AVGUST 17 P Hijaclnt 18 T Helena 19 S Lodovik, škof 20 C Bernard 21 P Ivana Fran«. + 22 S Timotej_ 23 N 12. pobink. 24 P Jernej 25 T Ludovik, kralj f 26 S Genezij. muč. 27 C Jožef Kal. 28 P Auguštin + 29 S Janez Obglnv. 30 N 13. pobink. 31 P Rajmond Amerikanski PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico —- od boja d* zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 171. CHICAGO, ILL., PETEK, 28. AUGUSTA — FRIDAY, AUGUST 28, 1936 letnik (vol.) xlv Francija in Rusija vidite v podaljšanju vojaške službene rr t \JT\IT\ ATA dobe v Nemčiji znamenje, da imajo naziji napadalne; *V./llf i/llArt 1 A namene. — Radikalci v Franciji še vedno upajo na I morebitno splošno razorožitev. — Rusija sluti vojno v najkrajšem času. —-— i POTUJETA London, Anglija. — Kakor se je včeraj poročalo, je nemška vlada objavila, da se bo obvezna vojaška služba podaljšala od enejra na dve leti. Ta objava je presenetila vse evropske države; pretresla je tudi nemško prebivalstvo samo, ki vidi v tem očitno znamenje, da se čimdalje bolj bliža ponovitev dogodkov iz leta 1914, dasi mu vladni voditelji zagotavljajo, da je to "mirovna poteza," namreč, da si bo tem potom z ojačenjem meja Nemčija zasigurala mir. Najbolj pa je nazijska vlada s svojo objavo vznemirila svoje najbližje sosede v tuje-zemstvu, predvsem Francijo in Rusijo, ki vidite v tem jasno znamenje, da ima Nemčija resen načrt ža spopad. Seve- TR0TZKY GROZI STALINU 'Roosevelt in Landon se vozila skozi Chicago. Obljublja maščevanje za usmrčenih obsojencev. 16 Oslo, Norveška. — Iz svojega ; tukajšnjega začasnega bivališča je bivši boljševiški voditelj, zdaj v pregnanstvu, Leon Trotzky, izrazil svoje globoko ogorčenje nad smrtno obsodbo, ki se je proglasila nad 16 obtoženci v Moskvi i ljek. Podal je izjavo, da bo v naprej smatral za svojo dolžnost da "bo razkrinkal enega največjih zločinov v zgodovini sveta in da bo maščeval usmrčene." Povdaril je, da se je smrtna obsodba izvršila le zato, da se s tem prepreči raz-da ste se obe vladi takoj spravi-jkrinkanje sovjetske tajne poli na proučevanje protina-!licije (GPU). "Toda jaz." je Chicago, III. — Predsedniška kandidata obeh glavnih strank, Roosevelt in Landon, bi se bila te dni skoraj srečala v Chicagi. Oba sta namreč Ipredno jim bo IZPREMEMBA O NASLOVU DOKTORJA Chicago, 111. — Chicaška univerza je ukrenila, da bo v naprej podeljevala naslov doktorja zdravilstva (M.D.) dijakom takoj, ko bodo dokončali univerzitetne študije^ in ne šele po enoletni praksi v bolnici, kakor doslej. Kljub temu pa bodo morali napraviti to prekso še v naprej, dovoljeno sa- potovala skozi to mesto. V sredo popoldne se ie peljal tukaj predsednik Roosevelt na svojem potu proti zanadu na obisk v države, prizadete od suše. Takoj drugi dan, v četrtek, pa je bil tukaj Landon, ki se je vi*ačal s kam- i z vršila pretekli ponede- 'Panjskega potovanja po 'vzhodnih državah. Niti eden, niti drugi ni imel v Chicagi govora. -o- DEKLE USTRELILA NE2VE-STEGA FANTA hiostojno prakticirati. crtov. Med tem, ko je francoski toin. predsednik Blum konfe-l'iral v torek z višijimi vojaškimi poveljniki, toda izid razgovorov se ni dal v javnost, se je pa ostala javnost bavila 2 vprašanjem, kaj bi bilo Franciji napraviti. V notranjosti obstoje v Franciji stranke, ki so si po svojih nazira-njih dijametralno nasprotne, toda, ko grozi državi skupna nevarnost, so pa vsa notranja nasprotstva pozabljena in francoski komunist enako Navdušeno kriči, da se mora Francija zavarovati proti Hitlerju, kakor najbolj fanatičen Narodnjak. Vendar pa tudi v tem času Ne morejo radikalci pozabiti svojega mednarodnega ideali-2nia in še vedno upajo, da bo Prišlo do kakega razorožitve-fiega dogovora med državami, s katerim se bo ta oborože-valna tekma končala, kajti drugače mora neizogibno voditi v vojno; zato tudi niso Posebno naklonjeni misli, da zdaj tudi se Francija oja-c'la svoje orožje. Nacijonali-Rti pa nasprotno trdijo, da je 'e v mogočnem orožju zadostna garancija za varnost dežele. Dočim pa se v Franciji domneva, da nova nazijska °dredba o podaljšanju ob-vezne vojaške službe no bo Prišla do popolnega uveljav-■lenja in v tek vsaj še leto dni, in da torej toliko časa ^di še ni pričakovati vojne, vidi nasprotno Rusija ne-yilrnost znatno bliže. Kakor ^ Poročal neki londonski list Pontiac, Mich. — 16 letna Marian Iiabel je v sredo prejela od svojega zaročenca, 28 letnega farmarskega delavca Russell Millerja, pismo, v ka- zaključil Trotzky, "ki so me opisovali kot glavnega kolovodjo (pri zaroti), sem še živ!" -o- NAČRT ZA KONFERENCO S SVETOVNIMI VODITELJI