t Leto LXXVHM 2t, 7 Pn«t>-rhuhr hai brzahu LlDbOana, ponedeljek IZ. februarja IC45 MESEČNA NAROČNINA ur Prels — Cena Z.— C VEM 1 JJRKDNTSTVO, UPRAVA IN INSEHATN1 ODDELEK- LJUBLJANA. PUCCINUEVA UL 5 •TELEFON 6T 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 ta tl-2& PONCDEIISI£A 3ZDAJA MJ»IRA" IZHAJA V&Ait PONEDF.1JKK, &OT PUi^iKDlfil JSK4 IZDAJA >JTJ TRJL« Weiter erbitterte ■ im Osten Bolsrhe\vistt*n im Bruckenkopf Brieg zurtk< kgeuorfen — LiegnJtz in Felndoshand — Feind in Suri-i'ommern aufgefangen — Sovvjeteinbrtiche bei Deutseh-Krone und Scbv\ctz — Anglo-ainerikanische Durchbnu haversuebe zwischen Niederrheln und Masa ■>< -heiterten — Kampfe ln Kroatien und der Herzegotvtna Aus dem Fuhrerhauptquartier, 11. Febr. DNB. Das Oberkommando der VVehrmacht gib t bekannt: Curg und Zitadelle von Budapest uurden weiterhin geg« u alle Angriffe der Bolsche-v.i-ten gehalten. Be< dnem VorstoKS eige-ner gepanzerter K ri i I * Bstlicli Ues Platten-sees vernlchteten un;*ere Truppen starkere ieimiliche Karapfgi -uppen. In der Slowakd hlieben sovvjetlsche An-rriffe h' : s j ta der strasse Losono-AItsohl sovvie 7 n den VVestbeskiden und der Oder he; R itlbor erfolglos, ortliche Ein-bruche sin! abgerlegelt. Im Sddteii des BrOckenkopfes Brieg mtffen unsere Gegen-ajijrriffe' dle Smvjets bel Grottkau tveiter mriick. Im Raum von Br. slau-Liegnitz-Glogan konnte der Felnd bis uestlich Brealan und bis an den Bober-Abschnitt vordrin Liegnitz fi<*l Im Veriauf erblt-terter iiiiinpfe in Felndeshaiid. ZvI FUTfitenberg und dem Oder- bruch engten u p.sere Truppen in Gegenan-griffen die feindbchcn Bruckenkčipfe weiter eixu Lra Sudtell vom Pommern \vurden von Panzern unterstiltzte Angriffe der Bolsche-'Uisten sud:u h Siargurd aufgefangen. Bei-cierseits Deutsch-Krone und norduestlich bch\v»'tz konnten dU' Soujets Einbruche i erzielen, »vaiirend Utre Angriffe siidvvestlich Graodenz ^ heiterten. Die B< ^atzungen vod Schneidv'niuhl und Posen verteidigten sich mit. grosser Tapferkelt gegen starke, von ;-Yhlachtf liegern unterstiitzte feindliche Angriffe, In Ostpreussen wurden bel und tistlich Wormditt erneute bolsche\vistische Angriffe serscl !:. ;«•.». . >-:iu h Konigs*l>erg dauert der feindliche bruck gej;en die Haff strasse an. Lin Saniland vvurden brischeuisOsche Kampfgruppen von ihren riick\viirtigen Verbindungen abges* Imitten, ihre Aus-bnicliHversuche vereiteit. Durch Schlacht- und Jagdflieger souie durch die im Erdkampf eingt»s>etzte Flak-artillerie der Luituaffe verlor der Feind pestem 98 Panzer, 20 Geschiitze und uber .•00 Fahrzeu^e, 28 Flugzeugo vvurden zum Abstnra gebraent. An der Ost front verloren die So\vjet« ge-?>tern knaf^samt 223 Panzer. Deutsche Torpcdoflug-zeuge versenkten den Geleitzuc in K\vebnaligen Angriff 4 Handclsschiffe mit zuaamnien BKT und & Zerstorer. Ein lcichter Kreuzer e. -blelt no »< hvvere Beaciiiidigungen, das« auch m 11 seinem Verlust zu reehnan Lu. In der Abwehr&chlacbt /wischen dem Niederrheln und der Haai verhinderten un-eere Truppen alle feindlichen Durchbrucfaa-ver«uche. Die angreifenden engli&ehen und kanadisehen Verbande hatten hohe bluti^e Ausfalle und verloren 26 Panzer so\vie 18 Ges>chutze. Eln feindllcher Panzer\ eru&nd komite nach erbitterten Kiimpfen In den VVe&tteiJ von KJeve eindrin^en. An der oberen Kur haben unsere Truppen neue Stellungen auf dem Ostufer des Flu>>ses bezegen. Die im Abschn^tt von Priim erneut angreifenden anierikani»chen Verbande vvurden nach geringem Boden^p-winn wieder aufgefangen. In der Stadt selbst toben Strtk&Menkatnpfe. Nach star teater Artillerievorbereitung gelang &% dem Feuid, an der Sauer »eine Bruckenkbpfe geruigfuglg auszuweiten und unter dem Sehutz kdn«»tlichen Nebeis ndrdlich Eehter-nach dle Hbhen uber den Flus« zu ge-winnen. Unner zusa- nengefata^teK Artiile-riefeuer verhinderte den vom Feind ver-suebten Bruckenschiag Uber dle Sauer. Im Absehmtt von Remlch warfon unsere Panzer voriibergellend e4ngedrunj;ene ame-rikanlsche Batalilone uieder zuriick. Auch Im Unter-ELsaas v\ urden feindliche Angriffe im Raum von Bischweiler zen»chlagvn. Im Mittelitalien daaern die ortllehe Kauipfe an der Ligurisciien Kiiste und um dle Hohen <■■■■tli* h de« Serehio an. Im Mitteiltallen dauern dle ortlicben wurden feindliche Angriffe abge\viesen. Im Nordteil von Kroatien verfolgen unsere Kampfgruppen den geschlagenen Feind und saubern das Uebiet zwb)chen der Bilo Gora und der Drau von Re*ten »einer ae»*-»preng-ten Verbande. Orte un Miinsterland waren am gestrlgen Tage das Angriffsziel nordamerikaniseber Terrorbomber. Tiefflieger grtffen mit Bomben und Bordwaffen die Zivllbevolkerung, vor allem in VVest- und Sudwest-Deutsch-land an. In der vergangenen Nacht \varfen dle Brit en Bomben im nordwet»tdeutschen Raum. London lag auch gestern unter unsere m S$J1 na vzhodnem bojišču Berlin. 11. febr. Mednarodni poročevalski urad poroča o razvoju dogodkov na posameznih odsekih vzhodnega bojiaca: V šlezij! Ob severnih obronkih zapadnih Beski-dov so postali sovjetski napadi zopet Jačji. Medtem ko so ner.iSke čete vzhodno od 2y\vieca i Savbuscha) odbile boljševike, so z vzhoda vdrli v Bielsk (Bielitzi. Po trdovratnih uličnih oojlh so jih nemški oddelki potisnili nazaj na rob mesta. Z odsekov bojišča med Pščino ln Opoljem (Oppelom) ni ničesar novega poročati razen podviga nemških pionirjev, ki so severno od Chrapkow1c {Krapp;tza) razstrelili 70 tonski most. Na ol ch straneh Vratislave se sedaj Jasno odraza boijšoviška namera, obkoliti mesto z juga in severa. Južno napa.ialno kri-. lo, kj operira na predmostju pri Brzegit. ! kljub žrtvovnnju več oklopnlških krdel in strelskih po-kov ni doseglo nikakfh uspe-i hov ter se je moralo južno od Grotkowa (Grottkiu) celo okreniti nazij. Severno napadalno krilo, ki nosi glavno težo ogro-: mne bitke ter je sestavljeno med ostalim f iz dveh oklonniSkih armad, napada v dveh : smereh. Proti jugu napadajočo sovjetsko < bojno skupino, ki naj bi prodrla zapadno ; mimo Vratislave. so doletele spričo nem-; šk:h protinapadov tako težke izgube, da je Obtičala ž« na področju Neumarkta. Tudi v • bližini Lignice (Licg"nitz) se je izjalovil sovjetski naval ob močni nemški obrambi. Druga boljševidka bojna skupina skuša napredovati proti zapadu ter pošilja naprej udarne nipadalne oddelke svojih oklopni-ških čet. V izredno težkih in izprememb polnih boj'h so nemške čete zopet zaprle boj!5Čno vrzel, medtem ko so nemški oddelki z vseh strani obkolili in napadli oklop-niška krdela, ki so prodrla skozi nemško bojišče. Po nekem delnem poročilu so uničili nemški oklopnlkl ter oklopniški lovci s sredstvi za boj iz bližine nadaljnjih 89 J o ki op ni kov Ln napadalnih topov. Na srednjem c-dscfeu Sovjetski pritisk v smeri proti Stettinu se nadaljuje z nezmanjšano silo. Ker pa je postala medtem tudi nemška obrambna moč jačja, boljšex*i5ki pehotni in oklopni-ški oddelki niso dosegli nobenega omembe vrednega uspeha. Južno od Stargarda so odrezale nemške čete po večkratnih bočnih sunkih sovjetske osti od njihovih zvez z zaledjem ter jih večinoma že razbile. Posadka Arnswalda. ki je sicer obkoljena, ki pa je zavrnila poziv k predaji, je odMla ponovne botjševi-Sk* napade. Južno in severno od Deutseh-Krone so napadle močne boljševiške sile. vendar so Jih vrgle nemške čete nazaj na Izhodiščne postojanke. V Zapadni Prusijl je oživelo bojno delo-vanie samo na sovjetskih predmostiih ob Vit.!! med Svu»com in Gmdziadaom. Nemške četo so prestreže napad več strelskih divizij v globini nemškega glavnega bojišča. Razbremenjevalni napadi proti vzhodnemu bojišču nemškega predmestja pri Grudziarizu so bil! brezuspešni. Medtem ko & sovjetska gardna okiopnl- ška armada južno od obale z glavnim delom svojih sil še m napadla ter ,fe samo s šibkejšimi silami, toda x nenavadno močno uporabo streliva vdrla v Faklu. je postala sovjetska ofenziva na N~>j;.*£u v Vzhodni Prusiji silovitejša. V Preuss»sch-Eylau divjajo krvavi ulični boji. Zapadno od Kreuz-burga, kjer je bilo težišče »ovjetskih operacij, so zajezile nemške padalske čete globlji vdor ter popolnoma potolkle dve sovjetski ok!opr.y?ki brigadi. Pod trdimi nemškimi protiudnrci se Je rrušilo več napadov proti nemški zvezi a Koni^rshergom po kopnem. Na Samblji CSamlandu) je večina obkoljenih holjševlških bojnih skupin odložila orožje. delj |a, ox. kakor se sedaj podpisuje Beblerja sta v 31. številki »Ljudske pravce« Pcložaf ftsSIf *m Nordmoer aus efnem nacii Osten Iaulen- ^ Vergeltungsfeuer. Ns daljni i srditi fceji na vzhoda Bo1j§e\1kl ob predmostju pri Brzegu vrženi nazaj — Lignica v sovražnikom rokah — Sovražnik ostavljen v južni Poniorjanskl — Sovjetski vdori pri Deutsch-Rrone in S\Yiecu — Angloamerički poizkusi preboja med spodnjim Renom in Maaso so se Izjalovili — Boji na Hrvatskem ln v Hercegovini Fuhrerjev g!avni stan. 11. febr. Vrhovno poveljmštvo oboroženih sil javlja: Budimpeštanski grad in trdnjavo smo Se nadalje drža!i proti vsem boljševičkim napadom. S sunkom oklopniskih sil vzhodno od Blatnega jezera so uničile naše čete močnejše sovražnikove skupine. Na Slovaškem sovjetski napadi ob obeh rtraneh eestr Lu^ncc—Zvolen ter med zapadnim! Beslddj in Odro pri Jiatiboru niso Imeli uspeha. Krajevne vdore smo zajezili. >a južnem dela predmostju pri Bržega da je oh Sauerjn neznatno razširil svoja pmimostja ter da je v zaščiti umetne megle zasedel severno od Echternacha visine na drugem bregu reke. S strnjenim topniškim ognjem smo mu preprečiU, da bi zgradil most preko Sauerja. Na odseku pri Remlchu so vrgli nafti oktopniki začasno vdrle ameriške bataljone znova nazaj. Tudi v spodnji Alzaeiji smo razbili sovražnikove napade na področju Bischvvellerja. V srednji Italiji se nadaljujejo krajevni »mo vrgli boljševike r našimi protinapadi i boji ob ligurski obali in za višine vzhodno pri Grotkouu dalje nazaj. \a področju Vratlslava—Ll«rnica-G!ogo\v se je posrečilo sovražniku prodreti do področja zapadno od Vratislave in do odseka ob Bobru. Lignica je padla po ogorčenih bojih v sovražnikove roke. Med Fiirstenbergom in močvirji ob Odri PO naše čete s protinapadi še nadalje zožile sovražnikova predmostja, Na južnem delu Pomorjanske smo pre- od Serchija, Na področju Mostar Ja v Hercegovini smo zavrnili sovražnikove napade. V severno-vzhodnem delu Hrvatske zasledujejo naše bojne skupine poraženega sovražnika ter čistijo preostanke njegovih razbitih oddelkov s področja med Bilo Goro ln Dravo. Kraj) v Mflnsteriandu so b'11 včeraj podnevi cilj napadov severnoameriških terorističnih bombnikov. Nizko leteča letala so stregli z oklopniki podprte boljševiške na- j napadla s strojnicami in bombami civilno pade južno od Stargarda. Ob obeh straneh kraja Deut>»ch-Krone in severnozapadno od Suieca so se posrečili boljševikom vdori medtem ko so se napadi jugozapadno od Grudziadza Izjalovili. Posadki Pile (Schnel-demiihle) in Poznanja sta se z velikim junaštvom branili prttl rrv>čniml ln z borbenimi letalci podprtimi sovražnikovimi napadi. V vzhodni Prusiji smo razbili pri Worm- dirtu in vzhodno od nj«iga ponovne boljševiške napade. Jugozapadno od Konigsber- preblvalstvo zlasti v zapadni In sevemo-zapadnl Nemčiji. V pretekli noči so vrgli Britanci bombe na severnozapadno nemško področje. London smo tod! včeraj obstreljevali z našim povračilnim orožjem. Ainskrdajoi, 11. iebr. ni—sili uo^i^u k. p*-.v^u. i povj.-u pn^rifief*"*«-ooi briLan^iLe, amta'^saiJd Ui sovjOLskie vi^o, je -.liiajdiiska vk^a* i iia.piuii.iu, tut tu bii.- Lreua i^p*e~iien-.L po-l^zuj itui.je, LaAo u a Li ue bila več >*>o-bOjOVtu_K.Iz-s vestjac očita Angloameričanom — tako'" por:«ča Španski list >Ya< v vesti iz Londona —. la je v Italiji kljub og omnemu polfcij^cesnu aparatu še vedno mnogo Mu^^liniievih pri^taS^v. Ćiščenle ne napreduje dovrl^ naglo. Sovjetski list svetuie Anmeričanc*m, naj si vzamejo za zgled Bo! prinesel francosltl za.