MENTOR Dl JAS KI LIST DVAJSETO LETO IVIV V tern zvezku sodelujejo/ Janko Mlakar f L Brnčič/ Dlugoš / Dr. St. Gogala / Esen / Narte Velikonja / Mojmir Gorjanski /Dr. V. Bohinec / St. Petelin / Fr. Grafenauer / Memor / J. Herford / Ažmanov / R. Savnik / Crassus MENTOR I DIJAŠKI LIST / XX. LETO I 1932 I 33 Vsebina. Junko Mlukar J Spomini...............................................................7.t Ivo Brnčič I Galeje v noči...........................................................85 Dlugoš / Jesenske goste megle........................................................85 Dr. Stunko Gogalu I Nasprotnik.......................................................S(> Esdn / Nox gaudiosa oh Dravi....................................................... Narte Velikonju / Sonjica............................................................90 Mojmir Gorjanski / Večerna bolest............................................94 Dr. V. Bohinec / Predori..........................................................95 Mojmir Gorjunski / Rdeči cvetovi......................................... 1**1 St. Petelin / Murširala legija koroSka...............................................10- Esčn 1 Sestra Tea....................................................................104 Fr. Grafenauer / Iz zemlje kraljeviča Marka.....................................1**5 Memor / Miklavževo...................................................................108 Joža Ilerford / Gozdni telovudec....................................................10') Ažmanov / Ptički................................................................... 110 Ernst Eckstcin ] Obisk v karcerjn....................................................Ul Obzornik / Nove knjige....................................................................114 Naši zapiski . . . ............................................................11S Pomenki........................................................................119 Zanke in uganke..................................................................... 1-0 Uredništvo lista: Prof. dr. Joža Lovrenčič, Ljubljana, Zriujskcgu cesta 7. / Na uredništvo »c pošiljajo vsi rokopisi in dopisi, ki so namenjeni za objavo v lisiu. Rokopisi se ne vračajo. / Uprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. / Na upravo se naslavljajo vsa naročila in reklamacije. Vsak naročnik, naj dobiva list naravnost na svoj naslov ali pa pri poverjeniku, mora poruvnuti vso naročnino v prvi polovici letnika, sicer ne bo dobil več 6. štev. Mentor izhaja med šolskim letom vsakega 1. v mesecu. Urednik prof. dr. Joža Lovrenčič, izdaja Prosvetna zveza (dr. Jakob Mohorič), tiska »Slovenija« (predst. Albert Kolman, Ljubljana, Celovška cesta 01). / Celoletna naročnina za dijake Din 30'—, za druge in zuvode Din 40-—. Posamezna številka Din 4*—. Plačuje se naprej. / Stev. ček. računa pri poštni hranilnici v Ljubljani 14.676. / Naročnina zn Italijo: Lit. 10’— za dijake, Lit. 15-— zu druge; za Avstrijo: S 4—- za dijake, S 6’— zu druge. — Plačuje sc po italijanskih, oziroma avstrijskih čekovnih položnicah »Katoliških misijonov« v Grobljah pri Domžalah. — Naročnina zu Ameriko 1 dolar, za vse druge kraje vrednost 4 švic. frankov. / Poverjeniki dobivajo zn vsakih 10 plačanih izvodov enajstega zastonj. — Plačati pa morujo vso naročnino za vse naročene izvode pred izidom šeste številke vsukegu letnika. ^ " Janko Mlakar* / Spomini. ~/ AVo.s m jl/ars. ' H V sedmi nas je <1 r. Muhovee svaril pred študentovsko ljubeznijo. »V vaših letili je ljubezen nespametna, škodljiva in brez pravega pomena. Preden pride fant do takega kruha, da more misliti na ženitev, se dekle, v katero se je zaljubil v dijaških letih, že tako postara, da ni več zanj. Zaljubljenost pa dijake tudi ovira pri učenju, jih zavaja v greh in je upropastilaže marsikoga, ki je mnogo obetal.« Ker so bile po profesorjevem mnenju plesne vaje najbližnja priložnost za sklepanje nežnih ljubezenskih vezi, so imele v njem svojega največjega sovražnika. »Odkrito povem,« je dejal pri neki priliki, »če hi imel oblast, hi na gimnaziji vsak ples strogo prepovedal. Pa nikar ne mislile, da nem samo jaz takega mnenja, marveč poznam več kolegov, ki prav luko sodijo o plesnih vajah.« Kakor smo kmalu nato zvedeli, je bil tak kolega tudi profesor Vašek, ki je bil v sedmi naš razrednik. Repušnik je namreč odšel zaradi bolezni na dopust. Vaška smo se kol razrednika zelo razveselili, kajti upali smo, da bo v tem novem dostojanstvu nekoliko prizanesljivejši. Mislim, da se je naše upanje spolnilo, čeprav smo v osmi zopet pogrešili pet »mož«. Novi razrednik je takoj prvo uro pokazal, da se zaveda važnosti in odgovornosti svoje službe. Zahteval je namreč, da smo morali rojstna data v stanovskem izkazu podpreti s krstnim listom. Pri tem sem se jaz za cel dan pomladil. Mentor, UKV 133, št. IV.,T. 73 V rojstnem lisiu imuni sicer zapisano, da sem l>il rojen in krščen 25. junija, toda mali je trdila, da sem hiI pri krstu že en dan star. Zato sem navajal vedno kot svoj rojstni dan 24. rožni cvet. Vašek je pa proti materini trditvi odločil, da se moram držati župnikovega spričevala. Dobro, da moji starši niso l>iIi tako moderni, kakor so dandanes nekateri, ki puste »ajda«: toliko časa brez »prvega in najpotrebnejšega« zakramenta, dokler ne gre že lahko sam h krslu. Kako bi bilo pač nerodno, ako bi se bil v sedmi kar za kakih pet lel pomladil Ko sc je pričel čas plesnih vaj. do katerih smo imeli sedmošolci pisano pravico, so nekateri prosili razrednika, da bi se jih smeli udeleževati. »Seveda.« se je smejal Vašek. le pridno plešite: kajti plesne vaje so za dijake zelo važne. da. naravnost neohhodno potrebne. Samo pomnite! Kdor bo hodil plesat, bo plesal tudi v matematiki in fiziki.< Na te besede je ves »plesni odbor na mah izginil v klopi. Menda se je bal. da bi ga ne bil profesor takoj povabil na prvo plesno vajo z lepimi kvadratinimi enačbami. I)r. Muhovec je bil gotovo hvaležen našemu razredniku za njegovo plesno pobudo«. Nič manj mu niso bili hvaležni starši in dijaške gospodinje: kajti slabi uspehi v šoli so bili že takrat v zelo tesni zvezi s plesnimi vajami, čeprav ni bil svet tako nor na ples. kakor dandanes, ko skoraj vsako društvo začne in nadaljuje svoje »plodonosno delovanje« s plesom. Ker je Vašek zamašil glavni vir ljubezni, se Kros" v našem razredu ni mogel posebno uveljavili; toliko bolj pa je gospodaril Mars.13 Med nami je bilo nekaj dobrih telovadcev, ki so v odmorih pridno gojili pretepaški šport, (davni njegov zastopnik je bil Konte, najmočnejši v razredu, če ih* celo na vsej gimnaziji. Z njim in drugimi športniki se nisem spuščal v boj. ker so bili premočni zame: pač pa sem se rad udeleževal turnirjev . Zakaj pri teh »viteških bojih je odločevala gibčnost, ne pa moč. šlo je namreč samo zato. da sem nasprotnika vrgel s konja . katerega se med bojem ni smel držati. Vlogo konj so igrali navadno močnejši, jezdili so pa šibkejši, jaz sem st* boril skoraj vedno na istem »konju . Kovaču, ki me je zelo rad nosil, ker sem imel krojaško težo. najbrž po očetu. Kakor hitro sc je zvalil kak »vitez v prah. je takoj prihitel oprodu . rdečelični Završnik, s krtačo, ki jo je hranil za pečjo, in ga okrtačil. Kadi smo gradili tudi piramide'. Ko je bil med nekim odmorom 11 bog ljuluvnl (Ainor). I»>k vojne. Konte temeljni kamen, jaz pa sklepni, slopi naenkrai Hintner v sobo. Kakor bi bil mignil, sem bil na tleh in v klopi. To je pa vznevoljilo Konteja, ker je mislil, da podcenjujem njegovo moč. »Čemu pa lezeš dol?« je zavpil nad menoj. »Saj le še lahko držimo celo uro, če hočeš.« Hintner je bil pa v tem oziru pameten mož in je molče počakal, da se je »piramida razsula« po klopeh. Svoje produkcije smo včasih spremljali tudi z godbo, pri kateri je bil najglasnejši kateder, kot veliki boben. Tako, samo na sebi popolnoma nedolžno zabavo smo si lahko privoščili, ker smo bili precej daleč od konferenčne sobe in je med odmorom le redko kak profesor zašel k nam. Mars se je udejstvoval v našem razredu še na drug način, ki pa ni bil tako nedolžen. Kolegijalnost je lepa lastnost in (lika vsakega razreda. Pri nas smo jo že v peti pogrešali. Že takrat se je med Slovenci in Nemci odprla razpoka, ki se je v sedmi in osmi razširila v prepad. Ker smo v šesti dobili iz b-razreda nove, v vseh ozirih krepke moči. Konteja. Kovača in Havžija. nas je bilo še enkrat toliko kakor Nemcev. Spoprijeli smo se z njimi večkrat, pa le z besedami; v drugačen boj se namreč Nemci, svesli si svoje slabosti, niso spuščali. Pravi Nemci, zlasti Kočevarji, so bili precej mirni; toliko bolj so pa izzivali nekateri ljubljanski zagrizenci, med katerimi je bil najhujši (»iirer. Še danes ga vidim, kako je pri neki priliki vihtel pesi in kričal: »Knechte seid ihr und werdei geknechtet!«1* Prav tako ga tudi vidim, kako jo je pobiral pred Kontejem skozi vrata. Profesorji so menda vedeli za lo nasprolslvo. vsaj razrednik, k1 je pa vedno /. nami potegnil. To smo spoznali zlasti zadnjo uro pred velikonočnimi pra/niki. ko je spraševal za časi « in >sramoto«. Prvi je bil vprašan (Jorer. Znal ni nič. To je bila zelo ugodna prilika za Vaška. »Kaj ne. vi sle predsednik nemške narodne stranke? Matematike pa nič ne znate. Mil Schmide in die Bank. Ilerr Prases der deulseh-■'alionalen Purtei und die ganze Partei mil Schmide! u Nalo je poklical enega izmed Slovencev. Korbarja, o katerem je dobro vedel, da bo znal. Fant je igraje naredil nalogo in Inko rešil (,ust slovenske stranke«. Sploh se je Vašek, ki ni bil prijatelj lepih sukenj, že zalo norce* 'al i/. nemških dijakov, ker so bili razen Kočevarjev — večinoma l)(> naj novejši modi oblečeni, /lasti je rad vzel na piko nekega l)u- 1,1 »Hlapci sle in Sc bodete hlapčevali. * ^ sramoto v klop, gospod predsednik nemške 1111 rodne stranke in vsh "'•'uiika h sriiiimlo. najčana, sicer jako mirnega in dobrodušnega funta. Ker je nosil skoraj vedno sukn jič na škrice. se ga je prijelo ime »( irkusdirektor«. »Und beschlagene Ki n ge r liat er audi«,'1' se je norčeval pri neki priliki iz njega. Ja/, ne nosim prstanov, pa znam zalo matematiko.« Prav tako ni mogel trpeti kadilcev. Ako je stopil li kakemu tolm-karju. ki ni znal. da hi mu pomagal, ga je takoj spodil v klop. kakor hitro je zaduhal. da diši po tobaku. »Sie stinken nach Tobak. Marscli hinein! Nuli! 111 Tudi s takim je urno opravil, ki je imel v verouku »zadostno«. Pogledal je v razredni katalog in rekel: »V verouku .zadostno", v matematiki ,popolnoma nezadostno*.« To moram pač priznati, da nam pri Vašku nikakor ni bilo dolg čas. Zelo prijetno je bilo tudi pri slovenščini, ki jo jr zopet učil profesor Matija. Takrat smo bili Slovenci sami med seboj: Nemci so namreč imeli slovenščino posebej kot prost predmet. Ker nismo več deklamovali. se nismo sploh nič učili. Kljub temu smo dobro poznali slovensko književnost, zlasti novejšo. Kar je izšlo leposlovja, smo prebrali kar sproti. (■ regorčiča in Aškerca smo znali oba na pamet, čeprav nismo vedeli natančno datuma, kdaj sta umrla —. Imeli smo celo pesnike med seboj, ki so pisali naloge kar v rimali, kakor na prinfer Neubauer in Peterlin. Ker smo prvega dobili šele v osmi. drugega pa že v šesti izgubili, sem bil jaz. kolikor se spominjam, edini pesnik \ sedmi, čeprav tega moji součenci niti slutili iiiso. Toda o tem pozneje! Pri slovenščini smo brali Smrt Sumil age Oengiča . pa smo jo bolj počasi jemali. Mislim, da niti do tja nismo prišli, ko jr aga izdihnil. Veliko bolj smo sr zanimali za staroslovrnščino. Koncem leta ni bilo nikogar mrd nami. ki bi nr bil vsaj nekaj staroslovenskih črk poznal. Pad priznam, da znajo dandanes dijaki vrč slovenske književnosti. kakor smo sr jr mi naučili pri dobrem profesorju Matiji. To je pa tudi čisto naravno, krr jr srdaj veliko več pisateljev in pesnikov. kakor jih jr bilo svoje dni. N trm oziru sr mi mladina 21. slo-letja že v naprej smili. Koliko sr bo šele ta morala učiti, ko število romanov in pesmi tako hitro raste. Sicrr sr pa tolažim s trm, da bodo takrat dijakom oddajali znanost in učenost električnim potom. Nekega lepega dopoldnrva v majniku jr v našo lepo slovensko idilo prilomastil nadzornik šuman. Matija nam jr ravno prav zanimivo prrdaval i/. zvezdoznanstva. Krr smo vsi sedeli v prvih treh klopeh, da bi profesorja bolje slišali in sr laže drrgali. smo sr najprej razkropili po sobi, nato sr jr pa začelo nadzorovanje . Najbol je jr še odgovoril Kovač, črprav ni skoraj nič znal. Ko jr začel kvasiti ,n In okovano prste ima tudi. 111 \i »m rili tu j»o tobaku. MnrS noter! Nii'lu!< 7(i nekaj o koroških »šnadahiipflih«, je nadzornik vzel klobuk in se poslovil. Komaj so se vrata za njim zaprla, smo bili že zopet vsi v prvih klopeh, in Mafija je začel tam, kjer je prej nehal, kakor bi ne bilo na vsem svetu prav nobenega nadzornika. 'listo leto smo dobili obisk tudi pri verouku. Prišel nas je pogledat kanonik Čebašek, liil je majhen, čokat gospod, ki je nosil vedno, poleti in pozimi, dolgo debelo suknjo. Medlem ko je dr. Mu-hovec pisal v razrednico, je stal tik poleg njega in držal za stol. kakor bi se bal, da bi ga mu kdo ne zasedel. In koma.] je profesor vstal, je že nadzornik sedel na njem (ne na dr. Muhovcu. ampak na stolu). Potem je pa celo uro švigal s telesom, sedaj ne desno, sedaj na levo in nas pogledoval izpod čela, mi smo se pa na skrivnem smejali. Najbrž bi se bil tudi dr. Muhoveo rad smejal, pa se ni upal. Sicer je bil p« že itak »kaznovan«, ker je moral stati. Imeli smo namreč samo en stol. S profesorjem Matijo se je vrnil tudi dr. Ragazzi. Dobili smo ga za logiko. Ker nam je pripovedoval večinoma dogodivščine i/. svojih vojaških let, se pri njem »logičnega mišljenja« nismo veliko naučili. Med uro smo se lahko pečali, s čimer smo se hoteli, samo da smo pazili, kdaj bo padel izza katedra kak dovtip, lakrat smo se morali namreč smejati, sicer je bila zamera. Krohotali smo se pa tako, da je bil slavnoznani smeh Homerjevih junakov v primeri z našim krohotom le sramežljiv smehljaj. Lepo bi bilo pač. če hi se bili celo leto tako »učili logike, v osmi pa psihologije, pa se je nismo. Ks vviire wohl zu schon gevvesen, Ks hat jedoch nicht sollen sein.«,T lik pred tretjo konferenco se nekega jutra prikaže namesto Kaguzzija ravnatelj, ki ga je prišel nadomestovat. Seveda sem bil »nedolžna žrtev« zopet jaz. Ker sem sedel v prvi klopi, se je takoj name spravil, kakor bi se bil jaz za to čast kaj potegoval. Vprašal me je. kaj smo zadnjo uro vzeli. To vprašanje je bilo zame zelo kočljivo, ker se nisem mogel spomniti, da bi hiIi sploh logiko kdaj jemali. Zato sem molče vprašanje preslišal, držeč sc pregovora: »Kdor molči, devetim odgovori. Zal. da ta pregovor nima v šoli še uikake veljave. Zato je Senekovič vedno bolj vame tiščal. Ker se ga nisem mogel odkrižati, sem v/el v roko knjigo in mu pokazal tam. kjer se mi je sluča jno odprlo. Nato se je pričelo spraševanje. Odgovoril sem mu pa samo na dvoje vprašanj: kako se pišem in če sem bil pri zadnji konferenci imenovan. 17 1’ronto prevedeno: Uilo lii pač prelepo, da l»i liilo vedno ontnlo Inko. (Scheffol, >Trobentut’ i/. SUckingn.<) Ker sem drugo vprašanje zanikal, mi je obljubil, da bo pri tretji konferenci že 011 poskrbel za grajo. Kar je res. je res. Jaz ga nisem prosil, naj na ta način zame skrbi; zato mu pa tudi nisem zameril, ko se je skazalo, da je na obljubo pozabil. Za menoj je bilo nekaj drugih vprašanih; ker pa ni zahteval od njih imen (kakšna pristranost), so še manj znali, kakor jaz. Moje, seveda nemerodajno mnenje je. da bi bil dijak upravičen reči profesorju, ki samo suplira, kakor je zaukazal l.ohcn-grin Elzi:11 »Nie solist du mich befragen. Noch Wissens Sorge tragen, Woher ich kam der Kali rt, Noch wie mein Nam und Ari!