POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE ® ŠT. 32. © 2. AVGUSTA 1957 © LETO XVI. @ CENA 10 DIN
PE0LET1RC! VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
E'
Ljubljanske žene In otroci so prvega avgusta leta 1943 demonstrirali pred sodnijsklm poslopjem na Miklošičevi cesti proti fašističnemu okupatorju za izpustitev političnih jetnikov. Te demonstracije so bile v času, ko se je partizansko gibanje silno razplamtelo. Osvobodilna fronta je bila takrat sposobna, da zbere okrog sebe večino Ljubljančanov in s tem obsodi okupatorjevo nasilje, hkrati pa mu pokaže, kako močno je gibanje za osvoboditev naše domovine. (Ive Šubic: demonstracije)
"*■	"j
m
Povsem razumljivo, da so naši celotni napori posvečeni napredku proizvodnje in proizvodnosti. Saj je danes že odveč pojasnjevati, da od tega za-visi stopnja družbenega blagostanja in blagostanje slehernega posameznika. Temu smotru posvečajo svojo prizadevnost delavski sveti v iskanju boljših, naprednejših metod organizacije proizvodnje, v iskanju načinov, da kar neposrednejše vzbude zanimanje slehernega posameznika za racionalnejšo proizvodnjo.
Lahko mirno trdimo, da uspehi ne zaostajajo. Temu je zlasti v neizpodbiten dokaz doslej dosežena proizvodnja.
Ali pa je temu tako na vseh področjih našega življenja? Žal na to ne moremo pritrdilno odgovoriti. Koliko pritožb, pismenih in ustnih, srečuješ na vsakem koraku. Človek ima občutek, da imamo pri nas dva povsem nasprotujoča si pojava. Medtem ke se proizvodnja osvobaja birokratskih elementov, se v administraciji, v upravnih službah, v socialnem zavarovanju, zdravstvu in ne vem še kje, stvari zamotavajo in birokratizirajo. Povsod pravcata papirnata vojna, v kateri se večkrat ni moč spoznati. Ta birokratska gneča, ki v tej ali oni obliki kaj negativno vpliva tudi na samo proizvodnjo, upravičeno vzbuja nezadovoljstvo delovnih ljudi, ki jih slučaj ali nujnost prisili, da imajo opravka s temi vrstami uradov ali ustanov. Koliko izgubljenih delovnih ur? Koliko pošiljanja od vrat do vrat! Koliko formularjev! Koliko podatkov! Koliko potov! Koliko zavlačevanja! In končno, koliko nezadovoljstva!
V proizvodnih podjetjih se trudimo, kako izboljšati proizvodnjo In proizvodnost. Ali ne bi bil čas, da se tudi v vseh vrstah administrativno upravnih enot prične proučevati sistem in metoda dela, da se analitično oceni delovna mesta, poenostavi, bolje organizira poslovanje.
Končno gre tudi za odnos do dela. Proizvodnje si ne moremo predstavljati brez discipliniranega odnosa do dela. Vsaka netočnost. zamuda, malomarnost In slično so v proizvodnji označene kot kršitev delovne discipline, kar kaznujejo z določenimi sankcijami. Kako pa ;e s tem v administrativno-upravnih službah? O tem bi vedeli delavci mnogo, premnogo povedati. Napravimo vendar red!
Menim, da ne kaže izgubljati časa, ker sred-. štev ustvarjenih v resnem in trudapolnem delu v proizvodnji ne gre neodgovorno in brez koristi razmetavati skupnosti in posameznikom v škodo.
B.
PREDSEDNIKI IN TUNIKI STROKOVNIH SINDIKATOV 0 POTEKU ANALITIČNE OCENE
Temeljita ocena
bo koristila vsakemu posamezniku m skupnosti
Napake lahko odpravimo le, če zanje vemo. To je že staro pravilo. Pri analitični oceni delovnih mest, oziroma pri popisu in opisu delovnih mest so marsikje grešili. Zato smo tokrat povprašali nekaj predsednikov in tajnikov strokovnih sindikatov za njihovo mnenje, kako je potekal opis in popis delovnih mest, kaj je bilo dobrega in kaj napak, kaj so storili izvršni odbori sindikalnih podružnic, oziroma kaj bi morali storiti, da bi to gospodarsko pomembno nalogo v vseh podjetjih opravili res tako kot je treba. Odgovorili so nam:
likšn,i hitrici, Iti lahko porodi površen popis in opis. Opozoril jih je, da analitična ocena del ni kampanjska akcija, temveč študijsko, znanstveno delo, ki ga ni moč opraviti za zeleno mizo in ne prek noči. Upravičena je bojazen, da bo pri naslednji fazi opravil, to je pri stopnjevanju delovnih mest, tudi ta hitrica porajala nevšečnosti, kar se nam bo pozneje hudo maščevalo.
Organi upravljanja temu važnemu opravilu niso posvetili dovolj pozornosti. Delavski sveti so le malokje analizirali na posebnih zasedanjih, kako po-
treba te stvari čim podrobneje pojasnjevati.
V podjetjih kemične industrije je popis in opis delovnih mest opravljen. Drugo vprašanje pa je seveda, ali je to delo dovolj objektivno opravljeno. Združenje steklarske industrije, ki je minulo soboto zasedalo v Hrastniku, je na primer ugotovilo precejšnja nesorazmerja v opisih in popisih delovnih mest. Delovna mesta, kt so znana, so manj podrobno opisana, tnanj znana delovna mesta pa so obremenjena z vsem; mogočimi opravili, tako da je v številnih primerih dvom v objektivno

nih mest lažje, lažje bo ocenita realnost popisa in poznejše ocene. V kemični industriji bo primerjanje nekoliko težje. Toda prav tu lahko sedaj dobimo realen profil potreb, kakšnega delavca rabi kemična industrija.
Navodila za stopnjevanje delovnih mest so izšla. Predsedstvo je sklenilo, da je vsak član dolžan spremljati na svojem področju ocenjevanje delovnih mest, sporočati Republiškemu odboru, kako poteka ta akcija in opozarjati sindikalne organizacije na eno temeljnih akcijskih opravil v sedanjem obdobju, to je na vsestransko razjasnjevanje, kaj je smisel analitične ocene delovnih mest. To pojasnjevanje bo v sedanjem obdobju dela izelo, zelo potrebno. Združenja pa bodo morala nuditi podjetjem še več pomoči«.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Naš skorajšnji gost: predsednik Demokratične republike Vietnama Ho Si Minh
PO KONGRESU DELAVSKIH SVETOV JUGOSLAVIJE
Zdaj primimo za delo
Marjanca Jemec: Motiv iz vrhniške usnjarne
JAKA KVAS, PREDSEDNIK
REPUBLIŠKEGA ODBORA
SINDIKATA KOVINARJEV SLOVENIJE
To je študijsko delo
»Na j večja slabost, ki smo jo opazili sedaj pri prvi fazi opra. vil za analitično oceno del, to je pri popisu in opisu delovnih mest, so različna navodila. To smo posebno občutili v našem sindikatu, ki združuje delavce podjetij, včlanjenih v šest strokovnih združenj, kot v Združenje strojne industrije, predelovalne industrije, avtomobilske industrije itd. Vsako od teh združenj je poslalo svojim članom svoja navodila kako popisati in opisati delovna mesta. Marsikje so podjetja, ki so včlanjena v različnih združenjih, sosedje. Ker so ta bila različna navodila za opis enakih delovnih mest, kjer so razmeščeni sicer v različnih podjetjih enaki stroji in delajo pri njih ljudje pod enakimi pogoji, jih je ta različnost zelo motila pri popisu in opisu.
Droga slabost pa je precejšnja hitrica, kratko odmerjen čas, v katerem so morala podjetja opraviti popis in opis del. To je ponekod kakovosti dela škodovalo, posebno tam, kjer so združenja že itak kratke roke še nesmiselno skrajševala. Eno od združenj je na primer zahtevalo, da podjetja popišejo in opišejo delovna mesta kar v 14 dneh. Naš republiški odbor je opozoril sindikalni aktiv v tej panogi, naj nasprotuje to-
teka, oziroma kako je potekal popis, premalo so opozarjali komisije za izvedbo analitične ocene na določene slabosti.
Slabosti je torej precej. Sindikalne organizacije si moralo prizadevati, da bo vse delo kar najbolje opravljeno. Organi upravljanja in komisije morajo opozarjati na določene slabosti, članstvu pojasnjevati smisel analitične ocene del, kajti drugače bomo porabili veliko sredstev in časa brez haska.
FRANCE PLAŽAH, PREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA KEMIČNIH DELAVCEV SLOVENIJE
Ne bodimo površni
»Predsedstvo našega Republiškega odbora je že na dveh sejah obravnavalo potek dela na analitični Oceni delovnih mest in sicer meseca junija in 29. julija. Na seji v mesecu juniju smo ugotovili, da je smisel analitične ocene delovnih mest premalo pojasnjen in da ponekod celo z delom nekoliko -odlašajo. Čeprav smo sindikalne organizacije opozorili na to, smo tudi še sedaj opazili določene slabosti. Na zadnji seji predsedstva smo na primer ugotovili, da so komisije v nekaterih podjetjih podcenjevale delavce, oziroma njihovo sposobnost, da bi lahko sami uspešno izpolnjevali anketne liste. Ponekod posamezniki res še napak razumejo analitično oceno del, kajti nazori o starem načinu plačevanja so še dokaj zakoreninjeni. Zato je
opisovanje dokaj upravičen. Naloga strokovnih komisij bo sedaj, kolikor bo to seveda moč, ugotoviti objektivnost popisa in svetovati popravke. Le če bomo čim točneje opisali in popisali delovna mesta, si lahko obetamo izboljšave v naši plačni politiki .in organizaciji dela.
V Industriji papirja in steklarski industriji bo primerjanje glede opisa in popisa delov-
Republiški svet Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo je pred nedavnim priporočil vsem sindikalnim vodstvom, naj bode pobudniki sklicevanja konferenc, izrednih zasedanj delavskih svetov, sestankov kolektivov in drugih oblik seznanjanja članstva z delom I. kongresa delavskih svetov Jugoslavije. Predvsem je bilo naglašeno, naj vključijo v to akcijo vse izvoljene delegate kongresa, da poročajo o delu kongresa in da se vsi skupaj zavzamejo za konkretno izvajanje sprejete resolucije in vseh kongresnih napotil.
Ugotovimo lahko, da je večina okrajnih in občinskih sindikalnih svetov z vso resnostjo pristopila k uresničevanju najvažnejše naloge sindikatov. Tako zasledimo zelo dobro organiza-
cijo občinskih konferenc v Mariboru in Ljubljani, kjer poro-rajo delegati kongresa o delu kongresa in sprejetih nalogah, kakor tudi o osebnih vtisih s tega pomembnega kongresa. Zanimanje za te konference ut sestanke je precejšnje, o čemer pričajo množične udeležbe. Posvetovanja so priredili seveda tudi v drugih okrajih, kot v Novem mestu, Murski Soboti, Trbovljah, dočim iz ostalih okrajev še ni dovolj poročil dasi tudi pripravljajo konference v občinah in tovarnah.
Posebno pomembna so zborovanja v samih delovnih kolektivih. Teh sestankov je bilo že precej po vsej Sloveniji, predvsem pa v kolektivih, kjer so bili izvoljeni delegati. Skratka, ugotoviti moramo, da so delegati kongresa v pretežni večini
Trgovina na tehtnici
Prav zares. Trgovino smo položili na tehtnico, na tehtnico smo položili njen odnos do potrošnika. Postavili smo se v vlogo potrošnika. Odnos trgovine do potrošnika se lahko izrazi na različne načine. Na primer: trgovski delavec govori s potrošnikom osorno, zadirčno, mu reče: »Če niste zadovoljni, pa pojdite drugam!« Tako je še marsikje. Lahko pa je trgovski delavec s potrošnikom tudi vljuden, mu prijazno pojasni, da tega ali onega nimajo na zalogi, pove" kje lahko dobi to kar želi. Odnos trgovine do potrošnika se izraža tudi v tem, da potrošnik drago pleča slabo blago, da ga dobi manj, kot ga je plačal, da mu tehtajo nekatere drage prehrambene pred-
mete v težkem ovojnem papirju namesto lažjem itd.
, Pred tedni smo na seji našega uredništva razpravljali o teh stvareh in sklenili: Vsakdo, ki te dni odite kamorkoli, naj ne bo novinar, temveč potrošnik. Kupi naj pet ali deset dekagramov kave in pol kilograma moke, in potiej, ko mu trgovski delavec vse to stehta, naj ga zaprosi, da mu vrečko zapečati in žigosa z žigom svojega podjetja. Kupljene predmete, smo nadalje sklepali, bomo poslali strokovnjakom živil-sko-kemičnega laboratorija pri Centralnem higienskem zavodu v Ljubljani in ta bo izrekel strokovno mnenje, zaključno besedo k temu pa bomo objavil; v našem časopisu.
Rečeno — storjeno.
Analiza, ki so jo opravili Strokovnjaki živilsko-kemičnega laboratorija pri Centralnem higienskem zavodu v Ljubljani, nam je razkrila, da trgovski delavci marsikje res nimajo pravega odnosa do potrošnika. Toda zakaj bi govorili nasploh, razložimo si stvari kar ob primerih in številkah, ki jih je pokazal laboratorijski izvid.
Prva stvar. ki je vzbudila našo pozornost, je bila brutto teža prave kave, mlete oziroma surove, ki smo jo kupili v desetih trgovinah v različnih krajih. V štirih trgovinah, kjer smo zahtevali po 10 dekagramov prave kave, mlete oziroma surove. so nam >e natehtati manj (Nadaljevanje na 5. strani)
pravilno razumeli svoje poslanstvo in to, da ni bila njihova dolžnost sodelovati zgolj na kongresu, ampak, da so dolžni pomagati ;n bit; prvi pobudniki uresničevanja sklepov kongresa, predvsem tistih, ki se nanašajo na subjektivne slabosti dosedanjega dela organov samoupravljanja.
Opozoriti pa kaže, da ni dovolj, če bi ostali samo pri poročanju o delu kongresa — kar je seveda potrebno in za člane sindikatov in delavskih svetov zelo zanimivo. Lotiti se je treba kar uresničevanja napotil, ki jih vsebuje resolucija kongresa. Nekateri delavski sveti so že sklicali izredna zasedanja, na katerih so podrobneje obravnavali in primerjali napotila kongresa z njihovim praktičnim delom. To bodo morala narediti vsa podjetja in dolžnost sindikalnih organizacij je, da so one pobudnice sklicevanj izrednih zasedanj delavskih svetov, kjer naj temeljito prouče resolucijo. Ne bi bilo prav, če bi se vse naše delo sprevrglo zgolj v propagando, saj bo uspeh kongresa zajamčen le, če bomo izvršili vse postavljene naloge.
Prav gotovo to ne bo šlo na en mah, ampak postopoma in je zato potrebno, da bi vsi kolektivi napravili določen perspektivni plan dela, posebej delavski svet, kakor tudi sindikalna organizacija. Slednje naj skrbe predvsem, da bo vsaj ves politični aktiv podrobno proučil kongresno gradivo. Proučiti je potrebno predvsem vse referate na kongresu in Resolucijo. Delavski sveti pa naj bi napravili program dela po posameznih področjih, kot na primer: produktivnost dela, organizacija dela, strokovna vzgoja, nagrajevanje, racionalizacije, problemi sodelovanja in kooperacije, sistem in metoda dela delavskega sveta, predvsem z ozirom na večjo povezavo s celotnim kolektivom	itd.	Na ta	način	bi
ugotovili, kaj je bilo doslej slabega, da bi to popravili. Naj ne bo kolektiva, kjer bi ostalo kongresno gradivo zaprto v predalih, iz njega črpajmo napotila za naše vsakodnevno delo in uveljavljanje nadaljnje rasti naših delavskih svetov, kakor tudi napredka naše proizvodnje, produktivnosti	dela,	skrbi	za
delovnega človeka, skratka, za vse probleme, do katerih je zavzel kongres tako konkretna in jasna stališča!
Pohvaliti moramo pobudo CK Ljudske mladine Slovenije, ki je organiziral večdnevni seminar za mladince, člane delavskih svetov, na katerem so proučili vse referate kongresa. Na okrajnih	sindikalnih	svetih	in
republiških odborih, predvsem pa na občinskih sindikalnih svetih leži velika odgovornost, da bodo pomagali sindikalnim podružnicam in delavskim svetom, da bodo	le-ti	uspeli	uresničiti
pomembne sklepe tega zgodovinskega kongresa.
France Plazar
e
»DELAVSKA ENOTNOST«
IZ NAŠIH ORGANIZACIJ
2. avgusta 1957 £ ST. M
K II R 10 J A. ;V l E ;

B V okviru športnega tedna in v počastitev Dneva borcev je bilo na pobudo sindikalne podružnice Ljubljanskih mlekarn in pod pokroviteljstvom Občinskega sindikalnega sveta Bežigrad prirejeno tekmovanje, ki so se ga poleg domačega kolektiva Ljubljanskih mlekarn udeležili še kolektivi Ardel, Intertrans in Slo-venija-šport. Tekmovali so v nogometu, odbojki, namiznem tenisu in streljanju z zračno puško. Ob zaključku tekmovanja je bil družabni večer, katerega se je poleg drugih udeležil tudi predsednik sindikalnega sveta Ljubljana-Bežigrad, tovariš Vili Vrhunc. Ob tej priliki so bili zmagovalci pohvaljeni in nagrajeni. — Zlasti moramo dati priznanje športnikom Ljubljanskih mlekarn, ki so s tolikšnim uspehom pripravili tekmovanje. Sedaj si urejajo lepo športno igrišče in nedvomno so lahko za vzgled ostalim delovnim kolektivom. — A. Ž.
B Zadnja seja Občin, sindikalnega sveta Šoštanj je bila namenjena predvsem gostinskim, obrtnim in trgovskim sindikalnim podružnicam v Velenju. Te^ so letos zaostajale za drugimi. Niso redno odvajale članarine in tudi sicer ne poročale o svojem delu. Poedini člani predsedstva so sklenili, da bodo omenjenim podružnicam pomagali pri njihovem delu. — S.
■ Za dan vstaje so v Šoštanju razvili prapor Občinskega odbora ZB ter odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Dušanu Mravljaku. Dne 28. julija bodo odkrili v Skornem pri Šoštanju spominsko ploščo 19 padlim borcem slavne H. divizije. — Š.
B V Velenju so ustanovili novo sindikalno podružnico »Beton«. Podružnica šteje 100 članov. — š.
B Kolektiv Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem ima svoj bilten. Naslov biltena še niso določili. Uredniški odbor je razpisal natečaj in bo najboljši predlog nagrajen. Odgovorni urednik biltena je tovariš Branko Mlinarič. List bo obravnaval delo organov delavskega upravljanja, razna strokovna vprašanja, delo društev in družbenih organizacij. Za list vlada že sedat med delavci veliko zanimanje. — J. V.
B V Kromberškem gradu pri Novi Gorici so odprli muzej za Goriško, v katerem je narodopisni oddelek, Gregorčičev oddelek in oddelek narodnoosvobodilne borbe. Zdaj so v goriškem okraju trije muzeji in sicer v Novi Gorici, Tolminu in Idriji. —š.
B Zastopniki Tovarne pohištva iz Nove Gorice so pred kratkim obiskali nekaj tovarn lesne industrije v Severni Italiji. Seznanili so se z njihovo proizvodnjo in organizacijo dela in navezali stike z italijanskimi strokovnjaki lesne industrije. L. K.
gg v Sežani so 21. julija odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja s Krasa. Spomenik je sestavljen iz treh kipov, ki ponazarjajo narodnoosvobodilno borbo, in stebra, na katerem je napis: »Ta kamen nam govori: Zvest svoji zemlji, jeziku ih veri v pravico, je kraški človek v trdih bojih s pohlepnim tujcem za svoj obstanek dozorel za ljudsko vstajo in socialno revolucijo. Prelil je svojo srčno kri, iz katere mu je vzcvela prostost. Izpolnjene so stoletne sanje. Skalnati Kras je priključen svoji domovini. V naporih za boljše življenje gre novim zarjam naproti.« L. K.
S Kljub velikemu prizadevanju komisije HTZ in vsega delovnega kolektiva Železarne Store, da bi bilo čim manj obratnih nesreč, jih je bilo v prvi polovici letos še vedno 130. Od tega sta bili dve smrtni, devet težjih in 119 lažjih .Razen tega je bilo še 16 nesreč na poti z dela in na delo. V istem Času je dal kolektiv za higiensko-tehnično zaščito 6,363.525 dinarjev, in sicer: za osebna sredstva 2,665.361 dinarjev, za okrepčilo (mleko in kava) 1,545.290 dinarjev, za nakup izolacijskih aparatov 1,942.988 dinarjev in za zdravila 209.886 dinarjev. J. M.
B V Šentjurju pri Celju je le en frizerski salon. Ta salon je bil zaradi slabih sanitarnih naprav doslej vedno v spotiko raznim komisijam in gostom. Pred dnevi so ga popolnoma preuredili Tako se je končno izpolnila želja prebivalcev, da je ta kraj dobil dober sodoben brivski lokal. J, M.
B Mladinski aktiv DPD »Svobode« na Škofljici je priredil dvodnevni izlet v Koper in Portorož. Večji del denarja je prispevala »Svoboda«, da bi bili mladinci v bodoči sezoni še aktivnejši kot doslej. F. H.
B Komisija Zveze borcev je končno le določila, kje naj bi stal novi spomenik padlim žrtvam fašizma na Škofljici. Krajevna organizacija Zveze borcev je že začela zbirati prispevke in bo v ta namen priredila prvo nedeljo v avgustu veliko vrtno veselico s srečelovom v gasilskem domu na Škofljici. F. H.
B Sindikalna podružnica zdravstvenih delavcev Nazarje je organizirala zdravstveno akcijo v Solčavi. Pregledali so 128 ljudi. Podobne akcije nameravajo organizirati še v drugih krajih.
B Več kot štiri sto mladincev celjske Vajenske šole bo letos prebilo dopust v Rovinju. Letos bodo poslali na morje v prvi vrsti tiste, ki lani niso letovali. Vajenci plačajo le režijske stroške, ostalo krije Zavod za socialno zavarovanje, ppecej pa so pomagali tudi Rdeči križ in nekatera celjska podjetja.
B Občinski sindikalni svet Videm-Krško je priredil tri celodnevne seminarje Za člane delavskih svetov in upravnih odborov. Iz industrijskih podjetij so se odzvali vsi vabljeni člani delavskih svetov, slabša je bila udeležba iz trgovskih in obrtnih podjetij. Seminarja se je udeležilo skupaj 84 delavcev.