New Yrk, N. Y. — Kakor je prinesel pretekli torek neki tukajšnji časopis poročilo, ima predsednik Roosevelt, ako bo ponovno izvoljen, posebne vrste načrt izredno velikega obsega, ki bi, ako bi se posrečil, gotovo dosti pripomogel k pospešitvi svetovnega miru. Namerava namreč sklicati konferenco voditeljev vseh večjih držav sveta. Tako bi na tej konferenci sedeli pri skupni mizi: Angleški kralj Edvard, ruski diktator Stalin, nemški diktator Hitler, italijanski diktator 1 Mussolini, francoski predsednik Lebrun, zastopnika Japonske in Kitaj- jpadla Derna preteklo po-ske in poleg njih še nekaj im]ad. od te je navidezno drugih. Gotovo izvrstna ideja! jokreval, a kmalu nato se je 0 i m °ral zopet vleči. Pacijent je PREMEMBA V DIPLOMAT- |star 64 let SKI SLUŽBI Washington. D. C. — Ameriški poslanik v Franciji, J. I. Straus, je pretekli torek podal resignaciio. katero je predsednik Roosevelt z obžalovanjem sprejel na znanje. Straus trdi, da je bil prisiljen k temu koraku iz zdravstvenih ozirov 1n so mu zdravniki nasvetovali šest mesecev popolnega počitka. Za njegovega naslednika v Parizu je Roosevelt imenoval Wm' C. Bullitta, dosedanjega poslanika v sovjetski Rusiji. KRIŽEM SVETA — Atene, Grčija. — Na tisoče tukajšnjega prebivalstva je pozdravilo angleškega kralja Edvarda, ko je pretekli torek obiskal mesto in se vozil po ulicah proti angleškemu poslaništvu. Ko si je ogledal znamenitosti mesta, se je vrnil na svojo počitniško ladjo. — Berlin, Nemčija. — Kakor je v torek objavil nemški poročevalski urad, je pred nemškim konzulatom v Pragi, Čehoslovašlca, vprizorila množica kakih 100 komunistov APELIRA NA NEVTRALNOST Španska vlada ima dokaz, da tuje države podpirajo upornike. — Bivši kralj v zvezi s fašisti. Madrid, Španija. — Španski min. predsednik Giral je v torek zvečer izrekel javno obdolžitev, da nekatere tuje-zemske države pošiljajo španskim upornikom orožje in podporo. Povdaril je, da ni samo njegovo mnenje, da to nekatere države delajo, marveč ima tudi dokaz za to. Dejstev, pravi, 'ne bo dal v javnost, pač pa se je o tem vložila pritožba pri tistih državah, ki simpatizirajo s I% Jugoslavife, Prebivalci Tuhinjske doline s strahom gledajo v prihod-njost, saj zaradi silne toče še slame niso dobili s polj in drevje je bilo tako okleščeno, da je začelo vnovič cveteti. — Razne novice iz domovine. Tuhinjska doJ?na strada Kamnik, 6. aug. — Škoda po toči je bila samo v občini Nevljah pri Kamniku uradno ocenjena na 486.000 Din, v vsaj Tuhinjski dolini pa na dvakrat toliko. Tu ni vračunana škoda na sadnem drevju, ki je tudi znatna, saj ga je toča tako oklestila, da na njem ni ostal niti en sad Zdaj je drevje začelo vnovič odganjati in ponekod celo cveteti. Ljudje v Tuhinjski dolini ne pomnijo, da bi se kdaj terem ji je ta naznanil, da želi razdreti njuno zaroko. De-jhrupne demonstracije z vzkli-kle je pograbila samokres, od- "živijo Madrid!" in "Živi- šla na farmo, kjer je bil fant zaposlen, in oddala strel, ki je zadel njenega zaročenca blizu srca. Zadeti je bil pripeljan v bolnico, kjer je kmalu podlegel. Dekle se je pozneje izrazila, da ni nameravala tako resno, marveč je hotela s strelom samo prestrašiti fanta. -o- VOJNI TAJNIK RESNO BOLAN Washington, D. C. — Stanje vojnega tajnika Derna je skrajno opasno, kakor se izražajo zdravniki. Pacijent leži v neki tukajšnji bolnici že nad mesec dni in trpi na komplikacijah na srcu. To stanje je sledilo influenci, ki je na- jo Moskva!" ter podobnimi. špansko vlado pri njeni borbi j prej toliko ledenega zrnja za mir. Istočasno je opozoril I vsulo na zemljo kakor letos v evropske države, naj čimprej (začetku poletja. ' Tudi tako podpišejo nevtralnostni pakt, j velikih ledenih zrn še nikoli "da se bo na ta način prepre-'niso videli v teh krajih. čilo, da bi z zavlačevanjem i katera so imela 7 cm v delali naši sovražniki dobičke," kakor se je izrazil. Isti dan se je tudi objavilo, da stoji bivši španski kralj Alfonz izrazito na strani fašističnih upornikov. Vladi je namreč prišlo v roke pismo, Ne-pre- meru in so tehtala nad četrt kilograma. Samo v neveljski občini so pobila za 30.000 Din opeke na strehah. Razumljivo je, da je toča popolnoma uničila vso žetev in da ponekod niti slame ni- je zlomil hrbtenico. Domači so ga našli mrtvega in ga spravili v hišo. -o- Povožena Ko je 16 letna dijakinja Marta Rataj, hčerka znanega trgovca v Slovenski Bistrici stopila 9. avgusta iz očetove trgovine na cesto, je nenadoma pridrvel neki avto in jo podrl na tla. Kolesa so ji zadala hude poškodbe po glavi in životu. Nesreča se je pripetila pred očmi njenega