« • Posledice ravnateljevega supliranja so se pokazale takoj prvo logično uro v drugem semestru. Prišel je namreč namesto Hagazzija dr. Muhovec. Pri njem seveda ni bilo treba paziti na — dovtipe. Z zvončki in drugimi zgodnjimi pomladanskimi cveticami se je vrnil tudi Repušnik. Njegova prezgodnja vrnitev se je kaj dobro poznala v mojem latinskem zvezku. Počim sem prvo polletje pisal vse naloge »hvalno razen zadnje, ki je bila »odlično«, sem pri He-pušniku strmoglavil takoj pri prvi nalogi na »nezadostno«. Pa ni treba misliti, da je bil profesor Brigula, ki je nadomestoval Re-pušnika. kak Draganovič. Imel je dobro disciplino, ki jo je brez truda vzdrževal, in tudi učiti smo se morali. Da smo pa naloge večinoma dobro pisali, je bila bolj profesorjeva zasluga, kakor naša Dajal jih je namreč iz predelane tvarine in tako kratke, da bi bil lahko napisal diktat in prevod na isto stran, ne da bi se mi bilo treba zateči k nazaj viseči pisavi. Moj Bog. kako lepo življenje bi bili imeli, če bi bili obdržali za matematiko Šubica, za latinščino Brigido. za filozofijo Hagazzija in za fiziko Draganoviča. Toda, »Es \viire wohl zn schon govescn ... V sedmi smo šli prvikrat z razrednikom na majniški izlet. Do tedaj nas nihče ni hotel peljati in »izleteli« smo vselej vsak na svojo pest. V šesti se nas je četvorica namenila k Sv. Katarini. \ mes je bil tudi Kovač, ki je bil velik zaspanec. Prosil nas je, naj ga pridemo budit. Dejal je, da bo nogo navezal na vrvco, to pa spustil skozi okno. »Ko pridete, potegnite kar za vrvico, pa bom takoj vstal.« '* I/ VVugnorjovo opore •I.olionKrln«. I’«» e. Prioral je ravno po poti, ko sem prišel mimo njegove njive. »Ti si pa farovški?« me ogovori in si obriše potni obraz. Bilo je jako soparno. 'J* Mars ven, unirs ven, takoj greni li gospodu ravnatelju. (Slunlier je i/.go-varjal »8« kakor »«€.) " Odgojitelj. 3' Cirul ko je imenovala uvela posoda, ki jo je Jr/us rabil liri zadnji večerji. Stra/ili so jo na gradu >Monsnlvut vite/.i, ki so sr /ato imenovali vite/i sv. tirala. Med njimi je l>il tudi Lohengrin. (Pravljica o sv. (Jrnlu.) »Modremu /adoitnjel« »Da, jaz sem farovški.« >\ katero pa hodiš?« s Jeseni pojdem v sedmo.« »Potem si pa že črnošolec. I udi jaz sem hodil v latinske šole. p« nisem prišel Inko daleč. Imel sem tam na Poljanah ljubezen, ki me je tako zmotila, da sem šolo na kol obesil. Ako bi bil pameten in pustil dekliča, pa se držal šole, bi bil sedaj .dominus'27, tako sem pa ,agrieola"‘H in moram .arare'*". Kant. toliko ti povem, ogiblji se deklet, sicer postaneš .vagabundusV" ne pa .dominus*: kajti .agricola' ne moreš biti, ker si mestni.« Po Ribiču sem prišel v kaj tesne stike« s Prešernom, (iospodar pesnikovega rojstnega doma me je peljal v svojo hišo in mi pokazal, kje je njegov stric za mizo sedel, pri neki drugi priliki pa. kje je za cerkvijo svetega Marka v travi ležal. »Vidiš. Janko«, mi je dejal ponosno, »na tem mestu je moj stric zložil tisto, saj veš: .() Verba. srečna vas domača. Kjer hiša mojiga stoji očeta — in tako naprej.*«"1 Da je Prešeren v tisti travi zlagal sonete, mu nisem verjel: da je pa hodil tja ležat, se mi je pa zdelo še precej verjetno. Dijaki smo se že na nižji gimnaziji navduševali za Prešerna in se jezili nad kranjskim dekanom Dagarinom, o katerem so nam pripovedovali. da je ukazal Prešernovo literarno zapuščino sežgati. Zah) sem pri neki priliki vprašal Ribiča, če ve kaj zanesljivega o tej pereči zadevi. Kar se o dekanu govori, je zlobno obrekovanje«, je dejal odločno; stričeve pesmi je pokurila teta Katra, pa je prav naredila, ker so bile same zaljubljene čenče, /a vas študente še te niso, kar je tiskanih. Koristijo vam ne nič. pač pa vas pohujšujejo, da mislite na dekliče, namesto na šolo. Molitvenik in rožni venec v roko. potem pa n«‘ bo treba materam jokati za izgubljenimi študenti. Meni branje Prešernovih »Poezij ni škodovalo, pač pa nekaj drugega. Ker je imel gospod Tomaž večji del njiv pri Vrbi. sem šel večkrat ' slabem vremenu k Ribiču vedril, kjer sem vselej sedel na Prešernov sedež. Kadar je bilo pa sončno, sem se včasih tudi položil tam za cerkvijo svetega Marka v travo, v katero je hodil polegat najslavnejši slovenski pesnik. lako »tesni stiki s Prešernom pač niso mogli ostati brez zlih posledic. 17 goapodi " kmet, ** ornli, :l" potepuh. 91 »Poezije,« IN47. Takoj naslednjo pomlad me je navzlic Ribičevemu dobrohotnemu svarilu prizadelo... Ljubezen je prišla popolnoma nepričakovano, rekel bi na prvi — sluh. Neko soboto grem iz uršulinske cerkve od šmarnic skozi Zvezdo proti domu in Dve sestri vidile so zmoti vdanb Oči: bilo dekle je niško ena; bila je druga ni j visoka žena. Obe lepote cvet. in čast Ljubljane . »Oh. kako so nune lepo pele,« je rekla Verit sestri Marjanici. (Bili sta hčerki bogatega trgovca z Mestnega trga. prav tako. kakor Prešernova Julija.) Verin glas je bil tako čist in mehek, da mi je bilo. kakor bi me bil kdo po ušesih pobožal. Tu moram pripomniti, da sem bil že v mladih letih precej muzikaličen. čeprav ne tako. kakor sedaj na starost, ko igram na radio in gramofon. Takrat sem namreč znal samo na glasovir. pa Se nanj le eno. in sicer nemško: »Umi schau ich lun. so schaust du her, Das macht mein Herz so schvver, so sch\ver.. V* la žalostna pesem mi je zato ugajala, ker jo zložena v samih molili«. Bolesti, ki jo je pesnik položil v besedilo, pa do tiste osodne sobote še nisem popolnoma razumel. Torej v Zvezdi je bilo, po šmarnicah, ko sem zaslišal prvikrat tisti mili. mehki glasek, ki mi je donel ko ubrana godba. Takoj sem bil uverjen. da je prišel iz ust najlepše deklice na svetu, in zrl sem vanjo, kakor božjepotnik v sveto podobo. I’u sc obrne Vera k meni in me pogleda ... »Zvezda! kraj nesrečnega imena: l am meni je gorje bilo rojeno Od dveh očesov čistiga plamena.' Prešernu v Trnovem, meni v Zvezdi... (c le to ni prišlo od tistega posedanja pri Ribiču in tistega pole-ganju tam za cerkvijo svetega Marka! Morda povzročujejo zaljubljenost kake posebne vrste bacili, ki sem se jih najbrž nalezel na klopi ali v »Prešernovi travi«. Stvar sc mi zdi precej verjetna, iu pri da nasiljem napredku znanosti gotovo ni več daleč čas. k<> bo kak učenjak zasledil zaljubljeni bacil in iznašel serum, ki zraven spada. N ponedeljek srečam Vero na poti v šolo in... " Prosto prevedeno: »Ce gledam som, ti (fleduS tje. | (n mi tuku teži nree. Toda nočem opisovali lega tolikanj zaželenega in tako težko pričakovanega »snidenja«. Zadostuje naj. če povem, da sem zvečer v mraku silno občuteno pel in igral tisto otožno in v srce segajočo: »Und schau ich hin, so schaust du lier, Das macht inein llerz so schVer, so sclnver ...« Sedaj sem razumel, zakaj je skladatelj zložil to pesem v žalostnih »molih« ... Po Prešernovem zgledu sem hodil vzdihovat pod okno »deklice neusmiljene«, toda ne ob »trudnih poznih urah« — takrat sem se učil — pač pa sem to sladko-bridko delo opravljal mimogrede, ko smo hodili študentje »krog mesta«."* Tudi sam sem večkrat premeril pot od doma do Špitalske ulice (hodil sem po Mestnem trgu v šolo), da bi »jo« kje uzrl. a godilo se mi je kakor pesniku i/. Vrbe: »Kolikokratov me po mestu žene Zagledat tebe želja; ne odkrije Se men' obraz lepote zaželjene.«*4 Svojo bol sem izlival v pesmi, samo da ne v sonete, kakor Prešeren, ampak v triolete. le vrste pesmi sem bral v prvem letniku »Ljubljanskega Zvona« in so mi zelo ugajale.' Ker sem se bal. da bi kdo ne zvedel za mojo srčno skrivnost, sem svoje »mokrocvetoče rož.Vc poezije« sadil, plel in zalival v zadnji, precej temni sobi. ki je imela okno na mračno dvorišče. Tudi jaz l>i bil lahko tožil Veri, kakor je Prešeren Juliji: »Zatorej pesmi tebi v čast zložene Iz krajev niso, ki v njih solnce sije.« Pravijo, da je velika škoda za slovensko književnost, ker je bilo nekaj Prešernovih del uničenih (gorje Katri, če hi bila prišla našim književnikom v roke!). Da mi je pa rodna mati sežgala moje, s trudom in bolečinami skovane triolete, o tem seveda ni nič v naši književni zgodovini. S tem pa, da ugotavljam tozadevno brezbrižnost naših literarnih zgodovinarjev, nikakor ne trdim, du je bilo mojih trioletov bolj Skoda, kakor Prešernovih »zaljubljenih čenč*. Sem pač skromen človek... študentovska ljubezen ima često zle posledice, ki se navadno pokažejo v katalogih, včasih pa tudi drugače. Neki moj sošolec je imel že v peti — kakor Ribič — »ljubezen«, samo da ne na Poljanah. " Tedanja StudontovNkn »romeimda je !>iln: po Mentnem trgu. fcz Čevljarski (železni) most sko/i ZidoMKo ulico, po Konn;ienncni trn« in VVolfovi ulici na 1'runfrAkuuHki most, in ud tam skozi Špitalsko (Stritarjevo) ulico zopet nazaj na Mestni trjf. M Sonetni venec. unipak v Kurji vasi. Vzela nm je veselje do šole in pa tudi moralno uničila. Postal je »vagabundus«, čeprav ni bil — mestni. Meni pa ni ljubezen nič škodovala. Prav v sedmi, ko »v srce mi padla iskra je ognjena«, da »mi je postalo vrt in njiva, kjer sejala jo ljubezen elegije«, sem se komaj izognil odliki. Sploh je pa menda pesni-kovanje tako izčrpalo mojo ljubezen, da me tudi pri izbiranju poklica ni prav nič motila. Tri leta potem, ko sem stopil v bogoslovje, je šla »moja« Vera v samostan. V tihi samoti me je gotovo kmalu pozabila. To je tem lažje storila, ker me niti — poznala ni. Tako zvana petošolska ljubezen je torej mene napadla šele v sedmi. Mladina dvajsetega stoletja prestane to bolezen (s posledicami ali tudi brez njih) že mnogo prej. povojni otroci skoraj — z ošpicami vred. Ko sem še v šoli pri sv. Jakobu učil. sem neko uro govoril o vprašanju, ki obravnava med drugim tudi »predomače in preprijazno občevanje z osebami drugega spola«. Tu zapazim, da se neka učenka, namesto da bi pazila, bavi z drugimi stvarmi. »Rešetar. kaj pa bereš sedaj med razlago!* Prinesi lisli lisi sem!' Dekletce je urno raztrgalo papir in mi prineslo koščke na kateder. Jaz sem razlagal dalje in se nisem zmenil za papirčke, ki so ležali pred menoj na mizi. Bil sem takrat še bolj novinec v šoli in sem zato mislil, du si otroci šestega razreda ljudske šole pač ne dopisujejo kaj takega, kar bi moral katehet cenzurirati. Tu zagledam slučajno na enem izmed koscev besedo ljubim . Sedaj mi je pa zadeva postala sumljiva. Po uri pride Rešetar h katedru in me vpraša, če sme papirčke nesti v koš. »Ne! Postal sem radoveden, kaj si tako pazljivo brala. Rdečica, ki jo je pri teh besedah oblila, mi je suntnjo potrdila. Doma sestavim papirčke in dobil sem tole pisemce: Draga gospodična Lojska! Pišem Vam zadnje za Vas jako žalostno pismo in Nam uljudno naznanjam, da Vas več ne ljubim. Ja/, hočem ljubiti tisto, ki samo mene ljubi, Vi si pa pomežikujete z drugimi. Namesto sebe Vam priporočam svojega sošolca Krta. Je zelo lep fant, in vsaka, ki ga vidi. ga praša, če jo hoče imeti. Tudi se ga rado prime kaj takega, kar je bližnjega last. N as pra\ lepo pozdravlja do sedaj Vaš. od sedaj naprej pa nič več Vaš ('vetkoslav Plevel. Dijak. Kakor sem pozneje dognal, je bil ta cvet — prvošolec. Povojni otroci pa, ki prirejajo takoj, ko shodijo, lepotne tekme in plese, ki so v teni oziru še naprednejši. Zato hi jim bilo treba serum zoper zaljubljenost cepiti že s kozami vred. Samo iznajti ga je prej treba. (Dulje.) Ivo Hrnčič I Galeje v noči. M raz in somrak in megla. Vsak človek zdaj topo in sključeno ko beden prosjak sc mota mod vogli, med vpgli izmučeno. Drevesa s premrlimi krošnjami, o. tisoči rok, ki se p no i/. zemlje z obupnimi prošnjami in iščejo, k je je nebo. Zdaj duše samotne verujejo le eni. poslednji resničnosti: galejam praznote, ki plujejo od mrtvili obal /.la in ničnosti čez morju razsrjenih dni da s črnimi jadri vihravimi, s spomini ko s trupli krvavimi v bodočnost zapro vse poti... Dlugoš I Jesenske goste megle. Nad polji, nad gozdovi pa megla leži in dež, predrobni dež hladi mi lice. V temi nekje oglašajo se blodne ptice: ugaša jug, predaleč vodijo poti. V daljinah črnih smrtno pesem zvon ihti. Nekdo je spet umrl. ko dali so s police mrliško svečo mu v roke. V poslednje klice je zlil ves svoj pelin, zdaj sredi rož leži. Megle jesenske, mojih misli krepki vzpon prodrl vas bo kot sončni žarek. V novi zarji kot kri vas bo razžaril sonca poln zaton. Megle jesenske, ko pa temni kolobarji stopili bodo mi na pot. tedaj naj zvon zaklenka, ah. tedaj naj čujejo čuvarji!... Dr. Stanko Gogala / Nasprotnik. Nasprotnik? Saj vendar nismo laki grešniki, da hi kuhali jezo in ne mogli plod ati svojega bližnjega!«, porečete. Kad priznam, da vasi* duše niso zlobne in da pravega sovraštva So ne poznale, vendar pa hi rad. da hi izprašali nekoliko vesi tudi o onih plaleli naše duše, kjer so zakoreninjeni finejši grehi in slabosti. Saj vemo. da je Cankar govoril o nekih grehih, ki niso nikjer zapisani, o katerih pa je rekel, da so še mnogo hujši kot najbolj znani grelu. Saj vendar ni ireha, da smatramo za moralno slaho Nalilo to. kar je res že hudo zlo. Prav hi bilo. če postane naša vest čim bolj tenkočutna in občutljiva tudi za finejše nepravilnosti, katerih je mnogo več kot prav posebno liudili in večkrat tudi bolj bolijo in pečejo kot hudi grehi. Mislimo samo na prekrasno črtico »Skodelica kave«! In sedaj se uživimo v nekaj konkretnih in življenjskih primerov, iz katerih bomo skušali spoznati bistvo tega. kar imenujemo nasprotnik. Spoznali bomo pa še to. da je naše življenje precej bogato na' takih primerih in da je nekaka stalna borba z nasprotniki. Poglejmo v šolski razred in poiSčimo najprej tu taka uasprotstva! V šoli so učenci, ki zelo redno in pridno študirajo, pa tudi taki. ki se še sami nikakor ne morejo prištevati med pridne, kaj šele med najpridncjšc. Med takimi učenci ne bomo našli še dosti uusprotja in nasprotnikov. Poleg teh pa je v vsakem razredu Se mnogo učencev, ki med seboj nekako tekmujejo, ker hi hoteli postati prvi ali pa vsaj med prvimi. Zaenkrat mislim, da v šoli še nimamo primerov tudi za tako tekmovanje, ki hi bilo podobno onemu, kdo ho vozil najdalj časa po Kongresnem trgu navzgor. Koder pa je med učenci tako tekmovanje, se prav kmalu pokaže med njimi svojevrstno socialno razmerje, ki ima prav velike podobnosti z razmerjem med nasprotniki. V takem razmerju se prečesto zgodi, da kakemu učencu ni prav, da je njegov tovariš dobro znal. da ga jt* učitelj vpričo vseh pohvalil, da je bil v središču občega zanimanja itd. V drugem primeru pa st* utegne zgoditi, da ho kak učenec zelo vesel, da je bil on pohvaljen, da je odlično rešil novo nalogo, da je prekosil tovariša itd. Pa Se neki način je. kako reagira tovariš v šoli na uspehe ali neuspehe svojega nasprotnika. Je to ono notranje veselje, da tovariš danes sploh ni znal. da ga je učitelj grajal, da sc je pošteno zmotil itd. Že v Soli torej najdemo dovolj primerov, ki kažejo, da gre za neko nasprot je med součenci. Seveda v vseh takih primerih ne gre za kako resnično sovraStvo. pač pa so tu zelo važna in močna čuvstva nevoščljivosti, zavisti, škodoželjnosti, neprivoščl jivosti. Tovariši tekmujejo med seboj iu že zato so si nasprotniki. Seveda le v stvareh, za katere tekmujejo, v drugih stvareh pa utegnejo biti celo veliki prijatelji. Take primere nasprotnikov pa najdemo Se prav posebno pri različnih igrah. Pri vseh igrah gre za to. da nekdo zmaga; kjer pa gre za zmago, tam je tudi nasprotnik, lam ne gre za nasprotnika samo v tem smislu, da nekdo samo igra proti meni in da je torej nasprotnik le v igri. temveč tu pride običajno do občutenega nasprotja, ki se kaj rado prenese od igre tudi v resnično življenje. Tako