B Na eni izmed zadnjih sej okrajnega sindikalnega sveta v Trbovljah so razpravljali o analitski oceni delovnih mest. Prva faza tega dela je že pri kraju. Odborniki so sklenili, da bodo opozorili svet za delo in delovna razmerja pri OLO, da je treba pripravljen popis delovnih mest prediskutirati s prizadetimi delavci. Okrajni sindikalni svet je med drugim sklenil, da bodo v jeseni priredili seminarje še za tiste člane delavskih svetov in upravnih odborov, ki se jih doslej niso mogli udeležiti.
B Na zadnjem plenarnem zasedanju OSS Trbovlje je predsednik poročal o delu kongresa delavskih svetov Jugoslavije. Plenum je sklenil, naj delegati obiščejo vse gospodarske organizacije, ki so jih izvolile za delegate. Občinski sindikalni sveti pa naj sestavijo program obiskov.
B Vajenci iz Vidma in Krškega tabore na Malem Lošinju. Taborjenje je priredil občinski sindikalni svet. Hranijo se v bližnjem hotelu take, da s kuhanjem nimajo skrbi. V prvi skupini je 20 vajencev, druga skupina pa se je vrnila konec julija.
B Delavski svet Strojne tovarne Trbovlje je na predlog upravnega odbora sprejel pravilnik, po katerem so predvidene posebne nagrade vsem tistim delavcem in uslužbencem, ki v določenem času nimajo niti enega dneva izostanka zaradi bolezni, nezgode itd. O pravilniku je še prej razpravljal delovni kolektiv.
B Delavski svet tovarne pohištva v Brežicah je na enem izmed zadnjih zasedanj sklenil med drugim tudi, da mora vsak po opravljenem službenem potovanju sestaviti poročilo. Poročila bo sprejemal upravni odbor.	.
B Pri Renk ah so pred kratkim odprli nov viseči most čez Savo. Most je delo gradbenega podjetja Zasavje in kovinarsko strojne delavnice v Zagorju. Zgradili so ga v razmeroma kratkem času, kvalitetno in brez vsake nezgoda, zaradi česar je treba kolektivoma dati vse priznanje
SREČANJE Z VRHNIŠKIMI USNJARJI
Sindikat ie snremr
Pred menoj je velika dvorana. Nekje na sredini je bazen, iz katerega delavci prekladajo kože. V drugi dvorani slonijo kocine. V drugi dvorani slonijo usnjarji nad kožami in z velikimi nož1 strgajo. Težko je to delo. Morda je težje od vseh op ravil v usn jarmi. Duh, ki se širi po usnjarni, mi lega na pljuča. Neprijetno mi je. Hipoma pomislim, koliko je truda in koliko znoja preteče vsak dan preko delavčevega lica, predno dobi usnje končno obliko.
Usnjarna je usnjarna, pa naj bo kjerkoli, delo je povsod težko, tudi na Vrhniki, čeprav je tovarna skoraj nova (začela je obratovati leta 1946).
Predsednika sindikalne organizacije sem dobil sredi dela. Vneto je lakiral usnje. Počakal sem, da je dokončal kos, šele nato sva si segla v roke. Povabil me je v majhno pisarno, saj bi se najina beseda tu kar zgubila sredi močnega hrupa.
»Kongres delavskih svetov je za nami. V-rhniška usnjarna je poslala v Beograd svojega delegata. Veliko smo se menili, kako je bilo na kongresu. Tovariš K. J. nam je že povedal, kako je potekal kongres, kdo je imel glavne referate, kaj so posamezni tovariši povedali v razpravi itd. O vprašanjih, ki se tičejo same usnjarske dejavnosti im o katerih so spregovorili na kongresu delavskih svetov, pa se še nismo kaj prida
Preveč bolniških izostankov
Od tarifnih pravilnikov je najin pogovor stekel k bolniškim izostankom. Spomnil sem se spet lakirnice. Predsednik sindikalne organizacije mi po-, jasnjuje, da v tem oddelku delavci dobijo pol litra mleka dnevno. Toda izostankov imajo kljub temu veliko, morda celo preveč. Pa ne samo v tem obratu, povsod je tako. So temu mar krive neurejene higienske razmere v tovarni? Ne, to ne bi mogli reči. Temu so krivi »delavci sami«. Ne vsi, nekaj delavcev odhaja Iz tovarne domov, toda doma ne počivaj o. Čaka jih novo delo. Nič ni manj naporno od dopoldanskega. In tako se jim godi dan za dnevom, vse do tedaj, dokler traja setev, žetev in podobno
poljsko delo,. In bolezenski izostanki so tu. Gotovb pa je, da je s takimi ljudmi tudi teže delati v sindikalni in drugi organizaciji, saj le na pol živijo s tovarno.
Vrhniški usnjarji imajo še kopico problemov. Nekateri se pritožujejo, da ni pravega stika med delavci, mojstri ter preddelavci, potem ko se vrata usnjarne zapro. Drugi spet tarnajo, da včasih v industriji usnja na Vrhniki le premalo skrbijo za samske delavce itd. itd. Perečih vprašanj jim ne manjka. Kako jih bodo rešili, to je odvisno od njih samih in sindikalne organizacije, ki skuša zbrati okrog sebe vse tiste, k; hočejo in želijo, da bo vrhniškim usnjarjem bolje in s tem bolje tudi vsej skupnosti.
N. B.
biarjanca Jemec: Nakladanje kož v vrhniški usnjarni
0 stoti is BbIč Slatin
Koruznega polja ob visoki, pred leti zgrajeni stavbi ni več. Leto je minilo in prejšnja stavba je dobila popolnoma nov videz. Zraven so prilepili nova poslopja, ki bodo obdana s parkom in obkrožala j'h bo nova
pa tudi urejeno še ni tako kot bi moralo biti, toda važno je, da je zdaj mnogo bolje koit je bilo to lani ali 'pred letu
S kakšnim veseljem pripovedujejo in razkazujejo šolo in svojo tovarno. S kakšnim ponosom govore, da je to zdaj ntiihovo in da se bodo še preden bodo odšli v tovarno naučili pihati steklo tako, koit se to v resnici zahteva. Potem pa dodajo: — »čas tako hitro beži in kar naenkrat bodo prišli novi... « Pri tem pa mislijo, koliko morajo še pripraviti, da bo pouk kar najbolje potekal.
Sola ima poleg šolskih pro-
Marjanca Jemec: Struženje kož v industriji usnja na Vrhniki
pomenkovali- To gotovo storili t dneh.
> 11111«ttt t tt****************************************************
Dobili bomo nov premijski pravilnik
Takole nekako je tekel najin pogovor. Ko sem si že prej, preden sem se srečal s predsednikom sindikalne organizacije, ogledoval tovarno in se pogovarjal z delavci, sem zvedel marsikaj zanimivega. Nekdo mi je potožil, da je bil dosedanji premijski pravilnik preučeno napisan, da ga vsi dodobra niso razumeli, zdaj pa posebna komisija sestavlja novega. Upajo, da bo bolj »pravičen« od starega. To, kar so mi govorili eni delavci, so ml potrdili tudi drugi. Preje &o premije dobivali zlasti uslužbenci, mojsitrl in preddelavci, medtem ko v premijskem pravilniku niso dovolj upoštevali tudi tistih, ki so pripomogli, da se je proizvodnja izboljšala. Pri. sestavljanju novega premijskega pravilnika sodeluje tudi sindikalna organizacija, saj so njeni člani komisiji pomagali s koristnimi predlogi. Seveda pa je s premijskimi pravilniki v -usnjarskih podjetjih morda prav tako kot v lesnih. Boste takoj videli, zakaj. Usnjarji namreč pravijo: naša surovina ni železo, mi imamo opravka,z »živo stvarjo«. Večkrat se nam zgodi, da nam surovina, za katero smo prej mislili, da je popolnoma v redu. nenadoma odpove. In ob takih priložnostih pač ne moremo misliti na prihranke in podobno.
O tebi. tvoiem delu, tvoiih uenejiih Jn težavah pile »DELAVSKA ENOTNOST«
S! V DVOMU
e* takšne so tvrv« oravice » Iz delovnega razmerja? <W Odgovor najde! »DELAVSKI ENOTNOSTI«
bomo prav cesta. Sola je dobila svojo to-prihodnjih varno in svojo okolico, da, in tudi že ime. To pa je za naše steklarne najvažneje. Zakaj?
Koliko težav je bilo vse od maja 1947 pa do danes, čudovite zapreke so ležale na poti tega razvoja. Toda učenci, direktor, učno osebje, niso popustili. Vse so takorekoč sami "premagovali in se borili za obstoj. Toda prišel je čas, ko so laže zadihali. Nimajo še vsega, kar si žele.
štorov in internata • tudi svojo tovarno. Sem sodijo — generator, parni kotel, peč za topljenje stekla na tri lonce, peč za predgrevanje loncev in tro-delna peč za hlajenje stekla. Letos so dogradili prostore za brusilnico in slikami co. Vse je novo in čeprav še ne do kraja, kar dobro urejeno. »Gibljejo« se v okviru finančnih možnosti. Tako imajo učenci pod eno
streho vfo — Solo in tovarnn
Kaj to pomeni, ni treba posebej poudarjati. Včasih so morali hoditi že navsezgodaj v tovarno, tudi ob ibreh, štirih so bili že pri pečeh, da so lahko vsaj uro ali dve praktično vadili. Med delovnim procesom niso smeli motiti proizvodnje. Zdaj pa so takorekoč svoji gospodarji. Odkar jim je ing. Vejo Dji-novski postavil popolnoma novo peč, pridobivajo sami steklo in ga tudi sami oblikujejo in obdelujejo.
Letos je bilo v steklarski šoli 144 učencev. Tretji letnik je izdelalo 57 učencev in to: 29 steklopihalcev, 22 , steklo-bru-silcev in 6 sleklo-slikarjev. Julija je bil ves tretji letnik na obvezni praksi. Delali so že kot odrasli možje. Steklopihalci od 4 ure do 12, brusilci in slikarji pa od 5 do 13 ure. Tako delajo tudi v tovarni.
In kakšni so uspehi praktičnega dela? Najbolj zgovoren dokaz za uspešno delo j e to, da so 20. julija poslali v Anglijo vagon brušenih namiznih ko-zarcev-kelihov. Kristalne čašice so njihovo delo in njiihiov prvi uspeh. 8000 kosov so lepo zavili, zabili v zaboje in odposlali brez večjega hrupa. Toda tihega zadovoljstva le niso mogli prikriti. To je zares uspeh!
Kako so dosegli zavidanja vredni uspeh?
Mnenja so, da je peč ing. Djinovskega izvrstna. Take peči, ki bi dajala tako čisto steklo, ni v Jugoslaviji. Vse drugo pa je doprinesla šola. Teoretično in praktično znanje osebja, mojstrov in končno mladih' steklarjev samih. Če ne bi ljubili svojega poklica ne bi uspevali, to je prav gotovo.
še drug dokaz, da so že mladi steklarji res dobri je ta, da je steklarna Hrastnik hotela vzeti učence iz šole še pred končanimi praktičnimi vajami. Seveda vodstvo šole tega ni dopustilo, kar je bilo edino pravil-
Zdaj, avgusta so mladci na taborjenju v Rovinju. To je tudi slovo od šole. Verjetno se bodo le težko ločili, čeprav so od vseh mogočih koncev in krajev: Rogaške Slatine, Hrastnika, Slovenske Bistrice, Pule, Sa-miobora, Skoplja... Tu bodo odšli, prišli pa bodo novi. 45 jih bodo sprejeli, prosilcev pa je več. Samo steklarna v Skoplju je želela poslati v steklarsko šolo 28 svojih mladih steklarjev. Pula 10 in ostali? ...
Steklarne so uvidele, da brez strokovnih steklopihalcev, brusilcev in slikarjev ni moč zdržati. K temu so prispevali tudi učenci sami. Ko so stopili prvič med stare steklarje so jim podali roke, potem so zavzeli delovno mesto in že ni bilo nobenega razločka med njimi — vsaj na prvi pogled ne. Njih delo je bilo enakovredno.
Steklarne bodo pri nas imele vedno dovolj dela. To dokazuje že samo to, da pride na prebivalca le 2.5 tog stekla. V industrijsko razvitih deželah Pa pride na posameznika ze po 15, 10, manj kot 9 kg pa že skoraj ne.	S. M. •
Nnbironle zdravilnih zelišč
Se je čas za nabiranje:
CVETJA: bezga s peclji (100 din),
rdeče deteljice, lipe, vratiča, bele deteljice, žoltovine ln močvirskega oslada,
LISTJA:	šmarnice, ozkolistnega
trpotca, lapuha, pekoče koprive, gozdne jagode, pelina, melise, grenke deteljice, volčje češnje ali beladone in vadne plahtice ali hribske rese. — Liste nabiramo brez pecljev.
RASTLINE: materine dušice, že-niklja, gosje trave, vodne kreše, navadne plahtice ali hribske rese, njivske mačehe, njivske preslice, ptičje kaše, melise, kurjih črevc, ■ kopitni ka in zdravilnega jetičnika.
LUBJE: krhlike, divjega oreha in češminovih korenin.
SEME: jesenskega podleska.
Suhe gobe — jurčke plačuje Go-sad po naj višjih dnevnih cenahl
Cene lahko dobite pri vaši kmetijski zadrugi ali pa pri GOSA-DU, Ljubljana, Prečna UL 4.
RO 8 U DO GO D K O V
HOSIMINH
Ob obisku visokega gosta, predsednika Demokratične republike Vietnam
Bil je mlad fant, tih ln slaboten, z zamišljenimi očmi. Odšel je zdoma, da bi spoznal svet in se laže bojeval proti zlu, ki je vladalo v njegovi domovini. In ko se je vrnil, poln spoznanj, preizkušen v bojih, je zbral svoje ljudstvo pod zastavo svobode in revolucije in kmalu postal znan in slaven, ljubljenec ljudstva, strah in trepet kolonialističnih in imperialističnih veljakov. Postal je veliki ljudski voditelj, eden največjih ljudi Azije. Pod njegovim vodstvom, pod zastavo svobode ln revolucije, ki jo je tako ponosno in pogumno dvigoval vsa težka leta bojev, porazov ln zmag, Je njegovo ljudstvo zmagalo. Tak je Ho Si Mlnh, predsednik Demokratične republike Vietnam, ki bo prihodnji ponedeljek (5. avgusta) obiskal Jugoslavijo.
Življenjepis Ho ši Minha je zgodovina vietnamske revolucije. Malo je ljudi, ki bi sebe vsega tako posvetili svojemu ljudstvo ln njegovemu boju, kot Ho Si Minh.
Ho Si Minh, kar pomeni »Tisti, ki sveti«, ni njegovo pravo ime. Rodil se je pred 65 leti v pokrajini Nge An na severu Anama, ki so jo francoski kolonialisti imenovali »uporniška dežela«. Njegov oče N gojen Sin Huj, učen, pobožen, aristokratski uradnik, ki se je z veliko zavzetostjo predal boju proti francoskemu kolonializmu, ga je ob rojstvu imenoval Ngnjen Tat Tan. Ngujen je rodbinsko ime in pomeni »Tisti, ki živi na poljih«. Tat Tan pa bi se po naše reklo »človek, ki bo zmagal«.
Tat Tan je preživel mladost v ognju
uporov proti francoskemu kolonializmu. Z uporniki so sodelovali tudi njegovi najbližji: oče, brat (Francozi so ga večkrat zaprli, ker je podpiral upornike) ln sestra (Francozi so jo obsodili na 9 let težkega prisilnega dela, ker je zbirala puške za upornike).
Tat Tan je pridno študiral in spoznaval življenje, junaštvo upornega ljudstva, Izkoriščanje in grozodejstva kolonialistov. Ko je končal srednjo šolo, je sklenil, da bo odšel v svet in ga dodobra proučil ter svoje znanje podaril domovini.
Leta 1911 (bilo mu Je 19 let) se je vkrcal na neko francosko ladjo — ne kot potnik, ampak kot mornarski vajenec. Čeprav telesno slaboten, je pogumno prenašal vse težave mornarskega življenja. Bil je v Ameriki, Avstraliji ln Afriki, v Franciji, Španiji, Belgiji, Nizozemski in Nemčiji. Potem se je ustavil v Londonu, kjer je postal kuharski pomočnik. Ob izbruhu prve svetovne vojne se je prostovoljno javil v britansko vojsko, pa ga niso hoteli sprejeti. In odšel je v Pariz.
Tat Tan je bil v Parizu najprej vrtnarski delavec, potem kuharski pomočnik, kuhar in končno fotograf. Obenem je študiral francosko književnost, filozofijo, jezike. Pariz tiste dobe je s svojo intelektualno živahnostjo in socialno vznemirjenostjo močno vplival na dozorevanje nadarjenega Anamita. Kmalu je prišel v stik s socialisti, stopil v socialistično stranko ln jel študirati marksizem. Začel je zbirati svoje rojake (v Parizu je tedaj živelo skoro 100.060 Vietnamcev), jim vzbujati nacionalni ponos, težnje po socialni pravičnosti. Socialistični list »Le pofculaire«
je objavljal njegove članke, v katerih je bičal kolonialno in razredno izkoriščanje. Tedaj se je imenoval Ngujen Ai Kvok, kar pomeni Ngujen »Domoljub«.
Leta 1920 je bil v Toursu kongres Socialistične stranke Francije, na katerem se je skupina okrog Cachina ločila od socialistov in ustanovila Komunistično partijo. Ngujen Ai Kvok se je pridružil Cachinu. Dve leti kasneje je odšel v Moskvo kot delegat francoskih komunistov na kongres Kominterne. Ko se je vrnil, je začel vsklajati dejavnost francoske partije z delovanjem indokitajskih, alžirskih, tunizijskih in maroških skupin. Leta 1923 je spet odšel v Moskvo —. kot delegat ua kongres Kmečke internacionale. Tam je ostal leto dni. Poslušal je predavanja na Leninovi šoli in povezal študente iz Vietnama v trdno organizacijo, ki je postala zametek bodoče Komunistične partije Vietnama. Leta 1924 je z delegatom Kominterne Borodinom odšel na Kitajsko, ki je bila v tistih letih najaktivnejši ognjenik revolucije. Na Kitajskem je ostal tri leta in imel priložnost spremljati tragedijo revolucije, ki so jo slabi nasveti privedli na rob propada. V teh letih 4e v Južni Kitajski zbiral begunce iz Vietnama, jih pošiljal v partijske šole in v vojno aka« demijo v Kanton, od koder so se vračali v Vietnam in ustanavljali prve celice odpora. Leta 1927 pa je čang Kaj Sek, vodja kitajskega nacionalnega gibanja, obrnil plašč, začel sodelovati s skrajno desnico, preganjati in zapirati komuniste. Ngnjen Ai Kvok je moral bežati. Odšel je v Moskvo, kjer je postal sekretar biroja Kominterne za Jugovzhodno Azijo. In spet je potoval: v Berlin in Pariz, v Bangkok, Singapur, Hongkong, in zbiral svoje rojake. Nekaj časa se je imenoval Song Man Co, potem pa Li Tni. Leta 1930 je ust*1 n ovil Komunistično partijo Vietnama.
Ze istega leta je vietnamska partija 8®“ živela svoj ognjeni krst. Uprli so se kmeti« v Tonkinu, kjer je vladala lakota. PartOh
v 8. avgusta 1957 $ ŠT. 32
IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA
.»DELAVSKA ENOTNOST«
BESEDA BRALCEV
Pišete, naj pišem. Prav. Naj pišem o našem življenju. Tudi prav. Vendar to ni lahko. Težava je v tem, da skoro ne najdete dva človeka, ki bi na tole, čemur pravimo življenje, gledala enako. Sleparjev Peter, ki mu je žena skočila čez plot, pravi na primer, da je življenje umazano. Kovačev Matevž, ki se je oženil z bivšo Petrovo ženo, pa sodi, da se nad življenjem ne more pritoževati. Zena, ki ji je ime Kristina in ki ji je življenje pomotoma dalo prestopno vozno karto, pa spet skače čez plot in je kar zadovoljna. Tako je s to rečjo. Sploh pa je o življenju največ slišati prvega v mesecu. Tedaj ima vsakdo svoj mesečni delež življenja v žepu in ker ti deleži niso enaki, je tudi odnos do njih različen. So pa ljudje, ki jim denar ni glavna skrb. Moj sosed, tovariš Kern, je na primer funkcionar, sicer samo odbornik, vendar mu noben denar ne bi odtehtal te funkcije. Če pa bi meni dali njegovo funkcijo, bi se najbrž razjokal. Različnim ljudem so različne stvari najvažnejše. Vse bi pa še šlo, če ne bi bilo zamere. In če se ne bi bali resnice. Zato, vidite, sem nekaj dni tuhtal, kako bi se lotil tegale pisanja, da bi bilo vsem prav. Vprašal sem ženo za svet (moja žena je namreč vsevedna) pa mi je odvrnila, naj kar lepo molčim, da ne ho zamere. To me je razburilo: sedel sem za mizo, ošilil svinčnik in dejal: »Kar bo, pa bo!«
Zamislite si dolino, stisnjeno med Sorami, teko, železnico In tovarno. Za tovarno je vas. V tej vasi stanujem in Živam kot sto in več drugih: delam v tovarni, imam ženo in otroke; drugih nepremičnin nimam.
Odkar prebivam tod, se je Saša vas močno spremenila. Prej je bila tovarna majhna, tovarnarjeva vila pa velika In oblast od boga poslana. Sedaj je tovarna velika in upravlja jo delovni kolektiv po delavskem svetu, ki se od časa do časa sestaja v nekdanji tovarnarjevi vili, kjer je drugače uprava tovarne. Oblast pa smo bogu vzeli in zato nas je bog zapustil, kar pa se je pokazalo kot zelo koristno. Prej smo imeli v vasi dve trgovini In dva trgovca, ki sta navijala cene in nas odirala. Trgovca smo nagnali, trgovini pa sta ostali... Imeli smo tudi dve gostilni in jih imamo še danes; ena je naša, druga pa še vedno privatna In kot taka ostanek izkoriščevalske družbene ureditve. Sedaj imamo tudi delavsko nase--Ije, ki ga prej n! bilo, kino dvorane pa še vedno nimamo, da ° kulturnem domu sploh ne govorim. In imamo lepo število organizacij, ki jih prej ni bilo, in sekretarjev, predsednikov in odbornikov, ki delajo kadar delajo in tako skrbe za nas. In imamo sindikat, ki ga pošiljajo Po kostanj v ogenj in ki opravlja vse tisto, kar uprava in delavski svet nočeta, da se nam ne bi zamerila. Imamo tudi Prosvetno društvo, o katerem ne morem nič slabega povedati, kajti o mrtvih navadno govorimo. le dobro.