^tor»nik v zavezniškem svetu za ItalMo Oonved dp G^uHu Ponoinl^evo n?«r-n^ v k*»ferem .°rr>oroČa, da te^fIsjiSks vlnđa formalno sote^nts francoski r-*v»1 lr^rr sw obnovo diplomatskih od-n^n-jev med obema deželama. Angleži odklanjajo Bonomfja Ženeva, 9 febr. >Dail yMail« ugotavlja Reuterjev dipl o- ) žaj v Franciji in v nebo vpijočo stisko V uou, Ki jo je I francoskega naroda predvsem angioameri-žke okupacijske sile, ki so Franciji sicer mnogo obljubile, a niso mogie zaradi pomanjkanja ladjevja ter pokvarjenega francoskega prevoznega sistema niti najmanj olajšati njenega katastrofalnega položaja. Spori na megnaiHMlnetai delavskem kongresu StocJiholm, 10. febr Kako. j^vi^a *Stock-holms Tidn-ugen«, bodo Finsko' bržkone povabili na mednarodni kongres delavskih združenj, ki se vrši sedaj v Londonu. Zastopnik francoskih delavskih združenj je predlagal, naj se povabijo na kongres še Iruge dežele. Nato je izjavil tudi s:vjet-ski zastopnik, da soglaša s tem da povabijo na ^konferenco tudi delavske zastopnike bivših sovražnih dežel, ki se sedaj borijo na zavezniški strani. Sovjetski zastopnik je pri tem r*~ecbno omeni? Finsko. Kakor javlja »Rtockholms Ti 'nngen«. je prišlo pri volit vi različnih odborov že do sporov. Konfrres je :evoUl 3 predsednike, ne-kwra Ansrleia, nekeSlan-stev na druel stran'. T>i'a tabora ter na_ dntlnla na^T^^tva so Se t^koi prve dni ustvarla vrdu«*e. ki ne obeta po mnenja d-ogajall za evakuacijo francoskega civUnega prebivalstva. p> er-FTfina držeča Pritansici list txv o Itali --'-k1 nesTOsnsosti ter izjavlja, da. se mera Jtalila pač zavedati, da An- roča močn^ sovjetsko z^at vnstvo na konferenci sled ji prav tako koristilo. Z^opnik poj- ak:b> delavskih zdruienj v Veliki Br tanip Stancz^'k.. ki je bi. pr?j poljski minister. je nastopi kot generalni tajnik oo.jsice rudai^ke federacije. Izvcijen ie bil. ko »o fiTliia n»k.n!:or ne namerava milo postopati i bile ^Utve se svobode Proti n-emu je z narodom ki -e e h-.-i m ot^ nv k je dejal, da. nima Stanczyk pravi- da W Angloamem^cain enakopravno debelo nrtzziali TtaHlo za Razdejanje t Loađcas Berlin, 11. febr. AmcriSkl narednik Llovd R. Marcun (spoznavalna štev. 69.919.901) je izjavil pri zaslišanju, da je bil de tik pred koncem preteklega leta v Londonu. >£e bodo London Se mesec dni obstreljevali z letečimi bombami, v njem ne bo več mnogo ostalo.« Cela področja britanskega glavnega mesta so že v razvalinah. Posebno močno so trpeli predeli med Whlte Hallom in okolico kolodvora VVaterloo. Vsaka posamezna leteča bomb., je uničila pooolnoma najmanj po 15 nis. Neka leteča bomba je med ostalimi ubila tudi njegovega brata, Id je bil pri nekem ameriškem letalskem oddelku v Angliji. Posebno velike izgube so nastale pri onih londonskih podjetjih, ki so morala po uradni odredbi delati tudi ob alarmu. OdftSsiBia tis Gairflea ženeva, 10. fe^r. Iz \Vashingtona javtja-; jo, da je napravila de Gaullova grožnja, ki jo je izrekel v ogorčenju zaradi francoske neudeležbe na konferenci treh nap.am za- [ padnim silam, v ameriškem državnem tajništvu najslabši vtis. De Gaullu, ki Rocse-veltu in njegovim prtstaSem ni Ml nikdar O »svobodi« in »demokraciji« »Svoboda* tn demokracljac sta dve besedi, brez katerih n stavka v komunist.cm pismeni ali ustmeni agitaciji. To sta oe-sedi in pojma, kj ju smatrajo komunist.' za najboljši vabi in katerim res nasedjo l e-stevilm ljuuje. Komunist j namreč trd jo, da So oni in euino on; tisti, k. prinašajo res pravo, : enot vor jeno ivobođb in demokracijo. Resrfica je seveda drugačna: tisto, čemur prav jo oni »svobida«. ni sv boda za normalno rr.-zvitega človeka. To namreč kar prinašajo komunisti ped pojmom svobode, je največje duhovno pa telesno nasilje proti vsem tistim, k niso svoj h možganov popoinoma pcdrectli dekrot r?ne-mu midljen+u komunistčne stranke. TakS. na nj'.hova • m f*-.a.<. je za vso <«iale nij-večia tiranija, največja nesvoboda, ječa vsakega prostega poleta duha in besede. Enako je tud. z njihovo demokracijo*. Ne se!e danes, v so anj vojni, mirvec že davno pr«vi tr> v »jo so se komunisti pr<>-g hssJx za tiajve^f' zašč trnke prav.h demokratskih svoboščin. KftkSna je ta >de-mokraclja v praks . so naj'ep5e dekazab tri leta natl nailm po ieželskim in tuiii mestnim prebivalstvom kj^r so v sm slu >demokrac je* morili, ropali in uničevali vso. kar jim je prišlo p vi roko Z*to je vredno ogledat ml pod gomnrai vidiki p snnje c.veh komunističnih iderlo-«ćv Bavarda ECardelja in AicSa B-.^.cr- e g'.^s la komuniHtlčue partije S .veruje, dne 28. .ti i-- bi a 1944. -ep sala ava čl al ki, v katerih s« :iwzp.sujeta pr\n o demokracip diaigi o sv U^t. Edvard Kardelj je napisal svoj članek Sod naaicvotn »Zgodov usko mesto n ve ugt^iavije« prav za prav za Dcogr-j^K-' >B:.rb:^, službeno gi-^silo k mumstične partije Jugoslavije, vea s g;s »jLjodsKa pravica« prinaša ra uvoouem mejtu skoro v celoti. C^oiek Je sk.s in sJiozi naj.epši primer k anun»t.čnega v-sok >rt cifč g* frazerstVa, ne pove pa prav ra pmv ničesar Mi smo h teli pozabi otet- sar.i0 n°-kaj riajzna-^Unojšh fraz o ><3f-moknc:u. k. so res vrevlne, da se obe o anijo. Tako_ le piše med drugim Kardelj: »Vedno smo b^: m\š\jenja, da dcmoKnv-tična frazu, sama po sebi stranke ali gi^a^ nja ne uspravi demokrat čne-^a. 'l'cga dejstva ni treba šele dokaz ^at:. Na talost Imamo v tem času še preveč primerov, kjer se demokratična fraza moenc razliku je od antuienKJkraticne^a početja, »demokratična fraza ne more na pr mer riti pri grški, nit; pri poljski vladi pr*JrxtJ njunega protkiemokratid e^a ha profa-šist:čnega značaja. Neico g banje Je lahko resn čno demokratično samo te Laj« če prihaja v njem do izraza ramo v: ja demo-krahičnit m ož c. to se prav i. osnovnm ljudskih množe, ako aestavlj lo njeno jedro demokrat čne ljudske mnežice.« Kardelj ima prav, ko pravi, dri -emc kratična fraza f.ma po aetrt še ne napravi stranke ah g banja nemi dejstva res nj treba fc^e dol; sovatl, marveč Imamo režtcto primerov za tO v - na— r:«dno osv:bodilnem« t >svobLjudake pravice ■ razpisal Ba^!-^r pod na-st-vom >J:s p Visanonovič Stahn— voditelj svobodoljubnega človeštva«. Tu je prL kazal Stalina, o katerem danes vs; vemo. kdo je ta kaj zaslednje, v p.- V-;'-ma rov luči. NaMikal ga ie kot nrsi'ca najbol) p-^ltivnili vrednot, kar ;j-h lahko nudi člo, vestvo, in ga na koncu smelo pri nI Za! ce« lo poimu svoboda same. ko ie napisal nad vse žanmiv odstavek, ki se plast: ,>Zato je stokrat res. kar je v be^lErrajsk' »B^rbi« napisal te dni naft tovari? Milovan Džilaa. da namreč danes vzkr.v »£tve1 Stal n!* p^-mo"i >2ivela 3vobo:a«, kak&r emo strinjsJd z raveoenirm ixvajanii Kardelja tako ae pri najboljši veli ne moremo strinjati z Baeblerjem. oz r>Zi as vn ( zraz to slovansko imen, katerega citra. Ce bi namreč vzkliknil: >2tvel Stalin!«, b\ pod tem vzkl.kom se zdaleč ne b prr-dstavi;aii svobode, marveč *«.?boli trpke nesvoboio; če pa vzkl kamo: živela svoboda!', so nam misJi getovo p:po!nf>ma drugje kakor pri goepedu Stali mi. Pojnm svooods je za nas res p^nolnrma nekaj Aragegm. Taksna iz^icjavt - komunat*€no-ga politič <.šra magnetizma • ;uč- na*ega odnosa do njCi. LakoU r I esa, kcb lAc, komun stične pojmov sne aesnckradje m svobode — obvaruj nas. o Gospod! ce govoriti v imenu poljskih deiivskih organizacij O vabilu zast:pn kov neKda'-J n sovražnih sil se niso m-gli zedin t^, tako ca so vrnil\ zadevo nazaj glavnemu odboru. Siloviti japonski f^rritiaanadi pri Manili Tokio. 11. febr. Z nekega opoiišdji na Filipinih poročajo: Sovražnik je bnei pri Manili zaradi protinapadov japonskih če^ izredno težke iz»gube in -eliko škodo. Zato politično posebno po godu. odrekajo pra- j mu ni uspelo, da bi napravil p-. 3. fehruar- vico, da bi se postavljal v Isto vrsto s Rooseveltom. Churchillom in Stalinom ter da' bi postavil v imenu Francije politične zahteve, ki niso po mnenju Zedinjenih držav v nikakem razmerju s sedanjim francoskim doprinosom v vojni. Posebej opozarjajo, da si mora zaeo^aviti de Gatdle : najpreje red v lastni deželi ln da bo flele pozneje lahko zahteval, da ra pritegnejo k skupnim posvetovanjem. Dokler pa bo francosko prebivalstvo izpostavljeno vsak , teden hujši bedi in lakoti, ne more de Gaul-' le trditi, da je pripeljal Francijo v >mirne . razmere«. Američani so prt tem seveda popolnoma [ prezrli, da so zakrivila katastrofalni polo- ju kake ol**ruejse pokrete. Proti Jujfu napredujočega sovražnika so Japonci obkolili in mu prizadejali težke izgube. V o Jih jugozapadno od Manile se je posebno odlikovala japonska mornariška pehot-» v* silovitih bojih, ki so se bili deloma na nož. so doletele sovražnika znatne človeške, m mateilalne izgube. Borbe za neko letališče jv-iino od Manile ae se nadaljujejo Potopljeni ameriški podmornici Tokio, 11. febr. Japonsko letalstvo je potopilo v zadnjih dneh na jugo zapadnem Pacifiku dva sovražnikovi podmornici Asttisem tstve narašča ti- rc. 11 t^rbr Ne»v: izraeataKj ,edink ugotavlja v uvodniku sselc z.^-k^ »»:jeno, oa pov sen* svetu na.*v u ; > iko raz- poio^-nj^. Pod na rt ovom feid rvafca obrambe,« piše ca v Zttrichu izhajajoča ust meu ostalim »>lKed Zldi so Ojtim sti, ki mislijo, da br >< kom u vojna :zgjnil tudi antlsenltlaci r^"^ 1— ovorc dru-g&.*** Vjo* oni K se Via^'i.lj «» problen^om KDi ii>er j.ii.im.t. aod'jo da bo ta vojna slabo kofk6a!s a Kida Vsi 2. ivskj Krogi so si pač ed.m v i m, la ne bo nobena dežela obvaro^nri ^ ntfsMuttiaina 9to4*kiiuini. 10 febi P etetopu tren ministrov .Izozenasae izseljen Ske vlade ta nato siedeČ ostavk -^lotnega m n atrske-ga sveta ie poverla krah ca Vil^emina ae. stavo nove vlade dosedanjemu m.nistrfke-mu predsedniku profesorju Gerbrar.^yju. 8tockh°lm. 10 f*br Ni2ozem?i;a vladna kr'za je snac;i?».-> 59 rnskon. K\ Je nastal v teku 'e* med domovino r «aseJjenWHo vlado - tslvO na ?onernskf>ni k^ko^ v ru-r;h deželah Razlike so posta'e poaebr-o jasne prt rbsk'h ministrov v »osvotoojen^M fiaiUi Ntaoiemirfe Stran 2 •SLOVENSKI NAROD«, poneđelje*, 11. fet>rnarja 1943 §tcv. 7 Pismo iz Idrije »MI grešno naprej" — Prosvetni dom — Dramatski krožek Jav&a knjižn.ca — Italijanske tolovajske „brigade" Idrija, 7. februarja Ilrija se je prebudila v dovo življenje. Slovenske varnostne sl uže so, izpolnjujoč svoje naioge na Prlmorakem, puovt^ie veliko skrb tudi temu sicer odločnemu in sato često zapostavljenemu mestu. Idrija vstaja iz, nekakega omotičnega spanca m sprošča svoje dolgo pritajene moči v navdušenem delu. svesta si novega časa, novih razmer in gotova svoje svobodne narodne bodočnosti. Kulturni delavci, ki so prišli k nam, so našli med domačini, ziasti pa med preprostimi ljudmi polno razumevanje. Posebno je razveseljivo, da najde vsaka njih pobuda odmev med domačini, ki jo po večini tucL sami uresničijo. Že za injič smo poročali, kako velika pri. dooiuv je za Idrijo šapirografirauo stražarsko gićusdo »Mi gremo naprej«, kjer se verno zrcaL življenje našega mesta. Lis* posega veđn._> globlje in šuše v naš razvoj in v polni meri služi krajevni pot ebi. Iz vrst domačinov se pi'iglaša vedno več šotna dnikov, tako da domačini v njem sami razpravljajo o svojih zadevah. Zlasti se zanimajo za list komunistični terenci, ki so zaradi njega vprav besni. Obnova kulturnega življenja v Idriji je v polnem razmahu. Začete akcije, o katerih smo že poročal;, se uspešno nadaljujejo. Načrt za' ureditev prosvetnega doma je že gotov. Pro-očun znaša 200.000 lir, katere sl je idrijski prosvetno kulturni oddelek že zagotovil. Dela so se že pričela. Najprej bo urejena dvorana za nastope. Na novo je bil ustanovljen dramatski krožek ki tra vodi starosta idriiskih odrskih ib-ko so-b~> v 1—*r.