij za košarko, od- Nogometna sezona se je pričela Zagrebški Metalac v Mariboru Maribor, 27, febr. Mariborski jestranski napadi v začetku brez uspe-nogometaši so imeli včeraj in danes ha, toda kmalu je prišla do izraza pre-v gosteh nogometno moštvo zagreb- moč Železničarja, ki je prevladoval z skega Metalca. Zagrebški gostje so na- dolgimi pasovi po krilih in prenaša-... slopili v soboto popoldne proti Bra- njem igre z desne na levo stran ter Planica, 27. febr. Ob krasnem vre- Gašperšič. Polda je dosegel s polnim ££‘re^rfzISaSc^mTceha^In Gorenj? Ttariu*™* P°P°Idne pa proti Želez" tako zmadel obrambo gostov. Najbolj menu in idealnih snežnih razmerah zaletom 80 m. Posamezni rezultati so ske. Ker mladinci iz Celja niso pri- J SG le odlikoval Reimnger, ki je lepo Metalac • tiranih 2-0 p0Xfezal svojo vrsto. V 58. min. je na- 78^ 80 m? 70’ ie° #aBŠ¥Lnskim , ki * biIa odi^ana °b. ^Pem Metalca!"Muraus® ^“^“trrijaf iz^ne! Mežik (tri 'četrt zaleta) 70 70 65 m* dvobojem. Celjanke so bile po nedavni vremenu, je prisostvo- posredne bližine in dosegel prvi gol Prihnšelz liri četrt valeta V 7(t’ ra’ zmaBi nad beograjskim železničarjem val° ^OO gledalcev. Gostje so pokazali za Železničarja. Kmalu za tem je Mu- rriDoseK uri ceirt zaieiaj /j, /d m, favoritke, vendar pa se je razvila Finžgar (tri Četrt zaleta) 63, 69, 70 Pol da je skočit 80 m fca konferenco izvršiti i$te naloge kakor za občni zbor društva. S pomočjo se je danes nadaljeval trening naMh nasIednji: Celjani so premagali Gorenjce v namiznem tenisu JESENICE, 27. febr. Danes je bil najboljših skakalcev na 80 metrski skakalnici v Planici. Tudi za današnje (s polnim zaletom) 77 m. Naslednji skakalci so skakali s tri-četrt zaletom. Mandeljc 66, 66, 73 m, Gašperšič 60, 65, 66, 61 m, Razboršek 60, 63, 60, 67 m, Slabe 65, 65, Razinger 60, 66, 59, Šušteršič 56, 65, 65, Javor- ostra borba in je prišlo do odločitve šele v igri parov, v kateri so Celjanke tesno zmagale. Najboljša od vseh je vsekakor Rihtarjeva, ki že daljo časa kaže stalno formo. Pri Bogatajevi se opaža nestalnost v igri, kar se je zlasti pokazalo v Igri z Rihtarjevo, v kateri je prvi set gladko dobila, naslednja dva pa Izgubila, Korbarjeva je iz nik 58, 60, Avsenek 57, 60, 60, 60, 65, dneva v dan boljša. V. igri moških se Sodja 60, 58, 61, Černe 56, 66, 66, 65, j0 pričakovala velika borba, posebno Stanovnik 50 60 60 Saksida 58 50 še- ko i0 Petrovič presenetljivo pre- »tanovniK »u, bu,. ou, saksiaa oa, 50, magal 0oha. Do odločitve je prišlo pri bo, PašKUlm 08, 60m. stadiju 2 :i, ko je dr. Rebevšku z ve- Na današnjem treningu nista sode- liko borbenostjo uspelo premagati Delovala Klančnik in Langus, ker sta tr£v1??'1 . , Tudi mladinski dvoboj je bil zani-bila pri prejšnjih treningih poskodo- mlv. Najprvo je Jeseničanom uspelo vana. Pri vseh današnjih skokih je doseči vodstvo 2 :0 in izgledalo je, da bilo samo 5 lahkih padcev, kar je po- i0 njihova zmaga sigurna: Vendar pa noven dokaz izredne kvalitete nove -Kta ,se kranjska mladinca zbrala in končno celo zmagala. Predvsem je treba pohvaliti Jankoviča, ki je presenetil z zmago nad Korbarjem. Gramat-čikov je pokazal svojo, običajno igro, vendar bi se mu lahko zamerila neresnost v igri s Korbarjem. Rezultati so naslednji: _ grad, od tam pa z letalom na Norvc- bevS^^ModJui^o"1^Bradeško1': Je-" skakainice. Trije naši najboljši tekmovalci Janez Polda, Karel Klančnik in Fran Pribošek so danes odpotovali v Ljub ljano, odkoder potujejo jutri v Beo- Janez Polda „ ____ ško, kjer bodo sodelovali na medna- ram 2:1. Čoh :"Petrovič 1:2, Bradeško posebna vlaka sta pripeljala okrog rodnih tekmah v Holmenkolnu. 3000 gledalcev. Vsi naši skakalci so V petek je pri treningu skočil Ja-bojko itd. V kolikor nimajo usposob- tudi danes pokazali izreden slog, po- nez Polda 81 m, kar je doslej naj-ljenega inštruktorja, bodo vodstvo sebno Mežik, Razboršek, Pribošek in daljši skok na tej skakalnici. Moštvo zagrebškega Metale a je gostovalo v Mariboru treningov poverili najboljšemu iz svoje srede ter ga določili kot kandidata za prvi instruktorski tečaj, ki ga bo priredila pristojna zveza. Tudi pomanjkanje sodnikov ne bo ovira, da Prvenstvo Ljubljane v boksu __Ijana, 27. febr. V mladinski dvo- čal z zmago Rudarja 10:4, Posamezni Pa .n= bi predvideli v okviru sekcije rahi je bilo sinoči tekmovanje za pr- r, h, „„ je L šport1birtevkm°Vani" Tekm°Va-ni: venstvo L5ubl5ane v boksu- Predjjačet- ru^ j(Rudar) ZmagŽl je^tžuiak v z niim h . stvene8a pomena in šele kom tekmovanja je bila ekshibicijska prvem kolu s k. o. Bantam kategorija: °oblva sv°3 Pravi fizkulturni borba med pionirjema Tivadarjem (Mi- Dorič (JA) :• čaks (Rudar). Zmagal mi' Po„ splošnem namenu, ki se . ?re_d naš šport postavlja, je zato najvažnejše prav to osnovno tekmovanje, ki mora zajeti široke mno-nce tekmovalcev. Pri tem tekmovanju bo zato lahko #odil vsakdo ki pozna športno panogo in njena temeljna pravila. Izpopolnil si ga bo s študijem pravil, kakor tudi s često prakso, pa mu zato ne bo težko ob priliki "položiti še sodniški izpit. Na tak način je treba v tem smislu vnesti v plan vzgoje kadrov za tekoče leto. V koledarju tekmovanj bodo sekcije in klubi predvideli vsa društvena in meddruštvena tekmovanja, množična tekmovanja, tekmovanja za fizkulturni znak, nastope in manifestacije kot so pomladni in jesenski cross, Titova 1 u ST,lr“,r’“" ličnik) in Doljakom (Železničar). Z boljšo tehniko je zmagal Tivadar po točkah. Ob začetku prvenstva je bila dvorana nabito polna ter je tekmam najboljših boksačev prisostvovalo okrog 2000 gledalcev. V mušji kategoriji je postal prvak Ljubljane Kos (Miličnik), ki je dobil ta naslov brez borbe, ker Antolin ni nastopil. V bantam kategoriji sta se pomerila Lampič in Vozelj (oba Miličnik), Lampič je v drugi rundi zmagal s tehnični rak. o. V peresno lahki kategoriji je zmagal Jezernik (Železničar) brez borbe, ker ni bilo njgovega nasprotnika. .. - — — ------- , . , ,ahki kategoriji so se borili za na- stafeta. Dan vodnih športov, sodelo- slov prvaka trije pari in sicer Komo-vanje športnikov na okrajnih telo- čar (Miličnik), Lekič (Železničar), vadnih nastopih i. dr. Finančno vpra- Jordan (Železničar), Kamenskl (Zelez-sanje so sekcije doslej tildi popolnoma nicar), Vivod (Miličnik). V prvi borbi na^raariale zIasti pri P°biraniu 61a" le IfklC v Ervi rundi premagal s k. o., toli aktivnimi člani in prija- Jordan jpa po točkah Ramenskega. V red Rev a finanžni organizaciji pri- finalnl,borbl bd Vivod v drugi rundi rirthnriv' °dvaianju obveznega deleža diskvalificiran. Zato je postal prvak 7VP7 °'l od Prireditev nadrejenim Ljubljane v lahki kategoriji Lekič pulč^' druILraŠan3a 30 V Cel0ti Pre" •viWedriLi ruendfsikioVilfan (MiIi5' (R>"Mladenovič je bil diskvalificiran. lo , . , n^tvenim upravam, česar nik) v drugi rundi s k. o. premagal Si- Lahka kategorija: Krutič (JA) : šefer le-te seveda niso zmogle V letošnjem nuca (Z), Kržišnik (M) pa je pQ toč- ■ Zmagal je šefer v II. kolu k. o. letu se zato postavlja pred vse sek- kah premagal Bitenca (M). V finalni .... uspreha ni bilo. Gorica je imela več priložnosti, da bi povišala rezultat, toda vratar Rudarja je ubranil tudi je čaks po točkah. Peresno-lahka kate- enaistmetrovko. gorija: Mladenovič (JA) : Vukovič z i.« \ P1.1 — »• . : I 4 ^ V, 11 : r>i. T.nliz.Ai 1*0 n Plan dohodkov in^izdTtkov" k^bTlT-stavni del finančnega plana' nega društva. se^na»ek Č3S nas še od pričetka vedno l3hk0 zam«j0no še yad ° nadoknadimo. Mesec marep bo l IJ°tekal v znamenju izvedb občnih zborov vseh športnih društev ali odgovarjajočih konferenc, ustanavlja-nja novih klubov in krepitve sekcij vzporedno s tem delom pa bodo pričele tudi priprave za letošnji pomladni cross, ki bo prva praktična preizkušnja delavnosti in pravilnega razumevanja svojih nalog v novih športnih društvih, klubih in sekcijah. Serpan Edi SD Sobota : SD Proletarec (Zagorje) 3:1 (2:0) Murska Sobota, 27. febr. Danes je bila odigrana v Murski Soboti polfinalna nogometna tekma za pokal Nogo-V srednji kategoriji je Krputin (2) •ie zmagal Martinčič k. o. Težka kate- metne zveze Slovenije med domačo Gorenc tekmi je Kržišnik zmagal nad Vib t^U.0 ŠjH” fanom. (JA) : Martinčič (R). že v I. kolu Modrijan 2 :0, dr. Rebevšek : Petrovič 2:1. Coh : Jeram 2:0. , , .. , ŽENSKE: Celje : Gorenjska 3:1 — tehnično dovršeno igro m obvladanje raus II. po lepi kombinaciji dosegel f°ge« t6r -V,V°3m !8r° nUdiH reS lep dru§i S01 za Železničarja. Gostje so s bar ?:l Rihtar : Korbar 2 :03 ' SP°,rt?1 uzltek‘ Tekma se )e končala z hitrimi prodori pritiskali na vrata Ze- MLADINCI: Kranj : Jesenice 3:2 — zasluzeno zmago Metalca 2:0 (2:0). lezničarja, toda dobra obramba je one-Jankovič : Kosmač 1:2, Gramatčikov Gostje so že v začetku z dolgimi pasovi mogočila vsak usneh Odlični vratar rtsr.if.sirs',: ssssto Brlk*-M" »-*-»“i““,v.rS : Kosmač 20, Jankovič : Korbar 2:1. .5 ^.e bd v lahki terenski premoči, zog. V 64. min. je Muraus II. presenetil Gramatčikov. 