So pa še druge važne spremembe. Prej je na primer živelo pri nas nekaj gospodov, Vsi 'Ostali pa smo bili le Jožeti, Petri, Marije in Ivani, Francke in Franceljni. Drugih razredov Pi bilo. Sedaj nas je še nekaj, ki smo kar preprosto Petri, Ja-nezi, Marije in Štefke; ostali Ee _Po politični pripadnosti in službenih položajih dele na tovariše in gospode, nekje sredi med njimi pa so gosposki to-variši in tovariški gospodje.
Ites, veliko se je spremenilo,
. iz tovarniškega "dimnika se vedno tako hudo kadi kot ^koč in dim je še vedno tako vsiljiv in zadušljiv, da nam gre®i življenje. Zato ga obenem s Privatno gostilno, k,i ji pra-
vimo »Pri sodčku«, štejemo med zadnje ostanke stare družbene ureditve.
Toliko za uvod. Zvedeli ste, kdo sem in kje živim, kako in kaj je pri nas bilo, kako in kaj je sedaj. Torej lahko začnem pripovedovati o našem življenju.
Povedal vam bom nekaj zgodb, resničnih zgodb iz našega življenja. Le imena bom nekoliko spremenil — da ne bo zamere.
V PRVI ZGODBI
nastopa osem oseb, seznanja pa nas z njihovo aktivnostjo v obeh gostilnah in s tako imenovanim problemom tovarniške menze.
Osebe so:
— Tovariš direktor št. 1: Strog mož, strokovnjak, da je joj, le političnega dela ne more trpeti.
— Tovariš direktor št. 2: Strog mož, strokovnjak in politik obenem in kot tak predstavlja Izjemo.
Računovodja Kregar: živi dvoje življenj, ki pa si med seboj ne nasprotujeta, kajti vsako je časovno omejeno in vsako ima svojo pot. Cez dan, se pravi med delovnim časom, je tovariš računovodja, po delu pa gospod Kregar. Vsako od obeh vlog igra tako dosledno, da je podoben človeku, ki je medtem, ko je bil pijan, skril svojo uro, pa se je spet moral napiti, da jo je našel.
— Gospa Kokolj: Uradnica, stara devica, ima zapeko in žolčne kamne. Nekoč ji je Kristina, torej tista ženska, ki ji je življenje pomotoma dalo prestopno vozno karto, rekla: »Gospa, lepota je .največji kapital ženske. Zares žal mi je, tod® vi ste bili za ta kapital prikrajšani«. In gospa Kokolj je odgovorila: »Na take, kot ste vi, bom vedno kazala s prstom prezira«. Od tedaj ji pravimo »Prst prezira«. Drugače pa ni napačna ženska. Rada ima mačke, nadvse rada pa vlaga. Ima polno omaro vloženih jagod, marelic, breskev, hrušk, gob, sliv in kumar.
— Gospod Anzelc: Star oe-sarskokraljevi uradnik. Prepričan je, da nič pametnega ni zraslo, odkar se je rodil. Mnogi ljudje — in tudi tisti, ki ne verujejo v njegovo modrost — so
prepričani, da služi v čast naši vasi.
— Tovariš Ivan: Odbornik sindikata. Rad govori in v svoje govore vpleta učene besede, ki jih ima napisane na listku, kot na primer: »To je, tovariši, preprosto rečeno, socialnodemokratski odklon — « ali pa: »Tole moramo storiti, preprosto rečeno, seksualno ... « (besedo sukcesivno je napačno prebral) in temu podobno.
— Tovariš Francelj: Skladiščnik, ki je zgrešil poklic. Ima precejšnje učiteljske ambicije. Rad poučuje, na primer takole: »Skupnost... Ali sploh veste, kaj je skupnost? Skupnost je ... Torej skupnost zahteva od nas, da ji dajemo več proizvodov ... Ali sploh veste, kaj je to proizvod...? Proizvod je ... «
— Upokojeni vratar Jože, tudi »Hentaj nazaj«, kolt mu .pravimo znanci: Star možiček, veseljak, prijatelj vseh, najbolj pa vinske kapljice. Govori v tretji osebi: »Jože je v:del ... «. »Jože
Francelj, skladiščnik, je pridobil na svojo stran tovariša Ivana in složno sta izjavila, da direktor že dolgo ne trpi političnega dela in da je samo to dejstvo vzrok prepira in kazni. Računovodja Kregar in gospod Anzelc, ki sta se z omenjenima dvema tovarišema že večkrat sporekla, sta direktorja podprla, gospa Kokolj pa je pokazala na njiju s prstom prezira. ,
Spor se je kmalu tako hudo razvnel, da se oba sovražna tabora, ki sta se med tem številčno okrepila, niti pogledati nista hotela. Pristaši Kregarja, Anzelca in Kokoljeve so hodili po svojih poteh, pristaši Ivana in Franceljna pa po svojih. Razdelili so si tudi gostilni- Gospod Kregar je s svojo skupino zasedel gostilno »Pri sodčku«, tovariš Francelj pa je okupiral »Tovarniško restavracijo«. Tu sta bila glavna štaba, boj pa se je bil na vseh frontah, na sestanki!? in na cestah pa tudi doma.
Piše Jožek Kopriva, elan delovnega kolektiva
bile tam cer« nekoliko nižje, hrana pa bc’'	> mnogi abonenti zapiis	varniško re-
stavracijo«. ;e prililo olje na ogenj. Zate! se je boj za menzo.
Tedaj je spregovoril predsednik sindikata. Dejal je: »Naredimo tovarniško menzo zaprtega tipa. Hrana bo poceni in lahko bo jedlo 209 do 300 ljudi«. Njegovega predloga pa nihče ni hotel sprejeti. Računovodja Kregar, gospa Kokolj jn gospod Anzelc so rekli: »Ne! Niti dinarja za tako stvar! To je rušenje socialističnega gospodarstva, to je sabotaža!« Tovariša Ivan in Francelj pa sta rekla: »Ne! Menzo že imamo! To je oportunizem, to je sporazuma-štvo!« In predsednikov predlog je padel v vodo
je sel ... « C© je trezen govori normalno. Te priložnosti pa so redke. Če ni pijan, je v stanju pripravljenosti. Nekoč so mu rekli: »Boš videl, bog te bo kaznoval, ko boš umrl«. On pa: »Hentaj nazaj, Jožeta že ne. Rekel bo: »Veš ljubi bog, rodil se je majhen, umrl je pijan; za tisto, kar je bilo vmes pa si sam kriv, ker si ga naredil po svoji podobi«.
Zgodba se začne v preteklem času, konča pa v sedanjem.
Začelo se je v tovarni. V skladišču so odkrili nepravilnosti in direktor je skladiščnika trdo prijel. Nekaj dni sta se prepirala, končno pa je direktor skladiščnika kaznoval. To je bila vojna napoved. Tovariš
Upokojeni vratar Jože je bal kurir pri obeh vojskah: pil je -pri eni, pil pri drugi in prenašal čenče.
In vsi skupaj pa niso vedeli, za kaj se sploh bijejo. Govorili so o velikih idealih demokracije, drug drugega dolžili, da teh idealov ne spoštujejo, drug drugemu očitali, da so odtrgani od življenja, diktatorji ali ma-lomeščamii.
Po nekaj mesecih se je začela tista zadeva z menzo. Pred sporom, o katerem Pišem, je bila menza le v »Tovarniški restavraciji«, kjer je jedlo kakih 80 ljudi, jedlo in zabavljalo nad visokimi cenami. Po sporu pa so odprli menzo tudi v gostilni »Pri sodčku« in ker so
k' ie prevzela vodstvo upora, pa je bila še ^lada, ni imela izkušenj. Francozi so 'stajo v krvi zadušili, njene voditelje pa *3Prli. u Tui je bil obsojen na smrt.
bežal je v Hongkong, kjer so ga Bri-,anci zaprli. V zaporu je bil 18 mesecev ln $e upiral kostni tuberkulozi. Leta 1931 se razširile govorice, da je umrl. Pari-fki »te Faubourg« je objavil osmrtnico, v “leri je rečeno: »Umrl je mali fotograf z Popasse Compointa, ki je velikokrat so-eloval pri naših razpravah, čigar um, tient in iskrenost so občudovali vsi in bdi nasprotniki.« In vendar ni umrl. Iz r^ngkonga je odšel v Siam, od tam pa v 'loskvo, in spet se je vračal v domovino ®eveda tajno; Francozi so razpisali za ••egovo glavo 50.000 piastrov nagrade) in Upravljal Partijo in ljudstvo na vstajo.
Bn^e*a 1940 je Francija kapitulirala. Ja-.»«» s» to izkoristili in zasedli Indokino •etnam, Laos in Kambodžo). Po pogodbi In' .^iisko in vichysko vlado je v a-' ,“.0* ostala francoska kolonialna ,j’ninistraci,ia, ki je začela sodelovati z azn-0?1C’" ^ut** “"kateri indokitajski buržo-j 1 elementi so navdušeno pozdravljali once. Večina ljudstva pa jih je sovra-H 1 tako kot stare kolonialne oblastnike.
zmere za vstajo so bile ugodne, prv Pd-ai" se i® T Jonami v Južni Kitajski 6rot-Vl1	in organizira' vstajo
hitj-1 ?.l|,ol’cem in Francozom. Upor se je So ° sir*l P° Vietnamu. Razen komunistov sij Se. mn pridružile mnoge nacionalistične TaIco Je nastala Liga za ncodvis-j—, Vietnama, ki jo Vietnamci skrajšano pojejo Vietmin.
boje^aVe 80 bile velike. Treba se je bilo obJ“« Proti Japoncem in Francozom, je , cm Pa izigravati Čang Kaj Seka, ki si „a ”tel Prilastiti severne pokrajine Viet-VSe a' Toda Ho in njegovi sodelavci so kita1 težave prebrodili (čeprav jih je l9ll diktator nekajkrat zaprl) in leta °SVnfSe- 'la Slavni štab vstaje preselil na ojeno ozemlje v Tonkin. Marca 1945
so Japonci ustanovili v Vietnama kvislin-ško državo in za cesarja postavili Bao Daja. Boji pa so se nadaljevali. In 2. septembra 1945 je na cesarskem dvorcu v Hanoju zaplapolala rdeča zastava: proglašena je bila Demokratična republika Vietnam. Ho Si Minh je bil izvoljen za predsednika republike.
Težav pa še ni bilo konec. Na konferenci v Potsdamu so veliki trije sklenili, da bodo severni del Vietnama okupirali Kitajci, južnega pa Angleži. Kasneje bi prišli Francozi. Ho se je upiral tej imperialistični kupčiji, skušal rešiti spor na miren način, s sporazumom. S Kitajci, ki so vdrli v severne pokrajine, se je sporazumel in umaknili so se. Francozi, ki so prišli za Britanci v južne pokrajine, pa so najprej odklanjali sporazum, potem pa so uvideli, da vsega, kar je ustvaril Ho Si Minh, ne bodo mogli uničiti. Zato so nekoliko popustili, pa tudi Ho je popustil; s sporazumom, ki so ga sklenili 6. marca 1946. leta, so Francozi priznali Vietnam za »svobodno državo z lastno vlado, parlamentom, armado in financami«, ki pa bi. ostala v okvirih Indokitajske federacije in Francoske unije. Sporazum je dovoljeval prihod francoskih čet v Tonkin (na severu), določal pa je, da morajo čez pet let oditi iz dežele.
Tri mesece kasneje je Ho Si Minh odpotoval v Francijo, da bi s tedanjo francosko vlado uredil vse nerešene probleme. Iskreno je želel sodelovati s Francijo; in ker je hotel svoji deželi zagotoviti mir, da bi lahko zacelila rane, ki jih ji je zadala vojna, in se dvignila iz zaostalosti, je vnovič popuščal, češ: če ne moremo takoj dobiti neodvisnosti, jo bomo dobili postopoma, toda dobili jo bomo. Francoski državniki pa so mislili eno in govorili drugo. Že med razgovori so izdelali načrt za okupacijo vsega Vietnama. Kolonialistične strasti so jih zaslepile: hoteli so vse, ves Vietnam.
Ho Si Minh je do zadnjega trenutka
sknšal preprečiti vojno. Ko pa so Francozi 20. novembra 1946. leta v Haiphongu ubili 6000 Vietnamcev in ko so bombardirali Hanoj, je z isto odločnostjo, kot se je zavzemal za mir in sporazum, povedel svoje ljudstvo v boj.
Vojna je trajala osem let. Bil je to neenak boj. Vietnamski borci, pregnani iz mest v džungle, ljudstvo, skoro goloroko, do skrajnosti izkoriščano, se je upiralo imperialistični Franciji, ki je v to vojno vrgla vse, kar je imela: orožje, prestiž, kri svojih vojakov (padlo je 200.000 Francozov), ambicije, denar (6 milijard dolarjev) in tradicije. In Franclja je vojno izgubila. Zmagal je Ho Si Minh, njegov narod, revolucija. Prišlo je do strahovitega francoskega poraza pri Dien Bien Fnju, do ženevske konference, in končno je Hanoj spet pozdravil Ho Si Minha — osvoboditelja.
Pred tremi leti je bil Severni Vietnam osvobojen. V Južnem pa so zavladali Ameriki naklonjeni ljudje. Tako je določila ženevska konferenca. Ho Si Minh pa se ni umaknil iz boja. Se vedno se bori, vztrajno in pogumno, kot se je bojeval vse svoje življenje, bori za združitev Vietnama, za blagostanje vietnamskega ljudstva. Uspehi, ki jih je Demokratična republika Vietnam že dosegla v svojih socialističnih prizadevanjih, so takšni, da jih morajo občudovati vsi objektivni ljudje. Občudovati uspehe in Ho Si Minha.
Ko je bil leta 1945 izvoljen za predsednika republike, je »stric Ho« — tako mi pravijo Vietnamci — med drugim dejal: »Izvolili ste me za predsednika, ker ničesar nimam: niti družine, niti hiše in niti druge lastnine, prav ničesar razen tele obleke, ki jo imam na sebi...» In vendar je bil (in je še) bogat, eden najbogatejših ljudi na svetu. Ima ljubezen svojega ljudstva, ljubezen in spoštovanje mnogih narodov in tudi jugoslovanskih. To pa je največje bogastvo — zanj in za vse, ki hodijo po njegovi poti.
Medtem pa so tovariša direktorja premestili in razpisali konkurz za novega direktorja. Prijavili so* se trije, iz okraja pa so poslali četrtega in ta je ostal. Je strog človek, dober politik in strokovnjak. Uspelo mu je pomiriti razburjene duhove in dal je politikom, kar je političnega, strokovnjakom pa, kar je strokovnega.
Menzi sta ostali v obeh gostilnah in v vsako zahaja kakih 20 abonentov, kajti hrana je tako draga, da smo začeli tudi menzi prištevati med ostanke izkoriščevalske družbe.
Stari vratar Joče še vedpo hodi iz »Tovarniške restavracije* v gostilno »Pri sodčku«, tovariša Ivan in Francelj, gospa Kokolj, računovodja Kregar in gospod Anzelc pa se najraje drže doma.
Menze, o kateri je govoril predsednik sindikata, tovarniške menze za 200 do. 300 ljudi, ki bi nas poceni prehranjevala, pa še vedno nimamo.
Pa še drugič kaj. Vas tovariško pozdravlja!
■Težek Kopriva,
P. s. Honorar pošljite na naslov J. K., Stara vas, štev. 13 Neža Kopriva, žena
Premajhna
skrb
za otroke
V	podjetjih na Gorenjskem je zaposlenih 35% žena. Mnoge delajo na težkih delovnih mestih, zato so številne žene večkrat bolne. V »Tiskanim« Kranj je bolnih 8%, v »Pletenini« 7.58% itd.
Obratne ambulante so štiri. Uredili so tudi že žensko posredovalnico. V mnogih podjetjih so uredili ženske kotičke,
V	jaslih ali v vrtcih je 67.2 otrok. Zelo pomanjkljive jasli so na Jesenicah; so namreč zraven železarne, kjer so prostori Izpostavljeni dimu .in sajam plavža. Žene menijo, da bi jih morali zapreti.
V	nekaterih mlečnih šolskih kuhinjah niso pripravljali šolarjem tople hrane, temveč le hladno. Ali je to zdravo? Ali ni to premajhna skrb za otroke?
S. B.
NEZAUPANJE ¥ DELAVCI ALI KAJ?
Tovariš urednik!
Stvari, o katerih mislim ' govoriti sicer niso nove, vendar se mi zdi prav, če o njih spregovorim nekaj besedi v Delavski enotnosti. Gre za sestavljanje, sprejemanje in potrjevanje pravilnikov splošnih kmetijskih zadrug. Teh je na področju konjiške občine pet in zaposlujejo v svojih obratih, odsekih in podjetjih okoli 200 ljudi.
V	večini zadrug za letošnje leto še niso sestavili tarifnih pravilnikov, oziroma pravilniki še niso potrjeni. Potrjevanje pravilnikov sicer spada v pristojnost posebne komisije pri okrajni zadružni zvezi v Celju, vendar vse kaže, da si tam laste le preveč pravic. Drugače si namreč ni mogoče razlagati dejstev, da prihajajo uslužbenci z okrajne zadružne zveze v zadruge in pravzaprav zavirajo delo. V kmetijski zadrugi Zreče so sicer ha svojo roko sestavili osnutek tarifnega pravilnika. Toda na okrajni zfldružni zvezi so jim ga zavrnili, zdaj pa čakajo, kdaj bodo dobili »pravega«. Delavci, zaposleni v odsekih, obratih in podjetjih zadrug, se sedaj upravičeno vprašujejo, kdo je kriv za to zavlačevanje, kje so predpisi, ki to dovoljujejo.
V	gospodarskih podjetjih, ki jih je na področju konjiške občine okoli 30 (večjih in manjših) so bili zadnji pravilniki potrjeni meseca maja, večji del pa celo marca in aprila. Seveda so jih v podjetjih samih sestavljali. Radoveden sem, kaj bi delavci teh podjetij dejali, če pravilniki še sedaj ne bi bili sestavljeni in potrjeni in s čim bi lahko opravičili takšen postopek. njihovi delavski sveti, upravni odbori, sindikalne organizacije in konec koncev tudi upravna vodstvo podjetij.
Človek se torej upravičeno vprašuje, zakaj še do danes ni bilo mogoče tega urediti v kmetijskih zadrugah. Mar v njihovih podjetjih in odsekih niso mogli sami sestaviti tarifnih pravilnikov v zadnjih šestih mesecih, in mar ne bi bilo bolj prav, • da bi okrajna zadružna zveza le splošno nadzorovala to delo, tako kot so upravičena do splošnega nadzorstva občine in okraji. Ne vem, s čim lahko okrajna zadružna zveza zagovarja takšno zavlačevanje. Naj zapišem še to, da v kmetijskih zadrugah ni letos prvič zaslediti podobnih pojavov. V minulih letih, ko so zadruge sklepale z delavci kolektivne pogodbe, se je primerilo, da so bile le-te potrjene šele ob koncu leta, seveda z veljavnostjo za vse leto nazaj. Ali niso takšni postopki neke vrste nezaupanje v tiste, ki so zaposleni v kmetijskih zadrugah? Vinko Langerholc, Slovenske Konjice
PLAČAJTE IN MOLČITE!
Glede na mere v gostiščih se mi zdi, da so se menda skoro vsa dogovorila med sabo in s steklarno, da so si namesto preje običajnih steklenic nabavili steklene vrčke, ki imajo zgoraj širšo odprtino. Ker skoro' nikjer ne točijo tekočine do označene mere, marveč en centimeter ali tudi manj, se to precej pozna. Prihranek je večji, gost pa oškodovan. (Ne samo pijanci, ki jim za en deciliter ni mar). Poskusite vzeti s seboj de-cilitrslco stekleničko, naročite deciliter vina in ga zlijte v to stekleničko, pa boste opazili, da ste dobili manj. Če kaj pripomnite, se nervozno ob vas obregnejo, češ kaj sitnarite! To se mi je zgodilo celo v Tavčarjevem hramu, kjer so sicer zelo vljudni in ustrežljivi. Kaže takole:	vzemite, kar vam damo in koli-
kor vam damo, plačajte in molčite! I. B.
TEŽA, MERA, KVALITETA!
V	naših pekarnah bomo menda čakali do neskončnosti in nikoli dočakali pravega reda. Kruh vedno režejo »na oko«. Zato se neredko zgodi, da ste prikrajšani za pet ali tudi več dekagramov. Ako pa zahtevate, naj kruh stehtajo, vas nahrulijo, da sitnarite.
To se je zgodilo dne 18. tega meseca v pekarni »Center« na Titovi cesti. Ko je kuponalka dala kruh sama na tehtnico, je do pol kilograma manjkalo pet dekagramov. Mlada prodajalka, opozorjena na to, jo nahruli, kaj sitnari. Morda bo kdo rekel, kaj je to pet dekagramov. Toda desetkrat pet je petdeset! In 365 krat pet je ? Ne, količina vsake stvari bi morala pravilno odgovarjati, pa čeprav bi šlo samo za petdeset para!
»Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača.« In kje ostanejo ti kamni in ta zrna, ki jih potrošniki ne dobe? Ne mislite, da se to dogaja samo pri kruhu. Pred časom sem kupil tri kilograme sladkorja v trgovini »Železničar«, Prešernova cesta 35. Doma sem videl, da je bil sladkor moker in se je pozneje strdil v kepe. Ali tehta moker sladkor enako kot suh? Ne! In to ni prav. Nihče ne pobira denarja na vrbi in nikomur ne bi smelo biti vseeno, kako je za svoj denar postrežen! Velika razlika je tudi v kvaliteti kruha med posameznimi pekarnami. Moka pač ni vsa enaka. Toda pečen bi bil lahko povsod enako. Premalo pečen kruh je zdravju škodljiv in se hitro pokvari. I. B.