-^ se Ip-mlei vaditi. rarMl^ po pobi vse čt*^!1^ r-aztr^Rl-' zem*1e*-r'f*rK> karto m MnH' rrO-o T>rr<*Tnete Ta doer)- dek -in.sno oflrveftlhile rnz^'ko med ustvarite v^,«-^ r'T,r^^^-'",nfl narodno 7»averi noriva Ćlom&cVte ne *. pHtHfceVO.lo W* to fa*.*TK*» kulturno irc+.-i-nOn-rv vfiVn kn"**o"0. Vi V% IflhVo v zsv^ebnl v-i *-••*—-?*-■* t>*—^r^iv> Značimo Je, da so pokazali mali ljudje mn^sro v*č razumevanja za to koristno pobudo, kakor pa premožnejši sloji Zelo se je izkazal trgovec g. Goli, ki je daroval res lepo in _lrag oceno knjižno zbirko. Doslej je zbranih že nad tisoč knjig vseh vrst, zb.u alci pa računajo, da bodo dosegli Številko 5.000. Mestna občina bo nastavila rednega knjižničarja. Knjižnica bo začela poslovati najbrž že ta mesec. Kakšno navdušenje je povzročila ta kulturna akcija med domamili, dokazujejo mnogi dopisi na uredništvo idrijskega lista. Zlasti se veseli otvoritve knjižn ce mladfna. ki bo lahko spoznala iz knjig kulturno viSino lastnega naroda. Tudi porajajoča se Idrijska knjižnica ima svoje na. sprtnike. Kio so, nI težko uganiti. Spet rdeči! Pcieg kulturnega in prosvetnega življenja se v Idriji lepo razvija tudi telovadilo. Prvotno se je telovadba u ve Ha le za moško mladino, s-Ma1 pa se jI je pTid*-užila tudi ženska mladina, katero* bo vežbsJa učiteljica gdč. Pavla Ćakula. F>o«»Jei se Je piilavilo 140 telovadcev Telovadnica bo zasedena nad 20 ur telensko. Tako vstraja Idrija pod varstvom slovenskih oboroženih sinov v novo miuno in pl?«dno življenje. Le v daljavi se klatijo okoli nje domači ln Italijanski komunisti in badoljevci, ki prinaša;' • nezaščitenemu ljudstvu strah in bedo mesto blagoslova. Kamorkoli pri le jo rdeče brigade, izropajc-vasi do kraja Sredi januarja so pridrvela komunistična krdela v Konomlje in po. brala že itak revmrn kmetom ves krompir, vse žito in vso živine«. Ljudie so obupani in ne vedo. kako bodo prebili do nove letine. Ista usoda je zadela 19 januaria Zadlog. Komuni«* i črn1 rl?>d 1e tako velik, da ne prizanašnjo več niti lastn :m terencem, kat orim tako »nehvaležno* nivrn n"fe «w^nie"ov kar ne more in ne more v rriavo. Užaljeni in roTOčarand se zato tudi ti odvračajo od OF. Pri tem »oliaoTcoSikem« deln w* z, ki je bil eden javnih or^anzatorjen' dotoka komim stičnih borce\- iz hi\-še Jugoslavije v Španijo. Komunist so odhajali iz Jugoslavije takrat pod krinko obiska par kc svetovne razstave; ki pa je seveda nikdar nisso videl', ker jih je v južni Frnnc: i pričakoval Br-rz in j h po tajnih kana h prpcija! v Š]^an;jo. Slovenski »znanci« še dVzavlanfke vojne na 9xrsketn polotoku gotovo niso udeleževal, zarad tecn, ker so bili dobri Slovcnc ali n nekega noči Rudnega sočutja do »rrpcčeoa« špan-sktrfa narotia Udeleževali so se je zaradi to-ia. ker 90 bili že takrat izrazit1 nternscio-nalc; m s» 9 fvojo ude4ežbo manifest rali svojo ntfmaciorialno n'edanje, k-; gre mimo ki preko \-sen e in uničevanje, ne zdi primerno ln rnosoče, da bi naenkrat moral' grabiti ki ustvarjati ter s tem dV gniti narod, katerega go s svoj'm postopanjem pahnit, v na'večjo bedo. S tak nim postopkom bi se izneverili STvojemu pogramu. s tem bi prenehali biti in tema c ona ni revo'ircionarji in Ki postali »narodni reakconnrji«, kar pa oni nikakor nočejo biti. Zato je res prav verjetno, da ne bodo umrii v posrtralji, marveč kie na barka-dah, bodUii ^ponsfeih ali kit?jsk h kamor jih bo gnal duh prjkllenega revo'uc ^narnega tolo-\^ st-.a. že omenjeni »rnanski duh« FotograSiže In negative lz časa delovanju Vaških stral: posnetke ruševin, pogorišč in umorjeneev, posnetke lz akcij Slov. domobrancev, posnetke protl-komunlstićnih zborovanj, pre^lavanj in manifestacij odkupi po ugodni ceni Informacijski oddelek Pok. uprave, Blctweis60va cesta 13/11, referat za fotografijo. Novi spor zaradi Sirije Bern, 9. tetu. opor za baijo ai Uba. nc£L*Lrac_je. Resnične težave pa se ne omejujejo zgolj na to vprašanje, temveč se razu;zajo predvsem na vpi-asa-nje bodočih franc-tskih odnosajev do držav v Levantu, katerih svobodo je Francija že prog/lasiia. Law je dodal, da pričakuje bntanaka vlada, da ne bo nobena stranka storila ničesar, kar bi ogrožalo varnet ozemelj pod britanskim poveljstvom. Pa-rlSki iopismk >Neue ZUricher Zeitung« pravi, da ima Francija vtis, da se mora pritožiti spričo raznih britanskih moti inih pedzkusov. 2e kriza v novembru 1943 j« temeljila deloma na bcltanskih intrigah. Politika bivšega britanskega ministra v Siriji je v Parizu zelo slabo vplivala, enako pa tudi javno razglašanje njegovih izjav. "Kakor javlja londonska poročevalska, služba, je izjavil Informacijski minister de GeuUcve vlade, da namerava Francija obdržati do konca votfoe svoje čete v Siriji in Libanonu. Zakaj Vam lete stare obl ke. čevlji in podobno brez haska v omarah? Prodajte jih naknpovamlci Socialne pomoči! Nakupovalnfca Socialne pomoči krrmje stara oblačila, obutev, perfto, itd. po dnevni ceni. Takozvani zavezniki so si vedns bolj v laseh Poročila, ka pnha ajo 12 tako imenovanega »vezni^cega tabora, vedno bclj ja«no kažejo, da so Sii tako imenovani zavezmki vedno bolj v laseh. Za gostobesedno agitacijo se vedno bolj oč.tno kažejo nara-=čaječa nas^rot-stva, k: :majo s\*oij >z\-or v vedn<-» večjem apet^j pc koloniiah suro^iriah ti izkoriščen u tujih oeemelj in tujih nasadov. Tako imenovan zavem^" 90 si pač edini v tem da je treba Evropo unčiri in ^praviti ob tla, da b; se Je^ko na njenih razvalinah razbohoti židovsko nlutokra^ki poh1ep. To se posebno ja^no kaže baš zdaj, ko še zopet enkrat nrinriivlja sestanek treh glavnih vom'Ti krivcen- Ch-.rrrh Tla. Roosevelta in Stalina Ta konferenca, ki naj bi na zunaj izpričal popova slo-20 in edirsst\-o med tako^va-n*mi wi\-e7niki, je v ro-Ti^i le nov dokaz naraščajočega m5t5>oKoine*a zaunnj-ija in pr-za-devanja, da bi drog dru2r?a nadmr>dHli ki nrev^rili V posebno obupnem poPožaj:! so Angleži, ki se na en' sttani boje diktata Amerike a sc mm drucji shrani ne morejo več umirat diktatu Moskve. Snnčo bližnjega ^.^nka konference trojice j m je zlasti do te£?a. da nrepreč'jo na eni strani enojno fronto Amerike m Sovjetov pTot? Angliji, na dnigi stran: pa so poslali odnosi med Ameriko m Ancli-io tako zamotani cfa v Londonu že ne vidijo več nobenega izhoda NTapos1cd se je pojavi1 še nov konkurent v Osebi »rešitelja« Francije de Oaul-ea. Te«2a sn-cer d'*!ei ^e niso n-ovabili na ko-iferenco trojke. k: pa j? ne alede na to že prijavil svoje zahteve Tudi on hoče biti deležen pr delitvi m zahteva, da okunirao francoske čete vse •-»rcTr.lje r4> er oba': Rena Dcjfjfvo da doslej se ni nr-lo tlo sklenitve fcaneosko-ang e-Ške^a pakta, knkor so pa že davno nar>ovedo-vali, prča. da so tudi med Francijo »n Anglijo nc^-remos-tljiva rui5prre! VT) se ie ko-mitat^ka orcaTriracija zenostavila. Skupnost funi-versit-rfes) prela tov. mcirrntov m plemlčev je u?*va?a obsežno ava^onom;,*o v uprava ln sodstvn NTaceloval ie komi- cr&3 Et^sđisili Etffažarlav Iz Gorice pcrc-čajV>: Narodni stražarji napadajo kon^.unLste brez prestanka n j-'h zašle 3 u je jo do gc rakih ter gozdnih samot. V zadnjem času se Narodni stražar i lahko ponašajo z novimi uspehi. Preteklj teden so odkrili pri svojem pohodu proti Lo-kavču pri Ajdovščini komunistično telefonsko posta to Komunisti so se ob prvih strelih razbežali. Na bogu je bil smrtno zaiet 45 letni domačin Ferdinand Kompare. Nekaj komunistov je bile pri tej očiščevalni akej! zajetih. Stražarji so v svoji borbi "za lepšo bodočnost našega naroda odločni in ne prizanašajo nobenemu komunistu. Stražarska patrola je presenetila v ranih urah komuniste in teence v Malih 2abljah pri Sv. Kriiu. Pri tem je zajela razvpitega komunista Petra Kalina iz Ajdovščine, ki Je nad ene leto strahoval okoliške gospodarje ln kmete. Zabeliskl terenci pa se se^aS" bojijo Jrugegs obiska narednih stražarjev. Tudi v Lomu smo doživeli > blag os1 ovc komunističnega raja. Komunisti so pridrveli iz gozdov in oropali vse tisie dru/ine, ki Imajo svoje člane pri narodnih stražarjih. Na ta način bi radi »pridobili« vse tiste poštenjake, ki so že zdavna obrnili hrbet OF-arskim babam Samo kmetu Ar-neju so olpeljali lt glav ž*-ne. Pre rča-ni smo pa, da ni vc-č dal .Č dan, ko bo roka pravice seaia v zadnje njohove bii.-ge ter jih priviekla na svetlo. Na Planini pri Vipavi se je pojavil komunist Jož© Božič in razdeljeval ljudem darila. Kar sam jih je nosil po hišah. Hotel je menda pokazati, da imajo tudi oni nekaj). Toda ljuije se« dobro vedeli, od kod so ta >da.ila* in zato jih ni?o spr?jmaaLL Blacro je bilo nan^reč nakradeno v Ajdovščini, preden so jo komunisti popihali pred pre tikom unistični borc;. Narodni stražarji nadaljujejo čiščenie v Vipavski dolini in v Gorah, kjer se komunistom obetajo se hule ure. ŽMjSj kafcoc ilfe opazaja anglcšM nsvlssr Znani angleški publicist Douglas Reed je napisal že med drugo svetovno vojno zanimivo razpravo »Zidje, kakor jih opazuje angieški novinar«. Reed je živel kot dopisnik londonskega »Timesa« č! -dga leta v Berlinu in na Dunaju, v Pragi in Budimpešti. Imel iie dovolj prilike v teh mestih poučevati židovsko vprašanje. Posebno poglavje svoje razprave posveča Reed ziaovski emigraciji, ki se je naselila pred in med dru^o svetovno vojno v Londonu in po Angliji. Med orugim pravi: >Ko sem se zadnjič vrnil v London, sem naletel po londonskih ulicah in trgih na mnoge obraze in osebe, ki sem jih spoznal v raznih evropskih prestolnicah. Zdelo se mi je. da. se je zbralo v Londonu vse, kar je bilo židovskega v Berlinu. Praeri, Varšavi. Kra-kovu. na Dunaju ui v Budimj>ešti. Obiskal sem razne znane londonske lokale v vVestendu. V njih sem našel same stare židovske znan ,e. Nihče med njind ni zaposlen s kakim resnim in ustvarjajoči m delom. Kijub temu pa so vsi lepo rejeni in zadovoljni. Zasedli so najlepša mesta po lokalih, od kjer sedaj z viška presojajo londonske domačine. Ti ljudje stikajo neprestano glave in diskutirajo, kakor bi bil vsak londonski Ivkal borzna dvorana. Ogromna večina ie prišla v Anglijo brez uradnega dovoljenja. Več'na jih je sploh brez dokumentov Zaman so vsi napori londonske policija da bi zavrla vseije ajije Židov. Na vsakega 2ida. ki ga preženo z londonsltsga ozemlja, pridejo najmanj trije »vrvi, če ne se ver. Sicer pa posreduje rx>«' cia spmo v najtežjih primerih. Londonski sodniki in policisti so si nabrali zadnja leta dovoli izkušenj, da ni dobro zobati češenj z židovskimi emigranti. Neprestano tve-gsdo, da bodo prejeli za svoje postopanie ostre ukore bodisi od londonskega tiska ali Da od sameira parlamenta. Dejstvo ie. d* »e množe Zidi v Londonu, kakor gobe po dežiu. Prav tako je dejstvo, da postaiaio *,klie s svojimi zvezami in protekcionizmom že prava nesreča za angleško prebivalstvo Vse boli se formirajo v posebno priviligi-rano kasto, ki hoče živeti na račun in v flkodo angleškega narodnega občestva, čc je kdo danes solidaren v Angliji, potem so to priseljeni Sidje. ki drže skupaj, kakor bi bili povezani z jeklenimi verigami. Tako povezani nastopajo na vseh področjih enotno proti vsem Nežidom in zavzemajo neprestano nove položaje, ki jih ne bi sicer nikoli zavzeli. Povprečni Angleži ne poznajo zgodovine razmaha židovskega življa na evropski celini. Tako ne vedo, da so izpodrinili v nekaj letih na berlinskem Kurf ilrsten-dammu vse arijske tekmece. Prav tako jim fe neznano, da je bila na Dunaju v židovskih rokah pred združitvijo Avstrije 1 Nemčijo vsa trgovina z usnjenimi, izdelki, dragulji in premoeom. O bančnih ln kreditnih poslih pa niti ni govora, ker so bili teključna domena