očeta, ki je gledal ves ta strašen prizor. -o- Smrtna kosa V Klečah pri Ježici je umrl Jakob Avšič, daleč znani gostilničar in posestnik, star 77 let. — V Ljubljani je umrl Anton Sodnik, šum. inženjer. — V Mariboru je umrl Matija Bole, poštni poduradnik v pokoju, star 75 let. -o- ici JUUUU1,]UJ, , Huda nesreča — London An^ia*"—Dol- ■ga ie Poslal bivši kralj na|SO mogli uporabiti, tako glo-j Težka nesreča se je pripetila i , zem- 7. avgusta 62 letni Katarini Si- gi spor med Anglijo in Egip- nekega svojega pristaša in v| boko je bila stoičen a tom se ie končno povoljno katerem Alfonz zagotavlja ljo. V vasx Žubejevu vsi po- da "zmaga je na- Obenem v njem nagovar- se je _ _ rešil in v sredo se je podpisala J upornike, pogodba med obema vlada- |*a ma. Anglija se obvezuje, daj.ia upornike, na,i bodo popol bo odpoklicala svoje vojaštvo i noma ^ iz Kairo, egiptovska domača | gotavlja, armada pa se bo ojačila pod angleškimi voditelji. I na FARLEY POMIRJA SPOR V ILLINOISU New York, N. Y. — Načelnik demokratske stranke, Farley, prireja zadnje čase konference z vodilnimi demokratskimi osebnostmi iz vsake države posebej, da jih pripravi sestniki, ki običajno pridelajo na leto vsak po vagon žita, nimajo žita niti za seme. Ker brezobzirni, ter jim za-!so uničeni tudi ostali pridelki, da lahko računajo'ljudje v nekaterih krajih Tu-njegovo pomoč, ako jo'hinjske doline dobesedno stra- bodo potrebovali. dajo in s strahom gledajo na zimo. Za prvo pomoč so bili jjani je padel s kolesa 43 letni rokovi, vdovi po železničarju ki stanuje na Poti na Drenikov grič, katero je, ko je šla čez Marijin trg v Ljubljani, podrl neki avto ter ji skoro razbil glavo. -o- Nevaren padec Na Opekarski cesti v Ljub- tudi župan mesta Chicago, ^ Kelly. Namen Farleya, da je poklical tudi tega moža, je v tem, da doseže spravo med njim in med governerjem Homerjem. Že izza primarnih volitev vlada namreč med njima oster spor, ki se tudi jav- za volilno kampanjo. V sredo jno pokaže ob raznih prilikah, se je ta konferenca vršila zjTo bi pa utegnilo biti škodlji-voditelji iz Illinoisa. Dočimjvo za demokratsko stranko pa so bile iz drugih držav po- ^pri volitvah, zato je razumlji-zvane le državne osebnosti, je vo Farleyevo prizadevanje, da bil povabljen k tej konferenci doseže spravo. sicer nakazani štirje vagoni koruze, toda to je samo kaplja v-morje bede in pomanjkanja. Treba bo izdatne pomoči da se vsaj nekoliko omili nesreča, v katero je toča pahnila Tuhinjsko dolino. -o- Smrtna nesreča na progi Ljubljana, 3. avg. — Sinoči se je pripetila v bližini Zelene jame huda nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev marljivega železničarja. Kot kurjač zvaničnik je v operni pevec Franc Marolt iz Ljubljane in se nevarno pobil, da so ga morali spraviti v bolnico. -o- Z odra je padel Pri zidanju novih tovarniških objektov v Melju je padel z odra zidar Ivan Hauptman in se prav nevarno pobil zlasti na glavi. -o- NOVI PROTIAEROPLANSKI TOPOVI lin 2 Sredo, je imel diktator Sta- Po radio govor, kar se Poclj ob skrajno redkih pri-{ah, in je v niem pozival prebivalstvo, naj se ^'pravi na važne dogodke, vGa> da se sovražniki Rusije Postavljajo v pozicije ob ^eji. Oovor Prvi je bil namenjen v vrsti sovjetski armadi in vdarjal() se ie v njem. da pozvani, da dajo svoja življenja za obrambo proletarske domovine." "'Naši sovražniki se postavljajo v pozicijo; bodite torej pripravljeni," je nadaljeval govornik ter končno dostavil, da je armada opremljena z vsem, "kar more denar kupiti, kar more človeški ženij iznajti in kar morejo ljubeče roke delavca izdelati." Vse to je postavljeno v obrambo in j Nesreča V tovarni "Titan" v Kamniku je stroj odtrgal na desni roki kurilnici nameščen tudi 55-letni J vse pvste razun palca, 25 letne-Jožef Trojar, ki je stanoval v mu ključavničarskemu pomočni-Šušteršičevi ulici ter je hodil v ku Janezu Grkmanu iz Cerkljan- .. CH; Ji: V HJV.II«, vit. .1* .JV..V ' e8nejo biti vojaki "vsak čas (slavo sovjetske dežele Prav na vrt pred letno bivališče predsednika Roosevelta v Hyde Parku, N. Y., je pripeljala artilerijr top, ki ga l*iže gornja slika. Je to eden najmodernejših topov za stre ljanje proti aeroplanom. Predsed* nik, ki ga, sedečega v avtomobilu, kaže puščica, je pokazal zadovoljstvo nad tem novim izdelkom in izra< nI željo, da bi imela Amerika več takih topov. službo navadno ob železniškem tiru. Ko je tudi sinoči po šesti uri šel ob tiru v službo, je pri-vozil za njim vlak. Jožef Trojar se je očividno hotel temu vlaku umakniti k drugemu tiru pa pri tem ni opazil drugega vlaka, ki je pri vozil z