1 - v minuti izkoristila desna vratarja gostov in dosegel tretji in i zveza in poslal z 11 metrov žogo ne- zmagoviti gol za Železničarja. Do kon- roirmale Zimskega ubranljivo v levi kot. Igralci Metalca, ca igre so si gostje zaman prizadevali, nogometnega pokala k! sf prikujejo po lepem podajanju in da bi izenačili. Tudi Železničar je imel Rudar • Gorica ?•/ l‘i’1) bitri ,'gri' s? zmedli domačo obrambo, še več priložnosti, da bi povišal rezul-„ " . Branik se ima zahvaliti le svojemu tat. Tekmo je sodil Jančič iz Maribora. Trbovlje, 27. febr. Danes je bila od- vratarju, da ni dobil še več golov. Vra-igrana polfinalna pokalna tekma med tar je v 5. minuti ubranil močan strel V Predtekmi je mladinsko moštvo Gorico in Rudarjem. Končala se je z v krasnem stilu. Metalac je imel še Metalca premagalo mladinsko moštvo zmago Rudarja 3:1 (3:1). Takoj v za- večkrat ugodno priložnost, ki pa je ni 2elezničarja z rezultatom 2:1 (2:0). četku igre je izvedel Rudar več pro- izkoristil. Mariborčani so se polagoma dorov, toda obramba Gorice je spretno znašli, toda Gajšek je iz treh metrov rešila nevarne situacije. V 15. min. je streljal žogo čez prečko. Vrstili so se poslal Klančičar ostro žogo.v mrežo in obojestranski pevarni napadi, ki so dosegel prvi gol za Rudarja. Gorica se odlikovali zlasti pri Metalcu po hi-je po Korparju v 21. min. po lepi kom- trih in dolgih prenosih žoge ter ne-binaciji izenačila. Sodnik je prisodil varno ogražali vrata Branika. Zaradi proti Rudarju enajstmetrovko, ki pa napake desnega branilca, je uspelo jo je Gorica zastreljala. Igra je postala levemu krilu Pinteriču v solo-akciji igrana prijateljska tekma ligaških nato precej ostra, vendar pa ne surova, zabiti drugi gol za Metalca. — V za- moštev Dinama in Hajduka. Zanimanje Situacija se je naglo menjala. V 28. četku drugega polčasa je bil Metalac za to tekmo je bilo izredno veliko. Na min. je Koritnik povišal na 2:1 za Ru- spet v premoči, vendar so domačini s igrišču se je zbralo okrog 30.000 gle-darja. V 34. min. je Rudar izsilil kot, protinapadi razbremenili pritisk go- dalcev. Toda niti eno niti drugo moki ga je Hudarin spremenil v gol in stov. Igra je bila vseskozi lepa in za- štvo ni zadovoljilo. Zmagal je Dinamo postavil 3:1 za Rudarja. To je bil naj- nimiva. Rezultat se do konca igre ni z rezultatom 1:0 že v prvem polčasu, lepši gol dneva. V drugem polčasu je spremenil. Lepa in živahna tekma je ker je bil boljše in solidnejše moštvo, začela Gorica ostro napadati in je imela zadovoljila gledalce, ki si želijo še več V prvem polčasu je bil Hajduk enako-obramba Rudarja obilo posla. Sledili tekih tekem v Mariboru in tako dvig- vreden nasprotnik, v drugem polčasu so napadi z obeh strani, vendar pa nila zanimanje za pravo nogometno pa je bil Dinamo v premoči. Hajduk igro. Tekmo je sodil Starešina iz Ma- je imel dobro obrambo, v kateri sta ribora. bila najboljša Batinič in Katnič, a slab V predtekmi je kombinirano moštvo napad, ki je kriv, da Hajduk ni do-Branika in Studencev igralo z mladin- segel niti enega gola. V moštvu Di-skim moštvom Metalca neodločeno 0:0. nama so igrali zelo dobra brata Horvat, Jazbinšek in Benko. Edini gol Železničar : Metalac dneva je dal Benko. Sodil je Kranjc iz Zagreba. V predigri sta mladinski Rigelnik. Ligaška moštva pred pričetkom prvenstva Dinamo s Hajduk 1:0 Zagreb, 27. febr. Danes je bila od- rina!uCpaahstoereabmna0rDrCaLler)'(2^ ZmU^asioplfa Sorjja: Zmagal Rukavina (JA) brez ni imel nasprotnika. 3:2 (0:2) Danes popoldne je igral Metalac pri- ^ M' jaleljsko tekmo proti mariborskemu Železničarju. Tekmi je prisostvovalo MnmaH • Pauli ran 0.1 4000 gledalcev. Čeprav je Metalac v "*OI*nar • Partizan 2.1 prvem polčasu vodil že 2:0, je Železni- Split, 27. febr. Današnja prijateljska Soboto in Proletarcem iz Zagorja. Tekma ni bila na tehnični višini in in Krputin (Z). Zmagal je Draksler Pionirjev in en par članov 'seskozi nezanimiva. Odlika Frole- čar s požrtvovalno igro v drugem pol- nogometna tekma med Mornarjem in po točkah. * e movan3e J e vodil tov. Čerin. taica je bila požrtvovalnost. Prvi gol času najprej izenačil, nato je zmagal Partizanom je prinesla veliko presene- V poltežki kategoriji je Guštin (M) _ V. M. je dosegla Sobota v 3 minuti prvegV z rezultatom 3:2 (0:2). čenje. Mornar je premagal kompletno polčasa po Babiču, drugi gol pa v 43 2e takoj v začetku je Metalac prešel moštvo Partizana z rezultatom 2:1 minuti prvega polčasa po Sečkotu. v napad, toda vratar Železničarja Fi- (1:0). Partizan je bil sicer tehnično Diugi polčas je potekel v enakovredni šer je uspešno posredoval. S hitrejšim mnogo boljši, toda Mornar je igral premdgal po točkah Liparja (M). V težki kategoriji sta nastopila Baloh (M) in Majcen (M). Po enominutni borbi se je Majcen predal. Boksarski dvoboj v Trbovljah ie1 hnb0Vlm U7 dopolunt- 7 Trbovljah boksarski dvoboj cim ,-«^k“a6L 7- Vrhniko in boksar- Kolesarske tekme \/3 ^ jj $ El V ^COClPflrfll ~ i________ _ __________~ ___ ___„ j1giat Beoerad o? M . lgri in ie Sobota doseSla v 22- minuti in točnejšim podajanjem noge je prišel mnogo bolj požrtvovalno in borbeno. „„„ V dvorani kralev' anigega polčasa tretji gol po Klepcu. Metalac v rahlo premoč. V 35. sk0 Akcijo Rudarja. Dvoboj' E5SH=f=F ES rEE—SS Milicionera. Na 2000m ie’ MetalGa 1P bl bda lahko še večja v konst Sobote, Ijivo v gol. Igra je postala vsebolj za- Partizana ni znal izkoristiti številnih helovič (Crvena “zvezda) zmagal Bi- ce bi domače moštvo vložilo malo več nimiva, ker sta se ooe moštvi zelo tru- prilik. Gole so dali za Mornarja Vor- Na 4ooom pa Dra-iša lešin^M-i°7'3' lrU^,a X lgro' Tekmo je sodl! Starešina dili, da bi dosegli gol. Po lepi kombina- gučin in Marčetie, za Partizana pa Ra- Na 4UU p ragisa Jesic (Milicio- iz Maribora objektivno in dobro. Gle- eiii ie dnseoei „ a-i rv,;a d„lnvi^ T»Vmi _, .ne je 1^( 'on. ner) v času 1:54. Maribora objektivno in dobro. Gle- ciji je dosegel Pazin v 42. min. drugi dulovič. Tekmi je prisostvovalo 4000 dalcev je bilo okoli 800. Hakl. gol za Metalca. Po odmoru so bili obo- gledalcev. Sodil je Baučič iz Splita. Nogometna igrišča je treba pripraviti na novo sezono Ni bil redek slučaj, da so se nogometne tekme v pretekli sezoni odigravale na' nepravilnih igriščih. Vedno je nekaj manjkalo: zastavice so bile nepravilno postavljene ali-pa jih sploh ni bilo, mreže raztrgane z velikimi luknjami ali se je igralo celo brez njih, stative razmajane itd. Nekatera igrišča so bila nezačrtana, delno ali celo popolnoma nezagrajena. Zato je bilo vzdrževanje reda in preprečevanje, da bi gledalci, posebno pa otroci, prihajali na igrišče brez kart, skoro nemogoče. Dogajalo se je tudi to, da so se tekme v dobrih vremenskih prilikah odigravale na terenih, ki so bili pred goli ali na centru pod vodo ali blatni. To je otežkočalo igro in zahtevalo od nogometašev velike napore. Uprave mnogih društev oz. vodstev nogometnih sekcij se niso pred začetkom ali v teku sezone dovolj trudile, da bi bilo igrišče v pravilnem stanju celo tedaj ne, ko je bilo treba zabosti le nekoliko kolov ali slično, kar bi lahko opravili s prostovoljnim delom v nekaj urah člani samega društva. TERENE JE TREBA VAROVATI Cesto se dogaja, da gledalci na koncu polčasa ali po tekmi uderejo na igrišče, se zbirajo okoli igračev ali brez vsakršnega razloga hodijo po terenu. Hodijo po travi, brišejo oznake, brcajo žogo ali tekajo po terenu. Ce je zemlja mehka od dežja ali snega, so posledice še težje. Tisoči nog tako izkrivijo teren, da je lahko dolgo nesposoben za igro in po celi površini neraven. Zato je treba, da se pred pričetkom sezone izvršijo vse priprave in usposobi terene za predhodno sezono. POMOČ GLEDALCA JE DRAGOCENA Se češče se dogajajo primeri, da igralci gostujočih moštev nimajo kje, da se pripravijo za tekmo, temveč to napravijo na samem terenu. Vendar za dviganje nekoliko provizoričnih slačilnic ni potrebno mnogo materiala. Te se lahko napravijo iz desk in uredijo tako, da popolnoma odgovarjajo svojemu namenu. Z malo več volje in prostovoljnim delom se lahko napravijo udobne slačilnice. Na redko katerem igrišču je rešeno vprašanje omejitve terena za igro od gledalcev. Ljubitelji nogometa najčešče stojijo na aut-liniji ali neposredno poleg gola, s čimer ovirajo sojenje glavnega in mejnih sodnikov, a ponekod ovirajo celo same igralce. Prav tako je važno tudi vprašanje rediteljske službe. Reditelji morajo biti na terenu samo reditelji in ne »navijači«, kar se cesto dogaja, da oni sami s svojim vedenjem škodijo pravilnemu teku igre. Običajno se proti koncu tekme ustvarja največja škoda na igrišču.' Vsi hitijo, da bi čim preje prišli do izhoda, toda nihče ne misli na sedeže, na naslonjala, na ograjo itd. Hodi se preko sedišč, otroci skačejo preko ograje, razbijajo jo in hodijo skozi njo. To so Česte slike na koncu tekme. Take pojave je treba energično zatreti. In to je dolžnost vsakega gledalca. Vprašanje dviganja kvalitete naših alpskih smučarjev Čim več startov v težki mednarodni konkurenci 'Uspehe v alpskih disciplinah odloča predvsem način vadbe in čim pogostejši start v mednarodni konkurenci. Znano je, da smo pred približno 10 leti premagali Cehe skoraj na vseh mednarodnih tekmah. Toda danes temu ni tako. Nivo češkega