Ztdov. fcidje ne čutilo noben« povezanosti s državami in narodi, med katerimi slučajno Hve, Zato so lahko danes navidez prav tako dobri Angleži, kakor Madžari, ali jutri Kitajci ali Cehi. Značilni predstavnik takega zida je bil mednarodni pustcjlovec, madžarski 21d Trebitseh Lincoln. Njegovi starši so se preselili na JMadŽP-isko nekje iz Poljske ali Rusije. Po njegovem rojstvu so Odpotovali v Kanado, kjer je postal angleški, državljan in duhovnik neke protestantske verske ločine. Pozneje je prestopil med kvekerje ln se preselil v London, kjer je bil izvoljen v angleški parlament. Preteklo je nekaj let. Izbruhnila je prva svetovna vojna in Lincoln je vstopil kot aktivni angle-5*:ti poslanec v nemško vohunsko službo. Služil je seveda nemški stvari samo za denar in ne iz prepričanja, ali kakih globljih nagibov. Preselil se je v Nemčijo, kjer je ostal do Kappovega poskusnega državnega udara. Takrat je pobegnil na Madžarsko. Ko so mu postala tla na Madžarskem prevroča zaradi rovarjenia proti bivši Jugoslaviji in Češkoslovaški, je odpotoval na Kitajsko, kjer je vstopil najpreje kot vojaški izvedenec v službo nacionalnih Kitajcev. V njihovi službi pa je ostal samo tako dolgo, dokler so ga lahko plačevali z zlatom Nato je presedlal med trdeče Kitajce* in t*e mimogrede vdtniai še Moskvi. V rdeči službi je ostal, dokler nI pričela presti trda tudi kitajskim komunistom. Takrat jih je zapustil in se umaknil v Tibet, kjer je vstopil* v bucUstični samostan. Tako je v svojem življenju premenjal petkrat vero in petkrat državljanstvo, V svoji razpravi piše angleški publicist Reed tudi obširno o še nedavno prevladujočem položaju Židov na Madžarskem. Reed pravi med drugim; * Madžarska je najbolj nazoren piimei, kaj lahko postaneta država in narod, kjer imajo Žldjc popolnoma proste roke. Madžarski Židi so uživali od pamtiveka posebno naklonjenost madžarskega plemstva- To plemstvo je prepustilo Židom vse trgovske, bančne, kreditne in industrijske posle. Madžarski aristokrati so se zadovoljili z vodstvom visoke državne politike, prirejanjem lovov in banketov tor potovanji po svetu. Gospodarsko politiko v državi pa so prepustili izključno Zidom. Tako so bili 1. 1938. madžarski 2:di močni, kakor še nikoli. Njihova gospodarska in politična moč ju bila neprimerno večja, kakor pa njihovo Število. Leta 195«. so našteli v Madžarski 600.000 kričen'h in nekrščenih Židov. To je 5 in pol odstotka vsega madžarskega prebivalstva. V njihovi posesti pa je bilo takrat 46 odstotkov vseh madžarskih industrijskih podjetij. 70 odstotkov upravnih svetnikov vseh madžarskih delniških družb je bilo židovskega pokoljenja. V bančnih ln kreditnih pa je bilo Število Židovskih upravnih svetnikov preseglo celo 80 odstotkov. V židovskih rokah so bile vse menjalnice in vsa borzna trgovina. Proti židovskemu običaju so kupovali madžarski Židi tudi posestva na debelo, tako da je bilo L 1939. v židovski posesti 12 odstotkov vse madžarske olodne zemlje. V mestih pa je bilo nad 50 odstotkov vseh nepremičnin židovska last. Od vele posestev je bilo v židovskih rokah IS odstotkov. Med tatu od ft.rćujU liiM/novan: velid zu.>an (comes comitaterisis. fdispan, Oberg e*pan), ki pa je ie vodil voiiive (reeiauratio) na tri leta voljenih KomuauJcn funkcionarjev-, iransko Je upravlja* žup.mijo podžupan, mu je potnaga.o večje ali manjše šieviio sodnikov za piem.če (.udex ser-vieiruum. szoi^abiro. Stuhlrichter) s po aasessor, skrajšano jurassor); za razsojeva- ri„c c - v...... porov in za kazensko so- jenje so ti uradniki v raziični sestavi tvorili sodišča. Le na višji stopnji so kraljevska sodišča odločala. Zanimivo je, da se glasovi plem čev v županjikih skupščinah ucongregacijah) ni=»o šteli, marveć tehtali (vola ponueraruur. noč numeran-tur). kar je dalo dokajšnjo premoč ma-gna:om, prelatom in drug.m miovitejšun po?- es tn ikom, • PodiOžni kmetje v tej plemiški organizacij ; seveda mso bili zasioporui ter je o njihovih sporih solil vobče posebni od zemljiškega gospoda postavljen kolegij; navadno je razpravo vodil gospodarski uradnik-pravnik, ki so mu pomag..!: pri-sedniki. P! t m čev podloŠOJk saui ni mo-gei tožiti, temveč je to mogel le županijski fiškal zanj storiti. Podložnike so ti-sč_Lia precejšnja bremena; dajati So morali vojafike novince, piačevati davke, gradit; ces.e. dajnti zemljiškim gospodom devet no proizvodov in na gosposkem zemljišču tlako delati, cerkvi pa desetino proizvodov dajati. V komitatu organizirana plemiška skup- no>:, ki se blsiveno razlikuje od hrvatskih župani j, je bil edini upravni organ, po katerem je mogel kralj svoje odredbe tudi na podeželju izvajati; od te.^a veliki politični pomen in v teku več sjoletij pridobljena politična sposobnost tega obenem zelo šrokega stan u 1 Izza sred.ne XIX. sto'etja je opafatf mnogo do dna šolajočih zjrememb ▼ javnem življenju na Ogrskem, Ena teh o.Tvrvnih izprememb se n. naša na uradni jezik, druga pc« na pritegnitev širš h krogov k političnemu delovanju. Kakor v Citnll Evropi je bila v srednjem veku fcuir-ičina tudi na Odrskem jezik znanosti in uradn h Hsi.n, dasi se je pri posvetovalijfli v državnem zboru uporabljala tudi madžarlčina. V XVI. stoletju je latinski jezik n^ad^arskega bolj in bolj izpodrival in v magnatsk zbornici se niti ni smelo več razpravljat; v madžarščini. Ohranila in celo sirila se j« pa madžarščina na Erdeljskem. kjer so se celo zakoni izdajali v tem jeziku. Ko je nemsld cesar in nekronani kralj Jožef II. skušal uvesti noniSć :no kot uradni jezik in sploh na Ogrskem avtokratr-sko viadsej >ad normam alianim pro\in-ciarum« (kakor v drugih pokr-j:n«h). so zaceli tudi na Ogrskem madžarki jezik gojiti in L 1844 se je kot. izključni uradni jezik uvedla madžarščina; to pa je naletelo na procesen odpor na dvoru in med ogrskim! magnati,. St i so mnoso v inozemstvu SveH m pes»ua4io nredo\ahae^ 1 j^zikr^. ki je povezni v^e nsTOdnoSti na Ogr^^em in spajal Ogi\>ko z ostalem svetom Zastran nastalih ,težkoč se je 1. 18f*8. uredil« raba jrezfkov nernadž-rskih narodnost'; zla^K razlikuje zakon med uradnim je7-il?om države in poslovnim ježkom t. j. uradnim jezikom občin in cerk\'enih obdas-tev. dalje JewV^m, v ka4erem se '*od:io zar>i»-niki. če je v uradnem okolišu 7vV^-*na manjšina. (Dalje.) gangster^ Iz P^1 -ve Italije prihajsjo vedno ofeupnejSs poroeua. Po' poročila ^n^vnika >Berrier Tn.gblatt* iz Rima v Italijanski p-^rt-rin'.ci roparske skupine cc^o^nrlce ulic in c»»«t ?»tn- h m'• ' f roparrk:h organizatorjev in* gangsterskih kolovodij. Toda vse skupaj ne pomajka nič, ker ra-ateto to krimfn&me druščine kakor gobe po dežju. Omenjeni Hat piie: Rlmeiri ostane po ?»e zaklf»nier»;ml vrati, pa c^Jo to tih ne obvanife *>"el najrazličnejšimi možnimi presenečenji. SUČne e-pngster^ke roparske fn rokovnjaške skupine nastajaio pr» vseh del:'h po boljševizmu načete B sk 1 uleve RaMie. Po-iesj Rima Je glavno sredice ganrator^kih naklepov PalermOt, kjer so bnen rcparjl evoie zbirn^šče v kra^u Vale Olmo v pa-Irrmnki pokrajini. KarabnjerU so obkohli naselbino, toda ganrstoru se niso kar tako vdali, temveč so sprejeli karabinjer je s streli. Vnela se ie ve**! na bitka, k' je terjala žrtve na oboh •****'*'nph. Karabinjeijem se je po-5*rečno zra-eti komaj 5o«*t člnnov gangsterske skupine osta'im in ko^ovod-jerm pa se fe oo*Tečil pobeg. Bonomi'evi policaji in kerab:n-iertl so brez moči napram tem pojavom globoke anarhije, ki uničuje in ubija Boncmijevo Italijo. zdravniki je bilo Židov 38 odstotkov, med odvetniki 49 ln mod novinarji 32 odstotkov. Večina madžarskih Židov ie živela v Budimpešti, kjer jih je bilo skoraj za dobro tretjino vsega prebivalstva. V Budimpešti so bile v židovskih rokah vse knjigarne, vsa večja založništva in tiskarne. Prav tako tudi vsa budimpeštanska gledališča, Židje so bili tudi lastniki 50 odstotkov vseh kinov. V vodstvu 20 največjih madžarskih gospodarskih ustanov je bilo od 336 vodilnik funkcionarjev 235 Židov, 236 največjih madžarskih industrijskih podjetij pa je kontroliralo 10 velebank, ki so bile vse v posesti židovskih delničarjev. L. 1933 je bilo zaposlenih pri 19 budimpeštanskih dnevnikih 418 poklicnih novinarjev. Med niimi je bilo 306 Židov. V Budimpešti 1e bila do nedavna v židovskih rokah tuul vsa nadrobna trgovina, tako da so bile neštete ulice brez ene same arijske trgovine. Prav tako je bila v ž:dovskih rokah tudi vsa trgovina na deželi. Po vsem tem j« razumljivo, da so do sestopa puščičarjev strel slavili židje džarsko kot »pravd židovski raj*. Strrv. 7 »SLOVENSKI NAROD*, ponedeljek. 12 februarja 1*43 Stran 3 Kulturni razgledi: VI1 ..... - .-• ? & ^ "I v £p & S* V Ob izvirkih te sloveče R. VVagnerjeve opere Iz prvega l-azdouja njegovega sriiadu,- teli^Kč^a snovanja je dvojna »aga. Prva i napoveduje o vitezu Tannhauserju, ki se Starka Venerine čutnosti, pa poroma zatem | v liim po oUVezo. Rsrktan s*e vrne brez nje v Venerin objem. V središču druge sa^e pa je v%artburg. uui je povezal \Vaguer v eno- J Vito operno umetnina, ki jo je Oopoimi s j Tsjanhauserjevo odrešitvijo po K:^i.ot LLni vzvišeni žrtvi DuaUzem v sestavu te zna- < men.te roinanticne opere zaćuUa v sloveči • uverturi, v vsakem dejanju, v celotnem po- j teku- duh'->vnu3i in čulnost, lci-ai-tvo ts^cv romarjev), ki una svoje podstave v reformnih, giobokcseziuii smeren VVa^ner« jevega opernega ustvarjanja. Vprizontev Eannh&userja je bila za ljubljansko Uporo prazničen, umetnostno po-memben do^oties. Njeni glavni nosilci so bili predvsem dirigent tu-, ivi^a, re-žii»er .ti. Fr«-Lh m &t Jflt dr. Pottaer. O dr. zvari ie znano, da se loteva vsaJie 3tvarl z nenavadno, rekli fc»i skoraj preveliko vnemo. Natančnost osuačuje njegova dirigentska prizadevanja, ki potekajo iz osnov njegovega vsestra-isitega glasbenega znanja ter in- Ceipratacijski . ^»ooLnosu. Morebiti so se tu pa tam porajale raiile razpoke, ki pa niso mogle niti za piolo spei:;^anje zasenčiti celotnega iZvajiuija. Posebno veličastna uvertura je zazvenela v vsem čaru wagne-rianskega glasbenega sloga in lepote. Bistvenega pomena je seveda pri tem vzorno sodelovanje orkestra, ki se lahko ponaša z mojstrsko kvainicirajiinal izvajalci. Oba zbora je pripiavii za uspešen nastop Samo iiubad. Tudi v tej W&gner-jevi open jima pripa<±ajo važne naioge ter so bile lepo lzpnčane zborovua jiuisovna preizkuse noet, Izšolani *st, p^vezanojt ter goli d nos t. Manj xax>azna neekladnofttt nie*o saotile. Režiser £L Frellh je primaknil svojim dosedanjim umetnostnim storitvam nov u.speh. Pokazai je fin posluh za vvagnerianske po-sehnusti. Poslušalec Je bil ves čas pod vti-afcom teme!;.to pretehtanega rezii»erjevega snovanja. Sestavne deie ceiote ie drobil % vesoo roko; razčlenjene drobce je posrečeno sestavljal v žiahtno celoto. Tako se je Emil Preiih izkazal tudi kot rrfimr vrhunskih opernih skladb kakršna je Tannhauser. Sara je zasnoval tudi est etično učinkovite sceulčne sasnutke. ki so bili sestavno vraićerii v m m lmentalnost >Tana- haUiserja«, ki je zaživel pred nami v polnem i dariia. jeku baieslovne romantike ter tradicijskega ■.. i.uibKOgii upiizoiuc^a Siv>g^. "pihani vloziu v Ooleviiiovi koi ee-^ralaki sainiah so pozivni potek prve m sklepne izlike. Vilfanova pa je, kakor pri >Aidic, venaar s do-vsem drugačne krojne smeri, do kazalci svojo odlično strokovno i> pora.i>n«>frt Trot j i nosilec odlične predstave je snam vvagnenanec dr. J. Poltzer, ki n:i^topa kot gost in ki je s svojim dragocenim, sodelovanjem omogočil prodorno uprizoritev. Z naravnimi umetnostnimi sredstvi je pričaral polno iluzijo vvagnerjevega junaka, ki je z duAo in krvjo u kovan v svcio temno usodo. Pollzer je pokazal svojo mojstrsko usposobljenost v tenkočutnem, vemem poustvarjanju vodilnih ter osredniLh wa?ne-nansklh likov. Ta njegova usposobljei.