nasprotje sc pri igri rado začne, pa se potem v življenju nadaljuje in tudi konča. Vzemimo za primer nujduho-vitejšo igro šah! ( lovek bi mislil, da gre pri šahu samo za duhovni užitek oh reševanju zapletenih situacij, /a iskanje pravilnih rešitev, za duševno koncentracijo ali /branost, /a duhovitost domislekov, za sposobnost kombiniranja iu za medsebojno priznanje sposobnosti obeh igralcev. Toda tudi pri tej igri gre za vprašanje, kdo ho zmagal iu kdo bo premagan. m In s toga vidika poslano igra kos resnice. kji*r 110 gre več samo za igro, temveč še' za osebni prestiž: ali boni ja/, tebe ali boš 1i mene. Prav zato se pokaže 1 udi pri šahu razmerje nasprotstva. /magalcc je običajno vesel zmage, kar tudi na zunaj pokaže, seveda na veliko jezo svojega nasprotnika. ki je žalosten, dasi običajno ne smatra svojega poraza za nujno posledico neznanja ali slabega igranja ali nerazpoloženja. Vidi samo to. da ga je tovariš premagal. Poraz občuti često tako liudo. da postane jezen na soigralca. C'e premaganec ne more preboleti poraza, traja njegova jeza kar naprej. Če je doživel kdo svoj prvi poraz, potem smatra soigralca za nasprotnika, katerega mora prej ali slej premagati. C'v pa ga je tovariš večkrat zapored premagal, se vzbuja v njem vedno močnejši osebni odpor, ki se utegne izprcmeniti v resnično nasprotje ali pa celo v sovraštvo, čeprav sicer spoštuje svojega tovariša radi njegove duševne premoči ali njegove spretnosti v kombiniranju. Prav tako je tudi pri različnih družabnih igrah. Naj je enostavna domina ali na j so različne igre z metanjem kock, s številkami, Špana ali volkanjc in podobno povsod gre končno za zmago in tekmo, kdo bo prvi. kdo bo zmagal itd. /ato so si tudi v takih igrah igralci mesebojni nasprotniki. To razmerje se pri takih igrah zelo rado pokaže v tem. da postajajo posamezniki, katerim sreča ni mila. nestrpni, začno jadikovati, se prepirati, celo kleti, se jeziti na druge, zavidati drugim itd. Postanejo sploh zelo neprijetni soigralci, ker se venomer jezijo in včasih kar bruhajo "v«jo nezadovoljnost. Nič jim ni prav. nihče ne igra prav, vsak drugi bi l)(’ njihovem mnen ju dobil na njihovem mestu, oni pa so izgubili itd. I edaj N(‘ pojavi v njihovih dušah občuteno nasprotstvo in se prav rado prenese °d igre tudi v osebno razmerje in večkrat je konec takega igranja prepir. Nasprotje v igri st' je preneslo v življenjsko resničnost in se utegni* razviti tudi v trajajoče pristno sovraštvo. 1’rimerov za nasprotstva v našem zniislu pa najdemo še največ v sportnem življenju. Seveda moram takoj pristaviti, da šport sam nima niti sence kake nasprotovalnosti v sebi in da je mogoče gojiti šport tudi brez vsakega občutja nasprotstva do sočloveka. Tak način športnega udejstvovanja je tisti, pri katerem gojimo šport le radi sebe. radi razživetja lastnih duševnih in telesnih sil ali pil tudi radi zabave in oddiha. Saj je prav dobro mogoče, da se kdo drsa ali smuča ali sanka, plava, telovadi, jezdari, kolesari, hodi po planinah, pleza po stenah itd. le radi sebe in v lastno zadovoljstvo. To je gojitev športa iz občutene potrebe ali pa večkrat tudi kot sredstvo za izrabo nabranih prekomernih in neuporabljenih telesnih ter duševnih sil. Mladi človek ima v sebi toliko sile in moči, da potrebuje zunanjega izživetja in ga najde običajno v tej ali oni športni panogi. V takem športu ni. kot sem rekel, niti sence kakega odnosa do nasprotnika. Sam sem in delam, kar me je volja in do katerekoli stopnje hočem. Nič ni tekmovanja, ki podžiga lastni ponos in samoljubje in ki ustvarja nasprotnike. Povsem drugačen pa je šport, v katerem gre za tekmo v spretnosti ali hitrosti med posamezniki ali celo za prestiž in nadmoč med različnimi skupinami in med različnimi športnimi društvi. Tu je odprta pot za mo-gočen razvoj takih doživljajev ali strasti, ki morejo ustvariti trenotuo. pa tudi trajno nasprotje. Poglejmo s tega vidika nekaj primerov iz športnega življenja! N. pr. smučanje v skupini več ljudi. Tudi tedaj, če se vsi sele učijo, ali pa če že dobro znajo smučati, so vendar med njimi vedno take razlike, da so nekateri spretnejši od drugih, da se prej naučijo raz- ličnih obratov. skokov itd. In takoj sc pojavi želja po tekmovanju in po nadvlutlanju. C iin bolj aktiven je kdo in čim večja je njegova ambicioznost, tem močnejša je v njem želja, da bi znal nekaj, česar drugi še ne znajo, da bi vodil, da bi hiI prvi in da bi sploh zmagal. Tudi pri drsanju in plavanju sc pokaže didi nasprotstva. čim se pojavi tekmovanje. Pa je /c lako, da se mladi tovariši prav hitro najdejo in hočejo pokazati drug drugemu, kaj znajo. Prime jih močna želja, izkazati se pred drugimi v umetnem ali v hitrem in spretnem drsanju, v tej ali oni obliki plavanja, skakanja v vodo, igranja različnih iger v vodi itd. In zopet sc .zgodi, da je med njimi kdo. ki je boljši in spretnejši in ki običajno zato vodi in zmaga, na drugi strani pa so vsi oni razgreti obrazi njegovih tovarišev, katere je prekosil in ki mu zato hudo zavidajo, so mu nevoščljivi in mu skušajo zato nasprotovati. Saj moremo v takem primeru govoriti ne samo o razgretih obrazih in telesih, temveč eelo o razgretih dušah, kateri' žge moč zavisti in nasprotovanja, jeze ali eelo sovraštva, Čeprav se mogoče zgodi, da kdo zmagaleu prizna, da je pač zato zmagal, ker je več treniral, ali ker ima večjo telesno elastičnost in sposobnost, vendar se tudi v taki duši prav rada pojavi misel, zakaj le on in zakaj ne jaz. in zakaj vedno samo on in zakaj ne vsaj enkrat tudi jaz. Ta misel prav rada pelje do nasprotovanja zmagovalen tudi tam in tedaj, kjer se čutim sam nad njim in kjer mu morem pokazati, da vendar tudi jaz nekaj zmorem. To nasprotje med tekmovalci se utegne torej pokazati že v igri sami ali pa po igri v osebnem življenju. In kolik rat se zgodi, da si športna tovariša nasprotujeta, kjer si le moreta in kjer upata, da se bosta tudi izven športa mogla izkazati. Pri tem išče seveda vsakdo takih priložnosti, kjer je verjetnost velika, da se bo res on izkazal in da bo tovariša premagal. Obenem komaj čaka, da bi st' mogel maščevati nad tovarišem tudi na istem področju, kjer je bil nekoč premagan. Vsi' dotlej pa traja nasprotje med obema, ki se večkrat izpremeui v pravo mržnjo in sovraštvo. Isti pojav opažamo tudi pri onih poedincih. ki tekmujejo n. pr. za društveno, državno ali meddržavno prvenstvo v tej ali oni športni panogi. Nasprotniki so si tedaj, a njihovo nasprotje ne traja samo do odločitve tekme, temveč sega še naprej, zakaj premagani nikakor niso prepričani, da je prvenstvo za vedno izgubljeno zanje, temveč trdno upajo, da ga hodu drugič vendar oni dosegli, lako ostane osebna napetost med tekmovalci in /goditi sc more. da živita spretna in dobro trenirana, toda zelo ambiciozna tekmovalca od leta do leta v osebnem nasprotstvu. ker bi hotela drug drugemu vendar enkrat odločilno pokazati svojo premoč. Zato živijo kandidati za različna prva mesta običajno v vednih nasprotjih, ki se utegnejo radi jeze in nejevolji* nad seboj in nad tekmecem i/premeuiti v hudo mržnjo. Najhujša trenotua in tudi trajnejša nasprotja pa najdemo pri različnih težko atletičnih produkcijah in pri nogometu ter sploh tam, kjer gre za kako športno udejstvovanje, pri katerem prideta tekmeca v telesni stik. Ob takih tekmah je najboljša priložnost za opazovanje nasprotstvenili doživljajev, ki gibljejo duše tekmecev in ki so tako veliki, da se instinktivno pokažejo tudi v telesnih Kihih, ki izražajo sirovo«! in brezobzirnost. Kdor je kdaj gledal rokoborbue igre igralccv-amatcrjev. študentov, kmetskih fantov ali pa tudi pravih rokoborcev, je mogel ob različnih gestah, ob načinu dihanja, ob izrednih telesnih naporih, ob jeznih sunkih in udarcih ugotoviti, tla se godi v duši obeh tekmovalcev nekaj strašnega, kar ju duševno razdvaja in ustvarja resnična nasprotnika. Oba hočeta zmagati, ker pa se tekmec nikakor noče \dati, temveč se dobro tlrži in brani, postajata čudno nejevoljna, se jezita, se v trenotku zasovražila ... Vse to doživljanje se nujno izraža tudi v nestrpnih telesnih gestah, v sirovih dejanjih, v izrednem napenjanju telesnih moči itd. Taka borba je res dober primer za študij neposredne zveze med doživljaji hudega duševnega nasprotstva in telesnimi dejanji, ki izražajo tako nasprotje. Prav tako vidimo pri nogometu dovolj telesnih aktov in sirovih dejanj, ki so vsekakor izraz težkega in vsaj trenotnega duševnega nasprot-stva. Pa tega ne opazimo samo pri profesionalnih nogometaših, temveč vedno, naj nastopajo otroci ali odrasli, izobraženi ali neizobraženi ljudje. Le nekje vsega tega ne najdemo in ne bomo nikdar našli — pri vzgojenih 1 j 11 d e h. Naj zadostujejo ti primeri, ki so nam v jasni luči pokazali, da je vendar na svetu in med nami več nasprotstva in. skoro bi rekel, sovraštva, kot bi si človek mislil. Pokazali so nam še to, da ima tekmovanje samo v sebi neko tako plat. ki se rada razvije v nasprotovanje, in da moramo zato nadzorovati tudi sebe. kadar tekmujemo. Saj ni moj namen, da bi prikazal šport kot nevreden ali celo kot nepotreben predmet in da bi koga odvrnil od njega. Prav gotovo ne. Vsak šport ima toliko pozitivnih in vrednih plati, da se jih navadno niti sami dobro ne zavedamo. Najprej gre pri športu za premagovanje one čudno nalezljive komodnosti, ki bi hotela obvarovati človeka pred vsakim nepotrebnim naporom in dejanjem, gre za pogum, gre za porabo telesnih in duševnih sil. gre za mladostno navdušenje, za lepoto narave, za vrednost prostosti, za resnično in doživeto kulturo ter za beg iz premočne in premehke civilizacije, za odpoved, poštenje itd. Vse to vem in zato cenim športno udejstvovanje in življenje. Toda baš zato, da bi ostal šport res samo lep in vreden in da bi prav nihče ne mogel reči nič slabega o lijem, zato sem hotel ob teh mislih pokazati to in ono negativno plat športa, da bi jo tudi sami doživeli, spoznali in se je otresli. Zato naj šport le ostane eno izmed udejstvovanj mladega kakor tudi odraslega človeka, toda postane naj še s r e d s t v o za našo vzgojo! Es&n I Not (jaudiosa ob Di avi. Ob vodi sneži, sneži in z nožicami bosimi po snegu so prišli do reke, Fra Angeliko, tvoji angelčki. Njih z nebeškimi nožicami nič ne zebe. roke jim delite kot rezede, tajnost ne slovenske besede sladko, sladko govori... Ob Dravi na harfe zabrenkajo v zimsko noč in čopiče pomakajo v vodo, slovensko domovino proslavljajoč, z ustki rožnatimi pojoč... J* Narte Velikonja Sonjica. Inštruktorice. Sonjica hodi v gimnazijo. V prvo gimnazijo. Zdrav, živ, pogumen deklič s široko odprtimi očmi in kuštravo glavo. Zanjo se brigat« dve teti. Olga in (labrijela. Ima še starejšo sestro Rezko, ki pa nima gimnazije. Vse tri imajo poštno službo. Sonjica je njihov ponos; vse jo ljubijo in skrbijo zanjo. Vse: teta Olga. teta (Jabrijela in llezka. Ne samo to. Vse tri jo učijo: z neko ljubosumno prizadevnostjo so si porazdelile učne predmete in jo izprašujejo in učijo. Deklica prehaja iz roke v roko kakor žoga. Samo latinščino so vzele z združenimi močmi ali »viribus unitis«, kakor pravi teta Olga. »Čudno,« zmaja pri tem z glavo, »da so .združene moči' in .umiti možje' v latinščini enaki.« Morale pomisliti, da Sonjica še nima tretje deklinacije. in obvlada aniarc šele v sedanjiku. Zalo tudi teta še vsega ne ve. Z latinščino je mnogo skrbi in dela. Sonjica se bo pri njej napravila za samostojen in odločen značaj. Inštruktorice živahno razpravljajo z deklico, še bolj živahno in ognjevito pa med seboj. Tako živahno in ognjevito, da bi se takšnemu pogovoru moglo reči tudi prepir, recimo, da no bomo pretiravali, zelo ogorčen in ljul prepir. Zadnjič se je bila razvnela tela Olga. »Ali nisem rekla, da ni .plebs misera' lenivec .vulgus mi ser’'!* je vpila in lolkla s svinčnikom po mizi. »Vulgus miser. vulgus miser. vulgus miser. »Seveda«, je ugovarjala (Gabrijela. »Ali ni .miser' srednjega spola .neutralis' in sc pravi .populum miserum'? Piši. Sonjica. piši in ne poslušaj drugih: .Populum miserum'.« lo ni prav, tetka!« sc je hranila Sonjica. »To zanesljivo vem. da je profesor (o popravljal. .Populus’ je moškega spola. Deklica je odločno vztrajala pri svojem. »Kaj pa .populus alta":' se je vmešala z vso ognjevitostjo Rezka. Ali ni lu v knjigi, celo tu v knjigi .Populus alta ripam fluvii dccoraf? Kaj ne? lo pomeni: .Visoko ljudstvo krasi rečno obrežje*. (Jlejle, Rimljani so bili veliki iu so gotovo krasili obrežje /. venci in lampijončki kakor kakšno beneško noč na Hledu ali za žegnauje ali sprejem škofa! Saj razumeš, Sonjica! leti sta molčali poraženi, li dokazi so bili očividni, (elitni iu na dlani. I oda Sonjica se je branila. Ona mora imeti svoj prav iu je res zelo trmasta. » lo ni prav, ti Rezka, nič ne veš! Jaz vem zatrdno, da to ni prav!« M »Pa napravi po svoje, če si že takšna trma. Če boš vlekla cvek, si pa sama sebi pripiši. Kar napravi! Na svojo odgovornost!« Sonjiea se je namrdnila in napela Sobico. Nič bolj ne žali tete Olge. kakor če Sonjiea molči in trese z glavo in drži sobico in kuha rilec. »Ti si nehvaležna, Sonjiea! Glej. tako se trudimo s teboj, ti pa kar svojo ženeš. Starejše smo in več skušenj imamo in se ne spodobi. Nehvaležna si in trmasta in držiš šobico. Če sama bolje veš, prav. pa stori po svoje! Kar po svoje, sobica šobasta! Ti rilček kuhani!« »Da.« se je pridružila teta Gabrijela, »in tako ti pomagamo in si prizadevamo, da bi bila odličnjakinja in bi povsod rekli, kamor bi prišli: .To pa je naša odličnjakinja!*« »Sonjiea ne bo odličnjakinja nikoli!« je porogljivo dejala Rezka. Kaj naj sledi takim besedam? Priznajmo: samo jok! O. pa ne samo jok. kar tuljenje! Na glas in iz vseh pljuč. Tako polno, kakor je polno mačkino zobovje. Tudi ta primera je iz (eh instrukeij, kajti • eta Gabrijela je naravoslovec, in ko je stopila v hišo. je bilo njeno prvo vprašanje: »Kakšno zobovje ima mačka, Sonjiea?« »Mačka ima polno zobovje!« »Ali ima teta Olga tudi polno zobovje?« »Ne. teta Olga ima zlato zobovje!« »Sonjiea!« je zakričala nad njo leta Olga. *Kako moreš biti tako neolikana!« »Zakaj me pa vpraša!« In se je Sonjiea prav tako spustila v jok in tuljenje in nehvaležnost in trmo. da so jo komaj potolažili s kosom čokolade, kakor se He j(> začela dreti radi .alta populus* in .vitlgum mifterum*. »Sonjiea. Sonjiea!« so hitele inštruktorice. »Saj je vseeno, kako je. samo ne jokaj. Če boš jokala, ne moreš k Čadu z nami. Kupile l>oino smetane!« »Dvakrat!« je hlipala Sonjiea, »za enkrat se niti ne izplača!« In so Sonjici obrisale solze in jo zavile v plašček in ji obule čevlje in je šlo kakor namazano k Čadu. Saj veste, k Čadu pod tožnikom. Ampak, pravi Sonjiea skozi solze, »samo če ne boste izpraševale 1"» poti! Na izprehodu ne trpim šole. Izprehod je moj prosti čas. »Ne bomo, ne bomo! Vrnile so se domov s silnim hruščem in truščem. Skregane in sprte. Teta Olga je pihala in že na vratih je trdo in rezko velevala: Daj sem knjigo. Jaz vem. da lev ne živi na Kitajskem! To pu zanesljivo vem. če tam živi ris. prav. nič ne rečem, toda lev pa vem. da ne!« Maščevanje rudi umetnih zob se je razločno čutilo iz njenih besed. »Daj sem knjigo, bomo videle!« je bliskala jezno teta Gabrijela, kajti naravoslovec je ona in je teta Olga segla v njeno področje. O, lega leta Gabrijela ne pusti. »Papa,« se je oglasila Sonjica, »povej jim ii. kje živi lev! Niii na i/prehod 11 nimam miru. Papa, nikoli več ne pojdem ž njimi k Čadu. Za tretjo smetano in rogljič sem morala ponavljati računstvo in francoščino in naravoslovje. Ali se to splača? Kje pa je moj prosti čas? In zdaj kljub vsemu ne vemo, ali živi lev na Kitajskem ali ne! Ja/, vem, da v knjigi ni. Ko pa /nam na drdro!