alpskega smučanja se je silno dvignil. Najvidnejša predstavnika mlade češke alpske tekmovalne generacije Brhel in Spo-nar, spadata danes med IStorico najboljših na svetu. Zakaj tolikšen napredek v kratkem obdobju. Cehi imajo doma žične železnice, toda to jim ni zadosti. Svoje najboljše pošljejo takoj v decembru v inozemstvo. O prisotnosti čeških tekmovalcev beremo na vseh mednarodnih tekmah. Le v okolju najboljših na svetu se izbrusi znanje. Le na težkih tekmovalnih stezah se pridobi izkušenost. Težkih stez pa Cehi nimajo, zato gredo v inozemstvo. V predsezoni gostujejo ali v Avstriji ali v Franciji. Tu vadijo skupaj z najboljšimi svetovnimi vozači, tu vadijo na žičnicah. Brez žičnic, brez visokogorskih smučišč, brez najtežje konkurence, se je težko približati najboljšim na svetu. Tako so vadili Cehi nekako pet smučarskih sezon, preden so se najboljšim približali, toda ogrožajo jih še vedno ne. Silne tradicije, ki jih imajo vo izmed reprezentativnih v Evropi, izdelek zaenkrat dobrim tekmovalcem Važno je, da se izpelje do samega vrha v pravilni trasi in zadostila bo vsem pogojem mednarodne kvalitete. Tudi vadba na domačih žičnicah, na domačih težkih smukih, z vsaj tremi tekmami z mednarodno udeležbo v sezoni, bi močno dvignila kvaliteto naših mojstrov. Mednarodna udeležba pokaže vedno novosti v stilu, v opremi in končno pokaže nivo znanja posameznih nacij. Naši mojstri Lukanca, Mulej, Magušar, Hladnik, Bertoncelj itd. so pokazali že tolikšne fizične sposobnosti, da bi ob večkratnem in večletnem startanju v mednarodni konkurenci gotovo uspeli, če bi imeli za seboj srednjeevropski način vadbe. Tako kot smo posvetili atletiki vso pažnjo, tako bi bilo potrebno, da storimo tudi s smučanjem in uspehi bodo kmalu vidnejši. Kljub pomanjkanju pravilne vadbe kaže naše alpsko smučanje v neki meri pot navzgor in to po zaslugi masovnosti, o kateri res že lahko govorimo. Razveseljiv je pogled na množico nastopajočih, prav tako je razveseljivo, da je med množico nastopajočih vedno več mojstrov. Cim več kvalitetnih moči bo nastopalo, boljša izbira bo med najboljšimi. V tem pogledu smo na dobri nikakor ne ustreza. Iskati morajo kjerkoli kolarja, da jim izdela smuči po želji. Razumljivo je. da ima Elan ogromno dela. Ravno zato naj dela naprej svoje standardne smuči, tekmovalce naj se pa osnuje posebna delavnica. Vprašanje dobre opreme je kvalitetnim tekmovalcem iste važnosti kakor pravilna vadba. Ponovimo v kratkem bistvene stvari opisanega. Alpski tekmovalci bi dvignili svojo kvaliteto s čim več starti v inozemski konkurenci in s z dolgotrajno vadbo na žičnicah. Potrebna nam je kvalitetna oprema v smučeh, palicah, mažah. Pračeh Ciril nekateri srednji in zapadnoevroski na- poti. Vzporedno z gradnjo žičnic bo rodi v tekmovalnem alpskem smučanju je težko ujeti. Kdaj bodo torej naši alpski tekmovalci dohiteli svetovno elito? Kadar bodo najmanj pet let vsako sezono startali na vseh važnih mednarodnih srečanjih, kadar bodo v predsezoni (oktober, november, december) v gosteh pri vadbi katerega koli elitnega nacionalnega moštva Srednje Evrope, tedaj lahko pričakujemo od njih uspehov. Veliko možnost napredka bodo nudile žičnice na naših smučiščih, kajti v naših Alpah in Dinarih je veliko težkih tekmovalnih steza. treba misliti tudi na čim več različno težkih prog v okolici žičnice. Smučar tekmovalec mora kramriti vedno različne proge m če ima izbiro različnih tekmovalnih steza ob isti žičnici je njena vrednost toliko večja. Prav Noši športniki polufejo v iuiino Smučarji na Norveško Naši reprezentativen Janez Polda, Karel Ivlačnik in Franc Pribošek se bodo Kranjska gora ima v tem pogledu lepe udeležili tradicionalnih smučarskih te-možnosti. Z Vitranca se lahko spelje °otoie"a ^d^^vodstVom najmanj 10 raznih tekmovalnih steza, predsednika Smučarske zveze Slovenije ki bi bile lahko vse speljane v moder- Franca Primožiča v Beograd, odkoder letalom nadaljevali pot na Nor- nem težkem slogu. Treba bo misliti tudi na posebno smučarsko delavnico, kjer se bo delalo samo prvovrstne smuči za kvalitetne NALOGE PRED ZAČETKOM SEZONE Prav društva morajo posvetiti največ pažnje ureditvam igrišč pred začetkom tekmovalne sezone. Igrišča je treba pravilno ograditi ali popraviti ograje. Na ta način bo dosežen tudi finančni efekt in onemogočeno poe* dincem, da ptisečajo od tedna do tedna brezplačno tekme. Nogometne zveze ljudskih republik odnosno komisije, ki jih tvorijo člani nogometnih vodstev in po en sodnik, morajo izvršiti pregled igrišč pred začetkom sezone. V svojih zapisnikih morajo dati mišljenja o stanju na terenu s svojimi predlogi in pripombami. Tekmovlana steza z Vitranca bo goto- tekmovalce. Naš današnji standardni IL II IP A IN C A V dnevih od 1. do 15. februarja so šern dovolj spoosbnega kadra, bo to na Lipanci izpopolnjevali svoje znanje mlado društvo dobilo močno bazo za vožnje alpske komoinacije miadi smu- dalinji razvoj m kar je še važrfejše, carji in smučarke FD Prešerna in 1;D odprlo bo nov, dosedaj skoraj pozab- " atk Krima pod strokovnim vodstvom zna- ljen del naših Alp novemu fizkultur- SK1i)dm nega alpskega vozača Staneta Kobler- nemu pokretu. Franci, ja. Tečaj je dobro uspet, saj so tečajniki pokazali veiik napredek, ki je bil VeisslalOBTl V Lipanci Po mladinskem dvoboju Slovenija : Vojvodina Naši mladi orodni telovadci Z nestrpnostjo smo pričakovali 13. februar, ki je bil določen za mladinsko srečanje v vajah na orodju med Vojvodino in Slovenijo. Kašen namen smo hoteli doseči s tem dvobojem? Vzbuditi v mladini veselje za urjenje v vajah na orodju, iz večjega števila dobrih mladincev - mladink zbrati najboljše, jim z redno vadbo in pomočjo strokovnega vodstva omogočiti tudi kvaliteten napredek, da bodo svoje znanje in sposobnosti posredovali ostali mladini v svo- jem društvu in ustvarili žarišča, dela, usposobiti najboljšen in najmarljivejše, da bodo v določenem času lahko izpopolnili vrzeli, ki so nastale po osvoboditvi med vrstami vrhunskih tekmovalcev in tekmovalk — reprezentantov naše no,ve fizkulture. Ta tekma je bila torej pregled dosedanjega dela in je morala pokazati kakšne izglede imamo z mladino v bodočnosti. Posebnost tekme je bila ta, da se je tekmovalo na vseh glavnih orodjih in prosti vaji v poljubnih sestavah, kjer je mladina prvič lahko pokazala vse svoje sposobnosti in znanje, kajti do sedaj so bila mladinska tekmovanja samo v obveznih sestavah. Obojestranske priprave so se vršile z veliko vestnostjo, zato uspeh ni izostal. Organizacija Pokrajinskega telovadnega odbora Vojvodine je bila brezhibna. V nabito polni dvorani fizkulturnega doma v Novem Sadu so gledalci spremljali potek tekmovanja in izražali svoje zadovoljstvo nad napredkom, borbenostjo in mladostnim poletom tekmovalcev in tekmovalk. .Težina vaj in prvin .je bila po razpisu na višini I mladinskega razreda, vendar lahko ugotovimo, da so tekmovalci in tekmovalke te zahteve daleko presegli in se v mnogočem približali kvaliteti zveznega razreda. Spoznali smo, da ni več daleč čas. ko bodo ti mladi zasedli mesta dosedanjih vrhunskih tekmovalcev. Vsak nosameznik in vsaka renrezentanca za sebe so spoznali svoje nedostatke in pomanjkljivosti, ki jih bodo flo prihodnjega srečanja v anrilu v Ljubljani skušah odpraviti. Obeta se nam zopet kvalitetna in res dobra prireditev, ki bo nam vsem pokazala, da ho tudi fizkulturna panoga — vaje na orodje — lahko zopet dosegle potrebno vjšino za uspeh v mednarodni konkurenci. Uspehi tekmovanja so bili nasledil: Mladinci: Vrste: 1. Slovenija 332.20 točk: 2 Vojvodina 330.15 točk, - Posamezniki: 1. 1«-mažič Roman. Slov. 57.50 točk: 2. Žitnik Alojz Slov. 57,- točk: 3. Dobrin Jože, Slov. 56.60 točk: 4. Madžar Ede. X ojv. 56.60 točk. — Prosta vaja; 1. .Dobrin Jože. Slov, 9.7 točk. Krogi: 1. Tomažič Roman. Slov. 9.6 točk. Bradlja: 1. Tomažič Roman. Slov. 9,55 točk. Drog: 1 To- stran ? mažič Roman, Slov. 9.S točk. Preskok čez konja: 1. Madžar Ede. Vojv, 9.8 točk. Skok v višino 135 cm: vsi 10 točk. Mladinke- Vrste: 1. Slovenija 268.80 točk: 2. Vojvodina 248,85 točk. — Posameznice: 1. Božič Helena, Slov. 46.20 točk; 2. Vin-tar Breda, Slov. 45.90 točk; 3. Avsec Marjanca, Slov. 45.25 točk: 4. Omahen Vida, Slov. 44.70 točk: 5. Koriš Terezija, Vojv. 44.65 točk. — Prosta vaja: 1. Koriš Terezija, X:ojv. 9.60 točk. Bradlja 1. Koriš Terezija, \'ojv. 9.65 točk. Gred: 1. Avsec Jlarjanca. Slov. 9.70 točk. Preskok čez konja; 1, Avsec Marjanca, Slov. 9,— točk. Skok v višino 110 cm: vse 10 točk, razen ene tekmovalke. V čem je bila odlika Slovenije in v čem Vojvodine? Slovenija se je odlikovala predvsem po lepi, elegantni in ritmični izvedbi. Vse težje prvine, ki jih tekmovalci (ke) niso obvladali so raje izpustili, da je bila vaja lahko tako izvedena bolj precizno in pravilno, težina vaje je pa vkljub temu prilično presegala zahteve I. razreda. Obe slovenski vrsti sta bili po sestavi homogeni in izenačeni. Tekmovalci in tekmovalke \rojvodnc so imeli na nekaterih panogah težje prvine, ki jih pa niso še zadostno obvladali in tako izgubili pri oceni predvsem na izvedbi, sestave so bile lepe in dinamične