Pismo hrvatskega njetnika iz boljševiškega raja. Kako je danes življenje v boljševiški Rusiji, nam lepo pojasnjuje pismo hrvatskega ujetnika, ki je bil med vojno ujet in se ni več vrnil v do« movino. Pozabil je nekoliko hrvaščino in jo meša z ruskim jezikom. Najbolj značilno v tem pismu je ono mesto,' kjer navaja ujetnik cene za življenske* potrebš.ine in dnevni zaslužek delav^ ca. 400 gramov slanine stane 7—8 rubV ljev, delavec pa dnevno komaj zasluž. 3—4 rublje. Ta del pisma se glasi tako<< le: »Dragi,moj kum, sprejmi srčen po^ zdrav od mene iz Rusije. Dragi moj kum, prosim te, piši mi, kako živiš iu kaka draginja je pri vas. Tukaj je taka draginja, da Ijudje sploh ne morejo živeti. Za denar ni mogo.e kaj kupiti irt ljudje gladujejo, ker je vse neznosntf drago. Hleb kruha stane 10—15 rubljev, 1 1 mleka pride na 87 červoncev. ŠkoH nji stanejo 120 rubljev, čevlji 40 rubljev* — Iz navedenega je razvidno, da mor<v ruski delavec garati za hleb kruha pet1 dni. Da si more kupiti 400 gramov sla^ nine, mora delati dva dni, a za nabavoi škornjev je potrebno delo 1 meseca. Ifl kje pa sta obleka in druga prehrana! Les, ki ne gori. Les rabimo že od panm tiveka za kurjavo. Zato nam je kar tež-< ko razumljivo, da bi se dal les tako pii« praviti, da ne bi gorel. Danes pa ima* mo tudi že negorljiv les in je zasljiga' moderne kemije. Dandanes les lahko silno segrcvamo, pa se ne bo vnel. Le8 so poskušali napraviti negorljiv že sta« ri Rimljani. Ti so namakali les v neka slano tekočinp in ta tehnika se je ob« držala v različnih oblikah do današnjega dae; posebnih uspehov pa ni rodila, ker se ni dalo lesa nacediti z eno all drugo tekočino dovolj globoko. V. lesu je namre. precej smole in masti, ki trani teko.ini prodreti dovolj globoko v les. Nemška industrija lesa pa je našla snov, ki omogoča raznim tekočinam prav globoko prodiranje v les. Tej snovi 80 dali ime »aktivator«. Če primešamo to snov že znanim solnim raztopinam, je les lahko že nacejen na površju • karbolinejem, pa tekočina vseeno prodre globoko v les. Les, ki je pripravljen s to teko.ino, ne gori s plamenom. Če pride tak les v vročino, se tvorijo v njem plini, ki zamorijo vsako gorenje. Na površini se les pač nekoliko osmodi, ne zgori pa ne. Poskusi so dokazali, da lahko leseno hišo polije. z bencinom in jo vžgeš, pa bo zgorel samo bencin, les pa ostane. Z »aktivatorjem« pripravljen les pa ima še drugo dobro lastnost, da namre. ne gnije in tudi razne živalice se ne morejo držati v njem. S to iznajdbo so se odprle za les nove možnosti uporabe, posebno v stavbarstvu, ker se sedaj ne bo treba ve. bati ognja v lesenih hišah, kl bodo fie bolj varne pred požari kakor stavbe iz kamena ali iz betona. Eako globoko sega mraz. V še obljudenih polarnih ozemljib kažejo vrtanja za premogom, ki so jih izvršili nedavno tega na Grumantih (Spitzbergih) po nalogu norveške vlade, da je zemlja emrznjena do globine 150 metrov. Delo Je bilo izredno težavno. Čim globlje je prišlo vrtalo, tem napornejši je boj z mrazom. Vsak hip je stroj primrznil. Da bi se temu izognili, so za vrtalom pogrezali gumaste cevi, iz katerih so spuščali po potrebi v okolico vrtala — vročo paro. Le tako se je posrečilo, da so premagali 150 m debelo plast zmrznjene zemlje.