«>st je izpričana v prodir.iem, k celoti usmerjenem, v vseh legali ter pevskih izraznih odtenkih oblikovanem junaškem tenorju, pa tudi v plastični igri, použivujoči se v širokih, vvagneriansko sproščenih, iz zdravega Igralskega bistva kiijočih izraznih otlikah. Njegov >Tannhaubereh. V aliko\-iti skupnosti Wagnerjevega bajnega, romantični ga sveta so sodelovali z eapenom in rosnu n umetnostnim prizadeva, .jem B. Popov v vidnejši vi.gi VVoiframa von Eschenbach, A. Lršič (Waither von der Vogelweide>, F. Lan^us (Biterroif), L>. Rakovee (Henrich der Schrelber), L. Korošec (Tveimnar von Zwttter). in Zalrrajftkova kot pastir. Omeniti je še štiri paze V. E.u-kovčevo, M. Patikove, M. Zakrajskove in D. Lrobetove. Občinst-vo je bilo radodarno v izražanju priznanja, o Aemer so pričata po'e^ navdii-e> nega ploskanja tudi Številna pokiorjeua W5 i ' tniea (RcI?hq Boiena Nčmcova je bila rojena dne 4. ftbruarja 1&20. ca E>unaj*i. Njem oče Ponki te bil avstr jak; Nediiec, njena mati pa je bila Čehinja 12. i^u. .c :>ovoinyii, Božena je bHa knšče- a na jme Barbara. Oče je bi uslužbenec pn grofu SciiuiezLburgru. L. 1825. se je k s njo se ie 17-letna se je po: učila s finančnim uradai-acen Nemceai. Vse boje jp. gorje i vljenja je mirno prenaSa^;t, se bonla s p.manjka- ] njem, bedo hi trpljenjem, živela z bistvom svojega naroda, poa:uL»iUa ljudsico prpove- ; dovanje :n nspjćtsia povesti iz življenja pre- '• prvortin ljudi po Ceak.eni in S.ovaSKeni. JSvo- ' je literarno čelo Je začela s 23 letom. V l svojem zako u je doživela prav ma-o sre- J če, edina uteha so ji b-ii štirje otroci m ' notranje ZiVij-enje, k^ ga je iziivaia v peio i in knjigo. Božena Nčmcova je bda jdealneg-a miš- { ljenja, ki je učinkovito povezala svojo čustvenost v nazor, o slikovitost, v njenih narednih povest h pa je podčrtana epična umetnust, ki jo vedgaia z^ vzor prn/ovedo-vanja nar^>lnega blaga. NiipLsala je mnogo povesti, in opsov, slast, pa čežkh i . slovaških pravljic, a svete vno slavo je dosegla s svojo »Babico«, ki je naj bo! j razširjena čtska knjiga me: kulturnimi narodi. V njej je postav ia neHnirujivi spomenik svoj babe, in 2 njo češki zei-i, V slovenščino jo je prestava C e g n a r , takoj drugo leto po izdaji v česč Preu 125 dbletn.co rojstva te izredno plo. dovite m v peresu razgibane čeAke pisateljice je »Eal>ico« poslovoajl dr. Ježa Glonar, ki je izSla meseca septembra 1944. v založbi »Slovenčeve knjižnice« Babica Božene Nemcove je Lzsla iz vrste ćedkega r.ep«"kvarjenega p^*:ieželi?;c-ga ljudstva in z njo so ž veri vsi narodni običaji ob vsak^ priaki ba ob vseh dogodKlh Bab-oa spremlja svoje vnuke na vsvn p^>tin *n jim prip veduje o vem. kar je bilo pra.le-dom svretc in iz srca želi, da b: vse narodne svetinje tudi boifoči rodovi ohra li. Božena. Nčmcova je imela zlato tabicc jn o njej je p sala v svojih na tt. ž jih dnen ilvljenja, ko se je borila za fcodceSc kruha bi toplo besedo ofc čaa»j. ko je bU njen mož ob SiUžbo. Božena je od težkih udarcev usooe odoeg- iia v sovCn čas sv rje rnTa-c Sti, v čarobni svet, v .jni čiete m nesita-lioiie sreče, k svoji ljubi brtb.ci in 00 pisanju 0 njej iska.a uteiie *n toiažbe Opi_ saia je Življenje otr siro srce. Bab.ca je živa dobrota, ljubezen. Ki ogT>:va vso svoje- ok Ueo, .jenu srce vab: k s*\bi. tisto srce. k: je v doigem življenju mnogo pretrpelo. Pcdoba bai>ice je bila vtisnjena v du£o VTkuitinje Božene in prav z.to jo je taKO dovršeno podala. >Bab ca< ima trajno cen d in berejo jo že 90 let mladi iq st^r.; m žive^ bo k3b1 je me i Ls^či tn tsoci, ki ljub.jo v lep: knj'Vi biser— ženo, zakladaico t-'^-rodinega bisera. Benzena Nčmcova zaključuje svcio iBa-bicoc z njeno blaženo smrtjo. Sprav i a se je z Bog*:en in z ijudmi. za vcakega je imela še pnjacer p^Ied in toplo beseoo Svoji vnukinji je naročila: >Ne pozabi povedati čebelicam, da sem umrla«. Lučfita njenega življenja >e poiema'a m ugasnila, vnuknja pa je jekajoča pon.Lcia k čenjelnjaku, potrkala na. j intnkrat zaklicala: >Ccbeiice, čebelice, babica nam je umrla!« ČebeTce so zlete'e \-z. svoje medene hišice, zirnizumale čez grajske vrtove m travnike, letale oJi cvetice do cvetice ln jim povedale žalostno novc%. Cvetice so sklonile pisane grls-vjce m vua poljau:a ie tožila: bak^ica je umrla, Pr sel je čas, ko je vnukinja B ozona zbrala iz čistega sat^vja. rz vseh celic življenja svoje ljube babice nrjs'a-'š1 sok m ga prelivala v besede. Cebelice-črke so se ga nasrkale in ponesle so sa čez vso češko zemljo jn med naroJe katerim je ž?na-vzerd teljica s\*etia zvezda, ki raziiva svoje žarke iz reda v rod. Z B'ženo Ne.mcov*6 bo živela »Babica« tn obeh se z ljubeznijo m spoštovanjem spominjamo cb 125 00! etnici rojstva te velike čećke žene. — Mara Tavčarjeva, Matematik; Ez!k, act&zszcčn ln pe&s*l& V 12. stoletju je živel v Arabiji znanstvenik Ajnar-I-Khajam. Literarni raziskovalci orientalistl skoro vseh večjih evropskih narodov mu posvečajo Sa danes največjo pažnjo, saj se še vedno najdejo v raznih arabskih in perzijskih knjižnicah m f^-- - ■ ajrhlvlh Se ne odkriti oziroma Se ne objavljeni rokopisi in traktati tegn v znanstvenih krogih vsega sveta zelo spoštovanega in priznanega matematika, fizika, astronoma ln pesnika. Izdal je obsežne delo o algebri ki jo je leta i &ol nema ka or entansi VVoepcice prevedel v francoščino. Ohranjene so tudi njegove razprave o matematiki, fiziki in astronomiji. Ena od teh razprav se nanaša na določanje zlata in srecra v zlitini teh dveh kovin s pomočjo specfične teze. Kolikor je dognano, je Omar pi$al vsa svsja delo v arabs^iini. Njegova razprava o metafiziki, kompen-dij o prirodoznan«tTu. o indijski metodi kvadratnega in kubnega korena, spis o letnih čas h m vzirkih njihovih spramemh so se zal poizguDiU. -Mej najznamenitejša njegova dela spm'ia reforma koledarja, ki pre^'*nj-»čl pri poznavalcih pred gregx>fljattsko reformo tei Je se danes v veljavi v Perziji. Med drugim določuje prioetek leta po vstopu aonca v ozvezdje Ovna (21. raarc). Njegova razprava o prazniku Notirus so našli v Pt ziji leta 1929. Kot pesnik je uporabljal Isključilo Stiri- vrstne stihe, imenovane rubal (v množini rubai-jr-t *. Ta oblika je bila poleg gazele in divana že takrat zelo upoštevana, predvsem zaradi svoje epigrairske kratkosti. Sna sel rubaia obstoja v tem, da Izraža četrta vrsta stiha s ponovitvijo rime prvih dveh vrst nekak zaključni rekord, navadno nepričakovan okret. Tretja vrsta je navadno izven rime, nekaka predhodnica misli, ki jo izraza četrta zaključna vrsta. Izjemoma pa lahko ima tudi tretja vrsta enako rimo. Vsak ruba4 je samostojna pesnitev. NTemSld orientallat Fl'leđilch Rosen omenja, da so te ' ; vrstna O.mr^v« pt\»i umetnine poleg • EbHje in Sekspirja najpogosteje citirane v angleški l ter«, t uri }n da Socialne »iietee . Sv. BJaž, nekdanji ftkof v Srbe-«?U v Armeniji, ki je unul mučeniake smrti Slu, je splošno znan kot pomočnik zoper vratne bolezni in čerčen ket patron tualcev in ičarjesr. Blažev žegen imenujer.io bls>-goslov, ki se dr je v cerkvi 3. februarja, v prenesenem pomenu pa oanebčujemo s tem nazivom zd'av.Io. ki sice; nič ne ko. j listi, pa tinti nič ne šk:duje. Ime P až je j iz cerkveno latinflicega Blasius, ki ga nekateri izvajajo iz gr?č!ne v pomenu >kra-!jevialec«. cierkve. posvečene sv. Blažu, «k> na naš'h tleh jako re ike in tudi kraiev- nih imen ni veliko, a se ta so narejena po imenu stanovalca in ne svertnlka; Elažja ves p i Grahfttanju na Kcrcvsliom. B.aževa vas pri Črnomlju. Blažcvlce pri čimoSnji-cah rs Dolenjskem ter dvakrat B1r»č'či na G vtškem. ?.lnoe:o p03ro*teje k.*:kor dandanes pa se je rabi1 o nsse ime ▼ pr^teklfh stoletjih, o čemer pričajo SCevihai priimki, ki so ir. n4*?ra rrto*. ?M. Iz imena Blaž hn-omo priimke: T*Taž, rv.*i-\ rirt'-k. n>*e. Pl-žof. rvlrJH, Bla-rerič ln p-rrt?1! BJnjssrvich. P4«Jč-*«r^o, F3a-i ko, B?a*ak, Plaion. BSesm*. Bl^t*r. Ev *:ea, Blaž'n. B!a+na in TV?a*1n«.. RJ**?^Č*č; dal.'e Bb r; Biafiko. BlaSkovi« in na štajerskem PT^§ ter Blsz^nS^k. Iz madžarske oMike BVa« naha.jamo na vzhodnem štafepskem p iimke: FteTaA, Ba-laS, Balaša, Bal^iefc, ra'?Sko\ič in domače t~.e v Stt sslsl ja v času, ko se je s?»m mudfl po po-klicafh po*!:h v Franciji, rodil stn, ki mu je deda mati v očetov4, odsetnosti ime Gio_ \i (Janez). Ko pa se le vrnil oče do-mov, mu to preveč vsakdanje Ime ni ugajalo, 7511 o g*a Je zamenjal z novim, do tedaj Se neznanim imenom Franceeco. Izbral si *ra ie najbrž v spomin na otroko. vo mater Pico. ki je trla po rodu Pran rozin j a iz Provenee. Ime Franee*eo pomeni namreč >mali Francoz ali Franc^zekc. V latinski obliki se gSesi Franc;scua tn j« ir\-cderv> iz prt levmka franctis «= fran. kovski, ki se nadalje izvaja iz naaiva zapadno rermanflkerra plemena Frankov in od koder izvira tud- narodno ime Francoz. Germansko francas pomoni >drxen. proet« in slovensko ime Braniirlav Branko ce ie rn'^lo zenač;ti s Frančiške*« le za. radi edasovne sličnosti (prim Enciclope-ma iialiana Trecoani. XV, S4S in Križ 1942. 84; krstna imena glej v Slov. kole-darju 1942 171). Francčškovo hne, k' pa Je torej nos4! pivi Ubožec Iz Aivisija. se je razširilo Sele z njegovim č>*čeni-rm. N« Slovenskem imrmo krkih 10 njemu posveCVnm cerkev in r^kai kreiev ki s svofrn imenom spomin ■"?»jo ns na#e«ra tvetnflca: Sv. Fr»Bč:žek na Stiaži v Savini^kl dolini, Frankolovo pri Vojniku. Frankovci pri Ormo*u Bankovci ali tudi Frankovci pri Murski Soboti ter Francelj pri Steverjami v gorifikih BrdTi. i»o u globoko domiselni modri izreki dosegli v orientu neobičajen sloves. V vseh orientalskih .užeiah spada namreč pesniSk . umetnost Se danes k višji izobrazbi. r i podstrešni sobici stanuje starka. Nikdar Omarjevih rubai-jatov ie 152. Razdeljei1. j ue toM o siromaštvu. Vse življenje je de-so v pet delov: 1. Minljivost 2. Zagonetke J lals>; ko se J> »pu-ala, Je ostala j^anvlj>na. sveta. 3. Nauki nasveti. 4. Vino — ljubezen. 6. Zaključne beaede. Vsak stih haa flio ^ofiko. tuu ia-Kom razumljivo vsebino. Skepsa, kritiica, svVLira in lromja se are- I t ('m poletje je hodila po suhijad v bližnji r jrozd. Toda zima Je dol**, suhijad je skop- P nela. Iboca »tarka je ostala bres kuriva. . . i'd«n je se sbelela. V blltini stanuje go- escvajo" t *tjA^^^uti^^~9^tix^^n^JD^k^^^xiiš^^ i » J« f to izvedel. Iz ^oje zaloge j v. , , -„...h ^Hq i* • Ji je odstoi>d nekaj premoga ln drv. NI omotvor& v anaJtreoticni nuse.nosti >da je , i j ^ ^ > h u 2^k. o^«« r»e na svetu minljivo, da nase kratko ziv- I ,.,;wlen!L ijonje irpuhti kot rrah . . .< Omar je umrl ! J v visoki einrostl leta 1123 sredi svojih filo aof3>čih studij. S »\-ojimi »tirivratnimi stia:, ki ne do*e-g-sjo niti oh.-*err« polovice PreSerriOvdh poezij, je postrd Omar nesmrten Ni mi znano, ali je v slovenski publicistiki sploh omenjen ta arabski znanstvenik in pesa:k in če »e ie o njem kaj razpravljalo v slovenskem časopisju Tu«ii ne vem, .