« Sonjica je bila vsa iz sebe in je zacepetala z nogami. »Seveda živi! V cirkusu tudi in v menažeriji tudi!« je jezno zavpil gospod papa, ker ga je trušč in krik delal nervoznega in se je prav takrat bril. »Med opicami živi. ti lev zdivjani!« je zavpil, da so se šipe stresle. »Da. med opicami!« »To je nezaslišano!« sc je zgrozila teta Olga. »Mučimo se z otrokom. pa nas zmerja z opicami. Me nismo nikakšne opice. I’a sam jo uči*, če smo me opice. Kakšne opice pa smo?« »Papa!« je zaklicala Mezka. »Če ne veš. kje živi lev. bi prav lahko molčal. Sonjica bo jutri vprašana in ne ve. kje živi lev!« »Ali ne živi tudi v Benetkah?« se je vmešala mama. ki je hotela stvar poravnati. »Zakaj pa pravijo Markov lev v Benetkah in bene-čanski lev?« »Da,« je besnel papa in se ni mogel pomiriti. »Da. tudi v Benetkah in pri llagenbecku v Hamburgu in v cirkusu Gleich in na velesejmu z zlomljeno hrbtenico. Zato jo ima v mavcu!« Kar kuhalo ga je od je/e. Imel je desno lice že obrito in levo lepo namiljeno. Zdaj pa se mu je tresla roka od razburjenja, da mu je britev kar plesala po licu. »Pa sam jo uči! Mesto bi bil hvaležen, da se tako zavzamemo za otroka, nas pitaš z opicami in podiš v cirkus. Tako!« sta si natikali rokavice. »Pa sam jo uči! Ali smo kakšne kamele, da nas podiš v cirkus?! Sam jo uči. da ne bo imela cvekov!« »Čemu? Sonjica se bo že sama učila!« je bruhnil in vrgel britev na umivalnik. »Jaz sem se tudi!« »Še to povrh!« se je besno zasukala teta Olga. »To je zahvala!« je siknila teta Gabrijela. In sta res odšli. Jezni in razžaljeni. Teden dni l>i imela Sonjica mir in svoj prosti čas. Bi imela, seveda. Toda drugi dan je planila v sobo k očetu, ki je dremal po kosilu: »Papa. papa. to je imenitno! Kako sta se prepirali teti. Za prazen nič. I.evi so vendar v Bolgariji: toliko jih je. da jih imajo za denar! »In požrejo naj te!« je zagrabil oče za copato. »I)a, požrejo, divjak divjaški!« »Že grem, saj že greni! T,e smrči, pnpa! In copato spravi, da ne l>o.š nahoden!« In je odvihrala kakor vrtavka. Tet še ni in Sonjica ima prosti čas. Oče ne more spati, ker deklica vpije pod oknom, kakor bi se napadale indijanske vojske. Oče ne more spati v tem hrušču. »Pošlji po teti,« pravi ženi. »Sporoči jima. da si jih želi Sonjica in ne more živeti brez njih. Naj jo dresirajo, da bo krotka kot grlica, naj jo odpeljejo v Saharo med leve!« Konferenca. Sonjica je prišla domov vsa upehuna in zaripla. »Mamica, drevi je roditeljski večer in morate iti. Izvedela boš rede in vse. Imenovana pa nisem in imam vse odlično!« Mamici je kar srce zastalo. I)a ni imenovana in imu vse odlično! I ii nekaj ni v redu. Vsaj francoščina ni odlična, ker je bila naloga rdeča in dobra. Pri kosilu je mama pogledala očeta. Ali pojdeš ii? Nič ne poznam gospodov!« »Jaz tudi ne. Drevi ne utegnem: imam kegljanje!« »Vse morum sama!« je vzdihnila mama. Prav tisti hip sta vstopili teti. »Sonjica. ali si bila dunes vprašana?« »Nisem bila.« Sonjieu že ve, kur stegne roko in teta Olga ji da piškotek. »Sonjica, ali si danes znala?« »Sem. teta (»abrijela. Naravoslovje kakor na drdro! To je šlo. • Kar nehajte!* je dejal profesor, .da tudi drugim še kaj ostane!*« »In latinščino?« sta vprašali obe. Pa šc kako!« odgovarja s polnimi usti. »Pa še kako!« »Ne smeš govoriti. Sonjica, če imaš polna usta!« »Saj jih nimam več!« In sta sedli. Teti ne moreta živeti brez Sonjice. Sonjica sedi pri *"izi in napihne lica. Sonjica, sediš kakor pijanec!« jo kara teta Olga. Sonjica ne sliši in plane kakor iz topa. *kaj je to: roditeljski sestanek!« »Sestanek staršev!« odgovarja mama. »Potem pa leti ne moreta zraven!« l eti sta malce užaljeni. Vse hočeta izvedeti in Sonjica pripoveduje 1,1 uživa ob tolikšni pozornosti. »Cc že nimuš časa,« se odkaSlju teta Olga in pravi mami. »če »ininš časa. bi pa lahko šli inidve!« Sonjica v jok. »Če je gospod razrednik dejal, da starši, morajo starši. Kaj si bodo mislili? Da imam dve mami!« »To je res!« je menil oče. »Pa pojdimo vse tri: mama, Olga in jaz!« je predložila (eta Gabrijela. Pa so res šle. »Ti boš vprašala za splošno, midve pa vsaka pri svojem profesorju!« je rekla teta Gabrijela mami. Dežje lil in vrnile so se vse mokre in navdušene. »Ali nisem dejala,« je hitela teta Olga, »ali nisem dejala? Sonjica je naravnost talent za matematiko. Skoraj prav dobro ima.« »Imam prav dobro,« je ugovarjala Sonjica. »Videla sem, ko je napisal profesor v notes.« »Sonjica, .gospod* profesor se reče! Tako ljubezniv gospod. Da se vidi. da ji doma pomagamo in da se z njo potrudimo, je rekel. Ta gospod profesor res zasluži, da mu rečeš gospod.« »Pa imam prav dobro!« *»l)a. ampak pisano z malo začetnico!' je pristavila teta Gabrijela. »Naravoslovje pa z veliko začetnico. Da se tudi vidi. da ji pomagamo! »Čudno,« je menila mama. »čudno, meni pa je dejal gospod direktor, da ima v obeh dobro in da nima nobenega odličnega!« »Če sem pa slišala!« je zatrjevala teta Olga. »Če pa je sam gospod profesor dejal! je rekla teta Gabrijela. »Kaj pa latinščina?« se je oglasil oče. »Kaj latinščina.« je otresla teta Gabrijela. Ali bo kdaj pela novo mašo? Saj ne bo pela nove maše!« Nazadnje so ugotovile, da prav za prav ne vedo ločno, kakšne rede ima Sonjica v posameznih predmetih in da mora iti vprašati sam papa. In šel je sam papa. Nerad, toda sc je uklonil. Sonjica ima v latinščini odlično. Zato ker ji pomagajo tri in dela po svoje. Mojmir Gorjanski I Večerna bolest. Pod mirni, z zvezdami posuti baldahin Zasanjal sem v večer... Veter šumel se spenjal jr prosojen pajčolan. skrivnostno pesem je v vrlieh dreves, čez temne bore v tajnost no ravan a ko v prostorja tajna bisernih nebes ho pluli lahni zvoki vijolin. je v trudnem molakordu izzvenel nad mano, ko da Iti utrgale nevidne jo roke, v jesensko noč se zvezda je utrnila in moja misel z vrtov sanj se je povrnila in temne slutnje so vznemirile sree ... Dr. V. Bohinec / Predori. Večkrat sem si že slavil vprašanje: kakšna bi bila naša država, kakšni bi bili predvsem mi sami. če bi se razprostirala ob jadranski obali velika ravnina? Če bi bile stene Krasa, Velebita in Dinarskega gorovja, stene Oljena, Lovcena in bosanskih planin pomaknjene bolj v notranjost, tja za Savo, tako da bi Sava sama in z njo Knlpa, l na, Vrbas. Bosna, Drina tekle v Jadransko morje? Ne tako divje kakor Neretva, ki si je znala, mlada in neugnana, utreti pot do morja, ne, lepo počasi in dostojanstveno, kakor Seine, Loire ali Garonne, kakor \Visla, kakor Laba, kakor Pad — Utopija! Sanje! Mrke. divje gorske pregrade so nas za dolga stoletja ločile od sončnih jadranskih obrežij, celina je dala večini našega ljudstva l jubeljski predor po Vulvu/.urju. svoj pečat. Od Ljubljane je do morja v zračni črti nekaj čez 70 km in po enako dolgi cesti bi avtomobil premagal (o razdaljo v dobri uri — a glej. kolika različnost je vendar med Ljubljano in Sušakom! še bliže morju leži inarsikak kraj v i.iki. v Bosni in Hercegovini, ponekod komaj S do 10 km. in vendar biva tod mnogo ljudi, ki morja še niso videli: gorovje jim zastira pogled na sinjo gladino. Gorovja silno ovirajo promet, Ceste, železnice, prekopi in druge prometne poli. ki potekajo v nižinskem svetu lepo naravnost, da je veselje slediti jim na zemljevidu, so, rekel bi. kar v zadregi, ko zadenejo ob gorski sklop ali ob dolgo gorsko steno, lokajo sem in tja in si iščejo prehoda. Včasih se jim z velikim trudom tudi posreči, da oviro premagajo in da lezejo na drugi strani s še večjo opreznostjo nizdol, premnogokrat se pa kar ustavijo in ne morejo nikamor več, ker je svet pač »zaplankan«. A človek si je znal pomagati. Gorovij sicer ni mogel odkopati in sveta tudi ne zravnati, toda našel je pravo besedo: skozi! In kopal je in vrtal in vrtal, dokler gore ni prevrtal. Nastali so predori. Slovenska zemlja se lahko ponaša z enim izmed prvih gorskih predorov v Evropi. Bil je to Ljubeljski predor, ki so ga zgradili 1. 1575. v višini 1370m. ko so na stroške kranjskih in koroških deželnih stanov obnovili propadajočo ljubeljsko cesto. Obnova ceste' je trajala dvajset let. Delali so namreč samo v zimskem času. to pa deloma iz varčnosti, ker so pozimi delavci cenejši, deloma pa zaradi načina dela. Ljubeljski knapi* in italijanski zidarji, ki so jih pri delu podpirali kmetje-tlačani. so namreč drobili kamenje z — ognjem. Razstreljevanja s smodnikom takrat še niso poznali ali pa so se ga preveč bali, kajti smodnik je bil tedaj še mlada iznajdba. Nad zmrzlini skalovjem so zlagali velike grmade in jih sežigali. Radi vročine se je led v špranjah topil in voda je mehki apnenec razganjala, tako da so ga odkopavali z lahkoto. Ni nobenega dvoma, da so ravnali na isti način tudi pri gradnji predora pod vrhom. C) njem pripoveduje Valvasor, da je bil dolg kakih 150 korakov, visok 12 čevljev in širok 9 čevljev. Bil je deloma obzidan in obokan, deloma pa podprt s tramovjem liki rudniški rov. Vendar so morali lesene dele kmalu nadomestiti s kamenitim zidovjem, ker .so voda in plazovi rušili predor in cesto. Predor je obstajal vse do I. 1728., ko so ljubeljsko cesto razširili. Tvorila naj bi bila del glavne ceste Dunaj—Trst. ki jo je gradil cesar Karel VI.. da zveže notranjščino svoje države z morjem. Tedaj je bil predor že v zelo slabem stanju. I)a se izognejo velikim stroškom za popravo, so vrh nad njim odkopali in tako dali Ljubelju obliko, ki jo ima še danes. Tudi piramidi na vrhu sta bili postavljeni takrat. Ljubeljski predor je dobil naslednike na naših tleh šele v novejšem času. ko je železnica izpodrinila ceste. Že ko so gradili južno železnico«, so morali na več krajih prevrtati gorske hrbte, kakršnih se srednjeveški človek s svojilni skromnimi tehničnimi sredstvi nikdar ne l>i bil lotil. Od št. li ja do Trsta je deset večjih predorov, ki so seveda vsi trdnejši in mogočnejši od bivšega ljubeljskega, in tudi širši, ker je železnica dvotirna. Progi Maribor-Celje in Celje—Ljubljana, po katerih je stekel prvi vlak I. IH4(>. oziroma I. 1849., sta bili inženjerju Ghegi, velikemu graditelju južne železnice, dobra šola za poznejšo zgradbo gorske železnice čez Semmering. Najtežje je namreč bilo zgraditi progo v savski soteski med Zidanim mostom in Zalogom, vendar so obšli ostre savske ovinke s krivinami, kakršnih Evropa dotedaj še ni poznala. Na ta način so se izognili večjemu številu predorov in tako sta med Celjem in Ljubljano le dva krajša predora, prvi med Hrastnikom in Trbovljami, drugi pod gradom Poganekom pri Litiji. Na naši drugi najvažnejši progi, gorenjski železnici — dograjena in otvorjena je bila I. 1870., sta tudi It* dva majhna predora, namreč predor pri Globokem blizu Radovljice in oni pri Mostah med Žirovnico in Javornikom. Zato pa ima Gorenjsko največja predora Jugoslavije v Karavankah oziroma v Bohinjskih gorah. Karavanški in Bohinjski predor. Novodoben vrtalni stroj opravi delo, ki ga je srednjeveški knap komaj zmagal v enem letu, v enem samem dnevu. Kljub temu pa je bilo nepri- * Pri Sv. Ani na Ljubelju jc bil rudnik za živo srebro. merno težje vrtati več km dolge rove v dno velikih gorovij, kot pa one kratke prve železniške predore na naših tleh, pri katerih so bili inženjerji in delavci ves čas blizu zemeljske površine. V dolgoletnem, težkem delu je bilo treba riti v goro. razstreljevati kamenje, pa prodirati z ročnimi vrtali in z vrtalnimi stroji. Gora se uda le nerada, iztrgati ji moraš s silo meter za metrom, plast za plastjo. Sicer so pri gradbi Karavanškega in Bohinjskega predora mogli izkoriščati skušnje, ki so si jih pridobili drugod po Alpah, zlasti pri gradnji Mont Ceniškega, Št. Gotthardskega in Simplonskega predora. I oda kakor so gorovja različna po obliki in geološki sestavi, tako so različni tudi predori. Zato je bilo treba računati že v naprej z nepredvidenimi težkočami, ki so se potem tudi res pojavile. Severni vhod v Bohinjski predor pri Bohinjski Bistrici. Narisal M. Zivič, scdmošolcc v Ljubljani. Že Karavanški predor Podrožčica—Hrušica, ki so ga začeli vrtati koncem I. 1900., a dovršili I. 1905., je imel posebnosti, ki jih pri drugih predorih niso poznali. Izprva je šlo vse dobro. Vrtali so na koroški strani z električnimi vrtalnimi stroji, na kranjski pa s pnevmatičnimi ter so prodirali za 5—6 m v 24 urah; enkrat so napravili celo 9,3 m predora v enem dnevu. Kamenje je l>ilo prav različno; tostran so naleteli na dolomite, skrilavce in apnence iz triadne dobe. onstran pa na karbonske sloje. Toda pritisk gorskih plasti je graditeljem kmalu delal velike preglavice; takega niso opazili niti pri velikih švicarskih predorih ne. Kakor je bilo kamenje samo po sebi večinoma trdno ali celo trdo, je gorska gmota nad predorom vendar ves čas uveljavljala svojo težnost. Pritiskala je z vseh strani in skušala zamašiti rano, ki jo je človek prizadeval pori. Dogajalo se je. 0 cm debele hlode v pravcato slamo in jih lomil kakor vžigalice«! še linje je seveda l>il<> tam, kjer je kamenje bilo krhko in se je bilo zato bati prodora. Zapleteno konstrukcijo lesenih podpornikov, ki so jih ojačevali močni povprečni tramovi, so morali na takih mestih postavljali s podvojeno skrbnostjo. Pa vse bi bilo še dobro, da ni bilo strupenih plinov, ki so nastajali v notranjščini. Pravijo, da je še sedaj v predoru neznosno, ko se izpreminja vreme, ko torej ni zračnega toka, ki hi strujil skozi predor z ene ali z druge strani. Plini so 21. novembra 1904 povzročili strašno eksplozijo, ki je vzela življenje štirinajstim delavcem. Z napisa na preprostem, a lepem nagrobnem spomeniku na Jesenicah izvemo, da je med njimi bilo dvanajst Slovencev. Vseh neposrednih žrtev predora je bilo nad 30, mnogo jih pa je umrlo za boleznimi, dobljenimi pri delu. Da je pri velikem številu delavcev, ki so se zbrali z vseh vetrov na Jesenicah in v okolici, večkrat prišlo do prepirov in pobojev, je bilo žalostno poglavje zase. V januarju 1. 1905., ko se je delo bližalo svojemu koncu, je poročal Slovenec«, da se je zgodilo na Jesenicah iu v okolici v zadnjih treh letih, kar so vrtali predor, nesreč s smrtnim izidom 52. medtem ko se jih je v vsem IH. stoletju le 23. Karavanški predor je dolg 7970 m. Proga je v njeni dvotirna, tako da ob popravilih lahko uporabljajo drugi tir. I udi Bohinjski predor, ki veže Bohinjsko Bistrico s Podbrdom, je imel svoje muhe. Za železnico z Jesenic v I rst so prvotno imeli dva načrta: prvi, ki so ga zagovarjali tudi slovenski poslanci v avstrijskem državnem zboru, je predvideval progo od Jesenic preko Kranja do Škofje loke in odtod skozi večji predor proti Idriji na Sočo, medtem ko je drugi, sedaj izpeljani, odgovarjal željam nemških veleposestnikov. Ti so torej prodrli s svojini vplivom. 2‘). septembra I‘>()0 so pričeli z delom pri Bohinjskem predoru. Izprva je delo napredovalo počasi, ker so vrtali le z ročnimi vrtali, tako da je bilo mnogo, če so izvrtali na dan 120 m predora. Ko pa je delo prevzel od države privatni podjetnik (Vcconi. ki je moral vrtanje nadaljevati z električnimi stroji, je šlo hitreje: sedaj so odpirali vsak dan 5 7 m novega rova. I,. 