RESNICA V OČI BOBE
Na zasedanju skupščine podružnice zavoda za socialno zavarovanje v Stični je bilo med drugim tudi poročilo komisije za preventivna vprašanja. Dr. Franc Pogačar je obrazložil stanje v podjetjih. Pohvalil je več podjetij, več pa jih je grajal, med njimi tudi podjetje »Mesarija« iz Stične. Dr. Pogačar je povedal, da se od zadnjega pregleda do danes stanje v tem podjetju ni spremenilo. Gnojna jama je še vedno odprta, brenclji in muhe še vedno letajo okoli nje, stranišča so še na istem mestu in oblačilnih omar še vedno nimajo. Da se je pokvarilo 1.100 kilogramov salame torej ni slučaj. (Direktor podjetja je takoj na licu mesta pojasnil, da je pokvarjene le 400 kilogramov salame). Ko je dr. Pogačar končal svoje poročilo, ki ga. je ponazoril celo z risbami na tabli, je direktor Klemenčič vstal in trdil, da je vse to nesmiselna laž. Tedaj se je oglasil delavec Slavko Medved, član skupščine socialnega zavarovanja in predsednik sindikalne podružnice podjetja »Mesarija« in dejal, da so ugotovitve dr. Pogačarja točne in da bi se dalo z majhnimi stroški marsikaj izboljšati. Po pojasnilu stanja v podjetju je prosil direktorja Klemenčiča, da ne bi ta izvajal konsekvenc nad njim, ker je stvari povedal, kakršne so.
Zgodilo pa se je nasprotno. Dva dni za tem je direktor sklical delavski svet in na tem zasedanju na licu mesta Medveda odpustil z enomesečnim odpovednim rokom, s tem, da Medved podjetje takoj zapusti. Ni upošteval niti to, da ima Medved pravico na trimesečni odpovedni rok in da mora za odpoved dati svoj pristanek sindikalni svet.
Kakšen načni je to? Namesto, da bi bila direktor in upravni odbor hvaležna za dobronamerno opozorilo dr. Pogačarja, ki ga je Medved kot predsednik sindikalne podružnice in član delovnega kolektiva podprl, se pa zgodi, da udarijo vsi, razen komunistov v podjetju po Ivanu Medvedu, ki jo poznan kot poštenjak in zaveden borec za pravice, saj je tudi star aktivist in borec NOV.	M. M.
#
»DELAVSKA ENOTNOST«
SOCIALNA POLITIKA
2. avgusta 1957 ® ŠT. 32 1


O UGOVORI NA


ODMOR:
LB Postojna: Ali pripada delavcem, ki delajo neprekinjeno 8 ur med tem neprekinjenim delovnim časom 15-minutni odmor in se ta vračuna v delovni čas, ali pa se mora za toliko ta podaljšati?
Odgovor: Ze od leta 1945 dalje velja pravilo, da mora biti med rednim delovnim časom 15-minutni odmor, če traja delo neprekinjeno 8 ur. Prav tako velja pravilo, da je ta 15-minutni odmor plačan in da se vračuna v redni delovni čas. Potemtakem je nedopustno za ta 15-minutni odmor podaljševati 8-urno neprekinjeno delo. Zelo smo radovedni, v katerem podjetju tega ne vedo oz. skušajo to tako imenovano pravilo prilagoditi po svoje.
DOPUST:
STR: V zadnjih letih ste imeli po 28 dni dopusta in sedaj bi radi vedeli, koliko vam pripada dopusta letos v odpovednem roku?
Odgovor: Toliko dopusta Vam pripada v odpovednem roku, kolikor Vam ga je odredil direktor po kriterijih, ki jih navaja navodilo k uredbi o letnem dopustu. Na trajanje dopusta ne vpliva okolnost, da ste že bili 30 dni na klimatskem zdravljenju zaradi poklicnega obolenje
ZNIŽANA VOZNINA:
ŠŠ Lendava: Ali ima pravico do znižane voznine po K-15 izkaznici mati, ki jo vzdržuje hčerka, ki je stalno zaposlena? Tudi mati je brez premoženja.
Odgovor: Po navodilu o dajanju ugodnosti delavcem in uslužbencem za vožnje v železniškem, rečnem in pomorskem prometu imajo pravico do popusta pri vožnji tudi starši, če jih nosilec . pravice do teg*a dopusta vzdržuje in če so sami nesposobni za pridobivanje. Mati zaposlene hčerke bo lahko torejj imela to pravico le, če jo hčerka dejansko vzdržuje in je mati pridobitno nesposobna.
PLAČEVANJE:
GG Bistrica Limbuš: Tov. F. tedensko prevzema večkrat razne emajliran* dele iz tovarne v povsem drugem kraju. Podjetje mu pa noče priznati dnevnice za ta potovanja, plačuje mu samo nadure.
Odgovor: Podjetje ravna nepravilno. Ne more mu plačevati nadur ker za to ni nobene osnove. Pač pa so to službena potovanja in ker trajajo več kot 8 ur dnevno, ima tov. F. pravico do pripadajoče dnevnice. Neutemeljen je njegov zahtevek, naj bi mu zaradi tega. ker mu ne priznajo dnevnice, povišali tarifno postavko. Vztrajati jAora do priznanja dnevnic za službena potovanja in jih lahko tudi tetoži, če bi podjetje ne hotelo ravnati tako ko je dolžno po predpisih in glede na pravico, ki jo ima delavec do povračila potnih stroškov, kamor spada tudi pravica do dnevnice,
GG Bistrica: Tov. J. ni dobil plačila za državni praznik 1. in 2. maj. V podjetju so mu • 'rekli, da niso imeli na razpolago
sredstev.
Odgovor: Menimo, da je odgovor podjetja neutemeljen. Prejeti b; moral vsaj 60 % pripadajoče tarifne postavke za ta dva dneva, če podjetje ni imelo sredstev za polno izplačilo pripadajočih plač. Priporočamo tov. J. naj se obme na okrajni inšpektorat dela, k; naj bi pregledal, kako v tem podjetju obračunavajo plače In kako uporabljajo sredstva za plače. Zlasti bi si bilo treba ogledati zapisnike delavskega sveta, ali je res ta sklenil uporabiti 100.000 din kot podporo Rdečemu križu v Rušah. Hkrati naj bi inšpektorat ugotovil, iz kakšnih sredstev Če bila izplačana ta podpora.
DELOVNA DOBA:
AA PTUJ: Ali je delovna knjižica dokaz za delovno dobo?
Odgovor: Po uredbi o delovnih knjižicah je njihov temeljni smoter prav ta, da služijo kot dokaz za pravice, ki izvirajo iz delovnega, razmerja oz. k; so vezani na določeno trajanje delovne dobe. Zavod za socialno zavarovanje mora delovno knjižico vzeti v poštev kot dokaz. Res pa je, da delovna knjižica v postopku pri zavodih za' socialno zavarovanje ni in ne more biti edini dokaz in zato lahko zavod zahteva predložitev še kakšnih novih dokazov.
FVL: Od leta 1947 dalje ste'opravljali posle voljenega tajnika ljudskega odbora. Oktobra 1953 ste bili izvoljeni za predsednika občinskega ljudskega odbora in ste vršili to funkcijo kot svojo stalno zaposlitev. Po reorganizaciji ste ■ do oktobra lani opravljali naloge šefa krajevnega urada, sedaj pa ste uslužbenec ljudskega odbora. Ker ste zaradi poklicne nesposobnosti bili invalidsko upokojeni Vam ne priznajo delovne dobe, ki ste jo prebili kot odbornik.
Odgovor: Menimo, da bi bilo povsem protizakonito, če Vam ne priznajo delovne dobe, ki ste jo prebili kot ljudski odbornik. Vložite zahtevek za priznanje delovne dobe na Okrajno posredovalnico za delo, pa tudi pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje skušajte urediti svojo zadevo.
POKOJNINA:
TA: Priporočamo, da vložite tožbo na Vrhovno sodišče. Pripomniti pa moramo, da je formalno stališče zavodov za socialno zavarovanje pravilno. Vi bi si morali izposlovati 1951. leta odločbo o tem, da ste spoznana za zmanjšano zaposlitev za 4-umi d Javnik. Ker te odločbe nimate, Zavod za socialno zavarovanje formalno ne more te dobe upoštevati v delovno dobo za pridobitev pokojninske pravice. Menimo pa, da bi sl lahko oskrbeli prepis mišljenja zdravniški komisije bolnišnice iz Jesenic, če je tako 4-urno zaposlitev priporočila zdravniška komisija. Na podlagi tega bi bilo upanje na uspeh tožbe.
DELOVNA KNJIŽICA:
šj Nova Gorica: Kdo je upravičen vpisati spremembo priimka za delavko, ki se je poročila in prevzela možev priimek?
Odgovor: Delavka naj predloži posredovalnici za delo po- ‘ ročni list in na njegovi osnovi bo posredovalnica vnesla spremembo priimka v delovno knjižico.
ODPOVED:
STR: Ali ima podjetje pravico odjaviti zavarovanca pri Zavodu za socialno zavarovanje pred iztekom odpovednega roka?
Odgovor: če delovno razmerje preneha z odpovedjo na tak način, da podjetje delavca takoj razreši dela in mu izplača za ves čas odpovednega roka pripadajoče prejemke, potem mora v takem primeru podjetje tudi takoj odjaviti zavarovanca. Delovno razmerje namreč v takem primeru preneha z dnem ko podjetje delavca razreši.
OTROŠKI DODATEK
K. A. Brstnik: Za svoja dva otroka ne prejemate otroških 'dodatkov, čeprav ste ukrenili že vse, kar je po Vašem mnenju potrebno, da bi jih priznali. Zavod za socialno zavarovanje zahteva, da predložite sodni sklep o dedovanju po materi, ki je marca letos umrla. Ne veste, kaj naj bi bilo najprimernejše, ali se odpovedati otroškemu dodatku ali podedovanemu posestvu?
Odgovor: Ker ste zaposleni, boste lahko pravico do otroškega dodatka uveljavili šele po enoletni neprekinjeni zaposlitvi, in sicer samostojno. Predložiti bo le potrdilo o tem, da ne prejema za otroka otroški dodatek nezakonski oče. Priznanje pravice do tega dodatka pa za visi od premoženjskega stanja upravičenca. V zvezi s tem vprašujete, kaj bi bilo bolj koristno, ali se odpovedati dediščini ali otroškemu dodatku. Na to vprašanje ne moremo odgovoriti kot bi morda Vi želeli, kajti odgovor zavisi od nekega drugega vprašanja. Ali imate namen postati stalno zaposlena in na tak način preživljati sebe in svoje otroke ali pa ne? Ce se odločite za prvo, potem seveda ne morete biti istočasno tudi »mala kmetica«, kateri je zaslužek iz delovnega razmerja dodatek k dohodkom iz posestva. V primeru take odločitve, boste pač podedovano zemljo prodali in ne morda samo zaradi otroških dodatkov, temveč zaradi tega, ker bi se odločili za poklic in s tem tudi za možnost, ki jo imajo osebe v rednem delovnem razmerju za pridobitev pravice do otroškega dodatka. Ce pa ne mislite na to, da bi postala stalno zaposlena z določenim poklicem, potem bi bilo morda najprimernejše odločiti se pač za drugo pot, seveda z vsemi pravnimi posledicami glede pravice do otroškega dodatka. Nezakonski oče pa v Vašem primeru ne more biti deležen pravice, da bi za svojega nezakonskega otroka lahko dobil podporo' za opremo otroka.
DR. BOJAN ŠPICAR, DIREKTOR REPUBLIŠKEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V LJUBLJANI DOPOLNJUJE NAŠO NEDAVNO ANKETO O SOCIALNEM ZA VAROVANJU
SE: OTROŠKI 00
Kako naj se tolmači določba 3. odstavka 27. člena spremenjene Uredbe o
otroškem dodatku
Na sliki: zavarovanci v Martuljku
Do 31. 1. 1956 se je po predpisih o otroškem dodatku za vse delavce in uslužbence zahteval za pridobitev pravice do otroškega dodatke predhodni delovni staž 12 mesecev neposredno pred uveljavljenjem otroškega dodatka oziroma 20 mesecev v zadnjih dveh letih. Spremenjeni predpisi, ki se uporabljajo od 1. 2. 1956 dalje pa so glede staža za pridobitev pravice do otroškega dodatka prinesli znatne
»Poizkusni balon
Prve Izkušnje o pavšalnem plačevanju zdravstvenih uslug
!ff
Lani ob koncu leta je nekaj okrajnih zavodov za socialno zavarovanje prešlo na nov sistem plačevanja uslug zdravstvenim ustanovam. Na ta način posluje doslej že 43 zavodov (22 v Srbiji, 11 v Hrvatski, po 4 v Sloveniji, Bosni in Hercegovini in 2 v Makedoniji), 12 zavodov pa se z zdravstvenimi ustanovami na svojem področju pravkar razgovarja o tej obliki plačil.
Za kaj gre pri tem načinu plačevanja? Zdravstvene usluga naj bj plačevali pavšalno na zavarovanca in ne kot do sedaj, od pregledov, oziroma posamičnih intervencij. Zavod sklene dogovor z zdravstveno ustanovo, v katerem so določene medsebojne obveznosti: katere vrste dravstvenih uslug bo prevzela zdravstvena, ustanova in kolikšno denarno nadomestilo bo dal zavod za to v skladu z uresničitvijo njenih obveznosti.
Sistem plačevanja po pregledih imia nedvomno precej pomanjkljivosti, Finančni položaj zdravstvene ustanove je odvisen od števila intervencij. Plača se torej tako rekoč bolezen in ne zdravljenje. Posledica tega pa je:	enostranska usmeritev
zdravstvenih ustanov na zdravljenje in ne na predčasno zaščito, ustanove težijo pove čati število pregledov, toda ne nal račun kakovosti, temveč kda j pa kdaj tudi na račun nepotrebnih pregledov. So primeri, da je zdravnik tudi po petkrat šel k bolniku, ki je obolel le za lažjo obliko gripe. Po nekaterih, čeprav nepreverjenih informacijah, so v nekem zdravstvenem domu »pustili«, da se je malo razširila neka nevarna epidemija, zato, da bi »izplavali« iz finančnih težav.
Pavšalno plačevanje uslug pa drugače usmerja zdravstveno ustanovo. Predvsem jo usmerja na celovitejšo skrb. za zavarovanca. V nekaterih zavodih lahko opazimo večjo skrb za preventivne ukrepe. Če uporabljamo ta sistem pravilno, potem le-tia v celoti spodbuja k čim boljšemu in čim cenejšemu opravljanju zdravstvenih uslug. V tem primeru ima zdravstvena ustanova neposredne materialne koristi.
Toda opozoriti velja še na neko drugo prednost novega načina plačevanja uslug. Ta je v tem, dla so odnosi med zavodom in ustanovo v finančnem pogledu vse boli urejeni, Odpadle so prevelike finančne skrbi, pregovori o višini izdatkov, ki so, razen ostalega, pogostokrat zelo zaposlovali zdravnike, čeprav nimajo le-ti z medicino nikakršne direktne zveze. Sedaj se strokovnjaki v polni meri posvečajo svojemu poslu. Ljudski odbori prav tako posvečajo večjo pozornost delu zdravstvenih ustanov. V posameznih primerih celo sami sklepajo dogovore za skrb o svojih bolnikih, ki niso zavarovani pri zavodu.
Toda opaziti je moč tudi določene pomanjkljivosti, na katere je posebej opozorila nedavna skupščina Zveznega zavoda za socialno zavarovanje. Gre za to, da stroški pavšala niso v vseh panogah realno določeni. Ponekod ne temelji toliko na obveznostih, ki jih mora zdravstvena ustanova opraviti, kot na višini prejšnjih stroškov. V tej višini so tudi določili pavšal. Ce bi tako ravnati, potem bi se nevarno približevali sistemu proračunov in vsem njegovim znanim slabostim.
_ Zavodi so imeli pri sklepanju pogodb o pavšalnih uslugah povsem proste roke, tako da se je
SI V DVOMU
•	kakšne so tvoje pravice ® iz delovnega razmerja"#
•	Odgovor najdeš v »DELAVSKI ENOTNOSTI«
pojavila vrsta variant, ki pa se med seboj zelo razlikujejo. Ta moment in tudi omejeno število »poizkusnih balonov« ter kratek čas, odkar je omenjeni način plačevanja v veljavi, ne dovoljujejo posploševanja. Vendar lahko zatrjujemo, da pozitivni elementi pavšalnega plačevanja zdravstvenih, uslug prevladujejo nad • negativnimi. Toda premajhne izkušnje še ne dopuščajo priporočati širšo uporabo novega sistema plačevanja vse dotlej, dokler zanj v praksi ne dobimo potrdil
Pavšalno plačevanje uslug redVomno spodbuja zdravstveno ustanovo na celovitejše obravnavanje zdravstvene problematike svojega področje in na zavestno opravljanje nalog, za katere • so sklenili pogodbo, kajti če je pogodba sklenjena, potem je od uresničevanja sklepov odvisen materialni učinek njihovega dela. Vendar novi si-
VeS brezalkoholnih pijač
Na vseh železniških postajah obratujejo kolodvorske restavracije, ki večkrat ne služijo svojemu osnovnemu namenu, to je, postrežbi potujočih ljudi. Spremenile so se v prave gostinske lokale. Železniška direkcija 'v Ljubljani ie zat0 izdala stroge predpise, ki Jih bodo morale upoštevati vse kolodvorske restavracije pri svojem poslovanju. Podvzeli pa bodo tudi ukrepe zoper železničarje, ki bodo uživali alkohol med službo, saj lahko pride do velikih nesreč s precejšnjimi posledicami. Pijančevanje bi lahko precej omejili, če bi bilo na razpolago dovolj brezalkoholnih pijač, seveda po zmernih cenah, če pa te pijače niso cenejše od vina, se marsikdo odloči za vino, čeprav bi mu bolj koristila hladilna m osvežujoča pijača.
sitem ni dovolj spodbuden za posameenike. Na skupščini Zaveda ze socialno zavarovanje ten vprašanj niso podrobneje obravnavali, ker prehajajo okvire in pristojnosti ustanove. Vendar obstoji mnenje, da bi bil štetem popolnejši šele, če bi vanj vključili tudi ta element individualne spodbude. Proti temu pa je moč v neoficialnih razpravah slišati trditve, da je nemogoče meriti učinek dela posameznega zdravnika. Razen tega trdijo nekateri, da bi lahko to ustvarjalo nezdrave odnose med zdravstvenim osebjem.
V tem je mogoče nekaj resnice, toda res je tudi, da imamo precej izkušenj iz nedavne preteklosti.
Na Kitajskem je za časa vladanja dinastije vsak zdravnik skrbel za zdravje določenega števila prebivalcev. Ti so mu vsak dan, dokler so bili zdravi plačali majhen znesek. Takoj pa, ko so zboleli, so prenehali s plačilom. Dokler ni zdravnik bolnika ozdravil, ni dobil od njega niti pare. Pravijo, da v sedanji Kitajski poizkušajo uveljaviti ta sistem nagrajevanja, razumljivo, ob določenih nujnih spremembah. .
Seveda bi bilo nesmiselno zahtevati, da to oddaljeno in pravzaprav pozabljeno načelo brez rezerve uresničimo pri nas. Toda le-to vsebuje vendarle neko zlato zrnce m odlično spodbudo za razmišljanje,
Zvonko Simič
spremembe, tako za delavce in uslužbence, ki se zaposlijo po končanem strokovnem usposabljanju oziroma po končanem šolanju v nižjih ali srednjih strokovnih šolah, fakultetah, višjih šolah in akademijah in Pa za delavke ln uslužbenke-matere, ki same preživljajo svoje otroke. Vsi tj pridobijo pravico do otroškega dodatna takoj z dnem zaposlitve, če seveda izpolnjujejo druge predpisane pogoje.
Uredba o otroškem dodatku ne pove, katere matere je trena šteti za takšne, ki same preživljajo svoje otroke, ta pojem je morala opredeliti praksa sama. Takoj ob uveljavitvi spremenjenih predpisov o otroškem dodatku je bilo po republikah različno tolmačenje določbe 3. odstavka 27. člena uredbe. Ker je bilo tudi nekaj drugih različnih tolmačenj, je Zvezni zavod za socialno zavarovanje postavil posebno strokovno komisijo, ki naj po republikah ugotovi različno prakso. Na po. dlagi poročila te komisije je bilo kasneje posvetovanje, na katerem so bila zavzeta enotna stališča glede spornih vprašanj. Glede tolmačenja 3. odstavka 27. člena je bilo zavzeto stališče, da je .treba razvezane matere in matere z nezakonsk:nii ctrokii šteti za matere, k; same vzdržujejo svoje otroke, samo, kolikor ni prisojena alimentacija za otroke. To stališče je potrjeno tudi s kasnejšim navodilom Zveznega zavoda za socialno zavarovanje.
Kolikor je meni znano, sp to stališče usvojili v vseh republikah in ne bi mogel potrditi, da' je na Hrvatskem drugačna praksa, ker smo bili obveščeni, da so svojo prvotno prakso i spremenil; v skladu z omenjenimi zaključki. Po praksi, ki se je ob sodelovanju republiških in Zveznega vrhovnega sodišča izoblikovala v naši in v drugih republikah, štejemo za matere, ki same preživljajo svoje otroke in ki pridobijo pravico do otroškega dodatka takoj z dnem zaposlitve, delavke in uslužbenke, ki so: vdove; žene oziroma matere, katerih možje s0 neznanega bivališča tu ali v inozemstvu; matere nezakonskih otrok, katerih očetovstvo ni ugotovljeno; žene oziroma matere, katerih mpžje so nad 75 odstotkov nesmo%ni za delo, ne prejemajo Pa nadomestila plače in niso uživalci invalidnine oziroma pokojnine; žene oziroma matere, katerih -možje so študenti; razvezane žene oziroma nezakonske matere z otroki, ki niso uveljavljale vzdrževalnine za otroka iz razlogov, ker bi bilo uveljavljanje brezuspešno, ker je oče žnan.kot.delomrznež, alkoholik, zapravljivec in podobno; razvezane žene oziroma
matere z nezakonskimi otroki, kadar je vzdrževalnina sicer določena, a jo brezuspešno uveljavljajo, ker se oče izmika plačevanju.
Predvsem gre za vprašanje, ali naj vse razvezane žene in vse matere z nezakonskimi, otroki štejemo za matere, 5d same preživljajo svoje otroke, ne glede na višino prisojena alimentacije. Številni so, ki zagovarjajo, da bi bilo takšnim materam v vsakem primeru priznati otroški .dodatek takoj od zaposlitve dalje, ker so vzdrževalnine tako nizke, da matere dejansko same preživljajo svoje otroke. Vendar se mi zdi, da besedilo 3. odstavka 27. člena uredbe o otroškem dodatku ne dopušča -take razlage. Ker uredba ne opredeljuje pojma matere, ki sama preživlja svoje otroke, je treba za opredelitev tega pojma uporabiti tudi druge predpise. Mislim predvsem na temeljni zakon o -razmerju med starši in otroki fai na temeljni zakon o zakonski zvezi. Ta dva določata enako obvez-, nost za očeta in mater glede vzdrževanja otrok. Na to, da je takšno tolmačenje pravno pravilno kaže že tudi sam izraz »vzdrževalnina«, ki je prisojena razvezanim oziroma nezakonskim materam za vzdrževanje otrok. Omeniti moram, da se je na isto stališče postavilo tudi Zvezno vrhovnd sodišče, ki pravi, da je oče enako dolžan vzdrževati svojega otroka in da se torej takšna mati ne more šteti za mater, ki sama vzdržuje svojega otroka, ne glede na to, da je v konkretnem primeru vzdrževalnina določena samo na 500 din mesečno, ker more mati zahtevati povečanje vzdrževalnine.