ljubljanske postaje in je bil namenjen v Maribor. Lokomotiva mariborskega vlaka je Trojarja zagrabila in ga treščila na tla ob tračnicah. Vlakovodja je nesrečo opazil, a preprečiti je ni mogel dasi je takoj zavrl. Mogel je samo opaziti, da je Trojar obležal mrtev ob tračnicah. -o- Usoden padec Pred kratkim se je hlapec Janez Rotman pri posestniku Francu Roškoviču na Zgornji Ročici podal na hlev, da nameče z njega nekaj krme za živino. Po "končanem delu je Rotman zaradi teme po nesreči padel kakih • 20 čevljev na trda tla. Priletel >je tako nesrečno na hrbet, da si ske Dobrave in so ga odpeljali v ljubljansko bolnico. --o- Iz Francije na obisk V torek 4. avgusta je prišlo 105 Slovencev-izseljencev iz vzhodne Francije na obisk v domovino. Izseljence sta vodila dva izseljenska duhovnika in si-cer Grims iz Merlebacha in Švelc iz Aumetza. Na Jesenicah so bili posebno slovesno sprejeti in enako tudi v Ljubljani. Na obeh krajih jih je pričakovala velika množica ljudstva. —i—o- Ob roko Pri Sv. Lovi-encu pri Št. Pavlu pri Preboldu se je 7 letni cestarjev sinček Ivan Rihl igral pri mlatilnici in tlačil vanjo slamo. Pri tem ga je mlatilnica zgrabila za roko in mu jo zmečkala, da so mu jo morali v bolnišnici v Celju odrezati. Širite amer. slovenca* "iiiaft 2" 'AMERIKANSKi' SLOVENEC Petek, 28. augusta 1936 Amerikanski Slovenec (prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina ; Za celo leto .......................-...............$5.00 Za pol leta ........................................ 2.50 Za četrt leta ..................................— 1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ........................................$6.00 Za pol leta ..................................... 3.00 Za četrt leta ...................................... 1-75 Posamezna številka .......................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ................................. 2.50 For three months ............................ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ...................................$6.00 For half a year 3.00 For three months ............................ 1-75 Single copy .......................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ________ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__ J. M. Trunk: M \ m Majhna zbirka Nova ruska ustava je šele v načrtu. Menda vsebuje prevrat glede zasebne lastnine. Pravijo, da je načrt le bluff, vsekako pa velja še vedno, da pod Sovjeti ni zasebne lastnine, še stol, na katerem sediš, ne sme biti tvoj, niti . . menda, ki tam sedi. Ampak izjema potrjuje pravilo menda tudi pri boljševikih, ker ti so glavnega tajnika. Kominterne, Dimitrova, obdarovali za izredne zasluge z lepo vilo in posestvom v moskovski okolici. Zasebna lastnina . . he . he . . ko gre za višje glave je zasebna lastnina v veljavi tudi brez novega načrta . . Med nemškimi naziji ni tako strogo glede te zasebne lastnine, ampak katoliški odpadnik Goebels je bil kot študent revna miš, zdaj ima enako krasno vilo, in vsaj — znati morajo neki naziji. Jaroslavsky je predsednik "Zveze borbenih brezbož-nikov". Novi načrt ustave govori o svobodi verskega prepričanja. Mnogi so zmajali z glavami, taki namreč, ki so za tako svobodo in tudi drugi, kakršni so vsi bolj še j i in posebno ti brezbožniki. Pa jih je Jaroslavsky lepo pomiril, češ, "cerkev in vera ostaneta še naprej sovražnika socializma", toraj se ničesar ne bo izpremenilo pod soncem. Pravo ime tega Jaroslavskega je — Gubelmann. Dosti bo. Nekoč sem v Jeruzalemu zašel v judovsko shodnico. Bilo je ravno v soboto, judovski praznik in shodnica natlačena. V polkrogu so sedeli judovski učitelji, sami Judi, se razume, in znamenite in značilne glave. Zadnjič so časopisi priobčili sliko vseh novih francoskih ministrov, okoli 40 jih je menda. Vsaj meni se je zdelo, da gledam sliko, kakršno sem tedaj videl v Jeruzalemu v judovski shodnici. Med Srbi so nekoč "parizelji" igrali važno vlodo. Bili so to mladi ljudje, inteligenca, ki se je vzgajala v Parizu, odtod označba. Sami svobodomiselci in framazoni. V novejši dobi se je pridružil še — komunizem, materializem hujše vrste, ki je zašel tudi v nižje sloje. Nikakor ni bilo dobro med srbsko inteligenco, niti ni danes. V novejši dobi se je pojavil med Srbi bogomoljski po-kret, vrlo dobro gibanje, ki vidi, kam plove inteligenca. Njih glasilo "Misionar" toži radi propadanja verskega življenja med pravoslavnim izobraženstvom. "V tem sedanjem času je veliko število učiteljev — zlasti mladih — ki so zavrgli verski nauk in se oklenili materialističnih