* "< je krk Slovenki poklicni pesnik spermi kak st^i v tej obliki Ta oblika bi tila ne-dvorano ze'o pr. reraa za prologe in uckro-loge. kot moto pri izdaji del v sponunih na zaslužne može itd. N sem pesnik in tudi ne filozof. Sem le ljubitelj in oboževatelj - pe«mii in lahke filozofije. Se davno se n rv:|k,e! do spoznanja, da sta *bo?ji hčcrkU filozofija in poezija napo^fi«l adravnid m toiaži^ v vseh življenjskih teg-obah Anton Sp<*nrfe NrJcvtdrjo sem doemed. ! r\ ir prof. dr. Anton Debetjaic pre" sdel vež arjevih i»!i«a/jev v >Umtu>"eU<. Ta primer jV gotovo redek. Je pa pričevanje o trm, ka.Uo sj v težkih časih lflhjio dru«; iragSBH pontagiuiH*. S ttf /^5> f kmu ta v ti ff Priimke na S'.oveneKem izva..ir.mo iz več osnov. Iz latinr.ka oblike Franctscus je na-Btalo slovensko krstno ime Franc in iz njo^a takile priimki: Franc rrr.na. France, Frs-ncrlj (pihano tudi Frzncel in Franci), FraneeH, Franceljak, Franoetlc, Franrekov:č, Frane'n. Frr.r.rlč, Fr-ancld in Fra".ri.i | iz nem. Franike?). Iz osnove F:an so se razvili priimki: Fr^ie, Frone*-č. Fmuič FrSnovlC, Frank« in Pr'nji.o, F^SokOrle in l'r*njko\lč, Fra-njita. Iz podstave Frar.k (= mož iz dožčle Frankor; imamo Se nekoj drugačnih priimkov, na primer: Frfnk, Frr.nke, Franki, Frnrken, Frrmkol. frranko-a, Frankollč; Frenk n Fronk; Fraiix, i"i anrJ in r"ranxei, I r. ae ter FrenseL Semkaj spe ' najbri tu'r takile: Fra-nnnrrič, Frenti^vlč. FraađoM in Fmn-olcnJ7kem uteg:-neS Se landanes snsati kmete, ki greblo v mesto fronke pl-čat); franc^z je ključ za vijake, ki se da. naravnati na razlčno ve. Bkost: francoj4 (pri Trubarju frančož, frs.-ičr^en) pomeni spolne b-d^sen sifilido; frsnr4-eej«*ta ro.",'>a je zemljiška knjiga iz česa avstr!.fskeara cesarja Franca L (1804—1835). franeUAsuie ali frančUka-narj« pa vsakdo pozna. Sv. V»leu«ntinus in izhaja od besede valens. ki pomeni »zdrav, močan, krepak«; zato ga kličemo po naže Zlravko. Iz te^ra Isnstnesj/B imena hnemo preko razllcnh osnov, ki izkazujejo malenkostne glasovne spremembe, procejsnio množino rodbinsklb imen: ValenMn, Va-'entinič^ VsAesSmsele, ValenMnšfč, ValeutinieJkj Va-lent, ValenM, Vslentič. Va!ent«v Vr len t oš, VaJonian; VrrJenko, Val-enčič, Valenčak: Vslamr in Vaiand. v nem. pisavi Wr4!and in Vtajatnd. fVIssii^ ValSn'an in VaJmnesCv Pri VuzenJoi nahajamo pcieg^ Valent in Valenti tudi oblake F'alent in FaVrrii. Iz končne okrajšave imamo priimek Tinček (1$40 v Zalogu). Po prehodil r&PMneTa. v— r jrlas srruo dc-bili: Dflaut, BaTantlč, Ba?anč in Blanč na Gorenjskem; BAvant in B.i\*an-tek kot domrči imeni v Domžalah in v Triič-i: PaJ*»n. PaJen*. Ba'^nta ln Bnlen-fin: r^mrri: \n Polanrfn; Bol en M n tn Bo. s*r.?«č. Po Gortče.rhi (HItnolog. XTI. 93» Zatemn'tveni čas za te len. ki se zeene 12. februarja in traja do štetega 18. februarja je OD 18 15 DO 6.50. sla se iz tega imena razvila tudi priimka: Bolte in Boltek- O konkurenčnih imenih.. Težko hi bilo z gotovostjo ti-drti. In spadajo k imenu Valentin tudM Usti priimki, ki izkazujejo skupno podstavo Val- oz. J3al-, kakor so n. pr.: Val. Vale, Valko, VaUČ, Valč. VaHh. Vališ. Val h oz. Bal. Bali in Baly. Balie, Batih, Ballja, Bajk. Balko, Balkovec, Ba_ liA, Balon. Baloh. BaJog, Bavoh l. dtr. Moremo Jih Mcer prav lahko .zavajati iz imo-na Valentin toda iz zapiskov: \Vsvfcaser aejiiMsVlar ir»52 in VVaiko Schneider livrr. ki ju nahajamo v pre>čijamskem urbarju in s katerima se OEn.iči.je v kratkem razmahu k>:maj 15 let ena in ista oseba v Zs» gorju pri Postojni, moramo zaključiti da je VVaiko- Tkalko klpokoiistik od Imena Baltazar. Potemtslt^m je treba ztrornjo vrsto priimkov Šteti med i-rrelenke lz Imena Baltazar in ne iz imena Valentin. (Prtm, MTiiK vril, 55.) Tudi vr—-- r-^;v kov \r. oerveve Bo!. (Bo. le. Bolle. Bolje, Bolje-.dč. Bo'ek. Boljka ln Bolka. Bollto, Bdkovec. Bolkovdč. Bolčič. Bo!čln i. dr.) ne moreno z gotovostjo spravljati v zvezo z irr.ono?n ValflBttn oz. Bolentin. prav lahko so namreč tudi !m Imena Boitežar ali pr. Iz st.troslovenakecra Boljeslav (Skok Etnolog VTI, 79). V negotovosti smo prav tako tudi glede tal' Ide priimkov: Brane, Branceljt Brnnce. Braiuio: Bronce. BrcneBk, 3;etv-ceij in Brenčič; Brank, Branka, Branke in B«erdv. Brenko in Brenlcač; Vrer>k. Vrenk-> VrenĆ'in; Renk in Tirmko: Vrane, Vranic, Vran^iČ. Vrankrrvdč, Vra- netič. VrsAdun; Hrenee, Krončok, HrenčW ln Hreoko; Htrvnje\1č in llran^lovJC itd T;t smo v zavdregi a': na;" irrv-ajamo omenjene priimke iz hrena Franc ki je do-Slvljalo v slovenščini ra;T.<» spremembe zaradi zaeatne«ra tuj»**ra glft^u f ter zanvcJi p ohola skupina —rs— v —re—, ah' pa ne.j mislimo v?aj pri nek.^terih na kak dru£T hv-r, tako n. pr. na ptičje ime vran, na ihiželko bieree-li. na rastlino hren itd. Imena, ki jih moresno izvajati ie dveh aH več pod.-hk: o-i Mihaela kakor od Me I hi.jo a. Mirke od Miroslava in od F* ~omira aTi Panika cd Štefanija in IVanCislca, prav tsko so lahko tudi mi-'mki: Br-dko o! Baltazar in Brdartin; Bot- ko od BolteSar, Bolentin in Boljesfav ah ee3o cd germa neike^ra Volk m ar (vo Plntar-ju, LZ 1915 33 9); Bolto rxl Boltetar 04-bclt ali od Bolentin; Tinček od Maitm ali Valentin itd. Kdaj ho za dani primer drsala Izmed več razlag ta ali ona, morejo odločati le zgo".ovinek: dokad, ki jih :• • -i - nuditi istinski :•- -.; '-• segajoči od np.Ših dni nazaj vse do čr.sa nastajvtnja tipteva priimka. Za dor^go takega t:dne-ga presajanja pa je mimo pt:»trebno sista. matično raziskati predvsem cei-kvene matice tn urbarje ter Iz doH^ncera gradiva se«tr!vdf' podrobne in Individualne rodo-sl r.-n- Studije po možnost] za vsak pri-imek preko vse'i n.:er. c vih rodov. Vae dk>-tl«j pa bo Of»ta1o n«A> delo polno raznih negotovosti in možncatl — Stanko Bune. ćzim*&i cvat na grob tovarlšici Mariji Gofnn*kovl Kake ljubila si mladmo, rivrnlr* drobne ji korake .na vodko si pot življev.j*, trebila zmote -n napake, •.,'' -1: i>raSu-*eta ter tih ur^'ta vsefira. kar jim je potrebno zm žtv-lienje; oba ši^ta p^rtv^no zavest in lirbezen do mste-rme'na jerdka oba upirata svoje novinarske poglede v širša obzorja, Ksjalohije pa se njun uredniški lik. Vodnik je >Lublanfske Novice« isdaial. sam zbiral gradivo pisni, prevajal ter urejeval. Nemara je celo tipo-rraf.^ko tehnično sodeloval. Verjetno je bil v jezikovnem pojedu obrezar. tndi glede razilasnega odnosno oglasne?«, dela lista. Tako je povedal v svoji osebi ter urednikovi funkciji vse titte nak>ge, ki jih v razdobju D*-ofeacns!rega novinarstva opravljajo posa-rrezni člani uredništva odnosno sotru^nikL Vodnik je bil tvorec časaiškega jezika, prevajalec, zbiralec novic, Članka r. feljtonist, tehnični in glavni urednik, korektor, polemičar itd. Vse v eni osebi Kot urednik je bil Vodnik v svoji uredniški sobi fn al odane osamljen. Ta sodbo, je ntenoel^cna v presoji Vodniko-▼e*ra uredniškega dela oredvseim nje«rove pomanjkljive crganizacije sotmdpi«tva m donisni*t^*a.m Bleiweisov urednuBii !fk pa je bil drugačnega kova. Njegove nredniike pejlede preveva neka prožna praktičnost, zdrav čut za smotrno organizacijo vseh tistih prvin, ki krožijo v kompleksu uredniških zasnov. Blei-weis ni obsedel v izolaciji, v osamljeni uredniški sobi. Navezal je stike na vbe strani in zbral v razmerno kratkem času okoli sebe *^e, ki so bdi pripravljeni sodelovati. Priteenil je vsakogar, ki je zanj zvedel, da je spreten v sukanjv. peresa tn zmožen slovenskega pisanja ter ga povabil v krog Novičnih sotimdnikov. Tako so po-tale Novice pravo srediiče slovenskega življenja. 31eiweis je bil kot organizator uredniškega 7ela v sodobnem slogu. Ustvaril je organično jedro stalnih Novičnih sodelavcev, povezanih v hierarhičnem krogu Bleiweisovih uredniških zastopnikov ednosno namestnikov, pomožnih urednikov, sotrudnikov-strokov-n jakov in neštetih dopisnikov. Vodniko7o in Bleivveisovo bistvo je bilo pač iz različnega testa, V tem je pojasnjena različnost njunih uredniških pogledov. Vodnika navdaja pesniški zanos, Bleivveisa vckH hladna preračunanost strokovnjaka. Vodnik je idealistični zanesenjak, Bleivveis trdoživ -ealist. Pivi snuje iz intuicije, drugi je sisjtematik. Težišče Vcdnikovcfira uredniškega dela je v delovnem ^amopoi i H 'an ju. Bleivveisovega pa v nenehnem izpod-bumniu dtuirih. Vodniku so bile ^Luh'anske Novice« cilj, F^;wefeu njegove Novice pa odskočna deska za oolet navzgor. Pri Voiniku ni opaziti stranskih na-rnenov, Bieiweisa pa vežejo na njegov hst 'visoke ambicije. 1M Vatovee Fr., 140 let •lovenske žurnallrtfke Stran 33/3o\ St ran 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 12. febroirja 1943 St, tc§ mačka tn iktsltfa fcumauc Pustno nedeljo namreč Ljubijanč.ur smo ve&cli ljudje, radi imamo wec e pruzn.ke n ne moremo kar tako m rno njih. r.njs: ca*> se talco resni in stiska huda. Letos te b.l prvdpust kratek n ckkieta. k so nameravala skcć:ri v sladki zakonski stan. so morala res skočiti, da j:h n-sta prehitela pepel-n'ca in ploh. M drug. k smo že preradi tak-ne »podv-jc«. Smo pa mslil na druge reč. namreč kako bemo po Srvoj'h močeh in razmeram pr memo prosaviii pustne nedeLo O da, pošteno le bilo rreba nar>en'nt moždane, da smo pogrun-tali pravo Vča.-ih tc b lo vse tako enostavno. Gc*>r>>d.nje so v predpusm h dneh vzele v roke Kuharsko knjgo kier je tako lepe zapisano: Stop. nol kde masla dodad pet mmeniakov. pol kile s'adknra v prahu četrt l:tra sladke smetane t> pol k.le fine presejane pšenične moke Gfpod:n e so odhitele na trg m v trgovino n se vrnile s pcJn.m cekarjem Potem >o s opešale bele oredpasn ke zavihtele kuhn rvce m v kuh.niah je zacvrcalo -n zadišalo, o. joj in jojmer.? ne požirajte preveč na dervelo si n da se vam ne zalete. Na pustno nedHio so se mze ^h.le pod dobrotami, ki so bile startne in mastne da se t' je že ob poc»'cdu ran e no'tenc ko'cnilo Krona vsega na so bi'1 nucrn krof; so kraljevali zložen, v zapeljivo p'ram-do. opasani z rumen.m1 krn-i^''' ćk. -red mize Letos go?T>od;nje sploh nso pogledale ku-ha-sk h knjg Pi^emu tudi? Sij pravljice ne spadajo v resn današnji ca-. Kuharske recepte so 91 skroj.'e kar same — Vzem' aičn na-d nn-stek ;n ga zmeraj z nadomestkom za mleko če tega nimaA je dobra tudi voda. dod-ij reko! ko nadomestka za cimet m ga znv^šij s prn "kom za pud ng. dodaj po možno-1 marćobe in sdadkorja. a'i nadomestka in d osu j m"ke Taksn- in podobni so bi kuhar-sk recepti za letom te pusrne dobrote Sestavile pa «o 9i jih skrbne gf^spod:ne že nekaj tednov prej da so s- 'ahkn se pravočasno okrVf>,e \*se potrebne nadomestke T-vba ic bile rr. isMi tud na p;jačo Tudi to je b.lo \ć^'h kaj enostavno. S steklenico si skoc 1 za voga; v prvo gostoljubno h šo. kjer J Bog roko »»ven moli« 'n lahko izbiral po mili volji, belega, črnega a! rdečega, onega starega z ko*a k: užge da ti zagomaze mravljinci po ži'ah. al rdečega ahkega. k. 'e »bol} za ženske« Zdaj pa ie tudi s to ročio vel ka ! težava Go^t-ljubne hi>e ?majo sveje uradne ure n stalne g^ste ali pa kratko n malo nimajo nič Zadnje prcdm&Tne dneve je hodilo j po 1 ubijan k h uicah toliko ljud. z akrovkami, cekarj. in razi čnim; torbicami. :z ka-erh so i gledal< vratovi praznih srek'emc Morda *4e I bili tud. v: med njim. med tem: pobož dmi j romarji m iskale gostoljubne hiše. k: bi b:,a v resnici toliko goN+o iubna da b vam v njej \ nanoln.l steklenico? Naibrž ste ei pr. tem i polteno zbrusrli čevlje, pa je ostala steklenica kijub temu prazra Morali b znat vrha t: dVa« moj pa bi •me!- več sceče Ljub janćani ki mnjo dober ■ nos. *n lcm^'u Lztaknili sredi mesta lokal, kjer se dob času primerno še ka' d"bra in ne predraga kap'i ca v zanrt:h steklenicah *n kjer o^'^a rud, ni prestroga glede stalnih gostov Toda vpi tud; tam seveda ne da o čez ulice A Ljubljančani so praktični in si znajo pomena ti Sedejo, nnroče v no n ga pacajo, nato ga pa v neopaznem rrenotku-zhjejo v steklenico, ki so jo pr nes-1' s *achoj ter p;a7no stek!en;co odrne o daleč od sebe in z nedo'zhirn obrazom naroče drugo Zadnji čas je na portala o*rt rka pazlj»vej?a. Spregledala je nakane sn/oiih gostov. In se n. da'o več s raKSno 'ahkoto prborit: do dnj»je steklen ce da bt v no vzeli s ^eboj Toda Ljubljančani ima o brihtne g1ave ne daje se kar tako hitro ugnati Kratko ,n mnlc so privedli \-snk svojo druž;no s #eboj W so prišli, žena otroci da ce'o tasti n tašče Vsakemu je morala oštirka post reč i s steklenico vina in vino ie potem skrvaj odromao v stekle-n'ee skrte v torb-cah Vidite, tako sc LhnSIfan&JUU, vsem hud m čsvom n te/a vam naklj-.ib svo; vesel j praznik vendarle proslav li. s cer brez mi^nr in pustnih krofov, pa tudi brez ponedeljkovega mačka m k's'ih kumare — -n tudi to je nekaj. ism OdUajul£ka akupuia Jadraoiako Priioorjje RA DIO L J U B L J ANA POXtD£LJLK. 12. FkBRUAKJA 7.00—7.10 Horoćil* v iirmifini. 