Treba je omeniti še to, da morejo razvezane oziroma nezakonske matere zahtevati dodatek tz naslova razvezanega oziroma nezakonskega očeta, če je seveda zaposlen ali upokojenec.
Glavno vprašanje se mi zdi v tej zvezi pravzaprav višina vzdrževalnine. Sodišča danes prisojajo tako nizko vzdrževalnimi, da dejansko postavljajo nezakonske matere in razvezane žene v neenak položaj glede vzdrževanja o-trok. Večina vzdrževalnih znaša od 300 do 1000 din.. To pa je smešno nizek znesek glede na današnje povprečne zaslužke in glede na dejanske stroške za vzdrževanje otroka. Menim, da hi morala sodišča vzdrževalnino realneje določati, skrbstveni organi c>zi-roma sveti za varstvo družino pa bi moral; tudi posvetiti primerno skrb temu vprašanju.
Dr. Bojan Špicar, direktor Rep. zavoda za soc. zav. v Ljubljani
JUGOSLOVANI V OKTOBRSKI REVOLUCIJI
(Spomini dr. Pavla Gregoriča)
) Jugoslovanskih odredov, razen borilo v vrstah revolucionarne
Ne vemo natanko koliko Jugoslovanov je skupaj z boljševiki sodelovalo v Oktobrski revoluciji. Preživeli udeleženci pravijo, da se je na strani Revolucije bojevalo več kot trideset tisoč Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedoncev in Črnogorcev.
V sestavi Rdeče armade je bilo približno 20 tega pa se je tudi mnogo naših ljudi posamezno vojske po vsej prostrani deželi.
Med našimi udeleženci Oktobrske revolucije je bilo dosti takih, ki so opravljali takrat — m tudi še pozneje — zelo odgovorne vojaške in politične dolžnosti Naj naštejemo nekaj najbolj znanih! Aleks Dundič je postal heroj Sovjetske zveze ln legendarni junak, kot ga je pozneje Imenoval Lenin; Danilo Srdič je bil armij-sM general in komandant vojne oblasti Belorusije: znan je tudi slavni komandant Rdeče divizije Rak tč, ki se je boril proti japonski invaziji na Daljnem vzhodu; proslavila sta se tudi inženir Marion, komandant tako imenovane »Tuzemske divizije« j n Maksim C anale, predsednik Jugoslovanskega revolucionarnega sveta v Rusiji, ki je hrabro padel 1918. leta na Dnjepru, ter še mnogi drugi.
Preživelih udeležencev Oktobrske revolucije je v naši domovini okrog 1500. Tisoč pet sto ljudi, kise spominjajo tistih dni, ko so doživeli Revolucijo — ne le kot zamenjavo stare izkoriščevalske družbe z novo, lepšo In boljšo — temveč tudi kot svojo ošebno preobrazbo ln začetek nove življenjske poti.
Ni namen teh sestavkov, da bi objavili spomine vseh teh 1500 preživelih udeležencev Oktobra, ker bi bilo za to treba napisati cele knjige, temveč samo nekaterih med njimi. Pri tem smo izbdraM ljudi iz različnih krajev naše domovine, politične in partijske voditelje, oficirje, izobražence, delavce in kmete. Večji del teh spominov zdaj prvikrat objavljamo.
»Danes je težko potegniti Iz spomina, vse niti, ki povezujejo burne dogodke iz Oktobrske revolucije — saj je minilo že 40 let od takrat,« je rekel član Zveznega sveta dr. Pavle Gregorič.
Vendar pa to ne pomeni, da se tovariš Gregorič ne spominja mnogih pomembnih dogodkov iz tistih časov. Posebno so mn ostali v spominu hoji bataljona jugoslovanskih ujetnikov, ki je bil v sestavi enot Rdeče armade in se je imenoval po slavnem hrvatskem borcu za ljudske pravice Matiji Gubcu.
Ko je izbruhnila Velika oktobrska revolucija, je bil Pavie Gregorič — tedaj 26-letni mladenič, študent medicine ip podporočnik v 3. polku Prve srbske prostovoljske divizije — s skupino Jugoslovanov v Kijevu. Brez dolgih razmišljanj so ustanovili bataljon »Matija Gubec« in kmalu nato so že aktivno sodelovali v uličnih bojih, ki so divjali po mestu.
Oblast ni bila stalna. V mestu so gospodarile različne politične frakcije ln vojaške enote in vse to je trajalo do začetka
1918. leta. Takrat so začele prodirati proti Kijevu nemške čete, ki so ga čez nekaj časa res tudi zavzele, skupaj z večjim delom Ukrajine. Bataljon »Matija Gubec« se je po manjših bojih umaknil proti Samari (današnji Kujbišev), kjer so borci sklenili, da bodo nekaj časa počivali in se izogibali bojev. Bili so namreč zelo utrujeni, izčrpani od poti, lakote in domotožja. Toda zaradi prodiranja mnogo močnejših kontrarevolucijskih sil so bili kmalu pri-lljeni umakniti se še naprej proti vzhodu.
V Omsku so se povezali z ilegalno organizacijo boljševiške partije in partizanskimi enotami ter konec 1919. leta pri mestu Nižnje Udinske, nedaleč od Irkutska, vstopili v Rdečo armado. To je bilo prav v času, ko so pripadniki češke legije izjavili, da se ne bodo več borili proti Rdeči armadi s pogojem, da se smejo vse enote, ki so se znašle v Sibiriji (ne glede na to ali so Cehi, Jugoslovani ali Poljaki) odločiti za eno ali drugo stran, to je oditi proti Vladivostoku in zapustiti področje Sovjetske republike ali pa ostati v njej.
Tovariš Gregorič se dobro spominja teh dni in pravi: »Borci iz bataljona »Matije Gubca« so ie zdavnaj zasovražili carizem in so tako lahko sprejeli le en sklep: ostali bomo v Sovjetski republiki in se pridružili Rdeči armadi. Tako smo tudi storili.«
V Irkutsku je srečal Gregorič inženirja Mariona iz Jaške na Hrvaškem, ki je bil takrat komandant neke divizije Rdeče armade. V tej diviziji so bili Kitajci, Korejci in skupina Jugoslovanov iz Srbskega prostovoljskega korpusa. Divizija je osvobodila Irkutsk belogardistov, ki so ga zasedli po odhodu čet, to je nekaj dni preden je prišla glavnina Rdeče armade, ki rz je premikala z zahoda proti vzhodu.
Inženir Marion je bil zaradi svoje hrabrosti, organizacijskih sposobnosti in prirojene plemenitosti zelo priljubljen med borci svoje divizije in prebivalstvom Irkutska. Vsi so Iskreno žalovali za njim, ko so zvedeli, da je kmalu nato komandant »Tuzemske divizije« inženir Marion »umrl na nogah« zaradi tifusa. Ko je tovariš Gregorič govoril o njem, je pripomnil: »Takšni komandanti so redki, nikoli jih ne smemo pozabiti.«
Kmalu potem, ko se je bataljon »Matije Gubca« pridružil Rdeči armadi, je bil po sklepu Centralnega izvršnega komiteja poslan v Moskvo.
Pet mesecev so bili borci na poti, preden so prišli do Moskve. Morali so premagati številne težave. Pogosto je primanjkovalo hrane, obleke in obutev se je trgala in razpadala, dostikrat pa je bilo treba odganjati tudi ostanke kontrarevolucijskih sil. Povrhu vsega so bile tudi prometne zveze zelo slabe in so morali velik del poti pešačiti.
»Vendar smo vse to vzdržali,« je rekel tovariš Gregorič. »Bili smo že zreli revolucionarji in bi prenesli tudi hujše stvari.« Iz Moskve so jih poslali v Petrograd, kjer se je bataljon razformiral in se je del borcev vrnil v domovino. Ostali, med njimi tudi tovariš Gregorič, so prišli v M«*' skvo v šolo za rdeče komandirje. Nekako v tem času je bil tudi tovariš Gregorič sprejet v Boljševiško partijo.
Leto dni pozneje, sredi 1921. leta, prišel tovariš Gregorič s skupino bivših jugoslovanskih ujetnikov po dolgem potovanju nazaj v domovino, kjer je nadaljeval boj, ki ga je začel v Oktobrski revoluciji.
.1957 S ST. 32
NAŠE GOSPODARSTVO
»DELAVSKA ENOTNOST«
e
Trgovina na tehtnici
(Nadaljevanje s 1. strani.)
kot smo jo plačali. V poslovalnici trgovskega podjetja »Hrana« v Mariboru na Partizanski cesti, so nam jo natehtali dva in pol grama manj. v trgovini »Klas« Koper 3 grame manj, v poslovalnici »Emona« v Ljubljani, na Miklošičevi cesti, 2 grama manj in v poslovalnici štev. 1 trgovskega podjetja »Jestvine« v Kopru kar 7 gramov manj.
Res je, da ni enostavno stehtati tako majhno količino kave do pičice natančno, kajt; v trgovinah. kot vemo, nimajo laboratorijskih tehtnic. Toda če upoštevamo, da so nam v poslovalnici »Thea« v Ljubljani na Gosposvetski cesti in »Pri Kekcu«, prav tako v Ljubljani, natehtali pol grama kave več. v poslovalnici »Pri Zvonu« v Celju točno 100 gramov, pri »Grudi« v Mariboru tri in pol Srama, pri »Rudarju« v Novem Velenju pet gramov in v trgovini »Soča« v Celju gram -n pol več, potem lahko sodimo, da je v ostalih trgovinah »slučajno ali »namerno« zanihal kazaiec
Laboratorijski izvid kupljene kave in moke so nam brezplačno opravili člani sindikalne podružnice Centralnega higienskega zavoda v Ljubljani. Zato se jim najlepše zahvaljujemo.
Skratka, zahtevali smo 10 dkg kave, dobili pa smo jo v čisti teži: Pri »Thea« 94 gramov; »Emoni« 94,5, »Hrani« 95,5, »Pri Klasu« v Kopru 90,5, »Pri Zvonu« 96,5, pri »Grudi« v Mariboru 99, pri »Rudarju« 96,5, v »Soči« v Celju 99,5, v poslovalnici številki 1 trgovskega podjetja »Jestvine« v Kopru pa 88,5 gramov. »Pri Kekcu« v Ljubljani, kjer smo zahtevali 5 dkg mlete prave kave, smo jo dobili 47,5 gramov v čisti teži.
Mogoče nam tio kdo očital drobnjakarstvo, toda številke naj spregovore. Skupno smo plačali 95 dkg kave. v trgovinah so nam .to natehtali v različne vrečice in samo za ta pa-
sti kot bi jo trgovine sploh smele prodajati. Iz laboratorijskega izvida je mogoče razbrati, da v nobeni trgovini, kjer smo kupili pravo kavo. nismo dobili leto v kakovosti, ki jo predpisuje Pravilnik o kvaliteti živil. Pravo kavo v zrnju, k; smo jo kupili »Pri zvonu« v Ce,ju je laboratorij n. pr. takole analiziral: slabo zrnje — 17%»; tuje primesi 0,5%; mnenje in ocena: vzorec predstavlja surovo kavo zelo slabe kvalitete. Kava ne odgovarja pogojem Pravilnika o kvaliteti živil, člen 259, ker vsebuje več kot 5% slabih, to je črvivih zrn. Kava, ki smo jo kupili pri »Klasu« v Kopru vsebuje 17% slabih zrn in 1,1%
V Kombinatu lesne Industrije v Logatcu so začeli že pred dvema letoma proučevati tehnološki proces proizvodnje, organizacijo dela in donosnost posameznih proizvodov. Na osnovi analiz so opustili izdelavo tistih predmetov, ki niso bili donosni. Pred dvema letoma so izdelovali še 69 vrst raznih izdelkov, lani samo še 23. Potlej, ko so temeljito proučili tehnološki proces proizvodnje in organizacijo dela, so znova razmestili stroje, jih izdelali nad 30 sami in jih povezali s tekočim trakom, nekatere pa kar z navadnimi lesenimi žlebovi, tako da so lahko delavke pomikale proizvod druga drugi. Leta 1955 je bilo v podjetju zaposlenih 526, lani pa 540 delavcev in uslužbencev. Vsi ti ukrepi so vplivali na večji finančni učinek in rast storilnosti dela. Vrednost brutto proizvodnje na zaposlenega je narasla od 875.774 dinarjev v letu 1955 na 1.146.946 dinarjev v minulem letu.
»Rudarju« in »Soči« v Celju. Drugod pa je z-našala brutto teža kupljene moke od 477 gramov (»Klas« Koper) do 495 gramov (»Gruda« in »Hrana« Maribor). Tudi netto teža je bila zaradi različnih papirnatih vrečk zelo različna (od 469 gramov pri »Klasu« Koper do 492 gramov »Rudar« Velenje). Sicer pa laboratorijska analiza kaže-da je bela moka v vseh trgovinah primerna, za ljudsko prehrano. Po analizi pepela je sodila v tri različne vrste in sicer tipe 1000, 1100 in 1200, povsod pa so jo prodajali pod naslovom krušna moka.
Tokrat smo se postavili v vlogo potrošnika, v vlogo potrošnika zato. da na posameznih primerih ugotovimo, kakšen odnos ima trgovina do potrošnika. Tega nismo storili Zlonamerno, ne da bi komu kratili čast, temveč zato, da opozorimo trgovske delavce na nekaj. ka,r marsikdaj pozabljajo, namreč, da so tudi sami potrošniki in zato naj bodo pri svojem delu vestni kot da sami sebi tehtajo blago, ga sami sebi prodajajo, kajti zavedati se morajo, da so tudi sami del naše skupnosti.
Peter Dornik
DRUGO OBDOBJE
ANALITIČNE OCENE DELA
V našem listu smo že pisali, da je ena od temeljnih akcijskih opravil sindikatov v sedanjem obdobju temeljito in vsestransko razjasnjevanje, kaj je smisel analitične ocene delovnih mest ter usmerjanje delovnih kolektivov na poznavanje ključnih problemov okrog tega dela, tako da bodo znali uspešneje sodelovati pri delu in da bodo zmogli družbeno vrednotiti opravljeno delo. To pojasnjevanje je tembolj potrebno prav sedaj, kajti delo na analitični oceni delovnih mest že prehaja v drugo obdobje. Z Odredbo o analizi in stopnjevanju pri cenitvi delovnih mest v gospodarskih organizacijah s področja industrije (objavljena je v Uradnem listu FLRJ štev. 31-57), je določeno, kako naj gospodarske organizacije analizirajo delovna mesta in jih stopnjujejo ter do kdaj naj bi bilo to delo opravljeno.
Prav zavoljo tega, ker prehaja to delo že v drugo fazo, je družbeno ekonomsko pojasnjevanje smisla ocene delovnih mest še bolj potrebno. Marsikje mislijo, da je končni rezultat analitične ocene delovnih mest določanje višine tarifne postavke za določeno delovno mesto, oziroma za posel, opravljen na določenem delovnem mestu. Kakorkoli je res in je povsem logično, da se bo dobljena vrednost delovnega mesta, izražena v točkah, spremenila v denarne zneske, ni res, da se samo na osnovi teh elementov določi plača za posamezno delovno mesto. Pozabiti ne smemo, da je analitična ocena delovnih mest samo sredstvo, s pomočjo katerega bo moč do-
ločiti medsebojni odnos med posameznimi vrstami poslov, kar omogoča racionalnejšo organizacijo proizvodnje. Določena plačpa politika pa je stvar družbe. Družbena skupnost je poklicana končno določiti, kolikšen del narodnega dohodka gre za plače delavcev in uslužbencev. Rezultati analitične ocene delovnih mest bodo nedvomno činitelj, ki bo v določeiii meri vplival na oblikovanje skupnega zneska, določenega za plače v merilu vsega gospodarstva, oziroma za plače v posameznih gospodarskih panogah. Z analitično oceno delovnih mest kot z znanstveno metodo hočemo namreč kolikor mogoče objektivno določiti odnos vrednosti posameznih del oziroma delovnih mest.
Pri popisu in opisu delovnih mest oziroma pri anketiranju so posamezniki marsikje vpisovali V anketni list vsa tista znanja, ki jih premorejo in niso opisali dela, ki ga res opravljajo. To pomeni, da so pri popisu in opisu delovnih mest izhajali lz osebnih stališč, da so si hoteli z opisovanjem vseh mogočih znanj zagotoviti večjo tarifno postavko ali- zagotoviti dosedanje delovno mesto, skratka, to kaže, da niso doumeli pomena analitične ocene delovnih mest tako s stališča plačne politike kot s stališča bodočega urejanja organizacije dela v podjetju. Pri stopnjevanju, ali kakor pravimo, ocenjevanju, pa bo ta nevarnost še večja, če ne bo delavcem, delovnemu kolektivu kot celoti pojasnjen družbeno ekonomski smisel analitične ocene delovnih mest.
TEMELJITA OCENA
bo koristila vsakemu posamezniku in skupnosti
v korist trgovskega podjetja in v našo škodo —: v škodo Potrošnika.
Ni vseeno, ali kupuje potrošnik žafran, pravo kavo ali otrobe. Pri nakupu otrobov, ki stanejo, recimo 20 dinarjev, ni tako hudo, če manjka nekaij gramov ali celo dekagramov. Potrošnik je oškodovan za nekaj par ali dinar, dva. Toda če kupuje potrošnik mleto pravo kavo, (ki jo mimogrede povedano, prodajajo v omenjenih dveh mariborskih trgovinah po 2.600 dinarjev kg, pri »Emoni« v Ljubljani po 2.800 in pri »Thea« po 2.700 dinarjev in po toliko tudi »'Pri Kekcu«, surovo kavo v zrnju pa povsod po 2.100 dinarjev kg) je seveda vse drugače, kot če kupuje otrobe. Tam, kjer so nam natehtau 7 gramov .surove kave v zrnju manj, kot smo jo plačali, smo bili oškodovani za 14,70 dinarjev.
Kje je Izvor
»nepredvidenih« dohodkov
Ničesar nočemo razsojati, toda vprašujemo se, kaj store v trgovskih podjetjih z denarjem, ki jim takole nadejano in nenadejano »priteče« v blagajno? Res, ob zaključnih računih povsod knjižijo takšen denar med »nepredvidene« dohodke. Prav tako knjižijo med »nepredvidene« izdatke to, kar se v podjetjih »slučajno« ali »namerno« Porazgubi. Tako je sicer volk sit in koza cela. Toda če bi delavski sveti in -sindikat; trgovskih podjetij podrobneje analizirali izvor podobnih »nepredvidenih« dohodkov in izdatkov, bi se odnos do potrošnika prav gotovo izboljšal, kazalec na tehtnici bi se ustavil tam, kjer se mora ustaviti in marsikje 'bi bilo manj možnosti za »različne nepredvidene izgube in dohodke«.
Pretežke papirnate vrečke in...
Druga stvar, ki ni vzbudila nič manjšo pozornost je netto tež« ali čista teža kupljene kave .V trgovini »Hrana« v Mariboru, »Pri Kekcu« v Ljubljani in v »Soči« v Celju so nam natehtali kavo v papirnatih vrečkah, ki so tehtale 2 grama. V trgovini »Emona« v Ljubljani, *Prj Zvonu« v Celju. »Grudi« v Mariboru, so nam natehtali kavo v papirnate vrečke, ki so tehtale 3 ir. pol grama. Pri »Thei« v Ljubljani smo dobili mleto pravo kavo v dvojni pa-blrni vrečki, zunanja je bila etikirana ln iz nepropustnega materiala in je tehtala 6 in pol Srama. V poslovalnici »Jestvi-tm« v Kopru so nam natehtali surovo kavo v zrnju v vrečki s tožo 4 in pol grama. V trgo-Vi®i »Rudar« v Novem Velenju ba smo dobili surovo kavo v Papirnati vrečki, ki je tehtala 8 m pol grama.
pir srno plačali 98,20 dinarja. Zahtevali smo 95 dkg kave, dobili pa smo jo 90,20 dkg. Mogoče nam bo kdo očital drobnjakarstvo ob naštevanju gramov in podobnem. Toda pomislimo, da prodajo v posameznih trgovinah mesečno po 50 kg mlete kave oziroma kave v zrnju. Kar izračunajmo, za koliko je opeharjen potrošnik, če mu stalno tehtajo kavo v papirnate vrečke, ki tehtajo pol dkg ali skoraj dekagram. Kar pomislimo, kolikšni so na koncu leta ♦nepredvideni« dohodki zavoljo različne teže papirnatih vrečk, zavoljo tega, ker kazalec zaniha v škodo potrošnika in v korist trgovskega podjetja.
... slabša kakovost
Ne gre samo zato, da smo dobili tudi kavo slabše kakovo-
tujlh primesi. Tista, ki smo jo dobili pri »Soči« v Celju je zelo siabe kakovosti, saj vsebuje 20,5% slabih zrn. Surova kava v zrnju, ki smo jo kupil; pri »Jestvini« v Kopru pa vsebuje precej črvivih in črnih zrn, skratka slabih zrn je kar za 30%. Tudi tam, Kjer smo" ‘kupili mleto pravo kavo, j e'nismo dobili v predpisani kakovosti. Prav v vsaki trgovini je vsebovala mleta kav,a več kot 5% vlage, kar nj v skladu s Pravilnikom o kvaliteti živil.
Moka fe bila primerna za prehrano
Še besedo, dve o moki. Moko smo kupili v 11 trgovinah. Samo v treh trgovinah .smo dobili toliko moke, kot smo jo zahtevali in plačali, to je pol kilograma. In sicer »Pr! Kekcu«,
(Nadaljevanje s 1. strani.)
FRANC MARTINC, TAJNIK
REPUBLIŠKEGA ODBORA
SINDIKATA KMETIJSKIH DELAVCEV SLOVENIJE
Ledino orjemo
»Kmetijska in gozdarska podjetja sicer po sedanjih predpisih niso dolžna opraviti analitične ocene delovnih mest. Vendar ne držimo križem rok, saj vemo, da bomo morali tudi mi, slej ali prej, popisati i.n opisati delovna mesta in jih oceniti.