1902. so pričeli s kopanjem 7 m višjega rova nad prvim, nato pa sproti oba združevali in obokali. Na bohinjski strani so imeli takoj iz začetka velike težave s kopanjem v mehki terciarni lapor, ki je segal do km H). K oj pri vhodu se je zemlja tako udirala, da so morali goro podpreti z ogromnim zidovjem (»000 m* vsebine, sicer ne bi bili mogli zgraditi portala. V notranjosti so si potem sledili skladi apnenca. Iu so pa nastale resne težave, kajti pojavil se je uajhujši sovražnik minerjev (t. j. delavcev v rovu): voda! ('urljala je iz propustnega kamenja skoraj povsod, mnogokrat pa so zadeli delavci ob mogočne studence. Na takih točkah je bilo delo zelo težavno, zlasti če je malo prej zunaj deževalo ali ko se je topil na gorah sneg. Hudo je bilo, km dolžine brez omenjenih II malih predorov privatnih železnic. Na vprašanje, koliko slane gradnja železniških predorov, naj odgovorim z dvema podatkoma. Bohinjski predor je stal 20,5 milijonov avstrijskih kron, predor Ivan pa 49 milijonov Din. Seveda pa je pri primerjanju treba upoštevati razlike v časih gradnje, razlike v položaju in sestavi gorovja itd. — saj ima vsak predor, kakor smo videli, svoje težave. V primerjavo naj navedem še najveeje predore na svetu, in sicer samo one, ki so dolgi nad lOkm: Simplonski predor v Švici je dolg 19.8 km. Apeninski predor med Bologno in Kirenco 18,5. Št. Gotthardski v Švici 15.0 (praznovali so letos 50 letnico njegovega obstoja!). Lotschberški v Švici I4.(). predor v Kaskadskem gorovju v severoameriški državi Washington 13.0. Ml. ('eniški predor med Francijo in Italijo 12.2. Arlberški v Avstriji 10.2 km. Največji predor sveta pa bodo sedaj baje gradili pod Andi v Južni Ameriki. Vezal bo Argentino z državo Chilo in bo dolg 40 km! Dokončati ga mislijo tekom petih let. stal pa bo malenkost okoli (> milijard Din. Ker se pa Južni Američani — kakor sploh vsi Homani — kaj radi bahajo, tega projekta za sedaj ne moremo oceniti drugače kot z romansko pripombo: Chi vivra, vedra. Kdor bo živel, bo doživel tudi to osmo čudo sveta. * • Uporabljal sem v glavnem sledečo literaturo: l.ivški, I/. Kranjske na GoriSkn — pod zemljo. DiS XVII. 1004; M. Klodič, Nova železnica s Koroškega... v 'Prst, Ljubljana, brez letnice; P. v. lladics, Die Unterkrainer Bahncn, Wion 1803; Fr. Ogrin, O gradnji in pomenu belokranjske železnice, Kol. Dr. sv. Moli. 1015; Jugoslavija na tehničkom polju 1010 1020, izdalo Udrn- ženje jugosl. in že n j e ra i arhitekta; J. Pibcr, Nekaj spominov na zgradbo bohinj. predora, »Slovenec« 20. januarja do 31. januarja lo:i2. Mojmir Gorjanski I Rdeči cvetovi. Spomladi jo cvel oleandrov dehlel, spomladi na oknu jo nagelj žarel; njegovi cvetovi kol kaplje krvi tonili so v zarje pomladnih noči. . /daj cvet so osid je ... Pomladi ni več. Na oknu posušil se nagelj rdeč... I.o burje pod nebom oblake pode in pesom pojo, ki me zobe v srce. St. Petelin / Mar šivala legija koroška. Nekaj spominov iz letn 1919. 3. Prvi komis. Zapisali so nas. kakor je bilo treba, in že smo bili na dvorišču v \rsti za enkral še kar v eivilu. Sortirali so nas; bivše vojake so uvrstili v posebno četo. druge pa k rekrutom. Na desno, na levo, v četverostope se je razlegalo po prostranem dvorišču Belgijske vojašnice in mi smo se vrteli in obračali, da smo se potili, čeprav je bil mesec januar. Dobili smo uniformo in bridko orožje. To je bil imeniten tre-notek! A vsaka bluza je bila tako silno široka: ko si jo oblekel, je kar opletala na tebi. Nekoliko bolje je bilo. ko si si opasal bajonet. Vsake hlače so bile predolge in komisni čevlji velikanski, pravi čolni, in kar vihali so se spredaj. To smo pomerjali in premenjavali. preden smo se uredili! Nismo imeli pač prave vojaške mere in uniforma ni bila krojena za nas. Najbolj mi je bila všeč puška, ki sem jo lasal . in z veseljem sem jo ogledoval. Poseben nalog je tudi bil. da mora vsakdo zvesto čuvati svoje orožje in paziti, da je vedno snažno in očiščeno. Kako je treba z orožjem ravnati in sploh kako se ima obnašati vojak, so nas vestno in radevolje poučevali naši »mentorji«-povelj-niki vodov. Seveda smo jim bili za pouk in naklonjenost res hvaležni. Kakšna izprememba! Pred nekaj dnevi sem bil še dijak s knjigami v rokah, sedaj naenkrat vojak. Pa kaj bi: inter arina silent Musae. Čez nekaj dni me poišče Tone in pravi: »Zdelo se mi je, da ne bomo vsi naenkrat šli na Koroško. Sicer tudi, kaj naj mi, ki smo že kolikor toliko vajeni orožja, delamo tu v Ljubljani in tratimo čas? Jutri zjutraj bomo odrinili, menda proti Dravogradu. Vas bodo pa še naprej muštrali in vežbali. boš videl.« Prisrčno sva se poslovila in želela drug drugemu srečo in veselo svidenje. Še drugi so se poslavljali, nekaterih je celo kar zmanjkalo. Služba v legiji je bila prostovoljna. Prijavil si se, če si se hotel, odšel pa tudi. I.ahko trdim, da od leh. ki so se poslovili oziroma izginili, ni bilo nikogar, da bi to storil sam od sebe, da bi sc bil, recimo, naveličal ali ustrašil vojaške službe, bila je vis maior. Prišla je skrbna mamica, gledala po dvorišču za junaškim sinom in odšla v pisarno, kjer so ga morali izbrisati. Prišel je oče. ki ima oblast nad sinom vsaj do polnoletnosti. Ni preostalo drugega nego: sinko ha j d i domov! žalostni in potrti so odhajali. Prismeje se hudomušni osmošolec Andrejc, ki sc je spomnil slovesa na kranjski postaji: Poglej jih no. kako zmagovito si* vračajo domov! Tistega pa že ne, da bi jo potegnil domov; še takrat bi šel težko, če bi me spodili. Kar sc tiče šole, sploh ni vredno govoriti. Ni vrag. da l)i ne zbil osme šole skupaj in še mature povrhu, če se bom vrnil; če ne, je ituk vseeno, ali padem z maturo ali brez nje!« > Andrejc, po pravici ti povem.« mu odvrnem, »jaz tudi ne grem meni nič tebi nič domov, sram bi me bilo.« Sklenila sva. da domov niti pisala ne bova. dokler bomo v Ljubljani, da bi ne zvedeli, kje sva. in da bi se ne spomnili in naju prišli iskat. Postala sva si dobra tovariša in prijatelja in skupno sva legio-11 i rala do konca. Z menažo smo bili zadovoljni, tudi Andrejc, ki je modroval: Bled in bel sem, kakor če bi repo prerezal. Saj ni čudno. Med vojno smo v dijaški kuhinji otepali, saj veš. samo repo in zelje in spet zelje pa repo, a zmeraj premalo. Zaleglo ni tudi nič. Te vrste jedi se menda pobešajo po rebri h in v želodec sploh ne pridejo. Kruha dostikrat kar štirinajst dni nisem niti videl. Menaža je tukaj kakor se »šika« junakom, še popravil se bom. Tudi ruma nam dajo včasih, gotovo zato, da bomo še bolj junaški. Povrhu pa dobiš še vsakih deset dni 50 K za priboljšek, da še v kantini kaj kupiš, če potrebuješ ali pa tudi ne.« Orožje smo nosili, čeprav preizkušnje v uporabi še nismo prestali. Za straže smo bili vendar menda že dobri. Počitek!' Kot študent sem precej prespal, včasih še v šoli kaj. a tu je bilo drugače. Ponoči je bilo treba vstati in iti na stražo tudi dvakrat po dve uri. Človek, ki nima dosti pojma o vojaških stvareh, kot na primer mi takrat, ne bo polagal posebne važnosti na straže pred vojašnico, a vendar so zelo potrebne. Tudi jaz sem tako st razen je omalovaževal, toda prepričal sem se, da sem se motil! ... Čudno se mi je zdelo, d« naši poveljniki čet in vodov niso imeli nobenih zunanjih znakov svojega dostojanstva, kar nam je pa vsem ugajalo. Sploh je vse poveljnike in legijonarje vezala demokratičnost in prijateljstvo. Vsakdo je tudi rad storil, kar mu je bilo ukazano. Če je imel kdo kak predlog, ki je bil količkaj izvedljiv, je bil včasih Še prehitro sprejet in izvršen. Kazina! Na tako lepem kraju v beli Ljubljani je, a tako malo je v skladu z našimi težnjami in zahtevami. Zašumelo je nekoč med nami: »V Kazini sc zbirajo Nemci in neničurji vsak večer; tam delajo naklepe, kako bi pomagali nemškim Korošcem, Ogleduhi so in ovaduhi! Na vsak način jim je treba podkuriti in takoj!« Mitro je bilo vse domenjeno in vsakdo je že v Ljubljani hotel biti junak in že tu izganjati Nemce in nemčurje. Zdelo sc nam je, da je to naša narodna dolžnost. Se listi večer je legija naskočila Kazino. Kar trlo se nas je v kavarni. Zadonela je slovenska pesem. »Dol z Nemci in neničurji. proč z ogleduhi!« je odmevalo po kavarni in kot bi trenil, je bila prazna! Nemci so jo kar pocedili. Hudega boja torej ni bilo, ker je sovražnik pobegnil. Obležalo je le nekaj raztrganih nemških časopisov. Zmago smo zalili s črno kavo in odšli. Naslednjega dne zjutraj ob osmih, ko je bila četa vsa v vrsii. se pojavi pred njo sam poveljnik legije. Vsi nemirneži. ki so se udeležili naskoka na kazino, naj bi stopili tri korake naprej, l isti, ki so se čutili krive, so to storili. Jaz sem pomislil za hip, kaj naj napravim. Odločil sem se. da ne bom stopil naprej, nisem se čutil krivega. Storil sem le to. da sem šel z njimi in nekoliko pomagal peti. Tudi Andrejc je ostal v vrsti. Pozneje smo zvedeli, da bodo odšli junaški naskakovaki kavarne takoj na Koroško. Razveselili so se tega sporočila. Ko bi bil vedel, zakaj je bil oni ukaz. bi se bil tudi jaz javil, da sem bil v Kazini. Vsi skupaj smo namreč že želeli iz Ljubljane. Oni so res odšli. Midva z Andrejem, ki sva se potuhnila, sva molčala z drugimi, ki so storili prav tako, in sva ostala v Ljubljani. Že pred dogodkom v Kazini nas je zapustil tudi gospod profesor Šimen. Ni odšel na Koroško, temveč nazaj v šolo; po želji šolskega sveta, kakor smo zvedeli. Dokaj tovarišev, ki so prišli z nami v kasarno, nas je že zapustilo. Nekaj jih je takoj odšlo na Koroško, drugi pozneje, precej jili je pa moralo domov. Kar nas je ostalo, smo čakali v Ljubljani in eksercirali, ne vedoč, kam nas bodo poslali. Oglašali so se pa vedno še novi legijonarji. (Dalje.) Esen I Sestra Tea. Iz ene matere sva dve cvetlici. ki sta vzrastli iz zemlje zn angele in nebesa. Iz ene cerkve sva, iz svete katoliške, z mučeniškimi palmami okrašene, v nebesih doma. Sestra, davno, davno že sva se igrala kot otroka na k raškem vrtu ob mamici — Ah, star lavor še vedno Šumija, a mrtva, mrtva je najina mamica... In ko tiho prihajaš k meni s kruhom v roki, se mi zdi, da prihaja mama, ko je moja duša sama, sama. Sestra moja Tea, si* spominjaš na blazine kanapeja, povsod so ležale raztresene igrače, na nje se je sklanjala božična veja. Sestra moja Tea, kot otrok sem maševal na domačem oltarčku, mašnika se igral in ti si mi stregla, molila, molila Zelena lavorova veja pred Jezusom z belini cvetom se je nad nama srebrila------------ Fn* Grafenauer / Iz zemlje kraljeviča Marka. III. »V šolo — h kraljeviču Marku!« Bilo jo H. oktobru 1920. Lahko, toliko meglo so so dvigalo nad slovenskim Roženi in slovensko Podjuno. Vrhovi Karavank so liili že zaviti v /imsko odejo. Očak Dobrač z belo kučmo na glavi je gledal tam izza Beljaka na Slovensko Korošk > Vasi so bile bolj tiho in prazno nego kdaj poprej, kakor da so vsi vaščani pomrli. Družine so so za zaprtimi vrati pri-domačih ognjiščih s skrbjo pomenkovale, kaj jim bo prinesel K), oktober plebiscitni dan. Od časa do časa jo zadrdral avto skozi vas. V njem so se vozili člani plebiscitno komisije iz Celovca: Francozi. Angleži in l.ahi. Nihče jih ni pozdravljal. nihče ne sprejemal. Slovenci jim niso zaupali več. uiti niso verovali v njihovo nepristranost. Odprli so demarkacijsko črto. začasno mejo med Jugoslavijo in Avstrijo, in s tem Nemcem dovoliti prost prehod iz Avstrije k nam. Omogočili so oholim in samozavestnim, krutim in brezobzirnim Nemcem, da izpeljejo svoj dobro zamišl jen načrt v našem koroškem glasovalnem ozemlju, da razpredejo zopet svoje nemške mreže preko slovenskega ozemlja t ja do Karavank, da pripravijo ponovno ječo našim Slovencem na Koroškem. S takim postopanjem mednarodne glasovalne komisije smo bili potisnjeni na celi črti glasovalnega ozemlja v obrambo od Marije na Zili pod Beljakom preko Vrbe, Vetrili ja. Velikovca pa vsi' tja do Labuda. Kaj bodo Avstrijci pri glasovalni komisiji v Celovcu zahtevali, kaj dosegli, nam je vedela celo graščinska kuharica v Rožcku za celih 14 dni v naprej povedati. Kar so Avstrijci zahtevali, to so tudi dosegli. Mi smo molčali, kimali, bali se, toda tolažili smo se. češ, malenkostne so vse to stvari! Navzlic vsem tem uspehom Avstrijcev, bomo vendarle mi zmagali! \olilnc imenike so sestavljali v Celovcu in Beljaku za naš Rožek, za naše Borovlje, Velikovec in Pliberk, ( lani volilnega poverjeništva, sestavljenega iz Francozov, Lahov in Angležev, so sami vrcklamirali v te imenike colo glasovalce, ki na Koroškem nikoli niso živeli, da, o Koroški niti nikoli nič slišali niso. In ta mednarodna glasovalna komisija je vodila nepristransko plebiscitna (Uda in jih samo nadzorovala.«(!) Vedeli smo. da bodo odločevali pri ljudskem glasovanju uradniki, železničarji in delavci iz 1’odro-ščice, Borovelj, Vctrinja vsi doseljenci toda mi smo bili še zmeraj prepričani. da bomo zmagali! Dolgo smo že vedeli, da bo Avstrija razpadla: pripravljali smo si‘ na ta zgodovinski dogodek. VVilson je razglasil svoja načela o samoopredelitvi narodov. Trdno smo bili prepričani, da bo pravica na podlagi VVilsouovih točk zmagala. Drugače si sploh razvoja dogodkov nismo mogli misliti! Avstrija ji' razpadla. Lahi so bili na Vrhniki, v Mariboru še Nemci, na Koroškem zopet Nemci! Pravica jo zmagovala! Vse tja do Št. Vida na Koroškem in tja do Soče mora biti naše, je šlo od ust do ust. O, kako naivni (iospa Sveta, naše narodno svetišče, katerega ne sinemo nikdar po/.nhiti. smo bili! Nihče sc v loli časih ni spomnil preroških besed velikega Kreka: »Želi bomo samo to, kar si bomo z zavihanimi rokami sami priborili in pridelali.« Zagoreli so kresovi po Karavankah. Na tisoče jih je bilo od Kamnatega vrha t ja do Pece in od Dobrača tja do Svinske planine. Ti ognji so bili bojni klic Nemcev: »Sovražnik je na Koroškem, Slovenci so na Koroškem. Koroško nam hočejo vzeti! Ven z njimi! Preko Ljubelja, preko Jezerskega z njimi!« Mednarodni krogi so nas tolažili: »Saj ste vi že itak mnogo dobili! Bosno. Vojvodino, Dalmacijo, Hrvaško in Slavonijo. Kranjsko in Spodnji štajer! Kaj vam bo ta košček Koroške?« Tako ji' govoril Anglež v Rožekn, ki je bil navajen jemati in dajati po svoje. Ali ti uradni možje niso vedeli, kaj je nam Slovencem Gospa Sveta, Celovec, Podjuna. Rož, Zila? O, da smo mi študenti imeli besedo! Da nas ji' kdo vprašal, govorili bi mi morda drugače. pravim morda! Toda stali smo za zadnjimi klopmi, poslušali, jezili se. majali z glavami — kimali pa nij^io! 10. oktober 1920 — plebiscitni dan. Za Avstrijo je glasovalo 22.025. za nas 15.278. Zmagali smo!? Ljubljana, Maribor sta bila v črnili zastavah »Koroške ne bomo pozabili nikdar«, so prisegali Ljubljana, Maribor, cela Slovenija! O, kako hitro smo pozabili na te naše obljube! Naše meje so danes na Karavankah, na Triglavu. (‘rui prsti, pri Rakeku in Cerknici — pravica je zmagala! Slovenci smo osvobojeni, 1.000.000 nas je v Jugoslaviji, toda brez srca, brez udov, brez Koroški' brez Primorja! — Pravica je zmagala! Tedaj sem se odločil: »V šolo h kraljeviču Marku!...