zablod." Glasilo navdušuje čitatelje za bogomoljski pokret tudi med inteligenco. Zelo potrebno za pravoslavne Srbe, ako noče pravo-slavje ostati le forma brez notranje moči. Morda grejo še korak dalje. KAJ BO NOVEGA V JO-LIETU PRIHODNJO NEDELJO? Joliet, III. Mar še ne veste, da imamo v nedeljo 30. augusta farni piknik ali izlet v Electric, park, to je v Plainfield, 111., ki je osem milj proti severo-zapadu od Jolieta; 13 milj jugovzhodno od Aurore; 40 milj proti jugozapadu iz Chi-cage? — Torej vidite, da je ta prostor nekako v sredini slovenskih naselbin. Zato pa vabimo vse Slovence in Slovenke da se tega izleta udeležite. Zagotavljamo vas, da kaj takega še niste videli. Pridite rojaki iz La Salle, Ottawa, Bradley, Rockdale, Aurore, Waukegana, North Chicage, South Chicage, Velike Chicage, Gary in od drugod. V teh naselbinah živi nad 50 tisoč Slovencev. Če bi se nas zbrala v nedeljo 30. augusta samo polovica v Electric parku, bi nas bilo najmanj 25 tisoč skupaj in taka množica ljudstva že nekaj šteje. Lepo število bi nas bilo. Program ,'tega piknika bo jako bogat.— Tukaj v Jolietu se začnemo lahko zbirati skupaj za na piknik že tako po šesti sv maši in takoj tudi odrinemo naprej. Zato, kateri želi loviti ribe, je jako priporočljivo, da gre že takoj zjutraj kajti kadar bo enkrat šolska godba zaigrala, ne bo čas za' ribe loviti, bo preveč lu'.t-no.— Kateri pa pojdete samo na izlet, bodite ob 1. uri popoldne pred cerkvijo sv. Jožefa in od tam odrinemo skupaj na piknik. Čim več nas bo, bolj bo luštno in bolj zabavno. Ob tretji uri popoldne začne koncert šolske godbe in pa pevskega zbora fare sv. Jožefa. To oboje bo nekaj tako izvrstnega da kaj takega še niste doživeli. Ko bo okolu sto godbenikov udarilo na svoje instrumente, se bo vse treslo daleč na okolu in ko bo okolu 80 pevcev odnrlo svoja grla, bodo še ptički utihnili in prisluškovali na vejah in po grmovju, odkod to krasno petje in te lepe slovenske melodije. Vstopnina je prosta za ves program. Za suha grla, kakor se čuje, tudi ne bo pomanjkanja, ker za te bodo skrbeli cerkveni odborniki. Le pridite vsi in se boste z nami veselili. Še Metropolčana iz Clevelan-da vabimo, da bi "vzel" nekaj slik, da bi potem še drugi videli, kaj Joliebdela. Le pridite vsi skupaj. Prostora v omenjenem Electric parku bo dovolj, pa če vas še toliko tisoč pride. Kljub obzirnosti je pa prostor silno prijazen in se ne boste kesali. — Tudi Doli-narja iz So. Chicage vabimo. Pozdrav na vse naročnike Vidim napis: "Mme. Leon Brunschwig, voditeljica francoskih žensk, ki je dobila važno pozicijo v novi vladi." Nad napisom je tudi slika. "Francoskih" žensk, bo tako in je tako, ampak že ime pove, in še več pove slika — Ju-dinja. Batuška Stalin je preložil centralo Kominterne za propagando brezboštva v zunanjih deželah iz Prahe v Pariz. Listi nazivajo to kot "Stalinov dar francoskim prijateljem". Vsekako bo veliko več svobodomiselnih prijateljev v Parizu in na vladi so. V Prahi jih je mani in na vladi niso, dasi pri vladi. Kolikor je teh svobodomiselcev pravih Cehov, ne bodo se "spreobrnili" radi takega zapostavljen ja, tudi Cehu je syobodomiselstvo prvo, Praha ali Pariz pa je hekuba. V sovjetski Rusiji se po podatkih zadnjega ljudskega štetja nahaja 147,027,000 ljudi, med katerimi se govori 149 raznih jezikov. pa nasvidenje v Electric parku v nedeljo' 30. augusta. John Kramarich, zast. -o- BARAGOV DAN V CLE-VELANDU Cleveland, O. G. urednik! Čas hiti tako hitro naprej, da zaostajamo s poročili o dnevnih dogodkih. — V zadnjem dopisu sem omenil, da bom še več sporočil o Baragovem dnevu. Toda, komaj mine nedelja, je že druga pred durmi in prihodnjo nedeljo bomo v Clevelan-du že praznovali Baragovo obletnico na prav posebno slovesen način. Ime za to proslavo smo si vzeli "BARAGOV DAN" to pa radi tega, ker spominja ta dan na nekaj velikega. Nekaj velikega pričakujemo tudi v nedeljo na omenjeni slovesnosti, ki se ima vršiti v enem največjih parkov v Clevelandu, namreč v Puritas Springs Parku, ki se nahaja na zapadni strani mesta, 14 milj daleč od naše centralne St. Clairske naselbine. Da bo dan v resnici pomenljiv za vse obiskovalce, za to je že odbor vse preskrbel. Ne bo ta dan nikaka navadna slavnost, ampak v resnici prava proslava Baragovega dne. Poživljali bodo slavnost razni govorniki, med katerimi so: Rt. Rev. Mc. Faden, pomožni škof v Clevelandu, Rev. dr. Hugo Bren iz Lemonta, 111., mestni župan elevelandski Mr, Burton, naši duhovniki ter uradniki centrale kulturnih vrtov v Clevelandu. — Poleg teh bodo nastopila pevska društva in častne straže tako