Na Strokovnem združenju in pri našem Republiškem odboru sta že osnovani komisiji za analitično oceno dela, komisiji pa složno sodelujeta. Pod vodstvom in na pobudo teh komisij, so na tistih kmetijskih posestvih, kjer so delovna mesta, oziroma dela že ustaljena, kjer je organizacijska struktura posestva jasna, že začeli s poizkusnim popisom in opisom delovnih mest.
V gozdnem gospodarstvu Nazarje in v Celju so že lani na pobudo teh dveh komisij popisali in opisali delovna mesta. Na osnovi teh opravil in ugotovitev je sedaj sestavljen elaborat za Izvedbo analitične ocene del v gozdarstvu. Elaborat, sestavljen pri nas v Sloveniji, je Sekciji za gozdarstvo pri Zvezi kmetijskih zbornic osnova za se-
stavljanje navodil, kako naj bi Izvedli analitično oceno del v gozdnih gospodarstvih v zveznem merilu.
Torej, čeprav še ni predpisov, smo začeli na tem .področju že orati ledino«. .
BOGO PEČAN, TAJNIK
REPUBLIŠKEGA ODBORA
SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE
Na posameznih in še napačnih ramenih je slonelo delo
»Priznati je treba, da je Strokovno združenje gradbenih podjetij in Industrije gradbenega materiala Slovenije zelo pomagalo- podjetjem pri analitični oceni delovnih mest. Organiziralo je na primer dvodnevni seminar že v mesecu aprilu in na praktičnih primerih obrazložilo osnovna načela te metode in njen pomen. Deset podjetij ni poslalo na seminar svojih predstavnikov. Večina zastopnikov podjetij so bili — računovodje. Direktorjev, razen nekaj izjem, ni bšlo opaziti .na seminarjih. Po seminarju je Strokovno združenje poslalo vsem podjetjem še nadaljnja pismena navodila. Na bazenskih konferencah v začetku junija so člani Združenja znova po-
...........
POSLOVNI ODNOSI |
med gospodarskimi organizacijami in banko iz vidika družbenega upravljanja
Med gospodarskimi organizacijami in banko obstaja široko področje poslovnih odnosov. V naši družbeno-ekonomski ureditvi je to medsebojno poslovno področje
vendar v bistvu za vodenje bančne teh- ražmah našega gospodarstva. Vsled rela-nike, ne pa tudi finančno-kreditne po- tivno počasnega prilagojevanja bančnega litike.	sistema gospodarskemu sistemu, to je
Uzakonitev in uveljavitev načel samo- vsled zaostajanja reorganizacije bančnega
zlasti pomembno, ker to ne zajema samo upravljanja gospodarskih organizacij po sistema in njegovega prehoda na organe
odnosov gospodarske organizacije kot komitenta banke, katera izvršuje za račun gospodarske organizacije posle denarnega obračuna — vodenje tekočega računa,
delovnih kolektivih — neposrednih pro- družbenega upravljanja v bankah, še danes izvajalcih pa postavlja medsebojne po- 0bst:i pri marsikaterih gospodarskih or-slovne odnose med gospodarsko organiza- ganizacijah in pri marsikaterem delav-cijo in banko povsem na drugačno osnovo. skem svetu mišljenje, da je banka zavora
opravljanje poslov plačilnega prometa in Ne bi imelo pomena zanikati ali pa omalo- v razvoju gospodarstva. Te pripombe so
drugih bančnih uslug — temveč so medsebojni poslovni odnosi pomembni predvsem zaradi nalog banke kot družbenega organa, od katerega dobivajo gospodarske organizacije potrebna kreditna sredstva, in da ta organ izvršuje finančni obračun gospodarske organizacije z družbo na podlagi instrumentov delitve celotnega dohodka, ki ga je gospodarska organizacija ustvarila v določeni dobi. Pri tem mislimo tudi na funkcijo banke v zbiranju in vodenju skladov gospodarskih organizacij ter na njeno funkcijo kontrole namenske uporabe teh sredstev.
V sistemu administrativno upravljanega gospodarstva, v katerem ne obstajajo v gospodarskih organizacijah nobeni organi družbenega upravljanja in je gospodarska organizacija vodena in upravljana od direktorja in državnih-upravnih organov, poslovni odnosi med banko in gospodarskimi državnimi podjetji temelje na izvrševanju direktiv od zgoraj, zato dejansko tudi ne moremo govoriti o medsebojnem urejevanju poslovnih odnosov med banko in podjetjem-komitentom, ker se vsi odnosi regulirajo po birokratski poti. Tako podjetje kot banka samo izvajata določene ukrepe in naloge in bi pomenilo vsako delovanje izven predpisanih ukrepov in nalog, kršitev in rušenje predpisov, ki urejajo določeni gospodarski sistem. Zato takšnemu gospodarskemu sistemu tudi najbolj odgovarja bančni sistem enotne, vsedržavne banke. Ta centralna bančna organizacija more sicer imeti svoj
važevati dejstva, da sta v tem pogledu bili neutemeljene, kadar hoče gospodarska or-potrebni ne samo previdnost in postop- ganizacija uveljaviti z banko nekaj, nost, zlasti ob prehodu iz enobančnega kar je v nasprotju z zakonitimi predpisi, sistema v večbančni sistem in da še do pa čeprav so ti zastareli in ne odgovarjajo danes nismo uspeli v tem oziru najti naj- veg splošnim koristim. V tem pogledu, je primernejših oblik in metod. Imeti to dolžnost organov družbenega upravljanja
dejstvo pred očmi, mislimo, da bo le v korist za čimprejšnjo uresničitev takšnega bančno-kreditnega sistema, ki bo odgovarjal stopnji družbeno-ekonomskih odnosov in postavil medsebojne odnose med
gospodarske organizacije in višjih gospodarskih združenj, da se bore za spremembo nesmotrnih gospodarskih predpisov, a ne, da se za to obdolžuje banka in njen uslužbenski aparat. Upravičene pa so pri-
gospodarskimi organizacijami in banko na p0mbe na račun banke takrat, kadar bi o osnovo, ki bo zadovoljevala organe druž- re$evanju medsebojnih poslovnih odnosov benega upravljanja v gospodarskih orga- med banko in gospodarsko organizacijo nizacijah in družbo kot celoto.	odločeval izključno bančni aparat — kot je
to v enotni banki — ker vsekakor reševanje samo od tega, še tako strokovno Družbeno upravljanje V bankah se sposobnega bančnega aparata, zapade lah-
1= uveljavilo šele z u=Kma»l|en|=m	&>“
komunalnih bank in hranilnic	obratnimi sredstvi kakor tudi za področje
dolgoročnega in investicijskega kreditira» Načela delavskega upravljanja v gospo- nja. Zato je nujno, da sta ta sektor dela darskih organizacijah ter načela družbe- kakor tudi banka v celoti, družbeno nega upravljanj^ delovnih ljudi v občinah upravljana potom svojega upravnega od-in okrajih so se že močno uveljavila na bora, ki mora biti prvenstveno sestavljen vseh področjih našega družbenega dogaja- iz vrst gospodarstvenikov, ki poklicno de-nja, dočim so se ta načela na področju, lajo v naših gospodarskih organizacijah, bančništva začela uveljavljati šele od leta Takšna sestava upravnega odbora banke 1955 sem, ko so se začele ustanavljati prve nam tudi zagotavlja, da bodo doseženi komunalne banke. Do ustanavljanja ko- tisti rezultati, ki jih terja od našega go-munalnih bank je prišlo vsled nujne po- spodarstva družba, tako v merilu enotne trebe, da se vskladi naš bančni sistem s po- gospodarske in kreditne politike federa-trebami delavskega samoupravljanja ter cije, kakor tudi v merilu razvoja določene potrebami utrjevanja našega komunalnega komune in prizadetih gospodarskih orga-sistema, ki je v sedanjem obdobju razvoja nizacij. naših družbeno-ekonomskih odnosov naj-
prikladnejša oblika za uspešen in hiter	(Konec prihodnjič.)
b organ upravljanja — upravni odbor — llllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllieilMIllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIII™
jasnjevali, kako naj bi opravili to važno delo.
Toda odnos podjetij do Zdru. ženja, kot lahko vsakdo opazi že iz sestavka predstavnikov in udeležbe, ni bil takšen, kot bi moral biti. To se je pokazalo :udi pozneje. Združenje je na primer priporočilo podjetjem, naj mu pošljejo v strokovni pregled elaborate o popisu in opisu del, da bo lahko Združenje preko svojih članov in strokovnih svetovalcev podjetjem čimbolj pomagalo in jim svetovalo. Toda le polovica podjetij je Združenju poslala elaborate, polovica, in to predvsem manjša podjetja, tega niso storila. Prav manjša podjetja pa največkrat grajajo Strokovno združenje, da nimajo od njega .nič, da jim ne nudi nikakršne pomoči itd. Tedaj, ko bi lahko bila deležna pomoči, pa jo, kot vidimo, odklanjajo.
Naš Republiški odbor in Strokovno združenje sta ugotovila, da je v večini primerov opravil popis in opis del le en sam tovariš v podjetju, mogoče sta to opravljala dva. O širšem aktivnem sodelovanju posameznih delavcev marsikje ni moč govoriti. Popis so v glavnem opravljali razni računovodje, kot da je to neko finančno opravilo in ne operativno študijsko delo, ki terja čim širše sodelovanje in vestnost. Posledice takšnega dela se bodo seveda pokazale -v nadaljnjih fazah analitične ocene delovnih mest.
Republiški odbor je opozoril vodstva sindikalnih podružnic na te pomanjkljivosti, če hočemo, da bomo imel; od analitične ocene del tisto, kar si obetamo, bodo morale sindikalne organizacije aktivneje poseči na to področje dela in opozarjati vodstva podjetij in organe upravljanja na slabosti«.
FRANC BERGANT, TAJNIK
REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA ŽIVILSKE
IN TOBAČNE INDUSTRIJE SLOVENIJE
Ne glejmo samo eno podjetje
»V naših podjetjih se niso povsod z enako zavzetostjo lotili analitične ocene dela, oziroma sedanjega popisa in opisa delovnih mest. Opažamo, da so delovna mesta z vso skrbnostjo opisali in popisali v tistih podjetjih, ki se morajo na trgu kosati med seboj. V takšnih podjetjih so v času popisa delovnih mest proučevali organizacijo dela, vsega seveda niso mogli do podrobnosti proučiti, in sedaj že razmišljajo o spremembah in izboljšavah. V tovarni »Arrigoni« v Izoli, kjer Imajo precej blaga vskladišče-nega, ke.r je na trgu ostra 'konkurenca, so na primer ugotovili, da bi proizvodnji prav nič ne škodilo, če bi imeli okoli 100 delavcev manj. Nekateri odbor, niki občinskega sindikalnega sveta menijo, da sindikati ne bi smeli dopustiti odpuščanja delavcev. To stališče sindikalnih odbornikov je razumljivo- Toda zdi se mi, da vidijo ti odborniki eno samo podjetje v občini. V merilu vse občine moramo razmišljati o smotrnem gospodarjenju, o nadaljnji rasti proizvodnje, o odpiranju novih delovnih mest tam, kjer je to
mogoče, o zaposlovanju delavcev tam, kjer jih še primanjkuje in kjer bi lahko z zaposlitvijo novih delavcev še razširili proizvodnjo«.
DRAGO BRATINA, TAJNIK SINDIKATA RUDARJEV IN METALURGOV SLOVENIJE
Premalo sodelovanja
»Zdi se mi, da je prj stu-ujji analitični oceni del premalo sodelovanja med raznimi forumi, da se navodila in mnenja križajo. Naš Republiški -odbor je analiziral delo na analitični oceni. Opazil je določene slabosti. Zato je sklenil sklicati konferenco predstavnikov sindikatov iz podjetij, skratka, konferenco vseh tistih, ki delajo pri analitični oceni del. Toda Slej! Medtem ko smo se mi o tem menili, je bila v Trbovljah sklicana konferenca na pobudo Zavoda za organizacijo dela in varnosti pri delu LRS, konferenca, ki se je niso udele. žili niti vSi predstavniki podjetij, kjer so obravnavali le tehnična vprašanja s tega področ- ' ja dela, za katero nismo vedeli.
Če bi bilo večje sodelovanje med raznimi forumi, bi se kaj takšnega ne moglo pripetiti in ne bi bilo potrebno sklicevati več konferenc glede istih vprašanj in nekje obravnavati stvar s tehničnih, drugje z družbenoekonomskih vidikov itd.
Opažamo, da izvršni odbori sindikalnih organizacij temu opravilu našo posvetili dovolj pozornosti, kajti .ponekod so menili, da je to res samo izključno tehnično opravilo. Nikjer namreč niso o analitični oceni dela posebej razpravljali in zavzeli svojih stališč. Sindikalne podružnice so sicer imenovale v komisije svoje »zastopnike«, toda vprašanje je, če je to »zastopništvo« ,že dovolj, če so ti predstavniki sindikata poročali izvršnemu odboru ‘kako poteka delo in nasprotno, opozarjali komisijo na stališča sindikatov«.
Vedno več nesreč
Na nedavni konferenci, ki jo je sklicala železniška direkcija v Ljubljani, so ugotovili, da je letos precej naraslo število železniških nesreč. Ponesrečenci pa niso samo železničarji, ampak budi potniki in ostali ljudje, ki po nepotrebnem hodijo po progi. Pri prečkanju proge, čeprav so zapornice spuščene, večkrat pride do nesreč. Neredko botruje nesrečam na železnici tudi alkohol, lahkomiselnost ali neprevidnost. Zato naj bi v bodoče še bolj upoštevali varnostne predpise, ki se jih bodo morali držati tudi želežničarji, saj je znano, da jih zlasti oni prepogosto kršijo.
V lekarni sprejemalo stekleničke
V Mestni lekarni Kranj odkupujejo od strank že rabljene stekleničke po 5 in 10 dinarjev. Stekleničke umijejo, jih razkužijo in uporabljajo za bencin, lizol, amoniak in druge tekočine. Kot pravijo sami se jim je ta način doslej že dobro obnesel, kajti stane jih skoraj polovico manj, kot pa če bi morali kupiti nove. Strankam je pa tudi prav.
Kranjski lekarnarji so lahke) v tem pogledu za vzgled.
»DELAVKA ENOTNOST«
PRIRODA IN TEHNIKA
2. avgusta 1957 @ ŠT. 32	1
ZEMLJANI
poznate svoj planet?
V mednarodnem geofizičnem teta bodo znanatv eniki proučevali polarno svetlobo, svetlobo, ki se pojavi,ia na nočnem nebu na daljnem severu in daljnem jugu. Znanstveniki, pričakujejo, da bodo odkrili nove pojave v atmosferi. Po 18 mesecih (toliko bo trajalo geofizično leto), bodo morda učenjaki odgovorili na vprašanje, kako vpliva polarna svetloba na radijske zveze
Nejc znanstvenik je pred letom dni izjavil: »Luno bolje poznamo kot naš planet«. To se nam zdi malce pretirano, toda če upoštevamo izredno vnemo,
' ki j;o kažejo znanstvenik; vsega sveta (razen 12 odprav na Antarktiki se bo v mednarodnem
Rakete bodo v geofizičnem letu opravile invazijo v gornje plasti zemeljske atmosfere. Znanstveniki bodo z njimi raziskovali ionosfero v pasu od 8(1 do 400 kilometrov nad zemljo. Instrumenti bodo po radiu oddajali podatke na zemljo, kjer jih bodo zapisovale številne opazovalne postaje
geofizičnem letu 5.700 meteoroloških postaj in drugih centrov, razkropljenih Po vsem svetu, ukvarjalo s raziskovanjem pojavov na naši zemlji) zg geofizikalno leto, ki se je začelo 1. julija in bo trajajo 18 mesecev (do 30. septembra 1958), potem se nam trditev ne zdi več tako nerazumljiva.
Prvo geofizično leto je bilo že leta 1882. Drugo leta 1932. Tedaj, so geofizična reta imenovali polarna, saj so odkrivali polarna področja. Takrat so sklenili, da bo geofizično leto vsakih 50 let. Pozneje pa so uvideli, da je ta doba veliko predolga. Tehnična sredstva že omogočajo mnogo obsežnejša in giobja raziskovanja našega planeta. Na sestanku izvršnega odpora Mednarodnega sveta znanstvenih zvez leta 1951 go osnoval; poseben odbor, to je pripravil načrt za to mednarodno geofizično leto. V poznejših letih so točno določili program dejavnosti, po katerem se bodo morale ravnati vse znanstvene skupine, ki bodo delovale v okviru mednarodnega geofizič-nega leta. Hkrati pa so tudi sklenili, da bodo dali zbrane podatke na razpolago vsem državam sveta.
Eno izmed osrednjih vprašanj, s katerimi se bodo znanstveniki ukvarjali, je spoznavanje meteoroloških razmer na zemlji in v velikih višinah. Ustanovil; so okrog 2000 meteoroloških postaj na zemlji in sicer v nižinah. 700 postaj so postavili v gorah, medtem ko bo okrog tisoč postaj v posebnih balonih, da bi lahko prišd do meteoroloških podatkov v velikih višinah. Ne smemo pa tudi pozabiti na 2.000 postaj, ki so postavljene na raznih točkah širom morij in oceanov. V vseh 5.700 postajah so že prvi dan geofizičnega lota posredovali podatke zbiralnim središčem, kjer so jih strokovnjaki beiežili in jih pošiljali meteorološkim središčem.
Po mišljenju nekaterih strokovnjakov pa bodo postaje (teh je 60) na Antarktiki mordg le ldfcrile podatke, ki jih meteorologi potrebujejo, da bi napovedali vreme za 6 mesecev naprej. Ta predel na naši zemeljski obli je s 15,500.000 kvadratnimi kilometri površine in s povprečno višino 1.800 metrov, najhladnejše področje na zemlji. Znanstveniki bodo poslali od tod v zrak največ raziskovalnih raket.
»Nikoli ne moremo dovolj poudariti, kakšnega velikega pomena eo dolgotrajne vremenske napovedi na zemlji«, je izjavil ameriški odbor za mednarodno geofizično leto, ko je obravnaval antarktični mete-oroioškj program.
Razumljivo pa je, da bodo znanstvene odprave posvetile naj večjo pozornost proučevanju atmosfere. V višino 160.000 metrov bodo poslali balone in rakete z instrumenti, da bi zvedeti kaj več o atmosferskih kroženjih v severni hemisferi. Treba pa bo proučiti tudi. kako j« s terni kroženji na južni hemisferi in na Antarktiki.
Ker se z emuja ogreva, se tope velike količine ledu in snega v polarnih krajih, raztopili se bodo tudi ledeniki, gladina morja pa' se bo d vi,gnila. Zaradi tega bodo nekatera obalna področja poplavljena. Hudsonov zaliv, Arktični ocean in še nekatera druga morja bi ostaja brez ledu, če se bi temperatura zemlje. le malenkostno povečala. Pomemben sestavni del raziskovanja na Antarktiki je razen tega tudi proučevanje velike Rossove nianote. To je ogromna ledena plošča, velika je 39.000 kv. km. Na njej so visoki ledeni bregovi, kj se neprestano lomijo in iz njih spet nastajajo novi.
Raziskovanja v mednarodnem geofizičnem letu pa bodo pokazala. če je v Antarktiki res ključ našega podnebja.
Zemlja je podnevi in ponoči obdana z kozmičnimi žarki k: prihajajo iz vsemi,rja. Bombardiranje zemeljske atmosfere z elektriziranimi in radioaktivnimi delci, ustvarja vidljive električne žarke in nekakšne zavese poiarne svetlobe. Po dosedanjih mišljenjih je polarna svetloba le sled vseh teh delcev v atmosferi.
Razen tega na nebu lahko opazimo š» rumeno svetlobo. Uče-
njaki smatrajo, da je to svetlikanje jposledica komičnih reakcij in procesov v visoki atmosferi. Zakaj pa se rumena svetloba pojavlja le na nekaterih mestih? Tudi na to vprašanje bomo morda dobili odgovor v osemnajstih mesecih.
V mnogih predelih sveta bodo lahko jjudje v teku mednarodnega geofizičnega leta opa-
zovali svetlo točko, to se bo z veliko hitrostjo gibala po nebesnem svodu. To bo prvi zemeljski satelit, k; so ga ustvarile človeške roke. Take satelite so že napravili v Sovjetski
zvezi in Združenih državah Amerike. Vprašanje pa je, kdaj jih bodo spustili v vsemirje. Satelit bo potoval okrog zemlje s hitrostjo 29.000 kilometrov na uro. Znanstveniki so ga opremili s številnimi napravami, ki bodo pošiljale podatke spet nazaj na zerrujo. Od teh merjenj si znanstveniki obetajo precej. Umetni satelit bo skupaj z me-
secem predstavljal nekakšen triangulacijski kot. $ pomočjo katerega bodo lahko izmerili oddaljenost posameznih točit na zemlji. Razen tega bodo z umetnim satelitom opravili pomembna merjenja pri proučevanju kozmičnih žarkov to pa je prav gotovo del najbolj zanimivih preiskovanj v tem geofizičnem -letu. Od kod izvirajo radioaktivni deici, ki izzovejo kozmična žarčenja. to je osnovno vprašanje v astrofiziki. Od kod izvirajo? Morda s sonca ali medzvezdnega prostora ali s kakšnega drugega planeta v sončnem sistemu? Tudi na to vprašanje bomo morda lahko odgovorili 31. decembra al; pa še ceio prej.
če smo preje rekli, da človek skoraj bolje pozna Luno kot Zemljo, potem to velja tudi za morja Tiste države, k; imajo razvito mornarico, so pripravile posebne ladje, ki bodo raziš,ka-vale področja ne dovoli odkritih morij. V načrtu imajo podmornice za raziskovanja, saj bodo skušali dati odgovor na
Ameriški znanstvenik biolog dr. V. B. Luis je objavil članek, v katerem pripoveduje, da lahko pričakujemo, da se bo povečalo število obolelih na levkemiji zaradi vse pogostejšega vpliva radioaktivnih žarkov na človeški organizem. (Levkemijo je bolezen, pri kateri je v krvi nenavadno veliko število levkocitov).
Ko so proučevali batov Ike, ki bolehajo na tej boleizni med rentgenolog; In žrtvami atomskega bombardiranja Hirošiime in Nagasakija, so prišli do matematične formule, po kateri lahko takoj ugotovimo, kakšna radioaktivnost ie potrebna, da se
vrsto vprašanj, tako glede meritev težnosti, ki jih na kopnem ne morejo opazovati prav zaradi precejšnjih zunanjih motenj.