« IV. Od Ljubljane do Bvlgrada. Vlak je drdral in sopihal ob Savi po hrvatski in slavonski ravnini. Noč je bila zunaj iu v naših srcih. Bela Ljubljana, ki se je polnila z begunci iz Koroške iu Primorske, je bila daleč za nami. Za nami je bil lepi Zagreb, za nami Sisek, ob sotočju Save in Kolpe. Že v rimskih časih je bil pomembno mesto. Oktavian, pozneje rimski cesar Avgust, ga je zavzel leta 35. pred Kr. Na praznik sv. Ahaca, 22. junija I5‘)3 je liila premagana pod mestom IH.000 mož broječa turška vojska od hrvatskega bana in generala Andreja Turjaškega. Poveljeval ji je Hasan paša Pridojevič. Samo 2500 Turkov se je rešilo iz bitke. Tudi turški poveljnik Hasan paša sam ji' utonil v valovih Save. Iz njegovega plašča so napravili mašno obleko, ki se ua obletnico bitke še danes uporablja v ljubljanski stolnici. Že je za nami Slavonski Brod, kjer sc odcepi ozkotirna proga v Sarajevo. Mostar. Dubrovnik iu Boko Kotorsko. Za nami so tudi Vinkovci. naj večje železniško križišče v naši državi. Mesto se omenja že v rimskih časih z imenom Cibalae. Za nami je tudi že Sremska Mitroviča, rimski Sirmiuin. Je to bogato mesto, središče plodnega Srema. Blizu mesta je največja kaznilnica v naši državi, moderno urejena. Ob prvem svitu smo v Zemunu, ki je bil 200 let avstrijska obmejna postaja na turško-avstii j s k i. od 1HI5 srbsko-avstrijski meji. Pred 12 leti je bil železniška postaja za Belgrad. Tedaj so še štrleli ostanki velikega, dolgega železniškega mostu čez Savo iz tihih savskih voda. Bil je porušen v začetku svetovne vojne. Novi še ni bil postavljen. Med Zemunom in Belgradom so obratovale potniške ladje iu prevažale vsake četrt ure številne potnike iz Zemuna po Donavi in Savi v Belgrad in iz Belgrada. Velemesten, živ je bil promet. Ob sotočju Save in Donave so kazali kraj, kjer je padla prva žrtev svetovne vojne. Povsod po Belgradu so se še videle posledice vojne vihre, ki je posebno v jeseni leta 1915 divjala v mestn in njegovi okolici. Pristanišče na Donavi in Savi je bilo sanio začasno popravljeno in urejeno. Velike ka-menite stopnice, ki vodijo iz pristanišča in dolenjega dela mesta v gornji, so še komaj porabile. Nekdaj močno in debelo zidovje belgrajske trdnjave, je bilo kup razvalin. Na Kalimegdanu, danes velemestno urejenem parku, so bili še strelski jarki. V Dušanovi ulici ob Donavi ni bilo nobene cele in nepoškodovane liiše. Tu so namreč Nemci in Avstrijci v oktobru 1915, v začetku svoje ofenzive, ki je končala z zasedbo Srbije, vdrli v mesto po začasnih mostovih, zgrajenih v teku ene noči med hudim topničarskim ognjem. Poveljeval je tem četam nemški general Mackensen. Stari dvor, ki je bil med svetovno vojno konjušnica nemške konjenice, so popravljali, novi šele gradili. Za začasni dvor ie služila lepa pritlična palača naTerazijah. Ministrstva so bila po zasebnih hišah. Razsvetljava je bila sicer električna, toda slaba, slaba. Ceste, ki so bile tlakovane vse razen ene z okroglim kamenjem (turška kaldrma), so bile še vse od crranat razrite in razkopane, tako da sč je človek zvečer posebno ob deževju komaj upal na cesto. Samo glavna cesta, hi vodi od mestnega parka Kaliincgdana tja do cerkvice, posvečene srbskemu posvetitelju sv. Savi. na Vračaru, je bila tlakovana z lepimi lesenimi kockami, ki so le s težuvo prenašale ogromen tovorni promet glavnega mesta. Samo hiše okrog dvonadstropne ruroeno-rdeče prepleskane stare univerze, nasproti clavnjače (mestnih zaporov) ter od parka tja do štirinadstropnega hotela Moskve na Terazijah so bile moderne, enonadstropne. Vmes so bile še tudi turške enonadstropne hiše z nizkimi strehami in zamreženimi značilnimi okni. Središče Belgrada je bil hotel Moskvu na Terazijah, kar pomeni v turškem jeziku tehtnica. Od hotela Moskve mimo starega in novega Dvora tja do hotela Slavije pod cerkvico sv. Save je ob (davni, z lesenimi kockami tlakovani cesti sesral patriarhalni del mesta. V tem delu so bile precej trdno zgrajene hiše z večjimi ali manjšimi vrtovi. Slednjič naj omenim še Dorčol, nekako med hotelom Slavijo iu cerkvijo sv. Save. Tu so imeli delavci, nosači in ciirani svoje domove. Bile so to pritlične, zelo dolge hiše s številnimi enosobnimi stauovan ii. zimi i en e iz nabite zemlje ali celo lesa. ki je bil ometan z ometom. Te delavske hiše sc niso mogle videti z ulice, ker so bile zakrite za visokim zidovjem iz nepečene opeke ali ograjami iz desk. Predvojni Belgrad je imel 213 ulic. Gledališče blizu univerze je bilo podrto, kajti okrog njega so sc odiirrali najžalostnejši prizori ob zavzetju Belgrada 1915. Tu so študenti morali podati dokaz svojega domoljubja pred Avstri jci in Nemci. Še 1920 je imel Belgrad samo dva velika spomenika, in sicer pred gledališčem spomenik kneza Mihnjla. ki je vladal Srbiji v letih od 1860 do 1869, in spomenik Dositeja Obradoviča ob vhodu na Kalimegdan. Vzdolž promenadnih stez na Kalimegdanu je bilo postavljenih več manjših spomenikov v čast osebam iz novejše srbske- zgodovine in književnosti. I egu Belgrada je slikovita. Razprostira se na zadnji terasi Rodopskega gorstva, zavarovani nekdaj z močno trdnjavo nad stočjem Donave in Save. Belgrad je l>iI in je ključ Balkana. Njegova zgodovina sega v čase Ilirov in Keltov. Pod svojim zidovjem je videl Hune, Gote, Gepide, Langobarde, Obre in Ogrc, Turke, Nemce, skratke vse narode Evrope. V belgrajski trdnjavi je bil umorjen zadnji celjski grof Ulrik, »v četrtek, na dan pred praznikom svetega Martina« leta 1456. Belgrad je štel 1. 1876. 25.128 prebivalcev, 1. 1905. že 80.747, 1. 1921. pa 111.740 duš. Danes šteje 230.000 stanovalcev. Stari prebivalci Belgrada so se po svetovni vojni porazgubili ined prišleci. Poosebljenost predvojne Srbije. Belgrad, je postal mednarodno mesto z velikimi in lepimi palačami, z asfaltiranimi cestami in velemestnim razkošnim življenjem. Patriarhalni Belgrad se je moral umakniti in predati modernemu velemestu, modernemu življenju. Tudi moderni Belgrad ima malo število cerkva in samo saborno (stolno) pravoslavno cerkev krasi dokaj visok zvonik. Mi pa pogrešamo zvonike in zvonove in ne morejo jih nadomestiti številne gostilne, kavarne, hoteli in kabareji. V Bclgradn zidajo sedaj moderno pravoslavno cerkev na starem pokopališču. Posvečena bo sv. Marku. Slog bo posnet po cerkvi Gračanici na Kosovu, z.i-dužbini kralja Milutina. Gračanica je l>ila leta 1321. zgrajena oziroma obnovljena, in sicer na starih grških četverokotnih temeljih s središčno kupolo in štirimi manjšimi kupolami — na vsakem oglu Cerkev Cračanica. stavbe po eno. Stavbena dela vodi univ. profesor Kasal iz Ljubljane. V načrtu je tudi graditev lepe in imenitne katoliške nadškofijske cerkve v romanskem slogu. Lep je današnji Belgrad. lep je pogled s Kalimegdana na pristanišče, na Savo in Donavo, na Zemun, nad katerim se dviga stolp, zgrajen v čast Matiju Korvinu, na plodni Srem in plodno Bačko. Lep je pogled z Avale in morda še lepši s Topčiderskega brda, toda Kamniške planine to niso. Bolj privlačen je bil dobri, patriarhalni, da ne rečem kmečko preprosti Belgrad — bolj domač je bil. Ob nedeljah in praznikih so belgrajske ulice posebno tja proti Kali-megdanu polne Bunjcvk. Švabic in Slovakinj, ki se preživljajo v Bclgradn kot služkinje. Lepo jih je gledati, ko se izprehajajo v svojih pisanih, košatih. dolgih narodnih oblekah. Tudi stare Belgrajčanke se ob nedeljah in praznikih še rade oblačijo v svoje narodne noše. Seveda, mladi Belgrad te prelepe narodne noše ne mara več. V belgrajskih srednjih šolah je dijak, ki nosi narodno obleko, samo še izjema. Po šolah v notranjosti, kjer prevladuje Se kmetski element, so pa dijaki v modernih oblekah izjema. Vsak dan. posebno pa ob tržnih in semanjih dneh pridejo v Belgrad najpestrejše narodne noše iz Smedereva. Palanke. Jagodine in Šabca, kajti v notranjščini Srbije nosijo Se vsi narodne obleke. Samo tujci in gospodje ne, pa še tu so že izjeme. ___________________________________ (Dalje.) Me mor I Miklavževo. S sivo, dolgo brado, Miklavž prihaja s kapo in palico škofovsko iz svetega raja in s plaščem zlatim s spremstvom krilatim... ('in ... cin ... cin ... Prisluhnem, čakam in — Miklavž je šel mimo mojih vrat. Miklavž me nima nič več rad!... Joža Herford / Gozdni telovadec. Na vzhodu se je porajal dan. Polja so rahlo šumela, škrjanci so se dvigali s hvalnico pod jutranje nebo, v daljavi so se ločili prvi obrisi mesta, v gozdu je vladal še mrak. obrisi so se medlo ločili. Daleč nekje je odzvonilo dan, v gozdu se je zbudilo življenje. Pisane šoje so se glasno podile po kostanju, ki je zorel, in po bu- kvah in hrastih, kjer so zbirale žir in želod. Sinice so klicale in se spreletavale po drevju in iskale žužke in semenje. Iz leščevja se je pognala na bukev temna živalca, za dobro ped velika, rep pa je imela lepo košat in prav tako dolg kot život. Grlo, prsi in trebušček je imela bele, ušesa okrašena z lepimi čopki dlake: veverica je šla od zajutreka. C adovi lešniki so ji šli v slast. Trdo lupino je zgrizla in napravila okroglo odprtino, da je prišla do jedra. Z bukve se je pognala na smreko, plezala urno po deblu in šla po drobnih upogibajočih se vejah do storžev. Odtrgala je podolgovati smrekov sadež, ga nesla v gobčku na varno mesto, kjer je sedla, postavila možička, vzela storž med prednji nožiči in pričela urno glodati, da so letele iveri na vse strani. Komaj je prišla do prvih semen, jo je prestrašil na gozdni poti človek. Načeti storž je vrgla na tla pa urno odbrzela v vrh smreke in se ves čas jezno in preplašeno zadirala: "Cilk. cuk, cuk .. .< V vrhu se je skrila in izza debla oprezovala, kdaj se bo človek umaknil. Urno je spel splezala nizdol, z glavo naprej, do storžev in iskala sladka semena. Ves dan ji* potem še urno plezala in se podila okoli, le če jo je kaj vznemirilo, je vedno zopet urno plezala v vrh, a le po drugi strani debla, da je bila skrita pred dozdevnim sovražnikom. V temnem, varnem smrečju si je veverica zgradila domek. Lepo, iz vejic in trave spleteno gnezdo je bilo znotraj obloženo s suhim mahom. Vanj si je nanosila nekaj zaloge za zimo, da bi lažje prebila čas trde preizkušnje. Ni pa bila zadovoljna z enim samim gnezdom. Ncduleč od prvega si je zgradila prav tako lepo drugo, v katerem je imela nekako shrambo zn zimo, morda tudi zasilno zavetišče pred dežjem ali snegom in še pred sovražniki. Ko je zlato listje v jeseni suho in rjavo ležalo po tleh. ko so obrali kostanj in orehe, ko se ji' želod in žir oletel. so se pričeli zn veverico težji časi. Milina hrana, do katere je lahko prišla, so bili storži in le redko še kak zapoznel sadež, pa je vendar ohranila svojo živahnost in veselost, /a zimo je dobila lepo novo suknjico. toplo in košato, da je bila varna pred mrazom. Konice ušes. ki so imele prej le majhne. neznatne čopke, so ji postale metlaste, rep košat in lepo ra/česan, vsa dlaka dolga, gosta in volneno podložena. Zapihale so ostre sape, sever in zahodnik sta se srečala, zvrtinčila sta oblake in sneg je pričel naletavati v gostih rojih. Veverice so se poskrile v varna, topla gnezda, češ, ko razsaja snežna vihra, ni dobro zunaj, bolje je doma v topli posteljici... Jeseni so si veverice nabrale zalogo za zimo, ne samo v gnezdih, temveč tudi pod kožo — odebelile so se. Toplo zimsko sonce v svečanu je zvabilo ljubke živalce iz gnezd. Iskale so si storžev, počasi tudi — družbe. Košatorepi samci so pričeli zasledovati samice in se pretepati med seboj. Studenci in potočki so se znebili ledu in so narastli hiteli v dole. Veje so postale muževne, na vrbe so splezale bele mačice, Sčinkavec je poskušal svoj: »Griču, griču...« Vse se je pripravljalo na pomlad. April se je smejal zdaj v soncu, zdaj spet poredno nagajal z dežjem. Veverica je imela v gnezdu pet drobnih, slepih mladičkov; vsi so jo sesali, pa je morala pridno iskati hrane, da jo je mogla nuditi drobnim nebog-Ijencem. Semen ni bilo, sadežev tudi ne, pa je glodala mlade poganjke in vršiče, a s tem delala gozdarjem preglavice. Naj ljubši so ji bili sočni in sladki vršiči mladih smrek. Kar je bilo njej najljubše, to je bilo gozdarjem naj-neprijetnejše, zato je prišla z njimi večkrat navzkriž. Pa so zvedeli za mlade veverice paglavci in si zaželeli drobnih živalic. Prvi dan so poskušali plezati na strmo smreko, kjer je bil skromni veveričji domek, pa niso mogli do njega. Starka je slutila nevarnost. Par stre-ljajev dalje je imela drugo gnezdo, tja je prenesla mladičke in jih otela pred rokami otrok. Mladiči so urno rastli in se kmalu razkropili. Starka se je pripravila na drugi zarod. Gnezdo je za silo popravila pa skrbela za kar najmočnejšo iu najtečnejšo-hrano. Ko se je v drugo možila, so spletli v nizkem grmovju nedaleč od njenega domka gnezdo drozgi. Samček je neutrudljivo pel in zabaval samico, ko je legla jajca in ko jih je valila. Pa je staknila veverica na nekem jutranjem potepu drozge. Počakala je ugodne prilike, da je starka odšla z gnezda, pa potrla in použila jajca in majhne ptičke, ki so se komaj pričeli razvijati. — Tudi ropanje gnezd spada v veveričjo obrt. Življenje in kras naših gozdov je ljubki telovadec — veverica. Vse dotlej smo njeni prijatelji, dokler nas ni- užali, dokler nam ne škoduje. Ko so mladički po skritih gnezdih ptic pevk, tedaj je glavni veveričji posel stikanje z« gnezdi, zakaj veverica je sladkosnedne/., mlado ptičje meso pa sočno. Oj ti ljubki, hudobno ljubki sladkosnednež! Ažmanov I Ptički. Ptička drobna, jaz izročam ti bogastvo svojega srca, da poneseš ga na okence, kjer je moja mamica doma. i Reci, ptička, ko postaviš na domače okno roži dve: »To pošilja iz tujine, mamica, ti sinovo srce! Prva roža je ljubezen, ki le tebi verno jo goji, druga vdana ti hvaležnost, ki je čas ne zamori!.. .< Leti, leti. ptička drobna, čez dole iu čez gore, mamici, ki name misli, nesi, nesi roži dve! Ernst Eckstein / Obisk v karcerju. (Humoreska.) 4. Gospod Samuel Heinzerling je šel z roko v lase, si popravil velike naočnike z okroglimi stekli in zmajal dvakrat, trikrat, štirikrat pedagoško glavo. »Grozin fant. ta Rompf!« je mrmral pred se... »Pa skorej mi-slem. de dasižem per nem več z dahnita, kat s sila in stragustja. Kej če bi malo patrkal na negava vist! Škuda zajn, ka je aden najbel talentiranih mojih šularjev!« Pritisnil je na električni zvonec. Čez tri minute se je prikazala Anica, Kvadlerjeva šestnajstletna hčerka. Bila je očividno pripravljena, da hi odšla v mesto, kar je pričal koketni klobuček, ki si ga je bila okusno nadela na svoje temne kodre, in pisan šal, ki je objemal polno obramje. »Ukazujete, gospod direktor?« je vprašala in se graciozno priklonila. »Ki je vnče?« je šepetaje hotel izvedeti ravnatelj. »Nekaj lepi. Ali bi bilo treba kam iti, gospod direktor?« » l ak, nikej lip? Nu, na bani ga niutil. Neč pasibniga ni, Anica. Sej je kluč vad zapura u vratih?« »Takoj povprašam, gospod direktor!« Deklica je odbrzela kakor srna po stopnicah in se čez nekaj sekund zopet vrnila. »Da, gospod direktor, ključ je v vratih. V vežnih vratih je in v zapornih. Ali ukazujete še kaj?« »Ne, hvala!« Anica se je poslovila in direktor je gledal smehl jaje se za njo. »Perjetna zjala!« je zamrmral. »Kej bi dal, če bi moje Vinfrida zmogla vsej pol ninga savoir vivre — de vad Ismene še gavarim ne! Pa je Kvadler le paganus. homo incultus in ti vander zredi laka hari-tine, jest pa, ki pa/nam natančnu klasičn star vik, ki sim homo, cui n i I humani alienum est, na mureni zrediti naslidstva, ki bi bi u vridnu moje vesoke izabrazbe.« Pogladil si je nato nekajkrat gladko obrito brado, vzel z mize klobuk in že se jo vzpenjal po stopnicah k zaporu. 5. Viljem Rumpf je bil zelo izncnaden, ko so se že po tako kratkem času njegovega ujetništva vrata odprla. Njegovo začudenje pa je doseglo višek, ko je spoznal v nepričakovanem obiskovalcu samega ravnatelja Samuela lleinzerlinga. »No. Rompf?« je spregovoril častitljivi pedagog. »Kaj želite, gospod ravnatelj:’« je odvrnil dijak z glasom, ki je kil sama resolutna zakrknjenost. »Paršel sim. de ki paprašal. al ste /.i šli kej vase in sprevidli. de take puerilitete nisa u skladu z naluga gimnazije in ne z duham, ki vlada u tih zidoveh ...« »...potem sc kur lepo zalmvnjtok »Ne zavedam se ...« »Kej, Kompl!* A ki se še tli vapirat? Pamifdite vander, kej l>i rekli Vi. če I>i kili na mojim inistu! A na l)i perjili neuludniga, per-derzniga Rompfa iz Kuziga še vse dergaee za ušisa, kej?« »Gospod ravnatelj ...« »Tu sa vander vatračarije. ki bi jih člavek na perčakaval per dastujnem mladem možu iz dahre dražine! A viste kej? Če napravite še ana taka nnumnast. Vas bani relegiral!« »Relegiral ? ...« »Ja. Rompf. relegiral! /atu se pabulšejte i 11 vapastite vse pra-stašne. ki Vam ris na dilaje časti... Panavlam: pastavite se na moje m ist ii !« Viljem Rumpf je povesil glavo in se zamislil. Čutil je. da je izgon. s katerim mu je ravnatelj zagrozil, le še vprašanje rasa.