moški kot ženske, ki bodo krasili množico v svojih narodnih oblekah. V ta namen se je tudi poskrbelo za vožnjo ali transpor-tacijo na vrt. Vozili bodo posebni busi k vsem slovenskim cerkvam. Vožnii listki so že v predprodaji no okrožjih v naselbini. — Otroci bodo imeli v parku posebne ugodnosti, namreč vožnjo zastonj in pa razveseljevanje; tudi vožnja po poulični železnici bo za otroke stare do 12 let samo 2c. Puritas Springs Park je lahko dobiti. Oni, kateri se peljejo z avtomobili, naj se vozijo v smeri kot da se peljejo na West Park, kjer se nahaja slovenska naselbina. Ko dospejo do križišča železnice pred naselbino, naj krenejo na desno, ne da bi šli preko železnice. Po isti cesti se naj peljejo naravnost, tako dolgo, ne da bi še kam drugam zavili, pa pridejo naravnost v park, kjer se cesta neha. Busi bodo čakali pri vseh slovenskih cerkvah že ob 12 uri opoldne. Kdor pa se vozi s tedenskim voznim listkom, naj vzame Lorain poulično karo in po njej se naj pelje na West 98 St. ter tam presede na Puritas Park karo. — Za več in bolj natančna pojasnila glejte v lokalnih listih. V nedeljo 30. augusta vsi na Baragov dan! A. Grdina ZDRAVSTVO VODA PO SADJU Do danes se je ohranilo na-ziranje, da voda po sadju silno škoduje. Težke črevesne bolezni, ki so večkrat nastale — baje v zvezi s to dietno napako — so to naziranje podpihovale. Tudi mnogi zdravniki so prepričani, da obstoje takšne zveze med boleznimi in pitjem vode po sadju. Vsak' ' izmed nas pa se bo spomnil iz svojih otroških in poznejših tet, da je dostikrat pil vodo po sadju in da mu to prav nič ni škodilo. To vprašanje je sploh težko rešiti. Če bi imeli kakšen statistični material, ki bi nam povedal, da-li se pojavljajo obolenja prav tako pogosto po golem zauživanju sadja kakor po kombiniranem zauživanju sadja in vode, bi imeli kmalu točen odgovor. Statistik pa ni in tako nam ostane le nekaj slabe izkušnje in začudeno vprašanje, kako naj bi voda v takšni zvezi prav za škodovala, ko sestoji sadje samo vendarle večinoma iz vode. Zdi se, da smo sedaj že ob rešitvi tega vprašanja. V zadnjem času so namreč sistematično raziskali celo vrsto primerov težkih drisk, ki so nastale za pitjem vode po sadju. In v vseh teh primerih—šlo je samo za otroke — so odkrili bacile griže kot povzročitelje bolezni. Voda tedaj prav gotovo ni bila ničesar kriva. Kar se je pokazalo v teh primerih, velja bržkone splošno. Na sadju kakor znano, prav pogostoma mnogo nevarnih bacilov in zato bi bilo potreb-nejše, da bi ga olupili ali z vročo vodo oparili, preden se ga lotimo, nego da vzdržujemo trdovratno naziranje, da nam voda škoduje. --o- ke za kokoši in Eiykman je moral kurjo pičo kupovati sam. Kupoval je seveda najcenejšo krmo in to je bil surov, neoluščen riž. A glej čudo — čim so kokoši dobivale neoluščen riž, so postale popolnoma zdrave. Iz tega pojava je sklepal zdravnik, da mora biti v riževih luščinah neka snov, ki zdravi bolezen "beri-beri" in ki tudi prepreči, da te bolezni ne dobiš. Takih snovi so odkrili kasneje še več in so jim dali ime "vitamin." -o- PRESNO IN KUHANO SADJE Stara izkušnja nas uči, da izvirajo mnoga obolenja, posebne črevesju, od sadja, ki ni dovolj čisto. Napačno pa bi bilo, da bi se iz strahu pred temi obolenji odpovedali uživanju svežega sadja ter bi se omejili samo na kuhano. Uživanje samo kuhanega sadja že zato ni priporočljivo, ker se s kuhanjem uniči pretežni del vitaminov, ki so za naše zdravje nad vse potrebni. Kako temeljito pa moramo postopati pri čiščenju sadja, zavisi od okolnosti. Kdor obira v svojem lastnem zavarovanem vrtu sadje s čistimi rokami, ga lahko potem uživa brez nadaljnjega čiščenja. Sadje, ki ga kupiš, pa zahteva več pazljivosti. Če ne razsajajo baš kakšne epidemije, zadostuje, da ga temeljito operemo pod tekočo vodo. V času epidemij ali pa če izvira iz sumljivih krajev, moramo okvarjena mesta skrbno izreza-ti, nato je treba ostanek potopiti za kakšno minuto v vrelo vodo. V takšnih primerih je najbolje, da uživamo poškodovano sadje samo dobro prekuhano. PAR ZDRAVNIŠKIH Šele če bi do Amerikanskega Slovenca in naj pelja v mesto in 1 KAKO SO ODKRILI VITAMINE Malokdaj se je kakšen nauk tako naglo razširil kakor nauk o vitaminih. Danes hoče imeti vsak vitamine v svojem loncu in gospodinje strogo pazijo na to, da prineso s trga domov kolikor mogoče mnogo teh dragocenih snovi. Približno pred pol leta je umrl holandski zdravnik Kristijan Eykman, ki je vitamine odkril. Na vitamine je pa prišel na prav zanimiv način. Eykman je bil zdravnik v neki bolnišnici v holandski Indiji. Tam je proučeval zlasti