in so dokazali, da bodo vedno ostri konkurenti Slovenili .Vrsti nista bili tako homogeni kot slovenski, v čemer je tudi vzrok večje razlike v končnem uspehu vrste, posebno pri mladinkah. Vsakega posameznika in vse vrste je pa odlikoval visok borbeni duh in tekmovalna zavest, kar Je vsej tekmi dalo posebno obeležje. V slovenski vrsti so tekmovali mladinci Ljubljane I.’ in Trbovelj (3 tekmovalci). mladinke Ljubljane I., Jesenic in Kranja, kar ,1e posebno razveseljivo, saj smo prepričani, da se bodo v teh treh centrih izven Ljubljane ustvarila nova žarišča dela. kar ne ho imelo ugoden uspeh samo v razvoju vai na orodju, ampak tudi za napredek društva v celoti. Njihova naloga je, da s svojim delom in vzgledom potegnejo v telovadna društva čim več mladine-, ki ‘se viden predvsem v zaključnih tekmovanjih v slalomu m smuku, v slalomu S. I). Prešeren je v nedeljo 20. t,. m. je zmagal v doorem času tehnični organiziral v Lipanci pod Triglavom vodja tečaja tov. titare Mirko (FD prvič odkar je postala Lipanca naša Prešeren). Proga je trna dolga 70u m nova smučarska postojanka velike med- z višinsko razliko 100 m in je obsegala društvene tekme v veleslalomu. z2 vratc, rovprečni cas tepmovaicev V soboto popoldne so vozili kamioni V obeh tekih je znašal 1 minuto 41) se- iz Bleda tekmovalce na Pokljuko in v kund. Proga za smuk je Diia dolga Kranjsko dolino. Od avtobusne postaje preko 3 km. To progo so trasirali te- pod Lipanco je še kake tričetrt ure cajnjki sami pod vodstvom tov. Ko- vzpona do 'koč. katere ima začasno v blerja Proga je tehnično precej zahtev- najemu Š. D. Prešeren. \'reme v soboto . . na in tudi brzinska. V njenem prvem ni bilo preveč lepo, vendar to ni motilo tiZan V planu letošnjih nastopov Par-deiu po grebenu Mreže do gozda in naših nanvdušeuih smučarjev, da se ne tudi dve tekmi v njenem zadnjem delu so vozači do- Z veseljem odzvali vabilu priredi- tizana sta predvideni tudi dve tekmi segali brzino tudi do preko tiU km na tel jev. Koče so bile nabito polne, saj je uro. že v soboto prišlo okoli 80 tekmovalcev ED Prešeren krije v sebi dovolj do- in_ gledalcev, Franca bodo z veško. Nogometaši, atleti in boksači na Švedsko Vodstvo CDJA Partizana se je ob „ , priliki gostovanja švedske ekipe Hel- t singborga v naši državi dogovorilo za turnejo svoje nogometne ekipe po Švedski. Turneja je predvidena za mesec julij. Jugoslovansko moštvo bo odigralo v 20 dneh gostovanja 6 tekem proti najboljšim švedskim nogometnim Nordkoping itd. Prvo tekmo v Švedski bo odigral Partizan 10. julija. V jeseni bo gostovala v Jugoslaviji odlična ek^pa AIK, ki je danes na prvem mestu švedske prvenstvene lestvice. V letošnjem letu bo imel Partizan še nekoliko nastopov v tujini. Ob priliki proslave SOletnice dunajskega Ra-pida bo prirejen nogometni turnir, na katerem bo .poleg nekaterih odličnih evfopskih moštev sodeloval tudi Par- Pozno zvečer je močan veter razpihal v* hndoenhTti™Vn*J da' šmemene'"idnančo °blake in obetalo se je prekrasno vreme smučarje. Ta tečaj, ki je pod strokovnim vodstvom tov. Koblerja aose- valee in gledalce kako so merijo v svoji umetnosti. eelV'svoie* namenov ^eloti^bn^brez ^dvo- Sodnijski zbor Je dopoldne izžrebal atleti." Od naših tekmovalcev bodo go- Jugosiavijt. v primer ma vzpodbudna pri nadafinjem aelu. *!k.e,, 'ifv'jt‘n'h’ '“ed katerimi Je stovali na Švedskem Gubian, Vujačič, gosiavija kvalificirala Primer tega tečaja kaže tildi na z Racingom iz Pariza. Prva tekma bo spomladi v Beogradu, povratna pa v Parizu. Skupno z našimi nogometaši bo odpotovalo na Švedsko tudi pet naših najboljših atletov in atletinj, ki bodo tekmovali z najboljšimi švedskimi atleti.'Od naših tekmovalcev bodo stovali v Jugoslaviji najboljši boksači Švedske, moštvo Partizana pa bo v pričetku zime odpotovalo na ttirnejo v Švedsko, kjer bodo nastopili na treh dvobojih proti najboljšim švedskim boksarjem. Tenisači v Francijo in Avstrijo Jugoslovanski teniški reprezentanti, ki so bili več tednov pripravljeni pod strokovnim vodstvom francoskega trenerja Vissaulta, so se vrnili iz No-in Dubrovnika v Zagreb. Prvikrat so naši tenisači tudi preko zime sistematsko trenirali. Zaradi pomanjkanja pokritih igrišč naši tenisači doslej preko zime niso skoraj nič trenirali, kar se je odražalo na prvih tekmah v letni sezoni. V teku tega tedna bodo odpotovali naši' tenisači v Francijo, kjer bodo na južni rivijeri v Cannesu in Nizzi sodelovali na mednarodnih turnirjih. Na poti v Francijo se bodo ustavili naši reprezentanti v San Remu (Italija), kjer bodo prav tako sodelovali na mednarodnem turnirju. JUGOSLAVIJA—AVSTRIJA 12. DO 15. MAJA V AVSTRIJI Letošnji teniška tekmovalna Davis cup bodo pričela v maju. Prvo kolo, v katerem je Jugoslavija prosta, se mora zaključiti 4. maja. V drugem kolu bo Jugoslavija igrala z Avstrijo. Ta dvoboj bo odigran v Avstriji, verjetno na Dunaju od 12. do 15. maja. V primeru, da... jugoslovanska—elripA. zmaga, se bo v tretjem koiu srečala z zmagovalcem iz tekme Svedska-Norveška. Ta dvoboj bi se odigral v Jugoslaviji. V primeru, da bi se Ju- odnos medsebojnega sodelovanja med dvema kluboma, ki sta dokazala, da jima je staro »klubaštvo« neznano. FD Krim lz Ljubljane je s svojimi finančnimi sredstvi podprl in omogočil tečaj. Lipanca je planina nad Pokljuko, do kamor je dnevna avtobusna zveza. Pred vojno je bila Lipanca zelo malo obiskana. Poleti se je na njej pasla živina blejskih kmetovalcev, ki so na njej tudi postavili lične planšarske koce. Pozimi so jo obiskovali le redki smučarji predvsem z Bleda in okolice, ki pa so se nanjo vračali potem vsako leto, kajti njena lepota je lahko rečemo edinstvena. Leži v gozdni meji in je porasla z mecesni-virahniki in nizkim brinjem in posameznimi smrekami Terenov za smučanje je brez števila. Možne so različne kombinacije za smuk proge do dolžine 4 km in več. Obstojajo tereni za najidealnejše slalom proge, ki si jih moremo misliti. Jasno je, aa bodo ___________________ „„ ______________________ ________ . _____ _______ v četrto kolo, -Žerjal* Segedfn'to"RadoTavljevi^va". ’ to je polfinale, bi se najverjetnejše Tudi boksarji Partizana bodo nasto- srečala- z zmagovalcem dvoboja Itali-pili proti Švedom. V poletju bodo go- ja-Juž. Afrika. K tekmam se je prijavilo 52 tekmovalcev in tekmovalk. | . Planinstvo na Primorskem Lukane Slavko Veleslalom je bil zamišljen in izveden z vrha Mrežce, to je kako uro vzpona ggpjSšRi gaaiss.™ strani z Mrežcami, Okrogležem in De Zvezni, I. razred: 1. Lukane Matevž belo pečjo zapira Krmo, imamo, ko se (Tr*ig) 2:02,0 2 Lukane Slavko fTl razgledamo z vrha, vtis, da smo sredi 2*04,2, 3 Mulei Tinček (Prešerenl 2*05 4 venca gorskih velikanov, ki sestavljajo 4;lcoh?er Stane 2:U n Gregorčič) skoro pravilen krog Na severozapadu n razred. 4 Ma' šar Janez 2;293, kraljuje Triglav, dalje od njega Boga- 2. stare Mirko (P) 2:41.3, 3. štrukelj trn, primorski hribi, Krn, itd., na jugu Loize (T) 2:43.l, 4 Kolman Frane ,pf Jelovca, Ratitovec, Blegoš, Snežnik, na 2:50.(l, 5. Pristavec Alojz (P) 3:01.5 vzhodu Kamniške planine S_Svinj|ko Članice: 1. Lukane Darinka (T) 3":22.0, 2. Miculinič Breda (P) 4:21.0 min. planino na Koroškem, na severu na vse te gorske vence je brez dvoma Janko iki 3d3.8 mm. edinstven. Po osvoboditvi je vse do letos Li- Proga je bila za vse tekmovalce ista, panca čakala novega odkritelja, ki ga precej naporna in je zahtevala od tek-je našla v FD Prešernu, ki je našel movalcev mnogo tehničnega znanja in tam svoj Črni vrh in Rožco. S spre- vztrajnosti. Od 52 prajavljenih tekmo- rtr. IT C W1 1 1 /i r*l V* C" Ij- r\ - - I ...... - 1 O - -Sl J <61 A — 1 1 V nedeljo 6. febr. t. 1. so se zbrali v Postojni primorski planinci. Pregledali so svojo organizacijo- od časov fašističnega terorja pa do danes. V prvih letih tega stoletja, ko se je planinstvo začelo razvijati, je našlo med Primorci lep odziv. Začeli so že graditi koče, tako na Nanosu, pa jim je prva svetovna vojna vse delo preprečila. Po vojni pa je fašizem zamoril vse društveno delovanje Toda fašistični teror je imel le delen uspeh na zunanjem društvenem življenju, dočim je po^žročil v notranjosti ljudi, proti sebi še večji odpor. Planinci so izkoristili vsako priložnost in prirejali izlete v manjših skupinah, t. j. od 15 do 20 ljudi v formi privatnih izletov, da bi tako prikrili društveno življenje. Sele z osvoboditvijo po drugi svetovni vojni je bila Priomrcem dana možnost, da razvijajo svoje delovanje in osnujejo društva. Ustanavljajo se tudi alpinistični odseki in pa jamski odseki — Pili Zupančič Uroš, Medja Maks in to je podzemeljski alpinizem — ki je na Primorskem zelo potreben in koristen tako iz geološkega in naj bi zlasti obiskovali Skocijansko jamo, da se privadijo in dobijo potrebno kondicijo za raziskavanje v drugih še neobdelanih jamah. V gospodarskih vprašanjih si morajo društva medsebojno pomagati in ne gledati ljubosumno drug na drugega. Pomagajo naj si tudi pri graditvi koč, kot n. pr. na Nanosu in drugod. Tudi drugje bodo gradili in obnavljali koče, tako v Bovcu, v Ilirski Bistrici, na Snežniku, v Idriji na Hleviški planini in v Cerknem na Razoru. Sestanek je sicer pokazal napore društev, a so v glavnem prehodnega pomena. Gledati je treba, da se dvigne z organizacijo tudi poiitično-ideološki nivo planinskih društev. F. A. ^Podvigi .naših alpinistov V nedeljo, dne 13. februarja so vsto- More. Andrej, vsi trije člani OFO Jesenice, v severno steno Frdamanih po- _____ _____ B________________ lpinistič- lic. Steno se preplezali v njenem Mladinke: Kastelic .Jožica (K) 11:57,1. a gie(janja. Največ kraških jam, ki vzhodnem delu .v štirih urah in pol. Dmaito 4 Q H 1 1 .