7.10—9-: Jutran;; koncert Vmes txl 7.50—7 40 Poro^iU » siover.šJiai. 9 —9 10. Poročila » ncm<čiru. t2. —12.30. Napovci sporeda, nato opoldanski koncert. 1250—12.4^ Poročila v ▼ nemščini, poročilo o položaiu. poročila » slovcničini. 12.4^—14 00 Salonski orkester vod A Dcrmeh. 14—14.10 Poročna ▼ nemičtn:. 14.10—IV: Vaška Kodba ir. pevski duo M.h '—Koz'.evčar \">—IT.: Osrednit nemiki spored 17.—17.11: Poročil* * nem-5čim m sloveničim. 17 1^—18 30: Pisano polie, dai iidane volie 'Prenosi. 1B >0—18 4V Gbsbena m-d-iRfa. 18 4—19" Se«ave besede 19—19 30: 5r.n.»el 5rir>c fante« 19. *0—19 4* : Poročil« » slovenščini. 19 4^—?0. Aktu-'no predavinje (prenos). 20.—20.11: Poročili ▼ nemJČ;ni. 20 —22. : Za v«-»keg3 neki: »prenosi. 2?.—22.15: Poroč:1a » nem?čini. pretrd sporeda. 22 IV—25 L*p* je doc. 23.—24.: Glasba pred polnoČio .: letala nad mestom in na slepo smetala svoj tovor bomb. Ljudje so bili to-.-irat previdnejši in je vsak takoj poiskal najvarnejši prostor. Lepa iJ.K-astltev pogumnega reševalca Albin-i Križnika je bila danes dopoldne na magistratu. Kakor smo žc meu tednom poročali, je v sredo 7. februarja na Sempetiskem nasipu pa-dTa v Ljubljanico gospa Ana Rupr.ikova. Nesrečo je i.iori drugimi opiizi! tudi usluž-noc mestnega cestnega nadzorstva 41 letni A!bin Krlžrlk. ki je z življenjsko nevarnostjo dokazal plemenito scoutje do sočloveka Skočil je za ponesrećenko, v lede-nomrzlo vodo in posrečile se mu je spraviti j 1-6 smrtnega objema valov. Da bi 3 . plemenitosti Aimna Križnika tudi na zunaj viden izraz zadovoljstva, ki prevladuje v mestu, je za opravljanje županskfh poslov r-ooblaščeni generalni tajnik g Fr. Jan£igaj ob navzočnosti načelnikov mestnih odsekov, ravnateljev mestnih podjetij, vodstva tehničnega oddelka mestnega cest-nadzorstva, deputacije delavcev in za- f pni kov tiska izročil pogumnemu reše-\ Icu kot piizn^nje njegovega dejanja ln v 7 tiralo za dobri zgled skrajne požrtvovalnosti do bližnjega medaljo mesta Ljubljane b denarno nasrado 5000 dr. V svojem na-7 voru na odlikovanca je generalni tajnik g JančlgaJ posebno poudaril veselo dej-'O. da ie" prejel to odlikovanj^ delavec, .r.-roo;a bomo odslej paprej šteli med od-i_:*rdke mesta Ljubljane. Zbrani so nato g. rižniku Iskreno čestitali, on pa se je velo presenečen zahvaljeval. Zadnji pot matere osemnajstih otrok gospe Fan? Pogačnikov« je bila l**pa počastitev in priznanje njenih v življenju storjenih dobrih del. Na Žalah so Se zbrah danes dopoldne številni znanci in prijatelji pokojnice in njene rodbine. Rajna je bila po rodu iz Zasipa pri Bledu in je že zgodaj prišla v Ljubljano, kjer se .' je kmalu udomačila in bila potem med najbolj znanimi Ljubljančankami. Poroči-I la se je najprej z g. Kramarjem, potem pa j z g. Leonom Pogačnikom, ki je pred leti ( umrl. Vrsto let je vodila kavarno na Sta-\ rem trgu. potem pa v Kolodvorski ulici, j kjer se je vse do nedavnega trudila v ku-; hinji in bila nadvse zanesljiva opora svo-.! jemu zetu g. Stanetu Zalarju. V svojem , okolišu je bila gotovo najbolj socialna že-} na. ker je vedela, dn dobro služi svojemu '. narodu, ako tiho podpira tiste, ki so po-, moči resnično potrebni. Zato je ob njeni smrti ostal na rajno samo lep in hvaležen ; spomin. Tito odklanja šuteja ženeva, 11. febr. O sporu o jugoslovanskem regentskem svetu poroča sedaj Reu-ter lz Beograda, da se Tito ne upira imenovanju generala Simoviča za srbskega regenta, pač pa nasprotuje kraljevemu predlogu glede Imenovanja hrvaškega regenta Suteja. Reuterjev komentator Ran-dal Neale poroča iz Londona, da se kriza o regentskem vprašanju nadaljuje. Buljševiška strahovlada v Srb ji Dunaj, 11. febr. Srbska deklica Natalija Vukadinovič, ki so jo pri begu iz Srbije rešile nemške čete na Madžarskem, poroča, da so boljševiki takoj po zasedbi Beograda izropali vse hiše Boljševiki so nato vprizorili lov na mlada dekleta v starosti od 14 do 18 let, katera so odvlekli neznano kam. Na vseh večjih cestnih križiščih so postavili nabiralnike ter pozvali prebivalstvo naj jih uporablja za denunciranje Titovih nasprotnikov. Na temelju teh anonimnih ovadb je prišlo do množičnih aretacij in streljanj, življenjski pogoji so bili v srbskem glavnem mestu neznosni. Vode in luči je manjkalo popolnoma Deklica poroča, da so dobili hrano samo tisti Beograjčani, ki so se lahko izkzaali s potrdilom, da so dplali za komunistično stvar Takoj po nemški izpraznitvi mesta se je pričel pobeg ogromnih množic v gozdove. Rooseveltov pritisk na južnoameriške iepu3.if£e SJCcKhoUn, 5. icbr. .uoosevelt je poslal po vesti newy-ffakega dopisrnka ^SveiisKa jJagb^adeta« Uru&vajU, i^ei uju, Ekvadorju, Paragvaju, VeuocueL, Ciicju m Ai^i-n-tmi poslan.co, v kateri izreka sedmim južno ameriškim d-žavam svanlo, kei so doslej samo prekinie svoje diplomaLSKe odcesaje z Ne.nć.jo. a Ji niso napove .ale vojne. Svedsk. novinar p: avi. aa bo P».oose veltova poslanica, ako so gcrnjt navedoe resn ćne moćn: vplavala na bližnjo med-amerisko konferenco, ki bo koncem tega meseca v Mehiki. Krvavi spooadi v Kairo StOckhcdm, 10 " febr. V Ka ru je prišio včeraj do težit h spopadrv med 2000 egip-tovakiini dijaki jn 300 p lcajj na konjih. Dija^lvo je po vesti >LTn:ted Prc-ssa« v mesinem preueiu Aoass^ ustav.lo P' tmet, razdejalo t.re cestne železnice ter mciiio kamenje na policaje >Jek:- dijak je bi ut>it. več stražnikov pa ranjen:h. Dijaki so protestiraj i prof. postrpa-ju policije, ki je v četrtek pr; nas;ln. prekinitvi neke šolske stavke ubila 4 dijake. Stavka pa je zbruhaiia. Ker D: doDUo di- jaštvo b aga za obleke, ki ga jim je vlada obljubila. Kratke vesti z vsega sveta zeueva, d. it bi. iuiiacija po obroča Egip.a že resne skrbi. Reuter poroča, da Je znašal denarni obtok y Egiptu konec prcteKlega decembra 142 ml.ijonoT 4-.2.000 egipiskLa funtov. Kunec a.cem« bia 1943 Je MOmšml 104.124.OOO e^lpi^kib funtov, aonec decembra 1942 leta pa 81.750.000. fcBerlin. 11. febr. Pn teroristsćnem napadu na nem. iko nuvno mesto >e padel dne 5 lebruiru predstd- oik nernSkcRa liudskeca »odiiia dr. Rol.nd Prosi«. Bern. 11. febr. »United P.ess« poroči : K.iko; so »vedeli v Moskvi *e >rsi konferenca treh deloma na r.eki ladu dtlomi tu kopnem Prić^kuieio. da bo ta :cden končana. St'>ckhoJm. 11. febr. Rjdio Moskva poroci, da so ob'avih sovirtski list: ponv z^srupnikov pravoslavne cerkve, ki ie naslovi en na narode vsega sv-rta. V tem pozivu o(!:t3 o Vat kanu. da se |t t tri voini ponrivno zavzemaj z* Nemčijo. Scockholm. 11. febr Kakor ia-viia aarenciis I I i* Helsinkov, ie sklenil predsednik finske re*»"b!ike pred* ložiti iurlimnOT mm—fcj oiatirek o otiAtji p*eou> Zlcgovnica St. $ a — a — ar — blo — ce — ci — čar — der — di — dom — e — ec — fer — fu — par — ha — ho — ho — hun — » — n — je — le — li — Ije — Ju — man t — mo — mov — na — na t — nja — no — nus — o — 0 — or — ra — ra — ra — ri — ti — *a — so — sta — sto — ta v — ter — ti — tri — u — us — valj — ve — vi — vi — vint — v o — ži. Iz teh zlogov sestavi 20 besed s pomenom: 1 hudičevo me tudi: jutranja zvezda. 2 mesto v Palestini. 3 planet. 4 drag kanrven, 5 vas v Rohm u, 6 eJoveriNki p*sate*lj -n poi-tik (u 1923). 7. vas v Kranjskem okraju. 8 naslovna afteba Gonćarovljega romana 9. Ant ljsk: ortok, 10. oseba v Prešernovem Kr--tu. M reka v Srednji Italji 12 rimski zgodovinar. 13 Sola s skupnim vtanevanjem gojencev (tuj ). 14 lev prtok Save. 15 daljno-rtled Cruj). 16 'tali an-ki pesn k (u 1533), 17 mesto na Po'jskem, 18. vas v Ljubljenki okolici. 19 soteska na Gorenjskem, 20. Plato ve besede o Kristusu Prve m nafe zadnje črke vsake besede, brane navzdol, povedć citat iz Levstikovega Ljudskega ^lasa. Rešitev zlcgovn'ce St. 4 1. Podi im barski, 2. Rapallo. 3. Jama, 4. Jokohama, 5. Gorjanci, 6. republika. 7. romanca. 8. Dioklecijan. 9. Patagonija, 10. Sevastopol. 11. Manila. 12. Jicin, 13. Kette. 14. Napoleon, 15. miSnlca. Porajajo gore, rodi pa se majčkena xnlA. Aforizmi Sleherni človek absolvira življenjsko solo nekoliko prepozno, vendar pa dovolj zgodaj, da lahko Se spozna, kako se je vse življenje motil. V vsakem človeku Je nekaj dobrega, a samo tako doigo. dokler v to dobro veruje še kdo drugI. Ce bi vsi ljubili delo, bi cenili človeka bolj kot denar. Posameznik smatra dolžnost do družbe za posebno zaslugo, družba pa zasluge posameznika za dolžnost Vsakdo hoče veljati za najpametnejšega, nihče se pa noče ravnati po nasvetu, naj bo pametnejši. Slava je marsikomu tmeSala glavo, dočim je ponii.uije fn trpljenje izmodriTo že mnoge. H navca spoznaš po izbranih besedah, resnicoljubnega človeka pa po sirovosti. r/ rance Locnar: V senci planiti »So pač težave, če se star panj vname — naj bo.^ se je nasmehnil župnik, in odkimal z glavo. »V najkrajšem času bova pr šla k izpraševanju, za danes vas pa povabim h krčmar ju! Na svidenje!« id Dolga vrsta okrašenih kočij se Je vila proti cerkvi, z ženinom in nevesto Košir je v lepi črni obleki, z belo petljo pod vratom vstopu v cerkev. Vse oč. so se uprle v Klaro, ki je :mela belo svileno obleko s kralKo vlečko in krasen šopek: 2upn.ik je pričel glasno izgovarjati obredne besede. Oba sta mu resno zrla v oči in tudi z odločnun >da< potrdila, da se ne mislita več razitL Klara ni videla nikogar ln ničesar drugega, nego le moža. >Ljubežen je pa res slepa,«, si je mislil župnik. Krčmar je dal prav razkošno okrasiti veliko sobo za svate. Ko so vstopili svat je, je Pepca prva hotela častitati novemu paru, a ji je beseda obtičala v grlu! Molče jima je podala roKo in pr čela nositi na mizo kuhinjske dobrote. Stari Jernej se ni dolgo ukvarjal z jedjo. Poklical je krčmaija in dejal: »Jože, pred menoj napravi prostor za starino, kdo bo pil to vodico.c je odrinil čaj. Takoj se je znašla starina na mizi. »Pijmo na zdravje in srečo našega največjega dobrotnika in njegove žene!« je nazdravil krčmar in trčil z noveporočeneema. Svatje so pili in klicali zdravice: »Na slavo našega botrčkajc »Na slavo vaškega pastirja, ker ima tako velikodušnega sina!« Staremu Jerneju je obraz kar žarel od sreče in se je tudi oglasil: »Na slavo krč-marjevo, ker ima tako okusno starino!« Nace je raztegnil harmoniko. Pepca je pa vsa bleda zrla v Koširja, v svoj ideal. Zmeraj je imela upanje, da bo nekoč le njen, a zdaj. »Usoda hoče, da bom nesrečna vse življenje,« je vzdihnila ln šla v kuhinjo. Košir je opazil njeno bol in je postal malce zamišljen. »Ženimo se, pa mrjemo,« je vščipnil župnik Koširja, ker je bil videti nekam zamišljen. »Ja, naš častiti gospod so pa res vedno dobre volje, in . . .« Ni dokončala stavka krčmarica, kajti Jože je udaril z nogo ob tla. da bi ne bleknila spet kake nepotrebne. »Ha.« se je nasmehnil župnik, »nikoli nisem bil mrkogled. rajši bi vse skupaj odložil in šel v svet.« »Ta-ko-je,« je potrdil Jernej. »Veselimo se!« Pili. peli ln plesali so vso noč. Le župnik se je prej poslovlL Ko je podal Klari roko. je dejal: »Tvoj mož hoče Imeti v svojem vrtu najbolj izbrane vrtnice!« Košir je sklenil v sporazumu z ženo, da I pojdeta prihodnje leto na daljše potovanje. ZaenKrai aa ooaUi. putovaJa po Slovenakem. ker tudi Koširju ui bila znana. Slin ledne sla potovala tu se zaradi stalnega deževja vriiiiu domov. Marta se pa na vsa prigovarjanja ni hotela prijel ti k njima. »Svoje koče ne zapustim.