-Nenadoma mu je šinila v glavo diabolična misel. »Če me že izženejo, je menil sam zase. »naj bo izgon vsaj zaslužen!« Nasmehnil se je. kakor se smehlja zločinski junak po posrečenem zlodejstvu v kakem senzacionalnem romanu, in je spregovoril z glasom. ko da se javlja v njem kesanje: »Torej menite, gospod ravnatelj, dn bi se postavil na Vaše mesto?...« j-Ja. Rompf. tu minem.« »Dobro, če nočete nič drugega, potem se kar lepo zabavajte!« Tako je rekel in že planil skozi vrata, zaobrnil ključ in prepustil ubogega direktorju nepričakovani usodi. »Rompf, kej vander miselte! še danes Vas bum relegiral! Al vudprete prav hitro? Prav hitro, pravem!« »S tem Vam persujum dvi uri kuroerju,« je dostojanstveno odgovoril Rumpf. Sej ste sami rekli, de nej se pastavem na Nuše mistul« »Rompf. nasriču si perpravlutc. Nusriča, pravem! Vadprite! \ ti-kazujem Vom! Kej. Vi bi mi vakazvuli! Zej sim jest derehtur! Vi ste vusmn-šule Rompf! Kar mavčite! Nubinga vaguvara!« 1.11 b muj Rompf. za zej Vam še vadpustim. Prusem. vadprite. vudprite! Sej na baste hudu kaznuvani. Na bam Vas relegiral. Vablu-bem Vam! Slišite?« >Lub muj Rompf ni slišal. Previdno se je iztihotapil iz veže in odbrzel po stopnicah dn bi zmagovito ušel. Ko je prišel do vrat slugovega stanovunju. ga je prevzela zapeljiva ideja. (Daljo.) Mislite o božica in ob novem letu na »Mentorja« in pridobite mu še naročnikov! OBZORNIK Nove knjige. Francis J u m 111 c s : Gospod Oze-ronski. 1923. Jugosl. knjigarna v Ljubljani. Poslov. Jakob Solar. Str. 184. Cena: broš. 35 Din, vez. 45 Din. Tega zvezka »Ljudske knjižnice« bo, menim, sleherni vesel. Seznani ga z enim najpomembnejših sodobnih francoskih pisateljev, ki je vzbudil že s svojimi prvimi verzi leta 1891. priznanje, katero je potem rastlo od leta do leta in prešlo v ugotovitev, da je osvežil s svojimi motivi, podajanjem in jezikom francosko poezijo. Skrivnost in moč svoje umetnosti jo označil v predgovoru zbirke »De l'Angčlus de 1'Aube a 1'Angčlus du Soir« 1898: »Moj Bog, poklicni si me med ljudi. Tu sem. Trpim in ljubim. Z glasom govorim, ki si mi ga podaril. Pisal sem z besedo, katere si naučil mojo mater iu mojega očeta in so mi jo zapustili. Po poti grem kakor otovorjeno živinče, ki se mu otroci smejejo in poveša glavo, in tako pojdem kamor hočeš in dokler hočeš...« Iz vernega srca jo privrela njegova pesom, ko jo prisluhnil sobi in vsemu in je žuborela ko vrelec, šolestola ko list na drevesu in žgoleJa ko ptička — bila je pra- va, živa simfonija stvarstva. Njegova poezija je njegova duša, njegovo srce: polna je prisrčne naivnosti, ginljivc nežnosti in tegobne žalosti, kakor puč nanese. Tak je Jamines v svoji pesmi, ki je čudovito vplivala, da poznajo Francozi po njem strujo »jammizma«, tak je v svoji prozi in tak jo tudi v svojem »Gospodu Ozeronskem«, ki jo izšel I. 1918. iu smo ga dobili sedaj v prevodu. Svež jo, sočen iu prožen, da ga bereš ko pesem in vzljubiš njegov jezik, njegovo misel in njegovo osebe /. vsem življenjem, ki ga tako prisrčno in neprisiljeno in nciskano podaja. Vzemi in beri — ne bo ti žal! Knjige Družbe sv. Mohorju. Lotos jo izšlo v rednem izdunju te našo najstarejšo književno družbe šost knjig, in sicer Koledar za leto 1933 v lopi, novi opremi Bambičevi z zanimivimi in tehtnimi sestavki, Slovenske Večernice, ki prinašajo prvi dol obširnogu Zorče vogu zgodovinskega romana »Beli menihi«, katerih dejanje se vrši na Dolenjskem ob ustanovitvi stiškoga samostana leta 1132. Tretja knjiga je znamenita »Zgodovina slovenskega naroda«, ki jo je začel pisati dr. Josip Gruden in jo že nekaj let veščo in skrbno nadaljuje dr. Josip Mal. Otroci, nu katere Družba že dolgo ni več mislila ob vsakoletnem daru, bodo letos posebno veseli ilustriranih »Pravljic«, ka- tere jim je napisal Janez 11 o ž c n c v c t. Vzpodbudno čtivo nudi 8. zvezek »Življenja svetnikov«, no, in šeste knjige — »Ko-košjereje« — bodo pa vesele gospodinje. luk jo letošnji dar Mohorjeve družbe za — 20 Din! Kje bi dobil za tak denar — šest lepih in dobrih knjig? Ce bi imel Koledar popoln seznam nuročnikov-čla-nov, bi najbrž zaman iskal med njimi večje število dijakov. Res je, da so starši člani — letos ima Družba 55011 udov! — a koliko je še družin, kjer nimajo Mohorjevih knjig! Kdor le moreš, prihrani si do konca februarja letos in potem leto za letom 20 Din, pa se vpiši med Mohorjeve ude! Tako boš polagoma nabral lepo knjižnico ali si jo izpopolnil. Nupravi to in počasti na ta način A. M. Slomška, ki je pravi oče Družbe sv. Mohorju! Dr. 1.. Sušnik: Akademski poklici. Navodila za izbiro stanu. O knjigi, ki ima okrog 400 strani v osmerki in je krasno vezana v platno ter stane *zu sedaj — hvala za to gre vnetim podpornikom — samo Din 40.— (s poštnino Din 45.—), smo že v »Mentorju« poročali, vendar čujte še nekaj glasov o nji! »Notranja vrednost knjige je itak ne-spornn, zlasti v današnji (lobi, ko sc že del j časa v naši javnosti s skrbjo razpravlja vprašanje, kam z obilico šolane mladine.« (»Slovenec«, 18. jun. 1932. str. 4.) »... da smo dobili res nujpopolnejšo knjigo glede vseh akademskih poklicev... ... u zunimiva in potrobim jo tudi za vsakega inteligenta, suj je v njej vse polno vsakemu koristnega muterijala...« (»Slovenski Narod«, 27. jun. 1932. str. 7.) >Nu splošno moramo reči, da so izvršili avtor, ki je sestavil knjigo deloma s sodelovanjem strokovnjakov, dalje založnik in pa vsi dobri poedinci, ustanove ter družbe, ki so denarno omogočile knjigo, zelo veliko kulturno delo... Zato pa jo knjiga tudi tako izredno i n f o r m a t i v -n a in zanimiva, iu zato je tudi pravo znanstveno delo, v katerem prevladujejo iu odločujejo samo objektivni vidiki. Ne bom omenjal, da je tudi jezikovno knjiga odličnu, du je jezik zelo lep in čist tor logično dosleden... in du je oblika knjigo umetniška in zelo bogata.« (»Cas« 1932/33, str. 33 ss.) »Pisateli... se je numcnil do dnu ana-1 iz i rti ti, kako jo z izobrazbo in raznimi poklici. Za enkrat je predstavil akademske, odnosno višje poklice.,. Sicer so pa vmes tudi nižji poklici mnogo omenjeni. S temi smotrenimi podatki in izjuvunu številnih strokovnjakov smo dobili /u prilike v Jugoslaviji nujholjšegu vodnika, ki bo svetovalec dijakom, staršem in vsem izobražencem.* (»Slovenski Učitelj« 1932, str. 156 s.) »Dobili smo ukusnu knjigu... Nijes-mo... očckivuli, d« bi sc u današnjim danima niogao nači nctko tko če se odvaditi da izda ovakovu knjigu, a još man j e autor, koji bi u takovu knjigu uložio toliko posla. Radi sc ovdje o jedilom iscrp-ljivom priročniku za abiturijenta i njegove roditelje iz kojega če moči doznati vse najpotrebitije o izboru zvanja. Duklc knjiga prijeko potrebna, i nko n. pr. mi Hrvati uopee nemarno uiti nujskromnijih početaka takove knjige... Iladi toga knjiga če (loči dobro i za nuše prilike... Cia n lt e o glavnim pozivima su napisali ljudi iz tih zvanja, dakle ljudi, koji znu-du i koji su proživjeli ono o čemu pišu. Inko jo knjiga uistinu pouzdan priruč-nik...« (»llrvatska Straža«, 24. VI. 1932, str. 4.) »...naročito interesantna i aktuelna knjiga. Knjiga »Akademski poklici« do-lazi da u ovo raspoloženie velike skepso, eventualno fak i panike kod omludi-ne... donosi malo svjetla i optimizmu... U proejenjivanju zvanja i postavljanju zvanja u naše prilike nije uzeta u obzir samo jedila pokrajina, u ovom slučaju •Slovenija, nego čitava Jugoslavija... Mc-djutim moči če i naša omladina i roditelji da se poslužc ovom Sušnikovom kuji-Kom. naročito, ako imalo poznaj u slove-Hački... Nema sumnje, ovu je knjiga va-žan doprinos našoj praktičnoj literaturi.« (»Novosti«, 29. VII. 1932, str. 10.) »Vcomu prikladna knjiga za izbor zva-nja. Veleučeni pisac najprije obraduje Problem izbora zvanja za mladež, zalim opisuje pojedina zvanja: šlo je, prednosti. poteškoče, pogodnosti itd. Prednost je knjige u tome Sto su, večini dijelom, sve s«mi stručnjaci opisali svaki svoje zva-fije. Ovom je knjigom l)r Sušnik zaduž.io 1 roditelje i uzgojitelje i omladinu. Pre-Poručamo toplo...« (»Nova Revija« 1932, br. 5, str. 47.r>.) »Akademski poklici« so izšli že po treh jnesecih v drugi izdaji, kar izpričuje njihovo potrebnost in važnost. Ali si jo žc naročili* Pri večjem skupnem naročilu popust. Naroča se pri SKA Starešinstvu v l.jub-•joni, Miklošičeva cesta 7. Karin M i c h a e 1 i s : Ribi. Življe- nje deklice. Z risbami lledvige ('ollin in **ibl. 1932. Jugoslovanska knjigarna v 'jubljani. /bilka mladinskih spisov. Z dovoljenjem pisateljice prevedla Marija Kmetova. Natisnil J. Krajec nasl., Novo naj jim ne pozabi prinesti kake lepe »po-vestne knjige«, jim bo pač prinesel »Bi-bi«, ki se jim bo prav gotovo tako pri-ljubila, kakor se je priljubil dečkom njen severni brutec — Svenssonov »Nonni«. Po prijetnem »Uvodu«, v katerem nas pisateljica seznani na svojevrsten način z Dansko, se srečamo z Bibi ob oknu, strmimo nad njenim zemljepisnim znanjem, ko nam riše na zasople šipe svojo domovino ter spremljamo potem malo neugnan-ko na njenih samovoljnih ekskurzijah, na katerih doživi toliko zanimivega, da ji ni prav nič dolg čas po šoli, katere pa sploh ne mara, kar pričajo tudi njenu originalna pisma, ki jih pošilja očetu. Oče je ni mogel ugnati, pa je morula k »sivim ljudem«, staršem materinim na Klintcborg pri Ostensu, kjer pa tudi ne miruje, dokler se ji po nesreči ne posreči, (la pride v dekliško sobo svoje rajne mame. Ne, še tedaj ne, ker končuje svoje zadnje pismo: »Adeptirati se pu nikoli ne dam. Saj potem ne bi mogla niti zbežati.« Vem, marsikatera deklica bo huda, da je za tem pismom nupruvila pisateljica črto! — Prevod se gladko bere, a take stvari, kot »oba morja«, ali »na mažeš lase, da niso ščotinaste« — ne piše jih Bibi! — bi moral korektor le videti! Misijonski koledarček za mladino za leto 1933. Prinaša ljubke povestice in slike. Veselje in radost ne samo mladim, ampak tudi odraslim. Starši in vzgojitelji, naročajte ga v množini, pri 10 izv. eden povrh. Cena 3 Din. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova ul. 1. Klaverjev misijonski koleditr za leto 1933. Družbi sv. Petra Klaverja, Ljublju-na, Metelkova 1. Cena 5 Din. Koledar ima okusno opremo iu priročno obliko. Prinaša zanimivosti iz afriških misijonov in kratek pa jedrnat življenjepis služabnico božje Murije Terezije Ledochovske z lepimi slikami. Mnogo lepih zgledov kaže, kako ta apostolska duša rada pomaga vsakemu, ki se ji priporoča, ona, ki je že bivala v naši Ljubljani iu imela misijonska predavanja po naših društvih. Vsem prijateljem misijonov in častilcem služabnice božje Marije Terezije ga toplo priporočamo. Naši zapiski. Trije novi grobovi. Letošnjo jesen je bilu žena odvedla s seboj iz Ljubljane Antona Fuiitka, Frana Milčinskega iu Rada Murniku. že kot učiteljiščnik. Bil jo literarni gojenec formalista J- Cimpermana in ves pod vplivom Simona Gregorčiča, kar priča večina njegovih pesmi, ki jih je i/dal I. 1895. v' Gabričkovi Slovanski knjižnici v Gorici / naslovom l/.brune nesini . Z njimi se je oglašal \ l.iuhljanskcm Zvonu. katerega je nekaj let tudi urejeval. V Knezovi knjižnici Slovenske matice je priobčil I. 18%. daljši opsko-lirski cikel Smrt . po/.neje pa v Zvonu spet še lu in tani kako pesem in tudi pro/.o. \ posebni knjižici so izšle I. Iw«>|. njegovo lirsko-epično črtice Luči . I.otu 1913. se je postavil v Tekmo*, dramo i/ nmotniškoga življenja. N drami ni bil novince, saj jo že 1. 1890. napisal libreto /a spevoigro Teharski plemiči . I\»d vplivom slovitega Kaumbacliovega Zlatoroga . katerega je I. |KK(). klasično prevedel, je napisal in i/.dal I. 1889. ep Godec . katerega snov je /ujel i/ pripovedke o \ rbskem jezeru. Med iMmtkovimi prevodi je treba prav posebno omeniti še Shakespea rojev ega Kralja l.oaru in Beneškega trgovca , Goethejevega Kanstai. Schillerjevo Pesem o zvonu ter Hauptmannov Potopljeni zvon . Kakor jo bil v svojih originalnih delih tcukosluh poznavalec jeziku, tak jo tudi v prevodih. ^ prvih letih svojega literarnega dojstvovanjn jo pisal tudi za mladino tor i/.dal nekaj knjižic. Prod vojno jo bil dolgo urednik lista l.aibacher Zoitung . v kateri je priobčeval svoje nemško prevode naših pesnikov. Po vojni je urejal Uradni list . v katerem se poznajo sledovi njegovega jezikovnega znanja. P? v njopisi«. Ptičkom v gnezdu na jo napisal 1. 1 <> 11. Pravljico , ki so i/šle že \ drug* izdaji, Tolovaja Mataja in druge sloveti- S Funtkom, ki jo umrl 21. oktobra, jo legel v grob menda zadnji pesnik in pisatelj onega rodu, ki jo rastol in zrastel v tradiciji Levstikove in Stritarjeve šolo. K r a n Mil č inski. Medtem ko jo Kinitek vsaj po svojih originalnih delih današnji mladini skoraj da no/.naii. ni menda našega pisatelja, ki bi bil mlademu svetu tako domač kot Krnil Milčinski. Milčinski se jo rodil 3. decembra I8()7 v l.ož.ii na Notranjskem, študiral jo v Ljubljani gimnazijo, nato pa pravo na Dunaju In postal sodnik. Služil jo v Ljubljani iu po raznih naših podeželskih mestih, bil nazadnje član stola sodmorico. našega naj višjega sodišča v Zagrebu, upokojen pa jo živel v Ljubljani kot odvetnik, dokler ga ni 24. oktobra pri delu /adola kap. nakar jo še isti dan umrl. Grafenauer šteje Milčinskega med iiajmlajši rod . Ros. Milčinski bi ostal večno mlad mod ilujmlajšinii, katerim je / vso Iju-boznijo svojega notranjskega srca iu neusahljivo šegavostjo pisal. Saj je v Igračkah' 1909, v Muhoboreih 191.2, v SUlii robi 1919, Drobižu 1921. v Dvanajstih kratkočasnih zgodbicah 1923. v Gospodu Kridolimi Žolni iu njegovi družini 1923. tor v knjigi »Tokraj in onkraj Sotle ter tam preko žvižgal njegov humoristično satirični bič nad odraslimi, vendar so mu bili Ptički brez gnezda < (1917) iu v gnezdu bolj pri srcu. kar pričajo v Zabavni knjižnici Slov. matice 1912 Mladih zanika možev lastni življe- skr pravljice« I. 1917., ki so jih morali tudi že ponatisniti, »Zgodbe kraljeviča Marku«, ki so i/hajule v tržaškem Novem rodu« in izšle nato v knjigi I. 1923. Ljubljanski »Naš rod pa je v štirih letih prinesel še dolgo vrsto /godel), ob katerih so se otroci do sol/ smejali, kakor so se mali in veliki, ki so ga poslušali ' radiu. Najširšim krogom našega naroda pa se je priljubil \ Večernicah in koledarjih Mohorjeve družbe. Milčinski je bil tudi dramatik in moremo šteti njegove igre med naše najboljše mladinske, katerim je prav /.a prav on utrl pot na oder. Leta 1913. je i/ilal igre ->1/ devete dežele . »Kjer ljubezen, tam Bog in Volkašina . I. 192.2. »Mogočni prstan po znani narodni pesmi \ Val-iavčevi redakciji »Pastir . dalje »Martina Krpana mlajšega in še I. 1923. Veselo igro o žalostni princesi \ Mladiki . mesečniku Mohorjeve družbe. Bogata setev bogata žetev: doživel je navdušenji' mladih src in vseh. ki jih je s svojo šega v o besedo zabaval. \ vsej svoji moči je Milčinski v/rastel i/ naše zemlje, iz katere je zajemal po svoje in po svoje tudi podajal, o čemer govori tudi njegov posebni slog. ob katerem se moraš tudi mu/ati. l’o Milčinskcm bo mladini in ii.hu 'sem dolg čas. čeprav I«) živel v svojih delih in preživel rodove in rodove! Kad o Murnik se je rodil v Ljubljani 31. julija IH70 ter je po končani gimnaziji študiral medicino na Dunaju in \ Gradcu, vendar študij ni dovršil. Posvetil se je književnosti, po vojni je postal uradnik ljubljanskega dopisnega Urada, ki so ga že I. 1921. ukitiili. Tedaj J<' izgubil Murnik službo iu je poslej /i-'e| revno življenje slovenskega pisatelja, 'ačel bolehati, dokler se ga ni (>. novembru usmilila bela že na iu ga pospremila ' večnost. Murnik se je pojuvil s svojimi deli ob prelomu tradicije v našem slovstvu. Naturalizem, ki so ga tedaj uvajali k nam. Murniku ni godil, čeprav se je ob njem naučil bistrega gledanja. Sel je svojo pot —- humorja. Prve stvari je priobčil v rnfenunor. Mir in pokoj vsem trem iu našo hvaležnost /a njihovo delo. ki so ga /. ljubeznijo vršili /a našo slovensko besedo in lepo knjigo! # Nobelova nugnlda. Ko je • slavni angleški pisatelj John (lalsvvorthv pred kratkim dobil višek pri-/nanjii / Nobelovo nagrado, so nekateri nuši listi poročali o Noblovi nagradi«. Ustanov n i k te svetovno/liane nagrade je Šved Alfred Nobel (1833 IN9(>, izg. no- bel), ki je postal slaven še za življenja kol iznajditelj dinamitu, kot lastnik velikih petrolejskih polj v Rusiji in kur se pri iznajditelju dinamita čudno sliši kot velik pacifist. I)el svojega premoženju je volil v ta namen, da se podeli vsako leto nugrudu za odlične uspehe un /nuustvenem iu literarnem polju kakor tudi za zasluge za svetovni mir. V prvem »Nobelovem letu« je posamezna nagrada znašala 150.782 švedskih kron. najmanjše vsote pa so nagrajencem izplačali 1. 