> — .. —c-inl.mnTralnn t Cr 4 •• ° ° J - Tl i , . krijejo v sebi prelepe stvari, je neodkritih oziroma nepristopnih. Poleti poteka tod smer Potočnik—Jesihova. Snežne razmere v steni niso bile Na tem sestanku pa je bilo tudi pre- preveč ugodne, mestoma je bila stena bo vzgajala v duhu nove socialistične fizkulture. Njim samim ho pa ta uspeh nova vzpodbuda za nadalnje delo in napredek. V aprilu se ho vršila povratna tekma, kjer bodo vsi lahko dokazali, da so uspešno izkoristili izkušnje te tekme in se nam tako obeta zopet v Ljubljani lepa mladinska prireditev, na katero že danes opozarjamo .. Jelica Vazzaz r^^L^^eJlnr3^aSm^arpS^ £‘Tn iekŠJ0 n* ciU 42 tekm0Val- gledano enoletno društveno delovanje, kopna. Smer je ocenjena mestoma s ki pa ne kaze zadovoljivih uspehov, četrto težavnostno stopnjo. Nogometna sekcija SSD Papimičarja k^l^prdobrioTatrmtietetetako PRVI ZIMSKI VZPON PREKO VZOD-je bite zadnje dve nedllji precej a^S tradicijo, vodite nacionalno borbo (IZKUtTURNI TEDNIK Košarkaši Poleta v Karlovcu Preteklo nedeljo je gostovala ženska in moška ekipa košarkašev Poleta iz Maribora v Karlovcu, proti tamkajšnji Slaviji Pred 500 gledalci so nastopile v prvi igri košarkašice Poleta, ki se zaradi utrujenosti niso mogle znajti proti tehničnem boljšem in ostrim igralcem SD Slavije ter so tekmo izgubile z rezultatom 8:20 (2:16). Nasprotno so člani tokrat zaigrali eno svojih najboljših iger, ter tudi zasluženo zmagali proti tehničnemu dobremu in vigranemu moštvu Slavije z visokim rezultatom 37:26 (20:15). Polet je nastopil v postavi: Marinič, Pavlovič, -Poženel, Vončina. Sedivy. Kandus, Brumen in Penko. Pripomniti je treba, -la je to prva zmaga Mariborčanov izven Slovenije in da so zato tudi igralci vložili vse svoje sile za čim boljše igro. V. IZŠEL JE ŽEPNI KOLEDAR TELOVADNE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 1949 Obveščamo vsa telovadna društva, OTO, vse ostale lizkultur-ne organizacije, množične organizacije, posameznike itd., da je izšel žepni koledar TZS za leto 1949. Koledar vsebuje poleg važnih člankov še razne statistične in praktične podatke, državne in svetovne rekorde v raznih panogah itd. Coledarje je naročiti pri Telovadni zvezi Slovenije — Ljubljana (Narodni dom, Bleiweiso-va ul. 28) ter se dobijo le proti predhodnem vplačilu na čekovni račun (št. ček. rač. pri Narodni banki 6-93603-8) ali pa proti osebnem dvigu. Cena koledarju je 18 din. Z ozirom na veliko zanimanje in povpraševanje po koledarju opozarjamo vse telovadne orga-izacije, naj pohitijo z naročili. Nogomet v Vevčah na. Pred 14 dnevi je gostovalo v Vevčah prijedorsko društvo Jedinstvo, ki je odigralo nogometno tekmo z domačim moštvom. Tekma je bila povratna, ker so nogometaši Papirničar-ja že preje gostovali v Prijedoru in izgubili tekmo z 2:1 To pot se je tekma končala neodločeno 2:2. naše planine. Okupator jih je sicer zadušil, a po osvoboditvi so začeli delati in se organizirati na novo osnovi, da je planinstvo tudi v fizkulturm organizaciji. Kot drugje, tako tudi na Primorskem društva premalo skrbe, da bi pomladile svoje vrste in da bi NE STENE VISOKEGA ROKAVA Istega dne so preplezali jeseniški a. pinisti Krušič, Korenini, Stražišar, Bla-žej in Zupan prvič pozimi vzhodno steno Visokega Rokava. Stena je bite zasnežena s sipkim snegom, na posameznih mestih so plezalci naleteli na led. Približno 400 m visoko steno so vključile delavstvo. Zlasti se to vidi preplezali v osmih urah in so izstopili v industrijskih središčih kot Idrija, na greben ob pol šestih zvečer. Po-Ilirska Bistrica, kjer je veliko delav- vzpeli so se še na vrh Visokega Ro-, stva, pa ga je v planinski organizaciji kava ter so nato sestopili v mesečini vključenega prav malo. Tudi ni dovolj, skozi ozebnik v zavetišče pod Rokavi, da imajo društva nekaj članov, ter da kjer so prenočili, od njih pobirajo članarino To je vse ocenili s četrto Pred tednom dni pa so »Papirničar- premalo. Pričeti se jih mora vzgajati, M^vlVčKeXliteim gledali jih Pritegniti v celoto kar bo izvedlo cev je prisostvovalo tej tekmi, ki se je s prirejanjem skupinskih izletov, pre-,_._i e.o ri.n\ davanjl in z delom v organizaciji. Ven- dar pa je tudi to premalo; moramo Preplezano smer so težavnostno stopnjo. končala z zmago letalcev 5:3 (1:3). Opozorilo Opozarjamo vsa TD in OTO, da se v zadnji številki »Poleta« objavljeno »Opozorilo« glede obveznih prostih, vaj nanaša na obvezne proste vaje za tekme v vajah na orodju za leto 1949 in ne na proste vaje za okrajne zlete, katere je letos predpisal GSJ In so v smislu sklepov H. plenuma TZS obvezne za vse okraje. VZHODNI RAZ SREDNJEGA ROKAVA Naslednji dan. v ponedeljek 14. februarja, sta preplazala alpinista Kru- S* in Site1;vbodni raz Sinjega RO." vzgajati. Posebno pri Primorcih je važno, da z vsemi sredstvi zatro staro miselnost fašizma, ki še mogoče kje tli. kava v uri in četrt. Raz je preplezal prvič pozimi že pred leti Korenini s otvarišem, kasneje je bil ta vzpon večkrat ponovljen. Vzpon imenovanih je- Razpravljalo se je tudi o ustanovitvi seniških alpinistov je bil letos že dru-Ptaninskega društva v Novi Gorici, saj gi vzpon je tako rekoč središče Primorske in bo arja 1949 imela še poseben pomen, kn bo popol- Pihlerjeva noma zgrajena. Kot že prej omenjeno, se bodo preko tega raza. 25. janu-so preplezali raz Blažej, Herlec in Jenko, člani alpinističnih odsekov Jesenice. Maribor in Kranj. Raz je ocenjen s tretjq ustanovili jamarski odseki. V začetku težavnostno stopnjo. 80 metrska skakalnica v Planici Kaj mora vedeti kolesar - začetnik o treningu Preteklo nedeljo so bile otvoritvene tekme letos novozgrajene 80 metrske skakalnice v Planici, ki so potrdile ponovno uspelo gradnjo našega priznanega strokovnjaka inž. Stanka Bloude-ka. Inž. Bloudeka, konstrukterja velike skakalnice v Planici, poznajo v tem malem kraju prav vsi prebivalci. Najbolj pa ga cenijo in ljubijo njegovi ljubimci-skakači, katerih uspehov se on najbolj veseli in katerim rad sve- trebno, da je dovolj široka, kajti ozka skakalnica predstavlja nevarnost za skakača celo v psihološkem pogledu. Zato sem se v odboru za skoke pri Mednarodni smučarski federaciji trudil, da bi osvojil predlog, da bi bile nove skakalnice čim bolj široke.« Bloudek je ob tej priliki predložil, da bi bila širina doskočišča skakalnice v razmerju (100:5) + 4. To se pravi, da mora biti doskočišče skakalnice za TEDEN SMUSKIH POLETOV Vsak dan obhodi inž. Bloudek svoje skakalnice. Vsak dan se trudi, da bi bilo vse čimbolj urejeno za tekmovanja in pripravljeno za veliko skakalnico. Okupator je namreč z raznimi »popravili« precej pokvaril našo • največjo skakalnico, tako da jo bodo morali še v letošnjem letu popraviti. Inž. tiloudek, vsi skakači in prav tako vsi jugoslovanski športniki z nestrpnostjo BREZ VSAKDANJE JUTRANJE GIMNASTIKE NE BO SLO Kakor hitro se odločiš za športno kolesarjenje, moraš pričeti tudi z redno jutranjo gimnastiko. Ko se zjutraj prebudiš, ti bodi prva misel kako in kaj _________ boš vadil naslednjih 15 do 20 minut. Najboljše, če si napraviš vnaprej plan Kolesarstvo ni nevaren in škodljiv gredi se utrdiš v ravnotežju, ki je ko- va- za teden dni in se potem točno po šport, ako se pravilno izvaja. Potrebno lesarju poleg hitrosti najpotrebnejša njem raVnaš. Kolesarski šport pri nas še ni dovolj razvit. To se vidi najbolj na večjih tekmovanjih. Naši vozači so neizkušeni, ne vedo, kako se morajo pripraviti za tekmo. Ne trenirajo dovolj, niti se ne hranijo pravilno. Zato je potrebno, da se vozače pouči o vsem, kar jim je potrebno, da si pridobe dobro kondicijo. j je sistematično in postopoma trenirati zaradi pravilnega občutka sigurnosti. in navajati telo na napore tekmovanja. Ako obstoja v telovadnici naprava rlnhnVn in nravilno Predvsem pa je potrebno uvesti v taj- za trening boksa, ustavi se vsakokrat finimi vajami Globoko m pravilno ne kolesarskega športa mladino. Na ta tudi ob njej in se spoprimi z njo, da ^ J ‘e mnEamS način bo. ta naš šport hitro napredoval prisiliš možgane na hitro delo, kar vse ph in nap 3 tpJLnvania in vzgojili bomo dobre, zdrave in bor- boš potreboval pozneje ob vožnji na ln sledn]1. . , bene športnike-kolesarje. ovinkih, spustih, pri prehitevanju in Nato nadaljuješ z gimnastiko. NAJPREJ ZDRAVNIŠKI PREGLED sličnih trenotkih. Zadnjih 5 do 8 minut vezbaj preskok tiv^^ohsS SSlgZ & «2X ^^1^ S-SS z^^iš zopeTi'dihahimi zdravniško pregledan. Zdravniški pre- jenje. Postati moraš predvsem prozen vajami, da se telo umiri. Seveda lzva- gled je za pravilen napredek kolesarja- in izdržljiv. Po vsaki vaji si daj tre- jas jutranjo gimnastiko pri odprtem športnika neobhodno potreben. Kole- notek oddiha ,ki ga izkoristiš za vajo oknu. Po končani vadbi se tuširaš s sarstvo je lep, koristen in zdrav šport, v globčkem dihanju. Ne pozabi tudi hladno vodo, ah se vsaj umijes do pasu. Jutranja gimnastika se prične z di- rf------ Janez Polda, inž. Stanko Bloudek (v sredini) in Janko Mežik tuje in jih poučuje. Prav tako pa ga imajo radi ostali smučarji in drsalci, ki jim pomaga s svojimi strokovnimi nasveti in jim gradi drsališča. Inž. Bloudek je vsestranski športnik in zato izvrstno pozna vse zimske športe in se aktivno udejstvuje v vseh večjih gradnjah naših športnih objektov. NOVA 80 METRSKA SKAKALNICA Komite za fizkulturo pri vladi FLRJ je iz svojih sredstev omogočil zgrad-r.jo skakalnice za smučarske skoke do 80 m, da bi bila našim najboljšim skakačem dana možnost, da tekmujejo in se pripravljajo za skoke na veliki skakalnici. Dosedaj so naši smučarji morali skakati z velike skakalnice brez predhodnih priprav, kajti dve manjši skakalnici za skoke od 25 do 50 m, nista omogočili pravilen trening za smuške polete. »Zato pa bo — pravi inž. Bloudek — nova 80 metrska skakalnica popolnoma ustrezala tej nalogi. Na njej se bodo naši skakači pripravljali za tekmovanja v inozemstvu, kjer so v večini 70 metrske skakalnice.