KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 16.
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1. Aprila 1930.
PATENTNI SPIS ŠT. 6947
Verein iur cliGmischc und rnGlallurcjische Produktion, Usti n. L.,
Cehoslovačka.
Postopek za izdelovanje nejedkega neprašečega dušikovega gnojila iz apnodušika. Prijava z dne 8. julija 1929.	Velja od 1. novembra 1929.
V svrho odstranitve znanih nedostatkov, ki jih pokazuje drobno zmleti apnodušik pri njegovi uporabi kot gnojilo, se je med drugim predlagalo, da se prevede drobno zmleti produkt v granulirano obliko.
Dosedanji postopki za izdelovanje takega zrnastega apnodušika temelj v glavnem na tem, da se napravi drobno zmleti apnodušik potom obdelovanja z vodo ali vodenimi raztopinami oblikoven in da se masa nato na različen način dovede v zaželjeno obliko.
Vsled prebitka vode, katerega zahteva izvedba teh procesov, se povzročajo presnove, ki imajo za posledico deloma izgube dušika, deloma pa pretvorijo dušik kal-ciumcyanamida v druge za gnojilne svrhe manj primerne ali škodljive oblike, kakor dicyandiamid i t. d.
Našlo se je, da se more temu nedostatku izogniti na enostaven način, ako se mesto iz drobno zmletega apnodušika izhaja iz zrnastega apnodušika, ki se potom posebnega mletja pridobi v velikosti zrn O. 5 do 5 mm in ako se ta materijal obdeluje z množino vode, ki je ravno potrebna za razkrajanje ostalnega karbida v apnodušiku. Pri tem se je izkazalo kot svrhi primerno, uporabiti vodo v paroličnem stanju, prednostno tako, da se vodi z vodno paro pri gotovi temperaturi nasičen inerten plin, kakor zrak ali dušik, preko zrnaste izhodne tvarine. Vsebino vodne pare se more, z ozirom na množino karbida, ki se naj raz-
kroji, varirati potom nasičenja plina pri različno visokih temperaturah. Pridržavanje navedene veličine zrn je pomembno v toliko, ker se učinkovanje vode na bolj grobo komadast apnodušik ne vrši enakomerno; v snovi ostanejo nerazkrojeni ostanki, do-čim morejo nastati krajevni prebitki vode, ki zopet povzročajo nezaželjene presnove. Samo pri apnodušiku, ki je zdrobljen na navedeno velikost zrn, prodira voda vso snov enakomerno in povzroči popolno pre-vedenje karbida in jedkega apna v kalcium-hydroxid. Da bi se dobil apnodušik, ki je pri daljšem ležanju stanoviten, je prednostno pustiti učinkovati ogljikovo kislino, bodisi istočasno ali po obdelovanju z vodo, da bi se pretvoril kalciumhydroxyd, ki nastane vsled presnove vode s kalciumkarbidom in ki povzroči vsled svoje alkalične reakcije razkrajanja in izgube dušika, v neškodljiv kalciumkarbonat, pri čemer se smotreno odstrani nastalo vodo potom ogrevanja. V drugem slučaju bi bil kalciumhydroxyd potom zračne ogljikove kisline preveden počasi v karbonat in tvorjena voda.
Ca (OH)o + C02 = CaC03 + H20 bi mogla škodljivo vplivati na kalciumcya-namid.
Pogoji za dosego stanovitnih, nejedkih zrn apnodušika so tedaj:
a) zdrobljenje surovega apnodušika na velikost zrn, ki jamči popolno učinkovanje ravno potrebne množine vode odnosno vodne pare.
Din. 5.
b) obdelovanje zrn apnodušika z ogljikovo kislino, ki se vrši istočasno z učinkovanjem vode ali pozneje in odstranitev tvor-jene reakcijske vode.
Izvedbeni primer:
Apnodušik, ki je bil potom mletja in re-šetanja doveden na velikost zrn na pr. O. 5—2,5 mm, se v sistemu zaprtih polžastih korit, ki imajo dvojne plašče za vodno hlajenje in parno ogrevanje, vodi nasproti vlažnim, ogljikovo kislino vsebujočim plinom, na pr. z vodno paro pri približno 70’ nasičenim plinom od apnenice ali dimnim plinom. Temperatura se pri tem z hlajenjem regulira tako, da se po potrebi večji ali manjši del vodne pare kondenzira in se povzroči razkroj ostalnega karbida, dočim se pri tem nastali kalciumhydroxyd pretvori potom ogljikove kisline dimnih plinov v kalciumkarbonat.
V drugem delu aparature se odstranita držeča se vlažnost in reakcijska voda potom ogrevanja na približno 80\ pri čemer se pod vplivom prolistruječega plina odstranijo tudi še zadnji sledovi ostalnega karbida. Tako pridobljen produkt se končno odpravi ob učinkovanju suhega plina, skozi hlajeni del polževega sistema v shram-beni silo.
Predlagalo se je že, obdelovali pulveri-ziran apnodušik z ogljikovo kislino v danem slučaju ob istočasnem učinkonanju vode. Pri tem znanem postopku pa nastopajo poleg znatne tvoritve nezaželjenega dicyan-diamida močne izgube dušika. Temu nas-
proti je bilo vsekakor presenetljivo da vodita uporaba na primerno velikost zrn zmletega apnodušika in odstranitev tvorjene reakcijske vode, katera sledi obdelovanju z vodo in ogljikovo kislino, k produktu, čigar vsebina cyanamida ostane v bistvu ohranjena. Materijal, pridobljen glasom izuma, ne utrpi tudi pri daljšem ležanju ni-kake izgube dušika, niti pretvorbe cyanamid-dušika v dicyandiamid. Sposobnost izkoriščanja dušika v zemlji presega ono do-sedaj znanih apnodušikovih gnojil. Dobra sposobnost raztrosanja olajšuje uporabo tega nejedkega neprašečega novega gnojila.
Patentni zahtevi:
1.	Postopek za proizvanje nejedkega ne-prasečega dušikovega gnojila iz apnodušika v zrnasti obliki, označen s tem, da se apnodušik, ki je potom mletja zdrobljen na velikost zrn od 0.2 do 5 mm, podvrže učinkovanju množine vode, ki je ravno potrebna za razkroj ostalnega kalciumkarbida ob istočasnem ali naknadnem učinkovanju og’jikove kisline in da se odstrani tvorjena reakcijska voda potom ogrevanja.
2.	Postopek po zahfevu 1, označen s tem, da se dovaja voda v parnem stanju.
3.	Postopek po zahtevih 1. in 2, označen s tem, da se vodi preko zrnastega izhodnega materijala vodno paro in v danem slučaju ogljikovo kislino vsebujoč inerten plin, kakor zrak ali dušik.