hudo bolezen "beri-beri." Ta bolezen je veljala za neozdravljivo. Eykman je proučeval bolezen zlasti na kokoših. Kokoši je redil z ostanki iz bolniške kuhinje. Prišel pa je nov ravnatelj, ki je zdrav-tara 'niku prepovedal jemati ostan- položili 300 400 bacilov tuberkuloze po dolgem drugega za drugim bi dosegli dolžino 1 mm. Pri trebušnem legarju se dado že nekoliko dni pred pojavom bolezenskih znakov in v prvih dneh vročine ugotoviti povzročitelji bolezni v krvi. Iz krvi jih je mogoče spraviti v cevko z govejem žolčem in jih tako rediti. ŠIRITE AMER. SLOVENCA ZAHVALA La Salle, 111. Dan presrečni in veseli je bil odbran za naju dne 12. avgusta zvečer. Na kaj enakega sploh mislila nisva, kaj vse se pripravlja za naju. Najina starejša hčerka Rozi, si je gotovo mislila, to ne sme tiho mimo nas; za 25 let zakonskega življenja se mora nekaj pripraviti, in res pripravile so velik "suprajz party" — Da že poprej dva dneva je hčerka Rozi nama tako ljubko pihala na srca z besedami: "Ate in vi mama, kaj ne da gremo vsi na party 12. avg., kateri se pripravlja za prijateljico Mrs. J. Omota?" No, če je pa to res, pa gremo vsi; saj je bila ona naša soseda, pred leti in res ko pride večer se odpravimo z Mr. in Mrs. J. Rogel na oni party, gori v šolsko veliko dvorano. Ko pa dospe-mo tja, so pa vsi dobri prijatelji (ce) nama začeli stiskati roke in častftali k 25 letnici: "Ta surprajz je za vaju nocoj pripravljen !" Vidite, tako sva bila z mojo ženo za 25 let prav imenitno vje-ta od hčerke Rozi; torej hvala, ki se je dekle na starše spomnila. Pri bogato obloženi mizi z dobrimi jedili so bili med nami tudi naš župnik Leon, OFM, kateri .so opravili običajno molitev in potem smo se pričeli gostiti z dobrimi jedili, in zalili z dobrim ječmenovcem. Zelo sva hvaležna tudi Mrs. Mary Fur ar, ki je imela dosti pota toliko ljudi skup privabit, in vsem točilcem pive. Tudi hvala sosedi Miss Albini Bregach za vse storjeno ob tem času. Hvala tudi Mr. in Mrs. Tom Stupar iz De Pue, 111. Dragi prijatelji (ce), hvala vam za voščila in za vdeležbo. Vse pa prosimo, da nama opro-ste, ker ne moreva omeniti vseh imen, kaj lahko bi po pomoti katerega izpustila, kar bi nama bilo zelo neljubo. Zato še enkrat vam vsem hvala. A midva pa ne bova pozabila lepega večera do groba! Zato bodite vsi prisrčno pozdravljeni, in najlepši: Bog plačaj za vse storjeno za naju! Mr. in Mrs. Andrej Urbanch (Ogl.) --o- Čitajte oglase in podpirajte tiste, ki podpirajo katoliški list "Amcr. Slovenec!" DENARNE POŠILJATVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele syeta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Za izplačila v dolarjih: /a $ S.00 pošljite..........$ S.75 Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $50.00 pošljite..........$51.50 Lire: Za $ .................... 50 lir Za $ 9.00....................100 lir Za $4.3.00....................500 lir Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarni Amer. Slovenca) 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Dinarji: Za $ 2.55.................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20.................... 300 Din Za $ 9.55.................... 400 Din Za $11.70.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din J TARZAN IN OGNJENI BOGOVI (102) (Metropolitan Newspaper Ser vie t; Napisal: Edgar Rice Burroughs iv ":ii:"!ss is,- v UNHID KKATllRf 3VNUICATK. "nc. Tarzana tc besede niso preseneetile niti ga za trenutek zmedle ali ostraši-le. Vajen je bil vsakojakih ugovorov in neprilik in bil že v tolikih nevarnostih, zato je odgovoril: "Mar ti, ki se imenuješ mojega preroka zanikaš moje ime? Te katere namerjaš umoriti no vendar Baalu dopadljivi otroci!" w,Niso!" trdo odgovori N'iarchus. "Ti so hudobni duhovi!" "Potem pa," reče Tarzan, "kar zapovej onim ki vlečejo, naj nategnejo vrv in nadaljuj svojo daritev." Lady Beth je vsa prestrašena pogledala Tarzana, ko ji ju ukazal, naj to kar je povedal, razloži velikemu duhovnu, ki se je začudil. Potegnite vrv," je kričal Niarchus, toda nikakega znamenja ni bilo da bi ga bil kdo slišal in vrv se ni niti premaknila z mesta, da je Niarchus začuden obstal. Pii tudi Lady Beth^ Jerry Jones in Arbol.i, niso bili manj začudeni, ker niso vedeli, da je Tarzan poprej one vlačilce postrelil. "Baal je napravil tvoje može nezmožnim nategniti vrv, da pokaže vsem, da sem jaz res pričakovani Iskander," je rekel Tarzan Niarchusu. Nato se is obrnil k zvezanim, da prereže vrv in jih reši. Ta trenutek je ves divji Niarchus porabil, da je naglo skočil za Tarzanom z dvignjenim nožem. Petek, 28. augusta 