« Čeprav so dosedaj dosegali naši skakači na največji skakalnici na svetu lepe uspehe, niso v inozemstvu dosegli takšnih uspehov, ki bi odgovarjali njihovi moči in sposobnosti prav zaradi pomanjkanja srednje odnosno prehodne skakalnice. Ta najvažnejši problem pa je danes rešen z zgraditvijo nove 80 metrske skakalnice. SKAKALNICA MORA BITI SIGURNA »Cim sem pričel delati novo skakalnico, sem iezii za tem, da bo odgovarjala vsem predpisom, ki se zahtevajo za tako važne objekte,« pripoveduje inž. Bloudek. — »Skakalnica mora biti sigurna in da bi se to doseglo, je po- skoke do 100 m široko 24 m, za skakalnico do 80 m pa 20 m. Mednarodni odbor se ni strinjal s tem predlogom in člana tega odbora Norvežan Sigmund Ruud in švicarski inženir Strauman so dali svoje mišljenje, da je lahko dolžina skokov i 7 + 4. »Za skakače je to nevarnejše, toda takšna skakalnica je cenejša in to je za kapitalistične države važnejše, kajti zaslužek je večji«, je pojasnil inž. Bloudek. Doskočišče naše nove skakalnice, na kateri so bili prejšnjo nedeljo skoki, je široko in predvsem sigurno, VZPENJAČA Nova skakalnica je zgrajena vzporedno z veliko 120 metrsko skakalnico. Na ta način se bo lahko do popolnosti izkoriščala vzpenjača, ki bo speljana med obema skakalnicama in bo morda dogotovljena že do »Tedna smuških poletov« v mesecu marcu. Vzpenjača je dolga 230 m in bo prevozila obenem štiri smučarje do zaleti-šča na novi skakalnici. Skakači, ki bodo skakali na veliki skakalnici,. se bodo morali povzpeti še 60 m do za-letišča. »Imamo jekleno žico, dolgo 320 m,« — pravi Bloudek — »in bi jo lahko podaljšali do zaletišča velike skakalnice. Vendar to ne bi bilo *dobio in skakači sami so me prosili, naj bo ozpenjača krajša, da bi se pri zadnjem vzponu še malo ogreli.« Tude tekmovalci na novi skakalnici se bodo morali vzpenjati okoli 12 metro v, levo od vzpenjače. »Najvažnejše je to, da bo število skokov posameznega skakača v eni sezoni trikrat večje kot doslej,« pravi konstruktor nove skakalnice. pričakujejo »Tedna poletov«, kateremu bodo prisostvovali tudi strokovnjaki Mednarodne smučarske federacije. Ob tej priliki bo končno Planica pravilno ocenjena. Za to naše največje letošnje tekmovanje so se že prijavili švedski in avstrijski skakači, vendar pričakujejo, da se bodo prijave še pomnožile. Ko je inž. Bloudek odhajal, je mimogrede še omenil: »Treba se je truditi, da skakači sami skrbe, da bo skakalnica čim bolje urejena.« pogleda zdaj kuštrava glava našega Borota, zdaj Nerove roke in noge. Ne moreta se razmetati. Saniteta je takoj na mestu. Nič ni hudega, vse v redu. Nero postaja vedno bolj nevaren, na poti vse podre, lomi palice in Vzbuja največ smeha s svojo govorico; po rodu je. namreč Italijan. Ob dvanajstih vidiš zopet kolono, a sedaj bolj mirno, utrujeno korakajo s smučkami v rokah proti domu. Po dobrem kosilu se vsi porazgube, eni v sobe počivat, drugi se sončijo na terasi pred domom. Ob 15 so zopet vsi na smučeh. V popoldanskih urah vadbe pohnavljajo like, katerih smo se naučili dopoldne.. Ko se sonce skrije za hribi in se sneg strdi, stopi v noge utrujenost. Na poti domov si tečajniik izmenjujejo svoje izkušnje. Po malici se odbojkaši zberejo v eni sobi, košarkaši pa v drugi. Vsi se pripravljajo na instrukotrske tečaje. Preden so odšli iz Ljubljane,. so se obvezali, da bodo svoje znanje, ki ga bodo izpopolnili na tečaju, prenesli v našo vas in industrijske centre. Tam bodo . vodili tečaje za dvig kvalitete obeh toda zahteva velikih naporov in zato se mora kolesar-tekmovalec podvreči rednim zdravniškim pregledom. Pregled je potreben večkrat v letu, posebej pa še pred in po vsaki večji tekmi. ZAČNEMO V ZIMSKEM ČASU Kolesar-začetnik mora pričeti trening za svoj prvi nastop na tekmovanju že v zimskem času. Marsikomu se bo to čudno zdelo. »Kolesarstvo je veščina, pri kateri vrtiš kolo z lastno močjo nog v nakazani smeri in istočasno obdržiš na tem orodju tudi ravnotežje,« beremo v nekem zelo starem kolesarskem učbeniku in si pri tem mislimo, da je pač tisti kolesar, ki bo hitreje vrtel kolo, boljši tekmovalec. Do neke meje to drži, toda to je še veliko premalo, da bi mogel postati samo s tem pravi kolesar-tekmovalec v športnem smislu. Kakor rečeno, pričnemo trenirati v zimskem času, ko so ceste neprimerne za hitro vožnjo s kolesom, bodisi, da talne gimnastike. Premeti, preskoki, TUDI SMUČANJE IN HITRA HOJA so zasnežene, ali pa zledenele. Kolo po- kolesarjenje z nogami v legi na tleh, STA VAŽEN TRENING KOLESARJA čiva, dobro očiščeno in konzervirano v raZni upogibi in druge take vaje, ti Večkrat tedensko * zimskem času suhem prostoru, doma. Kolesar hočeš bodo omehčale tudi mišičje, ki mora natakni smuči. VadilVboš predvsem postati in tekmovati, zato pričneš z biti prožno. Tudi z »medicinko« se vztrajnostni tek 5 do * km z menja-gimnastičnimi vajami- in splošno vadbo moraš temeljito »sprijazniti«. Neusmi- j0{0 hitrostjo in po neravnem terenu, v telovadnici. Redno vsak teden 2 do ijeno j0 dviguj in meči na vse načine, Tudi smuk je koristen, vendar le na 3 krat po eno uro. Vaje je treba izbirati z rokami in nogami, da se ti bo zvijalo krajših progah. Kadar ni na razpolago tako, da se predelajo vsakokrat vse mi- telo pod njo, dokler ti ne postane lahka, snega, vzameš pot pod noge. Po mož-šice in da imaš po končani vadbeni uri kakor žoga za odbojko. Z odbojko za- nosti prehodiš v hitrem koraku vsako-prijeten občutek utrujenosti. Zelo mno- ključi vsakratno telovadn uro, da se dnevno 5 do 6 km. S tem se navadiš go vežbaj skakanje preko vrvice, kar sprostiš . in obenem navadiš pravega pravilnega dihanja in vztrajnosti, se ti bo morda zdelo v začetku otročje športnega tovarištva. (Dalje.) lahko, toda kmalu boš spoznal, kako __________________________ je ta vaja koristna in za kolesarja ne- . „ obhodno potrebna. Z njo se krepijo mišice od stopal navzgor, pridobiva se na prožnosti, vse to boš zelo koristno uporabil ko sedeš na kolo. Tudi orodja se v telovadnici ne izogibaj, uporabljaj ga pa predvsem kot zapreke za preskoke in slično; to so predvsem koza, konj brez ročajev, telovadna miza itd. Na dogu, bradlji in Ljudska tehnika na TSŠ V Beogradu je bil 5. in 6. februarja t. 1. I. kongres Ljudske tehnike, ki Je pregledal dosedanje delo in bodoče naloge krožkov, društev in klubov tehnike za dvig tehnične ravni med našimi delovnimi množicami, ki se dobro zavedajo, da bomo le z napredno tehniko uspešno izvedli naloge našega petletnega plana in dosegli končni cilj naše delovne borbe — socializem) v Titovi Jugoslaviji. Po vsej državi se je po I. kongresu Ljudske tehnike Jugoslavije razvila še večja de-javnos in postopoma bomo objavljali kratke članke o teh najbolj aktivnih krožkih in klubih tehnike, katerih delovanje z uspehom izpopolnjuje znanje tehnike našega delovnega človeka. Odbojkaši in košarkaši SO Enotnosti zbirajo nove sile »Vstanite, zaspanci, čas je!« Hripav, a odločen je glas dežurnega, vznemirja tiho zaspanost v Domu na Komni. Tečajniki se dvigajo s pogradov in marsikdo stoka nad nerodnimi padci prejšnjega dne. Dana s skremženim obrazom razlaga, kako je nerodno, če večkrat »sedeš« na isto mesto. Zato pa je Daba, vkljub popraskanim rokam in čudovito kompliciranim padcem na velikih strminah ,vedno nasmejan. Vodo in sneg kar vidno jemlje. Sonce počasi, a vztrajno razgalja pleča planin, tako da na več mestih kažejo izpod snežne odeje svoje pravo lice. Se pogled skozi okno na Bohinjsko dolino z napol zamrznjenim jezerom in na zlato obrobljeno Komarčo in že si pripravljen na nov dan. Pri zajtrku v jedilnici večkrat slišiš tožbo: »Danes sem tako slabo spal, vse me boli, roke, noge ...