Tudi jugoslovanski znanstveniki bodp sodelovali v med,narodnem geofizičnem letu. Prvič bodo na Balkanskem polotoku proučevali ionosfero, kar je velikega pomena za uspešno delovanje radijskih zvez. Obsežno deio -bosta opravila tudi oceanograf sto inštitut v Soli tu in hidrografski inštitut LRS. Jugoslovanska mornarica b0 dala na razpolago posebno ladjo, s katero bodo raziskovali vse deje Jadranskega morja.
Nižje in višje plasti atmosfere bodo proučevali z radijskimi merjenji in pilotskimi opazovanji. Tudi ostala merjenja bodo opravili v 50 različnih postajah, da bi tako dotoki podatke o našem podnebju.
Program mednarodnega geofizičnega leta je precejšen in predstavlja pomemben podvig na polju mednarodnega znanstvenega sodelovanja.
poveča število obolelih. Po mišljenju tega znanstvenika je potrebna le samo ena desetina da. rašnje maksimalno dovoljene koncentracije stroncija, v človeškem organizmu, pa se bo število obolelih povečalo za 5—8 %.
V obdobju med januarjem 1948 in septembrom 1950 so odkril; 95 slučajev levkemije med prebivalci Hlrošime in Nagasakija. Sodijo, da je 69 ljudi obolelo zaradi tega, ker so bili izpostavljeni radioaktivnemu žarčenju. Dr. Luis navaja tudi neke druge podatke, po katerih je prišlo do spontane levkemije zarad; manjšega radioaktivnega ozarčenj a.
Tole pa je načrt kamere, ki bo spremljala gibanje satelita. Dvanajst takih kamer bodo postavili na raznih delih sveta
Radioaktivnost
pospešuje levkemijo
Ali že vesle?
Lestev za sadovnjak
Običajne lestve le težko uporabljamo v sadovnjakih, zlasti takrat, kakar obiramo sadje. V sadovnjakih, kjer so tla valovita, lestve ne moremo trdno prisloniti k drevesu. Toda le, če de' lestve podaljšamo s primernim gibljivim
vzvodom, jo bomo zlahka uporabili tudi v sadovnja-ku. Delo bomo laže o prav-' Ijali saj se nam ne bo treba bati, da se bo lestev izmaknila in da bomo padli na tla.
Enostaven strelovod
Prebivalci manjših hiš se lahko uspešno ubranijo strele. Napraviti si moramo le enostaven strelovod, za kar bodo potrebovali nekaj žice debeline 5 milimetrov, železno cev in daljšo pa- | lico.
Najprej bomo pritrdili i palico, ki naj bo višja od vseh predmetov v njeni neposredni bližini. Kolikor bo palica daljša, toliko večji bo zaščiteni prostor. Zaščiteni prostor pa je takle: če je streilevod visok S
jska
metrov, potem je zaščiteni prostor dvakrat večji. Zato je najbolje, če palico pritrdimo na dimnik ali na kako drevo, v vsakem primeru pa naj bo žica 10 centimetrov višja kot so vsi predmeti v okolici stanovanjske zgradbe. Ko smo I palico pritrdili, napeljemo žico preko strehe in zidu in to tako, da je od strehe in zidu oddaljena kakih 10 cm.
Zdaj pride na vrsto ozemljitev. Najprej bomo izkopali rov, ki bo globok 1 meter. Vanj bomo položili železno cev, na katero bomo pritrdili konec železne žice. Pri ozemljitvi je treba posvetiti precejšnjo skrb spajanju žice in cevi. če smo žico slabo pritrdili, pride lahko do hudih posledic.
I - J
zvesti oomočmki sodobnega človeka
Vzporedno z razvojem tehnike in znanosti raste tudi potreba, da bi čim več mehaničnega enoličnega dela, ki utruja človeka
in slabi njegove duševne zmožnosti, prevzel stroj — avtomat. V iskanju novih potov smo prišli do avtomatizacije. V vseb razvi-
*
niroes <««£* mm
Nitka izžareva elektrone, Med anodo in nitko ni napetosti, zato se elektrodi naberejo okoli katode
tejših deželah je to »zadnji krik industrijske mode«. Mode? Ne to je nujnost napredka in poti osvobajanja človeka. Tudi Jugoslavija se počasi in vztrajno približuje dobi, ko bodo stroji in razne naprave delali, šteli, nadzorovali, kontrolirali in opozarjali. Zato je tudi za našega delavca pomembno, da se seznanja s principi avtomatizacije in z njo tesno povezano elektroniko. Nešteto je možnosti, kjer lahko avtomat nadomesti človeka. Toda skoraj vsem tistim napravam je skupen en sestavni del: drobna steklena cevka ELEKTRONKA Ta čudež moderne tehnike je po osnovni zgradbi zelo preprost: kovinska nitka, okoli nje najprej žična špiraia nato pa kovinski valj. Ves ta sistem postavimo v stekleno bučko, iz katere nato izsesamo zrak. Tako smo dobili najeno-rlavnejšo elektronsko cev — triodo. To ime je dobila cev zaradi tega, ker ima tri sestavne dele: kovinsko nitko, ki ji pravimo tudi katoda, Spiralo in valj. Ce nitko tako segre-'?mo, da zažari, prične
oddajati najmanjše delce snovi — elektrone. Ti elektroni se nabirajo okoli nitke kot para nad vrelo vodo.
Preden bomo nadaljevali z opisovanjem usode elektronov, ki so uspeli zapustiti nitko, si jih natančneje oglejmo. Izraz »oglejmo« je seveda pretiran, saj elektronov še nihče ni videl, tako majčkeni so.
Z raznimi poskusi pa so dognali, da so ti delci najmanjši sestavni deli vsake snovi, da so negativno naelektreni in izredno lahki. Dognali so, da so elektroni, ki se gibljejo — električni tok. Ce se elektroni z zelo veliko hitrostjo zaletijo v trdo kovino na primer volfram, prične ta kovina oddajati rentgenske žarke. Druge snovi imajo spet' lastnost, da oddajajo elektrone, če pade nanje svetloba. Na za-

J* 'fSl'
Med katodo in anodo se je pojavila ovira — negativna mrežica. Zato se število elektronov, ki prispejo na anodo, zmanjša
SAT
a
MIUHEN
ZRaLNV.	zeti.«'
NASPROTJA SE PRIVLAČUJEJO Med žarečo katodo in anodo smo pritisnili električno napetost. Pozitivna anoda zato privlači negativne elektrone
Takole ponazarjamo razliko v zračnih pritiskih
slonu televizijske cevi se pojavi slika le zato, ker so padli elektroni na zaslon. Vidimo torej, da igrajo elektroni zelo važno vlogo povsod tam, kjer nastajajo z elektriko povezani pojavi.
Zdaj lahko nadaljujemo z opisovanjem delovanja elektronke. Potisnimo med nitko' in valj, ki se imenuje anoda, električno napetost in sicer tako, da bo anoda pozitivna, nitka pa negativna. (Električno napetost si lahko predstavljamo kot razliko v »električnih pritiskih«. — Kakor deluje zračni ali vodni pritisk na trdne snovi, tako deluje »električni pritisk« na naelektrene delce, to' je, elektrone.) Kot povsod v naravi se tudi pri elektriki nasprotja privlačujejo.
Takoj ko postane anoda pozitivna, se elektroni ne tiščijo več ob nitki (kato-di), ampak stečejo na anodo. Da jir.i olajšamo pot, smo iz steklenega balona izsesali zrak. Skoraj pa bi bili pozabili na Spiralo (običajno ji pravimo mrežica). Tudi med ključimo napetost. Zamislimo si, da je priključena njo in nitko lahko pri-napetost taka, da je mrežica negativna v odnosu na katodo. Zato bo odbijala elektrone, ki bodo hoteli priti skozi mrežico k pozitivni anodi. S spreminjanjem napetosti mrežice se bo spreminjalo število elektronov, ki bodo v določenem času pritekli na anodo. Pravimo, da mrežna napetost vpliva na anodni tok. Sedaj si pa poglejmo osnovno funkcijo elektronke — ojačenje. Elektronke so zgrajene tako, da z majhnimi spremembami napetosti na mrežici dosežemo velike spremembe anod-nega toka. Ce peljemo ta
tok preko električnega upora, se na njem spet pojavi napetost, le da je ta mnogo večja od prvotne napetosti, ki smo jo priključili na mrežico. — (Električni upor je vsaka snov, ki se upira električnemu toku. Nekatere snovi se toku zelo malo upirajo, na primer baker in aluminij. Take snovi so prevodniki, druge snovi pa tako sploh ne marajo
— I' "»
KATOM | —'
MQ0£-
+
»NOJA
Takšna pa je razlika v električnih pritiskih — električni napetosti
propuščati, na primer guma, polivinil. Te snovi imenujemo izolatorje. Ce skozi upor teče tok, je zato potrebna na uporu določena razlika električnih pritiskov — električna napetost. Cim več toka želimo »stisniti« skozi upor tem -ečja mora biti napetost.) Na tem principu
Skozi dober prevodnik (ki ga na sliki predstavlja as-'altna cesta), lahko elektroni neovirano tečejo
delajo vsi ojačevalniki v radijskih in televizijskih sprejemnikih in neštete druge elektronske aparature.
Poleg doslej opisane elektronke — triode se v industrijski elektroniki še precej uporabljajo sledeče tri cevi: fotocelica, plin-
sm
Na skici trinoda (A) in njen simbol (B)
praktičnih primerov avtomatizacije.
Izolatorji (polivinil) pred« stavljajo za elektrone neprehodno oviro. (To smo na sliki ponazorili z drevesom in kamenjem)
ska trioda in števna cev. Prihodnjič bomo vpisali še te tri cevi, nato pa bomo obravnavali nekaj
nmnnnmmnnnrmnf
f J. avgusta 1957 Q ST. S2
KULTURNI RAZGLEDI
»DELAVSKA ENOTNOST«
ČETRTI FILMSKI FESTIVAL V PELJE
27. julija 'je bil svečano odprt IV. filmski festival v Pulju, četrtič vrte v starodavni Puljski areni filme, ustvarjene v zadnjem letu. Posebne žirije in tisoči obiskovalcev napolnjujejo večer za večerom prostorno areno in ocenjujejo uspešnost naših filmskih Ustvarjalcev.
Ni bilo zaman
Navzlic precejšnjim hibam pomeni ta film vendarle nekaj novega v našem domačem filmu. Naši dosedanji filmi so jemali snov predvsem iz polpretekle in pretekle dobe, nihče pa se ni upal resneje lotiti sodobne problematike, pa čeprav nudi ta obilo motivov in, novih, izraznih možnosti. Kot bi se bali spoprijeti se s stvarnostjo, z življenjem. Res je, da motiv, ki ga obravnava film — zaostalost vasi in njena pot k napredku — ni nov, je pa za naše. razmere sila aktualen. »Ni bilo zaman« je zgodba o mladem naprednem zdravniku, ki pride v zaostalo zamočvirjeno vas. Režiserju Tanhoferju, ki je sodeloval tudi pri scenariju, bi lahko očitali beganje od grobega naturalizma do simbolizma, odvečnost in nejasnost nekaterih prizorov. Uspelo pa mu je s fotografijo ustvariti tajinstvenost pokrajine in z njo ljudi, podobno kot v nordijskih sagah. Igralsko je film povprečno zaseden in glavnemu junaku se preveč pozna vpliv nekaterih francoskih filmov. Lahko trdimo, da bi, če bi se bolj držali osnovnega koncepta zgodbe, nedvomno iz tega nastal film evropskega povprečja. Kljub temu pa ne gre filma prezreti.
•Koliko filmov smo doslej izdelali
Po vojni smo pri nas izdelali 71 celovečernih igranih filmov, 9 kratkometražnih igranih filmov, 1320 dokumentarnih, znanstvenih, risanih in drugih kratkometražnih filmov in 592 filmskih novic. Za letos je predvidena proizvodnja 15. igranih in 160 kratkometražnih filmov.
PRISPEVEK K DISKUSIJI O GLEDALIŠKI SEZONI V TRBOVLJAH
Dobro premislimo
©
©
©
puljskem festivalu je 1. avgusta bila premiera filma »Ne čakaj na maj« (Vesna II). Na sliki boste lahko spoznali svoje stare znance iz Vesne (Metka Gabrijeičlč-Vesna in Frane
Trefalt-Samo).
NO VE KNJIGE
MALENŠEK Mimi: Daj mi roko, Pomlad V Ljubljani, Cankarjeva Založba" 19S5. str. 253. Roman popularne pisateljice obravnava Problem krivde in očiščenja partizanskega komisarj a Branka. Razbit partizanski odred izgubi zaradi izdaje in neprevidnosti komisarja Branka tretjino mož, se Prebije preko mostu čez Savo in Pade v nemško zasedo po zaslugi bovega izdajstva. Komisar Branja. ki je zaradi nepokornosti »tabu in lastnega omahovanja zakrivil smrt svojih tovarišev, varno pripelje ostanek odreda in ranjence preko mostu, sam pa to Požrtvovalno dejanje plača s
smrtjo.
PIRENNE Henri:	Srednjeveška
mesta. Gospodarska in socialna zgodovina srednjeveške Evrope, tijubljana DZS 1956. str. 366. Knji-«a vsebuje prevod dveh pomembnih del znanega belgijskega zgodovinarja, ki je eden najpomembnejših zgodovinarjev v pol sto-mtju pred drugo svetovno vojno. Prvi del obravnava problem zgodnjega srednjega veka in predstavlja najboljšo sliko o srednjeveških mestih, kar jih imamo v zgodovinski literaturi. V drugem delu podaja avtor celotno sliko gospodarstva in ctpužbe v Evro-Pt v poznem srednjem veku z uvodom o prejšnji dobi. Široka Evropska problematika. ki jo
obravnava Pirenne nam pomaga tudi pri razumevanju naše zgodovine.
ZUPANČIČ Beno: Sedmina. — Ljubljana, Slovenska Matica 1957.' str. 303. Prizorišče dela je okupirana Ljubljana. Pisatelj nazorno, zanimivo in umetniško upodobi Ljubljano v času okupacije: zasužnjeno, preplavljeno od zelenih uniform, zvezano z bodečo žico, strahotno porušeno in uničeno, obenem pa neupogljivo, posuto z uporniškimi gesli, Ljubljano, ki se je na vsakem koraku znala maščevati in ki je znala kaznovati svoje izdajalce. Zgodba malih neznatnih ljudi daje vsem tem dogodkom prepričljivo in poglobljeno umetniško podobo.
ROUSSEAU Jean Jaeques: Izpovedi. m. Ljubljana. Slovenska Matica 1957, str. 252. V tretjem delu slovitih »Izpovedi« velikega francoskega enciklopedista popisuje avtor svoje življenje In literarno snovanje v letih 1758 do 1765. Pisateljev pogled na svet je dozoreval na poti k velikemu socialno političnemu pretresu stare družbene ureditve, k veliki francoski buržoazni revoluciji. Zaradi svojih revolucionarnih filozofskih razprav mora prav v dobi, ki jo opisuje tretji del zbežati v Švico. Stalno preganjanje in požig njegovih del v Parizu je dalo
pečat tudi njegovemu zdravstvenem«! staskju.
HAGERUP Jens: Laponka Juvi. Ljubljana, Mladinska knjiga 1357. str. 164. Zgodba o Laponki Juvi, ki je s trinajstimi leti izgubila mater in bratca ter očeta, ki ga po krivici zapro, spremljajo veličastni opisi čudovite laponske pokrajine, laponskega ljudstva in njegovih navad. Juvi v nečloveškem garanju in ubijanju z jelenjo čredo minevajo otroška leta. V boju z nasprotujočimi silami Juvi zmaga, pridobi zase Arna v katerega se je zaljubita in reši očeta krivične ječe.
Neposreden povod za ta razmišljanja mi je dal anonimni pisec članka z gornjim naslovom, objavljenim v 30. številki »Zasavskega vestnika« z dne 20. juiija 1957. Nekaj misli, ki jih navaja pisec v svojem članku me je že dalj časa vznemirjalo.
Močno mi je všeč skrb anonimnega pisca, ki ga že v vročih poletnih dneh skrbi usoda gledališkega življenja v Trbovljah. Pri nas se običajno nad tem zamislimo šele v jeseni, ko pravzaprav še nimamo veliki'1 izbire in moramo potem iskati najhitrejše in najboij enostavne rešitve. Ne morem se znebiti vtisa, da je pisec močno prevzet nad lepo gledališko stavbo in njeno notranjo ureditvi/), prezrl pa nekaj dejstev. ki so še precej razčiščena in navedel poteg tehtnih predlogov tudi nekaj misli, ki bi jih bilo potrebno še temeljito proučiti in šele potem zanje odločiti.
Predvsem se mi zdi močno problematična misel o poipo-klicnem gledališču. Osebno tem dvoživkam nisem naklonjen.
' Ljubše ml je poklicno gledališče. kjer so seveda zanj objektivni pogoji, ali dobra igralska amaterska družina, kar je gledališka družina Svobode Center vsa povojna leta bila. Toda preden se izrečemo za eno aii drugo, bi kazalo osvetliti nekaj sončnih in senčnih rešitev tega problema.
Dosedanja gledališka praksa na Slovenskem kaže, da potrebuje manjše poklicno gledališče. ki hoče solidno izpolnjevati svoje naloge, na leto vsaj 15,OOOiOOO subvencij (Celje, Kranj). Lastni dohodki nikjer niso dosti višji od četrtine podpore, ki Jo poklicno gledališče prejema. Poklicno gledališče v manjšem kraju ie prisiljeno, da uprizori na leto vsaj M 'Premier. ki morajo doživeti povprečno vsaj po dvajset ponovitev. To se pravi, da odigra takšno gledališče na teden vsaj pet predstav, na teto pa najmanj 200. Vprašanje pa nastane, če je v Trbovljah že dovolj zanimanja za takšno gledališče, ali pa bo v bližnji bodočnosti nastalo. S precejšnjo gotovostjo bi si upal trditi, da 'takšnega zanimanja še ni. In če tega ni. sc takoj odpre drug .problem. Gledališče mora, ali zeio poredko nastopati aii pa gostovati, kajti povsem nemogoče je, da bi poklicno gledališče Imelo za eno igro povprečno po 5 do 16 uprizoritev. Z'gostovanji pa se stroški gledališča še povečujejo. In če je v neposredni bližini (Celje) že poklicno gledališče, ki gostuje že v Zagorju, Brežicah in celo v Kostanjevici, ka so znatno dalj od Celja, kot Trbovlje, je po mojem mnenju veliko bot) pametno in tudi. veliko cenejše, če raapiše uprava Borna. aii Svoboda nekak abeoma za nekaj predstav celjskega gtetiaiSSča, ki bi lahko
gostovalo v Trbovljah tudi po teden dni skupaj.
Če pa trboveljska občina utrpi na leto petnajst milijonov dinarjev samo za gledališče (če k temu prispevajo svoj delež tudi podjetja, to bistva dosti ne spremeni, saj večino sredstev za občinski proračun itak pri-i
da. bi imeli na leto dve ali tri predstave več, kot jih je mogoče ' doseči s pametno organizacijo v dobri igralski družini? Kvaliteta predstav pa tud; ne bi občutno porasla. Se zmerom bi na odru nastopali tudi amaterji, ki bi zavirali rast celote. V gledališki skupini bi nastaja-
Ohridska legenda. Nedavno tega je bil zaključen V. ljubljanski festival, ki je bolj kot kdajkoli uspel. Vrhunec je bil dosežen s »Hlapcem Jernejem«, ki je v režiji Ferda Delaka doživel velik uspeh. (Na sliki prizor iz »Ohradske legende« v Križankah)
spevajo podjetja), če je v Trbovljah dovolj občinstva za poklicno gledališče, potem ga kaže ustanoviti.
Poipoklicno gledališče je sicer veliko cenejše. Šentjakobsko gledališče, ki ima zaradi svojstvenega programa zelo dobro obiskane predstave, prejema na leto blizu 4,000.000 dinarjev subvencij. Z njimi zasilno životari.
Slabost vseh polpoklicnih gledališč pa je v tem, da jim manjka umetniškega kadra. Kdorkoli od poklicnih režiserjev Ima možnost, se polpotelic-nega gledališča v veiikem loku ogne. Podobno je tudi z igralci. Če te morejo, prestopijo k poklicnemu gledališču zaradi boljših pogojev, če bi se 'potemtakem v Trbovljah odločili za poiipoklicno gledališče bi v glavnem (profesionalizirali dosedanje boljše amaterje. Od poklicnih igralcev pa bi v tak kbiektiv pristopil le oni. ki v poklicnem gledališču ni doživel posebnih uspehov.
Upravičeno se vprašujemo, zakaj bi dosedanje amaterje profesionalizirali: ali samo zato,
ia dvojnost, ki nikdar dobro ne vpliva na delo celote.
Preglejmo še tretjo možnost — solidno organizirano amatersko gledališko skupino? V boljših sezonah je uprizorila ena sama gledališka družina Svobode Center po štiri do pet solidnih gledaliških predstav, ki so bile visoko nad slovenskim povprečjem. Osebno sem prepričan, da najboljše 'predstave te gledališke skupine: »Izpit za življenje«, »Globoko so korenine«, »Mirandolina« in »Inšpektor na obisku«, niso v ničemer zaostajala za boljšimi, predstavami v dosedanjih poklicnih gledališčih. Omenjam le predstave, ki sem jih videl. Verjetno pa je bilo tako uspelih predstav še več.
Zdi se mi povsem stvarno, da v bodočnosti lahko nastanejo v Trbovljah vsaj dve, če ne že tri podobne igralske skupine, ki bi na leto lahko uprizorile vsaj - osem iger. Med temi tremi skupinami si zamišljam vsaj eno. ki bi skrbela za rrvadinske igre.
Tako organizirana igralska družina pa bi rabila morda enega poklicnega režiserja, biti bi morala osvobojena nepotrebnega tehničnega dela in koristno bi bilo, če bi se jih ob letu spomnili s kakšnim darilom. Letovanje. nagrade in podobno. Tako bi 'po mojem mnenju dosegli s sorazmerno majhnimi izdatki skoraj isti rezultat kot 5 problematičnim polpoklimlm gledališčem.
Se nekaj besed o lastni .gledališki garderobi^ Z njo je težava, to piscu priznam, zdi se mi pa, da je rešitev, ki jo predlaga, zvezana s prevelikimi stroški. Kostumi za srednje zahtevno igro stanejo najmanj 200.000 dinarjev in težko jih je potem še uporabljati. V poklicnih gledališčih vse kostume, za katere mislijo, da jih v bližnji bodočnosti ne bodo rabili, pre-naredi.jo, kar pomeni z drugimi besedami rr lastno gledališko delavnico.