« je vedno odvrnila, zato je Košir vso kočo preuredil Klara je včasih kar soma piitekla k materi in j: žgolela o svoji areči. Košir jo je naučil jezditi. To je b.lo zopet nekaj za Klaro. S cer vaščanom ni bilo všeč. da žen-sKa vidi, a Klara se ni zmenila za njihovo mnenje. V sreči in zdravju so živeli. Tudi Pepca se je udala usodi in sčasoma zatrla svojo srčno bol; polagoma ji je leze i smeh na ustnice. Nekega dne, ko je v gostih kosmih snežilo, je vprašala mati Klaro, če bosta z možem takoj odpotovala, ko bo odlezel sneg. »N č ne bo s potovanjem,« je v zadregi odvrnila, >ker pričakujeva potomca.« In res je maja mci«ca povila čvi^to dete. Na Klarino željo so mu dali ime Jeruejček in tako so bili kar trije Jerneji pri hiši. Košir se je nasmehnil in poljubil svojo lepo ženico. 16 Košir je kupil v Ljubljani 5ah. Ker je bil tud: župnik navdušen za to kraljevsko igro, je cesto prihajal h Koširju. Nekega dne sta ravno priaedla in zastavila prve poteze, ko je nekdo potrkal. »Prosto!« je dejal Košir. Vstopil je Rutar. »Dobrodošl !c ga Je pozdravil. Tudi župnik mu je segel v roko. Lil Je kar otročje razigrane volje in pričal praviti, kakšna je življenje v zaporu. Oba sta ga z zanimanjem poslušala, toda župnik je kmalu odšel. »Veliko je novega v vasi, odkar me ui bilo.« je povzel Rutar. »Slišal sem, da imate že naslednika — ab je res?« je veselo vprašal. »Da. Tam za skednjem je moja družina, pa pojdiva tja,« ga je povabil Košir Z veseljem se je odzval vabilu, ker bi že rad videl Klaro. Ko je stari Jernej uzrl Rutarja, Je na-mršil obrvi. Kljub mrž::ji do njega Je vstal, mu podal roko in si m slil: »Zopet je prišel zli duh med nas — še ne bo imela vas mir pred njim, še nam ho delal krivico, a jaz mu bom posvetil, ukrotil ga bom!« Rutar je govoričil in pestoval malega Jer-nejčka. skrivaj se je pa oziral po lep Klari. Klara je pogostila Rutarja z vinom ln sirom. Navdušeno mu Je hitela pravit, kako da zna jezditi konja ln da pojde z možem na večmesečno potovanje. Celo v Berlin da bo šla. Stan Jernej nI več mogel gledati Rutarja. kajti v njem je videl hud ča. Na vider se je prijazno poslovi! In dejal, da ima delo Umrl* mi ie nepozabna i cm gospa IVANA KRISTAN pcj. K c če v ar Poereb bo ▼ torek, ob 9.30 dopoJdoe x k S*. Kriiu. Ljubljana, 11. februarja 1945. VIKTOR KKISTAN intendantski polkovnik morn iriee w pokom io ostalo sotod>?vo MALI OGLAS' TRG SOTRVDVTK sposoben Šofer, agi en zrno tk-n v-d tva, išče primemo na : e*titev. Po nudbe BL Narodu pod »Zanesljivo«. 260-1 ŠIVILJA velča rud fct> Jiškeg-a dela. lA> rtu-žbo na>r.ije Di deželi-Ponudbe Slov. Narrdu pod »Dežela.. 252-1 GOSPODIČNO Scemo K otn-ku. ki bi pomagala tučl v gospodinjstvu G Jeva u! 1 VTT vt»m 707 I-rOt. m lčemo t\K± po»treinict» sa Ju- nje ure. 273-1^ DFk.TO Iščem k otroku in 2.t pomoč v go epodLnJ tvu EX>b hrano Naslov v Slov Narodu. 188-li SLUŽKINJO prdno Za vsa gospod njska dela rprejmem Hrana -n -banovanje v htSi Os' v kopališču Slon. k d n rzen ponrdelj od 2 do 4 267-la FNKO >n proda Jn!ko vso oskroo v hlšt sprrjme trg stekli ln po-~eiana v Ljubi lani. O talo po domovom S -brez -tartev (m1 Jo Ni-lov v S'ov 254-la POSTREZNICO iSčem «v. danske ure kot po pr: eo^podl^tvu. N^elov v Slov Narodu 249-1 a postrf^NTCO Za dvp d^p^*idan*kl url iS£e dvoCJsivki družina v cmtru Na^lcrv v S'ov NimdU. 243-la stru ci a R dobi do* o z r>o«Mtev. Naslov v SI Narodu. 240-la se Vs X Vt z rote p rdnost N rodu« dor> mo** VTOLTNO teziTce. tmv*S m—e n ži h vedrj h Sol p-ld?r poufpV't n« <*-»m. Navlov oddnjte v trgovini Pučnik. Fr nM-4 krnska 3. 242-3 RADIO »G?1o^->« 4 + 1. trni; t<^rnx-i t. tovimliko nov p.-od m Zi 24 000. Po-iudbe Slov Narodu pod sK-ien gLuf-c- 206 6 3 m KAMG4RNA pred- vojnega črnega. pro-d rr. Naalov v Si Narodu 205 6 RADIO telo dober *p.e jemji.fc ugodno prod m Igri ka 6 251-a SIV. STROJ tova m iko nov. pog ezlj v. prodana alt tud ram en J m aa dobro obr njen 5—6- cevni r.'dlo noveJSe znamke R.dlo tud' ku pir NaslOv v 31 N -r<>du 198-6 GOTZERJE št. 38 nove prod no ali R?mnjim It ^?ad 1». Ore» m-« ROKAVICE damske nove, la Jelenove k*4e. krem. 2 p^ra. St. 9*f%, protiam «11 a*menJ*TB zm proti rednost Ponudbe s ceno 9!. Ni rodu pod STROJ pj«alnl. prodan;. Sv. Petra nasp 19. pr't.1. de^no. Og'ed v-ak delavnik od 8. do 12 ur« 270-« HARMONIKO mani o d-tonično fB4elnel He-ro!d. 8 ba«K>v). -koraj novo. ugodno prodom N slov v Jut-u. 190-6 ŠKARJE aa obreaovanje f&lve meje. ve'Lke. prvovrstne, predvojne, prodom, Oiflcd Bežgrad 7/1 199-6 BLAGO Ba smučarske ht-će. sfVo ter blago Zi mr!*ko obleko. r*e pred-v*»jno. prodam ali zamenjam. Go^povcv-k e 49 I 186-6 RADIOAPARAT 8-cevni •■mo ikanski prodam — Ogled od 12 d o 15. Go-:pofvet6ka 1211. 184-6 STEKLENINO bruSeno. prod >m ali «amenj?m. Naeiov v Slov. N.irodM. 222-6 15 m DELEN A && oblek, ce. moške sr-Jr* 4t 39 do 40 enob-rvne. svilene popPna-te prodam. Naslov v Bi Narodu 272 PLOHE hrastov«, suhe. 3 .n 5 cm. prodam Naši oV v Slov Narodu 269-6 «K"ORNJE m-*ke štev. 42, malo nošene, proti m Na»lov v Si Narodu. 191 6 KOLO mo'ko prav dobro ohranjeno, prodam. Celovška oesta 5SI 216.« 3 20 m BLAGA %i mo. Sko spormo o'olrko s kompletno podlogo, p-o-d i m aJl z. men J m Naslov v Slov Narodu 218.6 AKTOVKA usnjen., dr;,p novft (potn:šk.i). 1 d m- rka po tov.i na tO b ca usnjena. rjv*. nova! p-od,sin NaćJov V Slo v Narodu. 219-6 ČEVLJE nove. usnjene, d.rrvsise. št 40. ter ->ta-rft moške g>jzerje št. 40. temno moAko obleko. predvojno bLa^o rer 4- n- "k- letn kostum, pri meren aa ko'e-*rko po-o, in Ogled med 10. m 12 uro. Naslov r Slov. N; rodu. 263-0 OBLEKO večerno, dno dolge, zsa srednjo postavo, proda r.. Ogfed Kri man Kolodvorski 18. 202-« ŠKORNJE St 43. u?o dno prodam alt san^e-njam aa proti vredno-1 mu.Iv, Motni uk 13^1 246-6 RADIO 44-1. prodam Rožna dot. Ossta 3 7. 257-6 psa Poksterijerja. mi«- đegi. prodaan dobro-rcni crjebi. DunaJUka 711 2M»-6 GARNITURO kompletno novorojenrikovo. s gio-tvikJm ln Športnim vo- zčkm popolnoma no vo. prod it, ali zamenjam Ogled v ponrde-Hek v«* din Celov*ks 104 255-6 BLAGO nredVoJno. volneno. 2 60 150 Široko, iđ—o. kare, tf ^ oorrr« obleko, tesnim, p^"* pevad-fla. Jlaslov ▼ S'ov. SUKNJO črno. mol-ko aHo dobro ohr.n.leno prod m aH zamenjm Naslov v Slov. Na-ndu. 220-8 HARMONIKO. maihno rkorij novo. kJavirs o prod m Ogled od 13 do 15 ure Naslov v Slov Na odu. 261-6 .v INKE nove. ročne, a d rco. prod,?m K. Žer-tua. ob Zeleni Jami 1 22S-6 PLA.SČ KRZNEN, oopol norru nov. zelo lep prod 'm aH de no a me-r. • rr. Lipuš^ek. Ilirik-12 IH 244-6 BLAGO za moiko obleko, športno. prodana. Poizve se v ponedr*'jck cd 8. do 15. ure. ZAo karjeva Ul. 13. pri J.i-k ivcu. 2416 31ES AR JI POZOR! Soh-ter ln umetra creva aa raUme na z. logi pri tvrdki »Ju^o Aul «. Fin rtjan-ka 25. K.rlževn:5k' 111 248-6 ANODNI APARAT %i b:,terij^ki i p rat. slušalke, volt meter. produ ~x.ili ts,udoii, tfoeUijii ka 20. Stan ln dom. l°* 8 196 o PUMPA RITE aa srednjo postavo. Hube-tus, volnen z miudbe SI. Narodu ^od »NOVO« 237 7 SPALNICE, kuhiniiju. s podstavkom >n 'c rre kupim Ponudbe do 14 t. m Si. N ■ -ndu pod »Koplni pei«. 264 7 RAP'o nemške roarlte VdfiffidVtti. d bro oh-a-n.len z 3 v lovnimi dolžin ml takoj kupim Ponudbe Slov Ni rodu pod »Plačam do 30 000« 207-7 BARŽUH ali dtftin »a haljo dopevčo. kupim takoj Naslov v Slov Narodu. 201-7 DR. i KUGY »Au- ver srn^ene- Zelt«. kupim Ponudbe St Na-oiu pod »Profesor«. 199 7 SLOVAR ansr!e4koh-v*t- fkl kupim. Naslov v S'. N=fc-odu 195-7 JOPICO v 'Ineno. kupio ali zamenja n za novo. oz. dobo ohr njeno aH z- dnigo olafO Poljanska 52. pci Ježe aru 193 7 GALICO ln žveplo kupim «*!• din &a renji Vo Naalov f gl Narodu 217 7 SPALNICO. kuri-iijsko opravo već rjuh. kavni ln Jedl!ni eervia. kupim Naslov ▼ SI Na rodu 182-T HARMONIKO alav rsko od 60—80 ba*ov. kupim Na,«!yf v Si Narodu 223-7 POSTELJO OtrOlkO. Železno aJl leseno, z alm- nlco kcmp'etno. v do brem «=taaju kup m Ponudb^ e navedbo celin in točnega ms'ova n« Si- Narod pod -Ta sina«. 259-7 KNUGE: Cmk rjeve ohranjene, ln tudi od drugih n.-.ših khsiko* ktip m Ponudb*« Plov Narodu pod »KnJl*n1oa« 250 7 elektromotor IV, do 2Vt KS. 2m0 Obr-tov kupim. roipte cin Jarnajsnaa 19. aaaka 2da-7 KLRJ\VO dam Zi otro Ske ćeve»Jćke it 24 ali snežke Št 25 Narlov v SI Ni rodu. 258-6 ŠKORNJE st 43 štr..-pacne. ln čevlje vse v najboljšem stanju. za menj m aa p~ot vrd- nrvt Narlov V Si Ni rodu 185-8 KROMPIR ln n*Hkf nove j čevlje St 33. zamenj.im j Za protivrednost Ponu dbe SI Nirodu pod »Rjm'u«. 227-8 ČEVLJE salonske "vilš . čme. krvne, it —) s ?red p.to zamenja:r; za 'portne al za smđa'e Naslov v SJov Na-odu 221 8 OTEPE pSenine. an-~e- nj;m Pcnudbe SI Na rodu pod »Kurivo« > 265-8 POSTELJICO 0*roko. zamenjam z* kurivo alt ; vm cJam Naslov t SI. , Narodu. 23« 8 'DRVA 200 kg a-menjam I za dobro JaJCinoo Leg bom LaOk. 9v Pet-g t. 42 2345-8 DRVA a-menjam za p-otlvrednost. Naelov v Si N^rOdU 234 8 SIV STROJ SUaajer -koraj nov z men '-m Naslov v 51 Narodu. 233 8 OBLEKO. Bmučar.-.Xo, moško, skora' nove, za- Tienjam za navadno obleko. Ogled p^pc;ldne. — .'aslov v SI. Narodu 228-8 PARCELO mj-rtje v Taj Šiški ail Sp S .Jkl. k i-ptm do 150 000 L r. Po nudbe Si N-r<-du pod »150 000 — Slška.. 187 2 KOMPLEKS 32 000 kv. m ob vodi ln cest: ncdi-leč od Tržiške eestt. prod m po L 50 k v P- .up za p->J' ni!a S!. Nirodu pod »2^ p-l-ra»-vo«. 214 20 KOMPLEKS peko blo-! ki. pripraven za vlakci ' lnd".:<:trlJo, blizu ce»te vodr> In železnice, go-■m J ->■> po lopja, rz-meM 38 000 kv m. ai-menjam za primerno #tTv^o v LJubljinl al: p'Odt'm. Ponudbe S«ov N-rodu pod »Aro-«di r n« 213 20 HI-^O nn Prul^h. (tVOfca-nov n J-ko, korfo-tno. s večjim sadnim in zeleni adnl m vi tom, zamenjam aa rmn]?o proti doo^č'lu. Por.udbf Si. Nsrodu pod »V »tl^k««. 212 20 VILO pr-d Roftnlkom, enrvn-di'tro'^no. trl^taro-vanj^ko. 700 kv. m vrta, pmdim. najraje na zamen J »t »a m njSo. b!'Ku tramvaj)«. p. nn dbe SI Nirodu n-d >StarO=t«. 211-20 T"TvO bllTRl Orli Metodove eerte. dvo-tTno-I vnl'ko koenf-»rmo. s 11300 kv m vrta, prodam a- 1.2^0 000. evenrue n-i B&menlam za raaoJ'O. Ponudbe SI. Nirodu r>o 1 »K^-n- le«-.« 2!5-20 KOMPI.EK** v-*leTO ob-se?n na P^ižinah b vode kupim v lndu strdke ^vrhe Poni'db-Slov N^rodu pod »Tovarnar«. 210-20 SOBO pruroo. V ce>ntr .m vhodom, iUt ve<^ dnn Odsotni fr ; ) d:čna Plačam tudi v j nitur.-.lijflh. Ponudba1 S1 I N rodu p^d *8iUno ča.« vojne«. 200- . ( sono b'rau gl ivu - c-i k.">lodvc*a. sverln, BraCno \ pr zno, Išče g eba. P • . ; dbe SI Narodu p--d »S^b'ea m-'a«. 253 °. sono (i hko matvard I na). delnn ali popolno i rtv rp-em'Jeno. a «>> j s«bn;m vhodom v sr-' dlšču me m1 d i pof-pod. Ponudbe Sl'^» • Na odu pod »LJ'i^ čan«- 236 SOP.ICO opre-rljeno. i če s-»m ki "p_,r i Ju-ru pod »Takoj ******* 232- 23« P1AVTNO ■ti khvlr v7a- mem v shrambo proti odškodnini Ponudbo S! Narodu pod »Pl m not 208-17 a sono opremljeno z>» 2 osebi. v bližin. p«>&te. ifičem em 1. marec t L NaftlOV V SiOV N rodu. 271 23a SOBO komfortno a. 2 o-ebl v sredini me ta tli z« Bežigr do;. Iščem. Ponudbe Si N.rj •ap -> n*"kal ur dnev.r v grospod njtvu Bon * M"-.. 1 K4 7V. 202-21 SOSTANOVALCA sprH mm Naalov v Slov. Nirodu. 235-23 5TAVOVANJE 'eno, en-r» tn&no. v tmov«k.-rn I okraju Ba mor. jam a j enakim kjer koti. Ponudbe Si. Ni-*odu p-d »Z..menji».v i klati«« Nepričakovano nam je umrl naJ t|ubl;coa moi m preslwbri ode. b/at. stne m svak, eosped KRISTAN FKANC mehanički mo|sict P4a aadn-i pota ga bomo opremili sr tredo. dn« 14. t. m. ob pol 9. uri. i* kapele »v. Nikolaj* a* Zalih, k 5v Kniu. L)ubijana, dne 11. februar-1 l*4V žalujoči: iT>A. fena; IHA. t*.?i icr o*calo aorodtfrtU. * nrntt.tei lre|u»e Kuđolt I >a»ni , — Fui »Nar.idtlai n«kann A G« Dru.kaielle Za »Narodno tiakarn« d. 4.m kof tt«-kar«^ri* . Fran leran — Fikf dea " >«r».teme»: reran« wortiicfi /a in«eracai •dajovaaiai I^ubcMaM VolaUi.