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S ALI SE MORA DRŽAVLJAN ODREČI SVOJE KULTURNE DEDŠČINE? Tu je 19. izmed vrste člankov o državljanstvu in naturalizaciji. Zakon zahteva, da inozemec, predno je pripuščen k državljanstvu, mora na javnem sodnem zaslišanju položiti prisego, "da bo podpiral ustavo Združenih držav in da se popolnoma odreče in odpove vsaki udanosti in zvestobi napram katerisibodi inozemski državi, zlasti pa napram oni državi, katere podanik ali državljan je bil poprej in da bo podpiral in branil ustavo in zakone Združenih držav nasproti vsem sovražnikom, inozemskim ali domačim." Je precej vestnih ljudi, ki se obotavljajo zaprositi za naturalizacijo, ker čutijo, da jim je nemogoče odpovedati se rojstni domovini in dedovini, ki so jo od nje dobili. Mar zvestoba udanosti to zahteva? Mar pomenja, da se mora inozemec odpovedati vsem tradicijam, pozabiti svojo Materinščino in zanikati svoj fojstni kraj, spomine in ljubezen, ki ga veže do nje? Združene države ne pričakujejo ničesar tako nezmiselnega. Tako zanikanje bi bilo večinoma ne le nemogoče, marveč niti umestno le bi bilo. Človek, ki je preživel svoja razvojna leta v rojstni domovini, ne more tako zlahka odpovedati se svoji kulturni dedovini. Narobe, inozemec, ki preveč zlahka odvrže svoje stare tradicije, običaje in udanosti, ne bo bržkone predragocena pridobitev za ameriško državljanstvo. Ko postane ameriški državljan, se zares pričakuje od ino-zemca, da si postavi Združene države v prvo vrsto, da izvrši Popolni in brezpogojni prenos svoje politične udanosti od prej-, »nje vlade na vlado Združenih držav. Pričakuje se od njega, da ta gledal naprej, ne nazaj in da se istoveti z interesi svoje adop-tirane dežele. Ako tega ne more, potem, vestno ne more polomiti prisego,, udanosti. Ali to ne Pomenja, da mora zavreči stare tradicije, ljubezni in obveznosti. Ali se pričakuje od moža, ko se Poroči, da pozabi na mater, svojo ljubezen do nje in svoje obveznosti napram nji? Sigurno ne. je, da s poroko prevzame nove obveznosti in take obveznosti, ki jih postavlja pred vsemi, ki pa ne pomenjajo zanikanje svoje dedovine ali starih ljubezni. Isto je z državljanstvom. Navadne obveznosti naturali- ziranega državljana napram novi domovini in stari domovini ne prihajajo v nasprotje. Ali če pride do takega nasprotja, on mora biti pripravljen dati prednost obveznostim, ki jih je prostovoljno prevzel. Izvzemši v redkih slučajih — na primer v slučaju vojne — ni treba, da bi bilo kakega nasprotja med starimi in novimi udanostmi, marveč obstoj te dvojne ljubezni je važen činitelj, ki deluje za boljše mednarodno razumevanje in mir. Tradicije, običaji, umetnosti in narodne šege, ki jih je podedoval od rojstne domovine so dostikrat eno izmed najpomembnejših daril priseljenca svoji adoptirani domovini. Civilizacijo Združenih držav vzgradili so priseljenci prihajajoči iz vseh dežel sveta. Pijonirji iz Angleške so bili izmed prvih naseljencev tukaj in od njih je ta dežela dobila svoj jezik in mnogo svojih institucij. Za temi ranimi naseljenci pa so kmalu prišli Tevto-ni, Kelti, Latinci, Zidje in Slovani v zaporednem redu. Vsi od njih so prinesli s seboj svoje posebne tradicije, sposobnosti in kulture in prispeli so k skupni ameriški civilizaciji. Ta civilizacija je še vedno v teku ustvarjanja. Združene države so primeroma mlada dežela — kot neodvisen narod ravno 160 let sta-ra—, dočim večina priseljencev prihaja iz dežel, katerih zgodovina in civilizacija sega nazaj tisoč in več let. Ko se inozemec odloči postati ameriški državljan, ni treba, da se odpove kulturni dedščini, marveč naj se potrudi, da bo prispeval najboljši del te dedščine svoji novi domovini. Podedoval je tradicije glasbe in pesni, u-metnosti in rokodelstva, običaje, množico stvari, ki so od duha. Ne le, da je njegova pravica, da ohrani te stvari, je njegova dolžnost, da jih prenese na svoje otroke in potom njih na svojo adoptirano deželo. Prisega zvestobe novega državljana ni le napram Združenih državam, kakršne so, marveč v besedah enega izmed največjih ameriških Predsednikov "napram velikemu idealu, veliki skupini načel, veliki nadi človeškega plemena," — napram Ameriki, ki je še vedno v razvoju. F.L.I.S. ŠPANSKE VLADNE ČETE V BOTH BOGASTVA ABESINIJE Zlato se nahaja v vsej sever-no-zahodni Etiopiji. Tako je u-Sotovilo 10 letno raziskavanje mineraloga Schmida. Ustanovilo Se je že nekaj družb v Addis A-za izkoriščevanje zlatih tem. Toda doslej uspeh ni bil še Velik, ker se v tej deželi ni obnesla vsaka drugod navadna me-tpda. Kremenec v krajih Beni-k