« Seveda, privlačnost zemlje je velika, a začetniki, ki so sicer vztrajni in drzni, so vendar še nesigurni na smučeh. Po jutranjih opravilih mazanju smuči in čevljev, skliče ob devetih dežurni vse na zborno mesto in javi: »Številčno stanje 27, vsi na mestu!« Vodja tečaja da še zadnja navodila in že krene kolona po ozki gazi proti planini na Kraju, kjer so tereni za vadbo. Prva vrsta krene najvišje, drugo vodi Janez na srednja pobočja, tretja pa z Adijem odbrzi v dolinico. Dopoldanska vadba traja do dvanajstih. Smeh pa tudi stok tečajnikov spremljajo opomini in navodila vodnika vrste. Iz podnožja zavistno opazujejo tečajniki najboljše, ki se spuščajo v smuku in v lokih po strmih pobočjih. V odmoru se kar na lepem pojavi žoga. Hura! Že stojita dva gola*. Košarkaši in odbojkaši igrajo rokomet, ki je nekak konglomerat vseh iger. Vsak pač uveljavlja posebnosti svoje igre in daje duška sproščenosti in navdušenosti nad visokogorsko prirodo. Vsi razgreti in ožgani od sonca tekajo za žogo. »Dovolj, smuči na noge!« Zopet vadimo plug, prečno drsenje, zavoje itd. Naš zdravstveni referent Srečko preizkuša na svoji osebi posledice padcev, neumorno smuča z nami, pada in se pobira. Cez dan reče kakšno za smeh, zvečer pa resno razlaga prvo pomoč tiziologijo športa itd. Coco med smukom žvižga, morda gre tako laže? »Pazite, Nero gre!« Je že prepozno! Iz živega klopčiča, ki se valja po tleh, TD Ljubljana II se pripravlja na akademijo Prihodnjo soboto, t. j. dne 5. III. t. 1. bo-imelo svojo akademijo, ki bo v y zadnjem času se je po vsej Slo- tvarino, nekateri tečajniki pa so se sklopu razpisanega tekmovanja v aka- Venij mogočno razširila organizacija celo že izurili za šoferje. Krožek avto-demskih točkah, tudi telovadno dru- *LjUdske tehnike, katere posamezne motociklistov je izredno marljiv ter štvo Ljubljana II — Tabor. Društvo, vejE privabljajo posebno mladino v bo, posebno če se bo priboril do šte-kt se je ustanovilo lani v oktobru, se krog jadralcev, motoristov, brodarjev vilnejšega voznega parka, kaj kmalu je moralo opreti čisto na nov kader, ter radio in fotoamatarjev. Močnejše vodilen krožek. in močnejše postajajo osnovne celice saj v preteklem letu na Taboru osnove društva, t. j. splošne telesne vzgoje, LT, v katerih se na teoretičnih preda' sploh ni bilo.. Kljub temu pa je dru- vanjih in v praktičnem delu naša mla- Klub tehnike TSS je v svojem foto-amaterskem krožku organiziral tudi praktični tečaj za kinooperaterje za Tudi radioamaterski krožek ni !e- športnih iger. V živahnih diskusijah prekmalu poteče določen čas. Vsak izmed tečajnikov je zadolžen za kak referat. Eden govori o statutu odbojke Jugoslavije, drugi zopet o disciplinskem pravilniku košarke, s pravili obeh iger se morajo spoznati natanko prav vsi. V skupnih predavanjih govori Janez o finančnem poslovniku, registraciji in administrativnih postop-straciji in administravnihb ,r d v zsx kih. O političnih problemih razpravljajo kar vsi povprek,- Srečko je načel vprašanje v škodljivosti nikotina in alkohola. Po večerji ne manjka družabnsoti. Vodstvo tečaja določa dnevni red za naslednji dan, vodniki vrst pišejo dnevnike dela. Po osvoboditvi je to prvi tečaj v Jugoslaviji, s čimer je dana možnost dviga strokovnega kadra v teh dveh športnih panogah. K. D. štvo takoj po ustanovitvi zbralo lepo dina tehnično izobražuje, spoznava ozki film. katerega je s popolnim število članstva v vseh oddelkih in je najnovejše novosti z vseh področij uspehom dokončalo 12 tečajnikov. V postalo številčno ,eno najmočnejših v moderne tehnike, hkrati se vzgaja v kratkem se bo začel nov začetniški Sloveniji. Kljub temu, da je obisk v bodoče strokovnjake, ki so tako po- tečaj za operaterje, tečajniki oz. absol-zadnjem mesecu nekoliko padel, ima trebni naši razvijajoči se industriji ter venit prvega operaterskega tečaja pa društvo v vseh ozirih pogoje, da se še Jugoslovanski armadi, ki bo edino z oodo posečali še posebeni dopolnilni bolj razvije ter postane eno vodilnih dobro tehniko in poznavalci tehnike tečaj, v katerem bodo s širšim učnim društev v Sloveniji in tudi v držaVi. lahko zajamčila izgradnjo socializma programom pridobili vse potrebno S pripravami za akademijo je vod- v naši državi in vselej znala ubraniti znanje, da bodo tako sposobni uprav-stvo pričelo že pred dobrim mesecem pred sovražnikom s krvjo priborjeno 1 jati z aparaturo za ozki film. in se priprave, čim bolj se bliža datum svobodo iri gospodarsko neodvisnost, prireditve, stopnjujejo. Vsak večer vidiš v telovadnici marljive mladince, člane in pionirje, ki se pod vodstvom tehnike na Tehniški srednji šoli in na člani zaključili s predpisanimi radio-s voj ih prednjakov pripravljajo za na- Gradbenem tehnikumu, ki je še pred amaterskimi izpiti, stop. Težave so sicer velike, ker je ve- kratkim štel le nekaj sto članov, da-čina novincev in tudi rednost pri nes pa je število njegovega članstva niški srednji šoli in na Gradbenem posečanju vadbenih ur -ni bila vedno naraslo že nad 1200 vnetih radioama- tehnikumu lahko zagotovila vsem čla-najboljša, vendar bodo z vztrajnostjo terjev, avtomotociklistov, brodarjev, nom kluba potrebno vzgojo, je doslej vse te težave premagane. Poleg orodne fotoamaterjev ter jadralcev in mode-telovadbe in akrobatike članov, čla- larjev. Stalni dotok novih članov je mladink bodo na- izzval potrebo ustanovitve kluba teh- V Ljubljani smo dobili novo močno naril. Njegovi člani so doslej izvedli žarišče Ljudske tehnike — to je klub »A« in »B« tečaj, katerega so številni Da je uprava kluba tehnike na Teh- nic, mladincev in stopili še ostali oddelki s prostimi va jami, raznimi igrami in drugimi se stavami. Med člani bodo nastopili na nične delavnice in drugega, kar je organizirala vrsto najrazličnejših predavanj iz vseh področij Ljudske tehnike, na katerih so člani kluba po nike. kateremu je uprava Tehniške dobrih predavateljih pridobili osnovne srednje šole omogočila uporabo meha- pojme v posameznih Vejah tehnike, kar jim je seveda koristilo pozneje orodju nekateri naši znani telovadci bila prva materialna osnova za uspešno pri praktičnem delu v delavnici. Svoje mednarodnega in I. razreda, dpčim delovanje kluba. Posamezni krožki so delo in delo podrejenih krožkov upra-bodo med članicami večinoma no- takoj po svoji ustanovitvi z vso mar- va kluba opira na plan. brez katerega vinke, vendar je med njimi mnogo Ijivostjo zgrabili za delo, ki je že kaj vsekakor'tudi v tej smeri ne bi bilo nadarjenih za to fizkulturno panogo, kmalu rodilo vidne sadove. Isto velja tudi za mladince in mladinke. Prepričani smo, da bo občinstvo bodo iz malone nerabnega stanja spet tehnike, ko je bilo njihovo delovanje polnoštevilno posetilo akademijo TD usposobili za praktični pouk in urje- malo ali celo neuspešno prav zaradi Ljubljana II in s tem dalo telovadcem nje članov avtomoto krožka. Doslej so tega, ker je imelo slučajnostoi ali pa pričakovati zaželjenega napredka, saj Člani avtomoto krožka pravkar vne- se je to dovoljkrat pokazalo pri delu to obnavljajo star avtomobil, ki ga posameznih skupin ali društev Ljudske vzpodbudo za nadaljnje delo. uspešno že predelali vso teoretično kampanjski karakter. VTISI I Z ST. MORITZA Kot lani tako se je tudi letos udeležila naša smučarska ekipa v alpski kombinaciji mednarodne tekme v Švici. Ekipo, ki jo je vodil tov. Završnik Maks, so sestavljali Mulej Tine, Lukane Slavko in Matevž, Magušar Marjan, Cvenkelj Fr. in Hladnik Damjan. V St. Moritz smo prispeli v' četrtek opoldne. Ker smo imeli za trening le dan in pol časa, smo se kar takoj potegnili z vzpenjačo na naš start Ker imajo tudi v Švici letos zelo slabo zimo, je okoli 20 delavcev z lopatami metalo sneg na progo ves četrtek in petek, tako da v te,h dneh ni bila proga nikoli odprta. Ostale ekipe ki so bile že več dni v Švici, so te dni le v glavnem počivale. Kljub dejstvu, da za tekmo nismo bili najbolj spočiti, smo bili vsi dobro razpoloženi in z zavestjo, da hočemo Jugoslavijo čim bolje zastopati, smo se odpeljali v soboto dopoldne na start. Vreme je bilo krasno. Na startu je bilo že vse živo. Italijanski tekmovalci so prišli na start kar z dvema Paroma smuči, tako da so se na enih razgibali, druge pa so ohranili skrbno namazane za tekmo. Zato sta brata Alvera imela na prvih sto metrih za sekundo boljši čas od Švicarjev, od nas pa celo za 2 do 3 sekunde. Jugoslovani smo imeli startne številke od 10 do 25. Start za smuk je bil približno v višini 2700 m. Proga je vodila ves čas po odprtem terenu. Po prvih 500 m lažjega terena je prišel več sto metrov dolg valovit spust, ki se 'je končal v ostrem, visečem ovinku v desno. Od tu te je privedlo preko nekaj globeli in ostrega jarka nad glavni spust, v katerem so bila oba dneva pred tekmo postavljena dvojna vrata, skozi katera smo tudi vežbali. Sele tik pred tekmo smo zvedeli, da ta dvojna vrata veljajo samo za žensko konkurenco, za nas pa da je proga odprta. Tako se je zgodilo, da smo ta spust peljali prvič šele na tekmi. Na koncu je bila ostra vzpetina, ki je vsakega tekmovalca dvignila v zrak, doskočiti pa si moral postrani, da si lahko ujel kontrolna vratca. Tu je padel deveto-Plasirani Italijan Nogler, ki je imel do tja najboljši čas. Po kratki ravnini