1923., namreč 114.935 švedskih kron. Lansko leto ie znašala nagrada 173.206 kron. Torej: Nobelova nagrada! V. B. Nova zmaga nad Severnim Ledenim morjem. 24. julija t. 1. je ruski ledolomec »Si-birjakov« odplul iz Arhangelska v Severno Ledeno morje. £e prve dni oktobra ie juvil vest. da je dosegel ledu prosto Beringovo morje. To je prvi primer v zgodovini, da je ladja v vzhodnem praven obiadrala severno Evraziio, ne da bi moral« spotoma prezimiti. Poizkusi prodreti tu iz Atlantskega oceana v Tihi ocean, datirajo iz dobe velikih odkritij. Angleži in Nizozemci so se že v 16. stoletju zanimali za to morsko pot, po kateri so skušali priti na Kitajsko in v Indijo. Toda po brezupni borbi z ledom so se mogli preriti le do ustja Oba in do Nova je Zemlje. Selc tristo let pozneje je uspelo to Švedu Nordenskioldu. A pod kakimi okoliščinami! -t. julija 1N7H je krenila »Vega« iz Giitchorgu, konec septembra je že obtičala v ledu ob vzhodni Sibiriji. Sele v juliju naslednjega leta je mogla Vegu dalje, nakar je v septembru dosegla Ja-nonsko. Letošnje leto je rabil Sibirja-kov« za sicer nekoliko krajšo pol li dobra dva meseca. Najgloblje jezero v Evropi. V Evropi je več tisoč jezer, ki so p.i različna im velikosti in globini. Značilno je, da velika jezera niso najgloblja. Največje, Ladoško jezero (18.150 km*), ki po obsegu prekaša Dravsko banovino, n. pr. niinu takih globin kot naše petdesetkrat manjše Ohridsko jezero: prvo je le 223 m drugo 286in globoko. Se mnogo plitvejši je Balaton, ki velja za naj večje jezero Srednje Evrope: njegov obseg je odvisen od vsakoletnega deževja. Nekoliko manjše Nežidersko jezero ob madjarsko-avstrij-ski meji je bilo v letih 1860 1868 celo docela izsušeno in se je potem zopet napolnilo z vodo. Mnogo globlja so nekatera jezera v Alpah. Lago di Como (410 m globoko) so dalje časa smatrali za najgloblje jezero kontinenta. Toda poznejša merjenja so pokazala, da so še globlja jezera v Skandinaviji. Ko je geograf Miinstcr lansko leto podrobneje raziskoval nekatera jezera na severnem Norveškem, je slučajno odkril najgloblje jezero Evrope. Je to jezero II o r n i n d a I s r a t n , ki meri sicer komaj 51 km', a sega do 514 m globoko. Ker leži koma j 52 m nad Atlantskim oceanom, imamo tudi najglobljo kripto-despresijo v Evropi. H. Savnik. Koliko je danes še Lužiških Srbov? Nedavno je izdal F. Burkhardt knjigo »Die Entvvicklimg des VVenden-tums im Spiegel der Statistik« (Langen-salza. založba J. Beltza. 1932). Ugotovil je, da je padlo število Lužiških Srbov v ) r n s k e m delu lužiškosrbskega ozem-ja, t. j. v okrožjih Frankfurt a. O. in Legnica (Licgnitz) od 90.667 v letu 1843. na 33.820 v I. 1925. Vendar pa so 1. 1925. našteli poleg tega še 8984 oseb z nemškim in srbskim maternim jezikom, tako da so na Pruskem skupno 42.804 Srbi. V sa-š k c m delu lužiško-srbske zemlje t. j. v okrožjih Budišin (z vštetim mestom Bu-(lišinom). Kamenec in Ljubija (Ldbau) je bilo I. 1832. še 39.952 Srbov, 1. 1925. pa samo 27.568. fe prištejemo še 626 oseb z nemškim in srbskim maternim jezikom, jih ie na Saškem 28.194. Od skupni) 120.000 Lužiških Srbov v prvi polovici 19. stol. jih je torej po tej nemški statistiki ostalo le še okoli 70.000. Ali naj tej statistiki verjamemo? Druge, brez dvoma tudi pristranske nemške statistike so še pred nekaj leti cenile število Lužiških Srbov na 150.000 duš, Srbi sami pa pravijo, da jih je okoli 200.000. Vsekakor beremo Slovani z mešanimi čuvstvi članke o Lužiških Srbih, v katerih trdijo nemški pisci s cinizmom brez primere, da sc imajo Lužičani prav n jim zahv aliti, da še niso popolnoma izginili. Tako je n. pr. neki 1'. Flcchtner napisal v listu Deutsche lllustricrte« 2. sept. 1930 v članku »Von Sorben und Sprccvviildcrinncii tole: Ta narodnostni drobec stalno giucva in izginil bi bil že zdavnaj, da mu niso posvečevali Imš oni nemški krogi, ki jim je do kulturno-zgo-dovinskih iu jezikoslovnih vrednot, svoje pozornosti in ga na ta način izdatno zaščitili« (podčrtal avtor). — V. Bohinec. Morska bolezen in živali. Vse toplokrvni' živali čutijo bolj ali manj posledice guganju. kakršno doživi m o na ladjah. Edina trdna izjema ie veliki severni ali beli medved, ki ga ledene plošče pogostokrat odneso daleč od obale in se je na ta način prilagodil zibanju in kolebanju. Za medvedom i<’ morda edino govedo še domala ncoh-čutno. Konji pa mnogo trpe od tega. Opice vseh vrst so dovzetne in kažejo iste znake kot dete. Najbolj pa prizadene to zlo prašiča. Med vožnjo po morju ves čas stoka iu se z. nogami cehi ja p|* trebuhu, oči pa se mu solzijo. Kokoši, gosi, race, pegatke itd. so takisto podvržene tej nevšečnosti. ('r. Trias in lins. Oba izraza pomenita geološke plasti ter obenem geološki dobi, ki sta označeni z njimi. Prvega jo skoval nemški zemljeslovec pl. Alberti 1. 1834. za trajna tla. znana po koncu 18. stoletja: pisani peščenec, školjasti apnenec, mavričasti lapor. Koren »tri« je indoevropski. 1, i a s pa je vzet iz govorice zapadnoangleških kamenolomcev, ki s to besedo označujejo peščena skladišča, kn jiževno 1 a y e r s. Oboje pa izvira iz nepojasnjenega francoskega 1 i a i s. V znanost je uvedel to besedo William Smith, označivši z njo pododelek pred jurskim. Jurska tla in doba so tako nazvane prvič I. 1823. pri Aleksandru pl. Humboldtu po znanem gorovju. Cr. Pomenki. Zmagoslav, Ljubljana. Pesem, ki ste jo napisali v spominsko knjigo, je pač v n je i dosegla svoj namen, v »Mentorju' pn bi bi hi brezpomembna, če bi jo sploh mogli priobčiti. Je namreč še zelo začetniška. Morda se Vam posreči kdaj kaj boljšega, ker mestoma zazveni tudi i/. te pravo lirično občutje. Dlugoš. Prav rad bi priobčil obe, samo Težka razpotja« se mi ne zdijo oblikovno tako dognana in ne vsebinsko tako tehtna, da bi jih mogel biti vesel. Kar se tiče one Vaše opombe, Vam povem, da preveč sentimentalnih doživetij vlj^cn-torju res ne maram, če pa bi bila res kaj lepega, ne bi prav nič pomišljal, (lasi je v dijaškem listu treba misliti na vse... Cv mi pošljete še kaj, kar priložite! Ako ne priobčim. Nam pa povem svoje mnenje. ki Vam l*o, upam. tudi koristilo. Mašinsk.v, Kranj. »Usodo* ste kar dobro nastavili, h' škoda, da v drugi kitiei z rimama »obup — up« pokvarite ubranost, ki jo potem moti tudi neutemeljen prehod v splošnost. Dikcija je močna. Pošljite drugič kaj več, da bom lahko izbiral! —ran, Ptuj. Hvala, polagoma pride vse nu vrsto! Stanko, Maribor. Priobčim, če bo le mogoče, v prihodnji številki. Oglasite se S«*! Kosami, Ptuj. Naravnost in lire/, ovinkov naj odgovorim, ker si deklica stara trinajst let in ljubiš točne odgovore. Pa bom brez ovinkov odgovoril! Ko sem prejel debelo pismo in sem že na ovitku [zvedel, kdo ga piše, sem bil kar vesel, ■ij rekel: »Glej jo, no!« Pa sem odprl liisino in izmotal iz njega cel kup rokopisov, tipkanih! >Se atka bo posekala!« *em si mislil, prebral naiprej pismo, potem pesmi in povesti. Ti, Rosana, ti! Slovnice se nič ne učiš, slovnice! Kako vse drugače bi se brale tvoje povesti, če bi uile pisane \ čednem jeziku. Tako pa so s'ube, Pesmi so tudi prav začetniške, /ato Im ne obupaj. Ce si že zdaj toliko napilila, boš gotovo še mnogo, mnogo in od leta do leta bolje! Le povprašaj atka. kako je on pisal v tvojih letih! Prav nič boliših! Drugič mu pokaži, preden od-pošlješ, da ti bo kaj svetoval in mogoče še popravil, ko že sam noče nič napisati za Mentorja, čeprav je uredniku že lani obliubil! Pozdravljena in pozdravi doma! Fl., Ljubljana. Sonet je težka oblika in kar vidi sc. kako ste se trudili z njim. Ob taki vaji boste zmogli razne težkoče, da Vam bo verz pozneje res gladek in zveneč! B. St., Ljubljana. Treba bo nekoliko pile, potem pu o priliki priobčim, če prav spominja nekoliko na Kodrovo »Jazon in Emona«, ki Vam je ostala v spominu iz druge šole! Poverjenikom in naromikom. Prvi letošnji številki smo priložili vabilo za naročbo. v katerem smo obljubili agilnim poverjenikom — doslej smo i ih ugotovili sedemnaist! — posebne nagrade, ki naj bi jih dobili za božič. Ker hočemo dati možnost še drugim, da bi tekmovali, podaljšujemo rok do srede januarja. Dotlej naj nam sporočijo, koliko naročnikov so pridobili »Mentorju«, obenem pa naj nakažejo, če le mogoče, že naročnino za vse svoje tovariše. — Do m a r c a p a mora biti celot n a n n-r o č n i n n poravnana, ker sicer n e bi zadnjih številk d o b i 1 i. Nagrade: I. 2.: Dr. L. Sušnik: Akademski poklici in vezan letnik »Mentorja« iz prejšnjih let. 3.- 4.: Dr. Fr. Veber: Sveti Avguštin (Zbirka Kosnios) in vezan letnik Mentorja« iz prejšnjih let. 5.: Dr. Andrej Gosur: Razprave o družbi in družabnem redu (Kos-mos) in vezan letnik »Mentorja« iz prejšnjih let. 6,—12.: Fr. Krjavcc: Zgodovina katoliškega gibanja pri Slovencih. 13. 30.: Vezan letnik »Mentorja« i/ prejšnjih let. 31. 50.: Nevezan letnik »Mentorja* iz prejšnjih let. Pri nagradah od 1.—12. pridejo v poštev le oni poverjeniki, kateri so pridobili čez trideset naročnikov, pri nagradah 13,—30. oni, kateri so pridobili 15—30 naročnikov, naslednje nagrade so pa /n one. katerih naročniki se gibljejo med številom 5—15. Na delo za »Mentorja«! V prihodnji številki bomo poročali o uspehu in veseli bomo, če lio teh 50 nagrad premalo in bomo morali poskrbeti še drugih, ki v vrednosti ne bodo zaostajale za razpisanimi! Vsem vesel božič in srečno novo leto! ZANKE IN UGANKE Križal j k«. (M-b.) 2 I3 H 4 p i6 im7 8 9 10 " f v. te 1 1 i m 16 -vj m 1 00 , m19 11 MU m 20 21 m — k UFI m 23 24 IH25 26 1 m 271 i n 28 «1 29 II30! 31 m 32 1 H 33 ■ 34 35 im 36 37 38 IB ■ i 39 to ■I11 42 m 43 H! 44 '1 45 46 g 47 48 IB Hm 49 it 50 ■ 51 52 ii 53 m 54 561® 57 58 ■ ■ 59 ■<* 61 62 63 64 65 1! “I'l 67 ■ 68 ■ 69 t P r° ■ 71 1* 7 \ udoru)'ii o: I. rokodelec, 4. tekočina, 7. vlas, II. cerkven dostojanst\enik, 12. star denar, 14. član družine, 15. orožje, 16. urutiku, IH. gozdno drevo, l<>. Čut, 20. . jed. 51, glas, 53. lepilo. 54. viSji uradnik, 57. del glave. 5'). orožje, 61. hitro premikanje, 63. sol, 66. /ločin, 67. kmetski delavec, 68. majhna domača žival, 69. struli otrok, 70 slovstven proi/vod, 71. nciimlji-vo dejanje, 72. rokodelec. N a v p i č ii o : I. tekoča \odn, 2. pesniški proizvod, 3. vzrok smrti. 4. poslanec. 5. rokodelec. 6. posoda. H. predlog, (>. del suhe zemlje, 10. lovec. 12. pokolenje. 13. vodna žival. 16. orožje. 17. določen čas. I<). skupina hiš. 21. določena pot. 22. hogoljuhno opravilo. 23. dvojica. 24. tekoča voda, 26. domača ptica. 27. ptica plovka, 28. branitelj, 2‘). rastlina. 31. rokodelec, .32. trak, 33. del zakramenta, 35. domača žival. 37. del telesa, 42. nižina. 43. del soda. 4(>. član družine, 48. pijača. 4‘). lovska priprava. 50. stroj, 52. pevec, 54. gozdno drevo, 55. orodje, 56. pisalna pripruva, 58. morska žival, 5'). zdravilo, 60. del hiše. t>2. svetopisemska oseba, <>4. svetloba, 65. veznik, 66. zver. Rnčunsku naloga. (—ran.) 22" — 611 -f- 19— 18M 1 13IN — — 24 "J + 214 -10- + 25 10 -6 | 4- 4 " ? Migljaj: VoSčilo! * Rešitve in imena rešileev prihodnjič. Rešitev zank in ugank. Posetnica. Naročnika, ki nista poravnala naročnine. Rek. Največ s\etn otrokom sliši Slave. 3 zapovedi za dijake. I. Naroči Mentorju! 2. Pridobi mu vsuj še enega naročnika! 3. Poruvnuj pravočasno naročnino. Skrit pregovor. I.akota nima oči. Rešili so: Kolarič Mirko, Rožma- rin l''rnnce. Rusjan Gojko. Peršuh Anton, dijaki v Ptuju, in Jug Krmijo, Studenci pri Mariboru. KNJIGARNA Nova Založba TRGOVINA S PISARNIŠKIMI POTREBŠČINAMI R. Z. Z O. Z. LJUBLJANA NA KONGRESNEM TRGU priporoča dijakom in njih staršem bogato izbiro vsakršnih šolskih in pisarniških potrebščin, vse knjige za šole, zvezke, pisalno in risalno orodje, barve, papir za risanje in za načrte itd., itd. Kdor kupi za 100-— Din, dobi na izbiro: Podobe iz sanj (Cankar), ali dramo Kasijo (Majcen), ali pesmi Tristin ox Siberia (Mole) kot dar. — Pri Novi Založbi je izšlu Literarna ^eda (dr. Keleminova). I Najstarejša knjigarna Jugoslavije! Ustanovljena leta 1782 KLIM I BAMBERG LJUBLJANA Miklošičevo c. 16 Telefon 31-33 Največja zaloga tu- in inozemskih knjig in časopisov, muzi-kalij (not) za vse instrumente, ki jih potrebujete in si jih želite: učne in leposlovne, mladinske, znanstvene itd., knjige v slovenskem, nemškem, francoskem, angleškem in vsakem drugem jeziku. — Originale in prevode grških in lutinskih klasikov, enako tudi kompletno »Reclams Univcrsal-Bibliothck«, >Miniatur Bibliothek« in »Snmm-lung Gocschen«, športno in šahovsko literaturo itd., kakor tudi vse pisarniške potrebščine. Torej ne pozabite knjigarne Kleinmayr & Ramberg! Za nakup šolskih in tehničnih potrebščin se priporoča trgovina s papirjem M. TIČAR LJU B LJ ANA Obvestila. Uprava Mentorja opozarja vse, ki bi si radi naročili prejšnje letnike, da jih iina še nekaj v zalogi. Letnik 1927/28 (četrta številka manjka) Din *)•—, letnik 1928/29 (celoten) Din 30'—, letnik 1929/30 (celotcn) Din 30-—, letnik 1930/31 (brc/. 11. štev.) Din 8'— in lanski letnik se še dobi. Poverjenike prosimo, da bi sc kakor prošla leta zavzeli za Mentorja ter mu pridobili čim več novih naročnikov, da se bo mogel še lepše razviti. Uredništvo in uprava sc bosta potrudila, da bo list ustrezal in nudil nuročnikom od številke do številke lepo opremljen izbrano in koristno čtivo. Prosimo tudi, du bi poverjeniki in posamezni poravnali zaoatulo naročnino za lanski letniki Kdor kupuje knjige gre v Jugoslovansko knjigarno v Ljubljani Zahtevajte prospekte! Zbirke žepnih slovarjev in učbenikov / Leposlovne knjižnice / Ljudske knjižnico / Zbirke domačih pisateljev / Zbirke mladinskih spisov / Zbirke >Kos-nios« I Možnost mesečnega odplačevanja. Naročniki knjižnih zbirk uži-vajo 23% popusta pri nakupu drugih knjig iz naše založbe izvz. šolskih LJUDSKA POSOJILNICA REG. ZADRUGA Z NEOMEJ. ZAVEZO V LJUBLJANI obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega kredita. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Svoje prostore Ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani Se pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo In dru* go lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomej. jamstvom za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad | 160 milijonov Din Trgovske knjige in šolski zvezki! Vedno v zalogi: glavne knjige, smeri-kanski journuli, fttra-co, spominsko knjige, bloki, mape itd. ANEZlC LJUBLJANA, FLORIJANSKA 14 Knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig. ANT. ISKARNA SLOVENIJA DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA WOLFOVA UL. 1 TELEFON 27-55 M Izvrftuj« vsa v tiakomko stroko Npariajnfa dola po tmernlh cenah. — časopisi, knjige, revije, brnim o, vabila, lotakl, plakati itd. Zaloga bololnih koledarjev. —