Naše delo. Clovek. ki dela vestno in pošteno iu z ljubeznijo. je ponosen na svoje delo Zaveda se. da je ustvarjal s sokom svojc mladosti, z zanosom svojili misli. A težko je življen'ie poštenega človeka, osobito. če je za nameček še ponosen na svoie poštenje! Zakaj vsi, ki •hu niso enaki v teh dveli kočljivih lastnostih — in teh je mnogo! — vsi se zbe|k>, da ea sodijo in tepejo zaradi niih. Tako se 'j> zgodilo tudi nam. Delali *mo vestno in pošteno in z ljubeznijo za larod in domoviuo. Vse. kar je bilo najboljšega \- nas. smo položili v svoip de•o. v deco. In pri vsem tem še nismo "ili nreveč po^^siii; koniaj na dnu dušo v tihem veselju. se je skromno »krival naš ponos. Pripomogli smo, da se je skupno delo — osvobojenie naroda in do^ovine — srečno dovršilo. A čujte in strmite! Koma' da sino se ^odobrega oddehnili od more^ ki nas je ''ačila stoletja in smo si napolnili pljuča ^.čistim, svobodnim zrakom. da bi z no^i silami in še z večjim veseljem na^ljevali svoje delo. gleitc. prišli so nej|r'včakovaiio — sodniki. da sodi''o nas in ?a^e delo. Saj ste vsi čitali in čitate njisOv'e sodbe in obsodbe! Različne stranke 0 sc zedinile da nas sodijo in oblatijo. Nikakor se mi ne zdi vredno zbirati in pobirati puščice, ki nas niso niti zadele. niti ranile. niti nam zagrenile veseHn do dela tako, da bi se čutili dolžne izpremeniti smernice, po kat^h smooprezlio ston^li v prejšnjili težkih časih  in po katerih ponosno stopamo scdaj, ko ;; ii' sjie solnce svobode. Toda živo se zavedamo vzvišenosti in resnobe in težkoč svojega dela, zato ga ne pustimo skruniti od nikogar! Zavedaino se, da nam izročajo starši različnes^a mišljcnja svojo lastno kri, svoieotroke, da iz njih ustvarimo ljudi mebkega srca. a poštenega mišljenja in po rcsnici hrepeneče^a duha! Vemo. da namdoinovina izroča zrnje svoje sreče in ].|."-"<**.-tanui. Vemo. da imamo pred sabo komaj vzklili rod človeštva, ki bo moral trpeti enake bridkosti in krivice, kakor  vsi p.cšteti pred njim; in tudi na to ga moramo s previdno besedo pripraviti. Vsega tega se zavedamo in po tej naši zavesti je prikro'jen načrt tiiše^aVsak človek vzljubi delo, ki ga opravlja dalje časa, pa če je njegovo de- lo še tako težavno in naporno. A kakobi ne vzljubili mi dece, ki nam je izro- čena? — Stopiš v šolsko sobo: same žive. zvedave oči, usta na smeh, srce pri igračah, a misK dobra polovica doma, slabša pri tvojili besedah. Sama nemir-nost in otroška radovednost, ki ti je še najbolj hvaležna, če jo s šaljivo besedo pripraviš v smeh. — Ni v teh srečnih, mladih dušah, da bi začeli netiti strankarsko strast, ki tako rada in tako lahko zvodi na kriva pota in v nesrečo! Tem naivnim srcem da bi ubili Boga. onega dobrega, pravičnega, ki pošilja kazen za vse hudo in plačilo za vse dobro? Ah, ne. saj jih le blagrujemo za vse to in čim dalje ostanejo otroci, tem ljubši so nam. tem svetejše je naše delo! Saj vsi vedo. da je tako. kot ljudjein kot starši; le kot strankarjem jim hodimo s svojim vzgojnim delom navskriž. Naporno je učiteljsko deio. Veliko. vcliko idealov si mora vzeti v ta stan človek s seboj, da podpira ž njimi sam sebe pri svojem delu, dokler niso izčroane vse njegove moči. Toda naši strogisodniki so — res se glasi skoro never-jetno — §e bogatejši idealov nego mi! Oni hočejo, da je tudi delavec in ne samo delo po njiliovem okusu! Kam drvite vsi vi, ki razbirate pomembnih črk iz našega zasebnega mi-šljenja? Česa hočete od nas? Da vam vzgojimo trezne in poštene ljudi ali davatn podnetimo mlada srca s sovraštvom do vsega in vseh, s katerimi S3 ne striniate? Ali hočete učiteUev ali političnih delavcev? Delo prvih ie pošteno. pota c'rugih so dostikrat zattrbtna in mračna. Ako hočete in želite zdravja in moči domovioi, zadpvoljite se z dobriim učitelii! Če hcčete nleiio bedo in propast, zahtevajte hujskačev! Niso izgovorjene te besede v obrambo proti nezadovoljnim nasprotnikom. temveč nam samim v direktivo! Da nas ne bodo ona podla očitan.ia o našem večnem hlapčevstvu. politični bujskariji in brezverski vzgoii razburjala in nas zvodila in zapletla v boj z brezvestnimi izzivalci. Ta bo'i bi nas bil nevreden! Šola te 7.z nr*s svetlšče. v katero vzamemo s se^oi sliko trpečega človeštva in svohodne domcvine. da vzbudimo v mladini usmiljenie do prvega, a Ijubezen do obeh. — Oiiim. ki sc zaletavajo s svojimi očitki \ šolo, pa ni mar ne za deco, ne za Boga in ne za domovino. V mislih imajo Ie lastno dobičkarstvo in komandantstvo. Vsi, ki tako razumemo in opravljamo svoje delo sedaj, kakor nekda'i. gremo mirno in samozavestno dalje in imamo edino željo. da bi bile tudi drugim naše nravice tako svete, kakor so svete nam pravice drugih. Jenko.