je zopet sledil daljši gladek spust, ki te je pripeljal preko nekaj sto metrov dolgega valovitega izteka v cilj-. Cilj je bil v višini 1900 m. Proga je bila dolga 3500 m. (Kot smo že poročali, se je naših šest reprezentantov v smuku plasiralo od 11. do 17. mesta.) Uspeh v smuku nam je dal še večjo samozavest za nastop v slalomu, za katerega smo se še bolj skrbno pripravili. Progo za slalom sta postavila predvojni svetovni prvak Rominger in lanski olimpijski zmagovalec v slalomu Reinalter. Slalom "je bil zelo težak, poleg tega pa Mulej Tinček teren popolnoma trd, mestoma celo poledenel. Stai-t za slalom je bil že ob 9 zjutraj pri —15" C. Borba za prvo mesto v slalomu je bila zelo ostra, saj je bil Italijan Alvera lani na Olimpi-adi tretji v slalomu, Švicar Schneider pa je imel na olimpijskih igrah v prvem teku najboljši čas pred Cout-tejem in Oreillejem. Italijani so v slalomu prekašali Švicarje. S točnim opazovanjem si lahko videl, da Italijani vozijo v slalomu izrazito po francoski šoli in se dosledno držijo zunanje rame. Švicarji se drže svojega načina z velikim predklonom, sem in tja pa vozijo loke tudi s pomočjo notranje rame kot nekateri Avstrijci. Značilno za švicarsko ekipo je to, da stalno vežba in se pripravlja na tekme pod vodstvom izvežbanega trenerja, ki sproti popravlja držo posameznikov. Po mnenju Reinalterja jugoslovanska ekipa po načinu in tehniki nič ne zaostaja za ostalimi vozači, pač pa se pozna, da vozimo z manjšo rutino kot ostali, kar je v glavnem posledica premalo startov v mednarodni konkurenci. Lukane Matevž trdi, da je samo Slavko vozil v slalomu tako dobro kot je sposoben peljati na kakšni domači prireditvi, ostali pa da smo peljali slabše kot doma. Kljub temu se je naša reprezentanca zelo dobro plasirala. Ce primerjamo časovne razlike med najboljšimi vozači in našo ekipo pred dvemi leti ali pa danes, potem vidimo, da je v tem času naš smučarski šport zelo napredoval in da smo se najboljšim že zelo približali. Tudi švicarski dnevniki so zelo pohvalno pisali o Jugoslovanih, čep da je treba z jugoslovanskimi tekmovalci v najkrajšem času resno računati. Lukančevo šesto mesto v slalomu je najboljši dokaz za to. NOVOSTI V SMUČARSKEM ŠPORTU Zanimivo je to, da so skoraj vsi tekmovalci vozili slalom z drugimi smučmi kot smuk. V pogovoru z Reinal-terjem smo izvedeli, da morajo biti smuči za slalom zadaj trše, spredaj mehkejše. S takimi je namreč on zmagal na Olimpiadi in to pravilo so potrdili tudi drugi slalomisti. Nadalje je povedal, da se na smučeh za smuk robniki nič več ne montirajo pol ali 1 milimeter čez rob smučke, ampak se morajo z lesom točno kriti, ker sicer pri prečkanju strmin ovirajo gladko drsenje. Najnovejši robniki pa tudi niso več gladki, ampak so valoviti, pogledam) poševno na normalno ležečo smučko. Na tak način smo izvedli še več zanimivosti, s katerimi se bomo doma okoristili. Na prireditvi so nas posebno začudile nove merilne naprave, ki so jih začeli šele letos preizkušati. Starter je imel okoli pasu pritrjeno sprejemno in oddajno radijsko postajo, težko okoli 2 do 3 kg. Ko je tekmovalec star-tal, je -sutrter na podlagi radiotelefo- nije sprožil eno od ur na cilju, katero avtomatično ustavi tekmovalčeva senca, ko pasira' veliko zrcalo na cilju. Švicarji > znajo privabiti k takim tekmam z zvenečimi naslovi veliko število gostov v svoje hotele. To smo jasno občutili pri razdelitvi nagrad. V velikih dvoranah luksusnega hotela so organizirali smučarski ples. ki je bil namenjen gostom v St. Moritzu in ne toliko tekmovalcem. Z velikim pom-pom jazz-orkestra je prejel vsak nagrajenec sredi dvorane darilo. Kljub temu ozadju pa se med tekmovalci samimi le odvija čista športna borba, ki je med nekaterimi bolj, med drugimi pa manj prijateljska. Zanimivo je bilo tudi to, da je bila angleška ekipa sestavljena iz Poljakov, Grkov, Belgijcev, medtem ko so bili pravi Angleži menda le trije. Kot smo že omenili, so naši dobri rezultati vzbudili veliko pozornost v švicarskih časopisih, še bolj pa so vzpodbudili nas, ker smo se zavedali, da takoj, ko bomo zgradili pri nas nekaj večjih vzpenjač, bomo lahko začeli ostro konkurirati najboljšim evropskim vozačem. H. D. Stran 3 nzkmTUHNi ttonik E®|gr~ S,5, 67 m) 4. Marusarz (Poljska) Predlagati boljši način točkovanja. najbolje sam, katera od metod, ki se v borbo. Vendar njegov slučaj ni I^lFU1>5dh;SHVEa1-!P°^tl?° veslanje ne s premičnimi sedeži.' v’ tem izrazito 6 Betonožnik (CSR)5' ^Renemtfer tUdl p0UČna’ kot vse’ kar Prispeva k je v zgodovini že praktično obnesla, edinstven. Tako je zmagal Lowe na darskimi disciplinami v Ljudlki teh-' učm ^alFtne^ehnlk^^portne^Mesfa' (CSR), 8. Haban (CSR),97‘CiR|r (CSR) P°^asnltvl »tajnosti« fenomenalnih mu najbolj odgovarja in katera škodi. 800 m v Amsterdamu, Hampson v mki in narobe. _ ' njal Vestonje molMpostoti‘In ortat!ris 10. Gonsienica (Poljska), 11. Tavitsaii športnih rezultatov. Saj je samo po Ta ugotovitev, na pogled tako nepo- Los* Angelesu itd. Ni težko segati za . frogram »iba^vice« sestoji v dveh na- ljudski šport, otresti se mora ostankov ne“ i'kioV111 zaslu" brezmDoraza! P« .čemer je po sistemu. izpričevala« in sestavljal sezname prejšnjega prvenstva ali za moštvo List »France footbalJ« odkrito pri- Dejansko sn 9a nov „ n°St? s^stavil dya, spiska Prav nič boljše tudi ni predvideno raz^n nedostojnih političnih nastopov, tiste države, v kateri je bil izveden znava, da se uvaja sistem skupin vilegiranem noložaiii žp i-ov 1! " !*,.■ „ ,,s1iaK->>Sl-3bl?r' bodo za Polfinalna in finalna srečanja. Tudi ki jih more izzvati tako zamotan, na finalni turnir. . prvenstveno iz finančnih razlogov. V ni treba nikamor potovati ’ in hndo takšni osnovi ™1<<’ Vprašajmo se, na tu bo odločala v primeru enakega šte- splošno nepravičen način igranja za Popolnoma drugačna pa je stvar s slučaju, da bi se prvenstvo izvedlo po igrali pod pogoji kakršnih sn vaieni izvedel tako dlrt°r^gamzacijslu komite vila golov »odločujoča tekma« z dvema pokal? »svetovnim pokalom« 1. 1950. Ni slu- olimpijskem sistemu, bi bilo v Brazi- (podnebje, igrišča’ gledalci itd ) To na šaniu sramežlhVn ^"oi°b -!akem, vprf" Podaljškoma. V primeru p?, da tudi Ali bo demokratični, napredni del čajno, da so služile v zadnjih dveh le- liji odigranih vsega 15 tekem, po .siste- niso nevažni faktorji, ki ne bi imeli eno' deljenje moštev n^dT™3!?™1-11^ -6 tako ne bi zmaSal° n.obeno od °beh 'športne organizacije odobril novi na- tih konference specialnih komisij FI mu štirih polfinalnih skupin in ene odločilnega vpliva na izid tekem. Ali široke možnosti po volil korrfiteto mostev’ se bo igral° s® 13 mmut do čin igranja za »svetovni pokal«, dopu- FA-e za neizčrpno temo za vsakovrst- finalne skupine pa 30 tekem. Ni treba niso tudi leta 1930, 1934 in 1938 zma- bolj ker zoper njego^Tdlnčh/ prvega gola’ kl ga bo doseglo eno od ščajoč nekontrolirano pravico organi- ne senzacionalne objave v inozemskem biti matematik, da se razume, da bo govala moštva držav, kjer so se vršila ugovora cbe m moštev. Ce pa tudi v tem podaljšku zacijskemu komiteju, da bo v interesu tisku vse te neskončne diskusije so omogočil novi sistem gospodarjem bra- tekmovanja? Sistem razdelitve moštev na skunine M b* padeI odl°Čil,ni go1,’ bo reševal določenih krogov imenoval »zmago- FA P izn pm Zf°- klr-je vods-tvo FI iškega nogometa dvakratni dobiček. Znano je, da se v državah Latinske ustvarja neugodne pogoje za t ste de? vprasanje zmag0ValCa. taka .tekme z valce«, žrebal moštva za kvalifikacij- mtvaliP T ? ze nacm tek" vJ°ncno Pa oficielno pojasnjujejo Amerike (v tem slučaju tudi v Era- le sveta, v katerih je nogome močno 8lasovanIem ~ organizacijski komite, sko tekme in skupine, podeljeval 2 na željo Brazilcev te- vzrok za Prehod ne iz finančnih raz- ziliji) naravni pogoji znatno razlikuje- razvit. V tem slučaju ima v Evropi Vse to pomeni- da je FIFA javno moštvom različnih držav »zrelostna ^kl. varianb’ kl lahko logov ampak zato, ker bo sistem tek- jo od evropskih. Izkušnje prvega tur- 12—15 moštev osnovo za sodelovanje v priporožila tak način mednarodnih medsebojnih sumničenj in prepirov, kompromitira idejo podobnih tekem. movanja po skupinah preprečil, da bi nirja leta 1930 dokazujejo, da so evrop- polfinalnem delu turnirja V Azij^ tekmovanj v nogometu, pri katerem »močnih« in »slabih«. — - — — katero od mostev pridobilo ah izgubi- ska moštva težko prenašala urugvaj; Afriki in Avstraliji je nogome* znatno se določi zmagovalec z žrebom, ali kar D i - . , . . Stran ° zasIuzeno mesto s slučajnim pora- sko tropsko vročino in se niso mogla slabše razvit kot v Evropi kljub temu ie še hujše, s pomočjo glasovanja v Popo,n°ma jasno je, da je brazilska f! ZT al zmago", . prilagoditi kot kamen trdim tlom tam- pa imajo ti trije kn„Z n '1 I kakem komiteju. § 3 varianta »svetovnega nogometnega p«> ISfflroTSHSff!! No’ kat Je sedaI na vsej stvari? Ali kajšnjih nogometnih igrišč. Igre so se postaviti desetm-icn ^“1" “ ,„u, , , , kala“ nesP°rtna m ne dela časti Med- -------------------GH3EHB v „=-» nov. «,il0 , «« *mmm m » h. SK5TS K55 S^USTS SSF " “