Morda bodo bralca moja razmišljanja. ki so bolj tehnična kot vsebinska, dolgočasila. Odgovoril sem pač na nekaj vprašanj, ki jih je pisec -navedel v članku. Zelo rad bi se dotaknil tudi vsebinskih vprašanj, toda članek bi bi« potem predolg. Morda bom to storil kdaj kasneje; Vendar rešitev materialnih problemov zahteva večjo pozornost, kajti priče smo na eni strani velike stiske, drugje .pa velikopoteznosti, ki običajno ne -rodi sadov, ki jih veVkciušneii pričakujejo.
Vinko TrinkhMU
DOLIK
MA JESENICAH
DPD Svoboda Toneta Čufarja na Jesenicah ne združuje samo godbenikov, pevcev, gledaliških igralcev ter plesalcev narodnih plesov. V njej delujejo tudi nadvse delavni, tihi in skromni tovariši, ki ustvarjajo svoja dela v likovnem krožku »Dolik«. Likovni umetniki amaterji vsako leto pripravljajo prebivalcem kovinarskega mesta poseben ulitek in razvedrilo.
Letošnja razstava je že 11. Prekosila je vse dosedanje. Jeseniški likovni umetniiki-amaterji so v počastitev Dneva borcev letos razstavili preko 50 del v lepo urejeni mali dvorani Delavskega doma na Jesenicah. Prebivalci so v velikem številu obiskali razstavo in izrazili željo, da bi se take in druge razstave vršile na Jesenicah še in še. Imena in dela Tomazina, Gasarja, Dolinška, Čebulja in številnih drugih govore, da je med jeseniškimi kovinarji veliko tihih in skritih slikarskih talentov.
Z
pevski zbor pekov »milos Zidanšek« v Mariboru je proslavil
60 let obstoja
Pevski zbor pekov »Miloš Zidanšek« v Mariboru je nedol-80 tega <15. VI.) proslavil 60-let-hico obstoja. Proslava je bUa v domu JLA. Spored je obse-gal delavske, partizanske, na-Jddne in umetne pesmi. Pose-poudarek je bil na delavnih pesmih, saj izhaja zbor iz ,(>be, ko so .ravnjo delavske pe-fhu spodbujate v težkih časih .prhe delavstva za izboljšanje ‘vljenjskih razmer v kapita-tietičciih državah.
Pionirska in mladinska knjižnica in čitalnica
Ob velikem razumevanju ob-nskega ljudskega odbora so tanovili na Jesenicah v Tito-domu v sklopu Ljudske Nižnrce mladinsko in pionir-knjižnico te,r čitalnico, isk je jz: dneva v dan večji. . bjej Prirejajo tudi predava-in reoitacijake večere, te-i_je za mlade lutkarje in jezi-,	ter risarske tečaje. V
Činn^eTn ^asu so jeseniško ob-‘hstvo razveselili pionirji z L, uspelo slikarsko razstavo, 80 ^'mlajši pokazal; sv--Pestro fantazijo
Na tej proslavi je podelil zastopnik Republiškega sveta Svobod in prosvetnih društev odlikovanje zboru jn lepo spominsko diplomo, okrajni in občinski svet Svobod in prosvetnih društev sta prav tako izročila nagrade in diplomo zboru za zasluge na prosvetnem področju. tTudi mariborska prosvetna društva so poklonila zboru razna spominska darila in vence. Trije najstarejši in najzaslužnejši pevci so prejeli odlikovanje »Svobode«. Predsednik je v svojem govoru naglasil pomen te proslave ter se tudi spomnil žrtev, ki so padle za našo svobodo, med njiimii Miloš Zidanšek, ki ja bil pred letom 1941 član zbora in tajnik strokovne organizacije pekov v Mariboru. V. počastitev žrtev sta dva člana zborna odnesla lep ..venec pred spomenik talcev v Mariboru.
Ob tej priliki je zbor izdal Jubilejni zbornik, v katerem je obširno opisana zgodovina strokovne organizacije pekov in pevskega zbora od vsega začetka do danes.
Alojzij Mordej
MM©
trum-. ''
Svetilke v parku so zaplamenele. V kratkem času, odkar se je bil v Antoniju pričel boj, se je naglo znočilo. Še v svetli dnevni luči sem videl njegov odkriti, neprizadeti obraz. Zdaj pa mi je noč zakrila v njegovem obrazu vse tisto, kar je bil prej zame naravni, goli, resnični in odkriti človek Antonio. To, kar naj bi bilo postalo zame nepozaben pripetljaj — študirati poteze in gibe človeka, ki so ga obsedle temne sile in ga zdaj stresajo in mikastijo, tako da se mu upre Vsaka dlačica in žilica na telesu — to so mi zdaj razdrle kričave svetilke, ki so lagale v Antonijev obraz sence in črte, ki jih v resnici ni bilo.
Resničen je bil samo njegov vroči dih, resnični 'so bili le njegovi tipajoči in v kremplje se krčeči prsti.
—	Vse drugo je postalo gledališka osvetljava. Na sosednji klopi je sedel indijanski delavec, razcapan kakor deset tisoči našega razreda, ker zaslužek pogostokrat komaj zadostuje za hrano in večkrat ne ostane niti za pograd po trideset centavov v eni tistih mnogih prenočišč, kjer se zjutraj po petdeset, osemdeset ali sto
' tovarišev vseh ras in narodov sveta
—	mogoče z ravno toliko ali še več boleznimi, ki jih zdravniki, poznajo ali ne poznajo ali morda še ne slutijo — umiva v istem čebru, briše z isto brisačo in češe z istim glavnikom.
Indijanski proletarec je na klopi zaspal. Udi so se mu sprostili in utrujeno in zdelano telo se je vse bolj in bolj grudilo v kupček cunj.
Pa se je priplazil indijanski policaj. Krožil je okrog klopi kakor ptica roparica okrog plena, ki ga je opazila z višine, kako plazi po zemlji. Ko je
spet prišel na klop, je svoj usnjeni bič povlekel skozi dlan in zamahnil z živalsko surovostjo in potuhnjenim režanjem v obrazu po delavčevem hrbtu. Strašen udarec. S pridušenim stokavim vzklikom se je delavčevo oprsje prevrnilo naprej, ko da mu je z mečem presekan hrbet. Potem pa mu je telo naglo planilo nazaj. Sto-kaje se je zvijal in počasi segel z roko proti bolečemu hrbtu. Tedaj je policaj stopil naprej in se peklensko zarežal delavcu. Revežu so od bolečine pritekle na lica debele solze. Dejal pa ni nič. Ni vstal. Mimo je obsedel na klopi. Kajti do tega je imel pravico. Naj bo še tako razcapan, vendar sme sedeti na klopi, pa naj hodi okrog še toliko elagantnih caballerov in senor, ki se jim v večernem hladu zahoče udobnih klopi in bi radi poslušali koncert, ki se bo’ kmalu pričel. Indijanec je to vedel, bil je prebivalec in državljan svobodne dežele, kjer milijonar nima nič večje pravice, da bi posedal na tej klopi, kakor ubogi Indijanec, pa če se mu zljubi tudi celih'štiriindvajset ur. Spati pa na klopi ni smel. Tako daleč ni segla svoboda, pa čeprav je stala klop na Trgu svobode. Bila pa je to tista svoboda, po kateri sme tisti, ki ima oblast, bičati tistega, ki Je nima. Prastari zakon dveh svetov. Prastar kakor zgodba o izgonu iz raja. Davno nasprotstvo med policijo in med siromašnimi in nadležnimi, med; gladujočimi in potrebnimi spanja. Indijanec ni imel prav, to je pač vedel, zato tudi nič ni rekel, samo stokal je. Satan ali Gabriel — policaj se je imel za drugega — je imel prav.
Ne! Pa ni imel prav! Ne! Ne! Kri mi je stopila v glavo. V vseh deželah
visoke civilizacije, v Angliji, Nemčiji, ali Ameriki — in kako šele v drugih deželah — je policija tista, ki biča, in delavec tisti, ki ga bičajo.
Čemu se potem čudi tisti, ki zadovoljno sedi pri koritu, če se to korito strese, če mu korito nenadoma prekucnejo in vse razbijejo v treske. Jaz pa se ne čudim. Rana od krogle se zaceli; rana od biča nikdar. Zazre se vse bolj globoko v meso, zadene srce in prodre v možgane ter sprosti krik, da se 'zatrese zemlja. Krik: »Maščevanje!« — Zakaj je Rusija v rokah boljševikov? Ker so prej tam najhuje bičali. Bič policaja ravna pet ljudem, ki derejo naprej in od katerih korakov zabobnijo svetovi in se raztreščijo sistemi.
Gorje zadovoljnim, kadar bičani kričijo: »Maščevanje!« Gorje sitim, kadar jermeni bičev razžro srca lačnim in raztrgajo možgane potrpežljivim! Prisilili so me, da sem postal B_________________________ _ .	.
upornik in revolucionar. Revolucionar dar ga v nobenem primeru ne bi bili
usmiljenost napravi ravno toliko revolucionarjev kakor nezadovoljstvo in glad.
Planil sem pokonci in skočil h klopi, kjer je še vedno stal policaj, vlekel bič skozi dlan ter sem pa tja z njim zažvižgal po zraku in se z bliskajočimi očmi režal svoji zvijajoči se žrtvi Ni se zmenil zame, ker je misli, da mislim sesti na klop.
Stopil pa sem tesno k njemu in dejal: »Takoj me peljite na stražnico. Javil vas bom. Veste, da vam vaši ■predpisi dajejo pravico do uporabe biča samo tedaj, ako vas kdo napade, ali pa pri rabuki na cestah po ponovljenem opozorilu. To vendar veste?«
»Ampak pes je tu na klopi zaspal,« se je zagovarjal mali zagoreli peklenšček, ki ni bil višji od pet čevljev.
»Potem ste ga smeli zbuditi in mu povedati, da ob tem času tu ne bi smel spati, in če bi bil spet zaspal, bi ga bili smeli pregnati s klopi, ven-
iz ljubezni do pravičnosti, iz pripravljenosti , da bi pomagal nadležnim in razcapanim. Pogled na krivico in ne-
smeli tepsti. Torej z menoj na straž: nico. Od jutri dalje ne boste imeli več prilike, da bi koga bičali«
Fant me je nekaj časa gledal, videl je, da sem belec in da mislim resno. Obesil je bič na kljukico v svojem pasu in z urnim skokom zginil, kot bi ga bila požrla zemlja.
Indijanec je vstal in počasi odšel. Stopil sem nazaj k Antoniju.
Naj bo morilec alt pa ne, sem si mislil. Saj je prav vseeno. Vse je džungla. Povsod je džungla. Žri! Ali pa te požro! Muho pajek, pajka ptič, ptiča kača, kačo coyot, tarantela co-vota, tarantelo spet ptič, ptiča pa —. Zmeraj v krogu. Dokler ne izbruhne kje zemska katastrofa ali revolucija in prične kroženje znova, le v drugi smeri.
Antonio, čisto prav si imel! Pravica je tvoja. Živi ima vedno prav! Mrtvec je kriv. Ko bi ti ne bil umoril Gonzala, bi te bil umoril on. Morda. Ne, gotovo! To je krog v džungli. V džungli se tega tako kmalu naučiš. Primerov je kar preveč, in vsa civilizacija ni drugega, kakor naravna posledica občudovanja vrednih zmožnosti posnemanja.
»DELAVSKA
ENOTNOST*
n DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO
2. avgusta 1957 @ ST. 32 1
OB ZAKLJUČKU VELIKIH STAVK V FRANCIJI
O PROBLEMIH DELAVSKEGA UPRAVLJANJA NA MADŽARSKEM
VELIKE DELAVSKE STAVKE, KI SO VEČ TEDNOV PRETRESALE FRANCIJO, SO SE PRED DNEVI KONČALE Z USPEHI DELAVCEV IN SPLOŠNIM ZBOLJŠANJEM ODNOSOV MED NAJVECJIMI FRANCOSKIMI SINDIKALNIMI CENTRALAMI.
Pod pritiskom splošne stavke skoro 100.000 bančnih uslužbencev, ki je trajala 18 dni, so predstavniki francoskih zasebnih bank sprejeli večino zahtev stavkajočih. Privolili so v zvišanje .plač za 5,5 odstotkov. Stavkovni odbor je pozval bančne nameščence, naj se vr„ nejo na delo.
Direkcija državnih električnih m plinskih central ter omrežja daljnovodov pa je odobrila svojim delavcem in uslužbencem nagrade v znesku 30 odstotkov njihovih mezd. ■ S tem so bile zaključene stavke delavcev v teh podjetjih, ki so trajale dva meseca po en dan na teden.
Vlada je že pred mesecem dni obljubila, da bo razpravlja, la o splošnem zvišanju delavskih mezd, ki b1 veljalo od začetka septembra. Tega pa ni storiila. Na seji vlade, ki je bila pretekli petek, so prevladale težnje po zmanjšanju vseh jav-
Bri tonski sindikati proti atomskim poizkusom
V resolucijah, ki bodo predložene letni konferenci britanskih sindikatov, zahtevajo posamezni strokovni sindikati ustavitev jedrskih poskusnih eksplozij in prepoved uporabe jedrskega orožja.
nih izdatkov, s čimer- menijo preprečiti naraščanje primanjkljaja v državni blagajni. Vlada j > sklenila, da' se ne bo pogajala s sindikati, zato so sindi-. ka.ti delavcev in uslužbencev tekstilne in kovinske industrije zagrozili z novi-mi stavkami.
Stavke v preteklih tednih pa so tudi zbližale francoske sindikalne centrale (Generalno konfederacijo dela, Konfederacijo krščanskih sindikatov in socialistično »Force Ouvriere«), k' sp v stavkovnem gibanju sodelovale in s tem prvič po dolgih letih enotno nastopile.
Prebivalci Buenos Airesa demonstrirajo
KAJ SE DOGAJA V OMANU
MUŠKAT IN OMAN JE NEODVISEN SULTANAT NA SKRAJNEM JUGOVZHODU ARABSKEGA POLOTOKA. MERI NAD 200.000 KVADRATNIH KILOMETROV, VENDAR NJEGOVE MEJE NISO TOČNO DOLOČENE. IMA KAKIH 900.000 PREBIVALCEV. V TEM SULTANATU DIVJA VOJNA - KRVAVA VOJNA ZA NAFTO, KI LEŽI V NEDRIH TE DEŽELE.
Spopad, do katerega je pred dnev; prišlo med upornimi plemeni Omana in četami sultana iz Muškata, ki jim poveljujejo britanski oficirji, je nadaljevanje starega spopada, v katerem so se zlasti močno uveljavili
Spopad med japonskimi socialisti in policijo na ulicah Tokija.
interesi angleških in ameriških petrolejskih družb.
Središče najresnejših spopadov je mesto Nizva, ki je kakih 160 km oddaljeno od pristanišča Muškat. Nizva Je bila do 1955. leta last imama (rrmsli-• manskega verskega poglavarja) iz Omana, Ghalifo ben Alija, ki je že 1913. leta postal venski vodja omanskih plemen. 2e tedaj se je sprl s sultanom iz Muškata, Said ilbn Talmuram, ki se je tesno povezal z Britanci in postal njihov vazal. Med prvo svetovno vojno se mu je upri in po .večletnih bojih izbojeval za cmanski emirat administrativno avtonomijo. Leta 1920 so podpisali sporazum, ki je dovoljeval imamu iz Omana, da avtonomno upravlja svojo pustinjsko in gorato deželo, sultanu Said ibn Taimuru pa je ostal Muškat z obalnim ozemljem.
Leta 1923 je muskatski sultan podpisal z Britanci pogodbo, s katero se je zavezal, da bo le britanskim petrolejskim družbam dovoljeval izkorišča-r-je petrolejskih polj v njegovi deželi. Imam iz Omana pa te pogodbe n1 hotel podpisati. Od tedaj je vztrajno odklanjal vse ponudbe britanskih družb, dovolil pa ie ameriški ipetirolejslki družbi ARAMCO raziskovanje in izkoriščanje petrolejskih polj v Omanu.
Med britanskimi in ameriškimi petrolejskimi družbami, med imamo in sultanom, nikoli ni bilo resničnega miru. Spopadi so se vrstili in revni Beduini so umiral; za interese enega ali drugega domačega ali tujega gospoda.
Leta 1954 pa je boj za nafto v Omanu dosegel vrhunec. Britanski agenti so ugotovili, da so v tej deželi ogromne zaloge nafte. Čete sultana iz Muškata
so vdrle v Oman in izgnale Američane. Leto dni kasneje so muskatske čete ponovno zasedle Oman in izgnale oman-skaga imama ter vse prince in šejke. Imam je odšel v Saudsko Arabijo in se pripravljal na vrnitev in obračun. Bred dobrim tednom dni so njegove čete vdrle v Oman in zasedle Nizvo. Vojna se ie začela.
ODKRITO MORAMO POVEDATI, DA SE DEMOKRATIČNOST V PODJETJIH VZLIC UGODNEMU POLITIČNEMU VZDUŠJU UVEL JA VLJA ŠE ZELO SLABO IN DA SPREJEMAJO MNOGE PREDLOGE DELAVCEV ZDAJ TEŽE KOT PREJ. NE SMEMO SE SLEPITI. DELAVSKI SVETI PRAKTIČNO NIKJER NE DELAJO, SINDIKATI PA SE UKVARJAJO S PROIZVODNJO MANJ KOT PREJ.«
Tako piše o delavskem upravljanju na Madžarskem glasilo Madžarske -socialistične delavske partije »Nepszabad-sag«.in ugotavlja, da je treba v skladu s sklepi državne partijske konference povečati sodelovanje delovnih ljudi v upravljanju gospodarstva.
Po mnenju »Nepszabads-aga« je delavsko upravljanje podjetij uveljavljeno na Madžarskem s tem, ker imajo delavske svete, sklicujejo posvetovanja proizvajalcev, sindikatov, delavskih odborov in partijskih organizacij. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da je posredni ali neposredni vptiv proizvajalcev v madžarskih podjetjih še dokaj formalen.
»Nep-szabadsa-g« piše nadalje o zgodovini delavskih svetov na Madžarskem, ki so jih uzakonili že lan; in v katere so se spočetka, kot je ugotavljala d-elav-sko-kmeok-a vlada, vrinili tudi kontrarevolucionarni elementi, k. so izkoriščali delavske svete za svoje orožje. Po mnenju omenjenega lista delavski sveti niso mogli biti samo odsev »protirevolucionarnih teženj«; v
Tunizijsko ljudstvo pozdravlja Habiba Burgibo, prvega predsednika republike Tunizije
Poročila o vojnih operacijah si nasprotujejo. Gotovo je le, da so Britanci bombardirali cmanska mesta in vasi in da je precej žrtev. Predstavnik oma-n-skega Imama v Kairu trdi, da so imamove čete obkolile Britance, ki so prišli na pomoč sultanu tz Muškata. Britanci pa poročajo, da se uporniki umikajo.
Položaj torej ni jasen. Gotovo j-e le, d-a v. Oiman.u toliko časa ne bo miru, d-okler bodo tujci izkoriščali omansko nafto, dokler ne bo ljudstvo te dežele gospodar vs-e-h bogastev svoje domovine.
Socialistična fronta na Malaji
Voditelji dveh malajskih strank — Kitajske delavske fronte in Malajske narodne stranke — so sporočili, da nameravajo ustanoviti skupno gibanje, ki se bo imenovalo Socialistična fronta Malaje. To bodo storili, ko bo Malaja 31. avgusta letos dobila neodvisnost v okviru Britanske skupno-sti narodov.
njih je bil nedvomno izražen tudi poizkus, da bi omogočili rešitev nekaterih nujnih vprašanj, predvsem, da bi izboljšali dotedanji način vodenja gospodarstva.
»Vodenje gospodarstva je treba demokratizirati«, piše madžarski partijski list. »ustvariti je treba takšne organizacijska oblike, ki bodo omogočile delavcem, da bodo z večjim uspehom sodelovali v upravljanju tovarn in bolj čutiti, da so le-te njihova lastnina.«
Častnik meni. da ta pojav ni izključno madžarski, omenja kongres delavskih svetov Ju_ goslavije In ugotavlja, da vse socialistične dežele iščejo nova, boljša pota in oblike za upravljanje gospodarstva. Ob koncu poziva na javno razpravo o delu delavskih svetov in zahteva, naj se uveljavijo v tovarnah razmere, »v katerih bod-o imeli delavci več besede in v katerih se' bodo čutili resnične upravljavce podjetij«.
Za demokrtrtičnejše upravljanje proizvodnje
V Hanoju, glavnem 'mestu Severnega Vietnama, je Mila pred nedavnim konferenca zastopnikov 34 državnih podjetij, na kateri so razpravljali d lanskoletnih izkušnjah in uspehih v upravljaniju podjetij. Največ se govorili o pritegovanju delavcev v upravljanje proizvodnje in celotnega gospodarstva.
$ Skoro 100.000 britanskih šoferjev, ki so stavkali teden, dni, je sprejelo predlog arbitražnega sodišča o zvišanju Šoferskih tedenskih plač za 11 šilingov in se vrnilo na delo.
$ Islandski mornarji stavkajo že skoro tri tedne, vendar vse kaže, da se stavka še ne bo končala. Stavkajoči mornarji zahtevajo zvišanje plač.
S Sindikat japonskih rudarjev je objavil sporočilo, v katerem poziva svoje člane, naj ne odhajajo na delo v zahodno nemške rudnike, ker bi jih tamkaj izkoriščali kot ceneno | delovno silo. Japonska in za-hodnonemška vlada sta namreč preteklega novembra podpisali pogodbo o pošiljanju japonskih rudarjev v Zahodno Nemčijo. V sporočilu sindikata poudarjajo, da so japonski rudarji; ki so že odšli v Nemčijo, pisali domov, da morajo delati veliko več kot njihovi evropski tovariši, da dobivajo neprimerno hrano in da za njihovo tehnično izobrazbo nihče ne skrbi.
•	V Jordanu se je začela razprava proti 22 oficirjem, ki so obtoženi, da so kovali zaroto z namenom, da bi ubili pro-ameriflko razpoloženega kralja Huseina in člane njegove vlade. Državni tožilec je med drugim izjavil, da so obtoženci skušali vreči režim v Jordanu, razpustiti parlament, spremeniti ustavo in razglasiti republiko.
•	Iz Buenos Airesa, glavnega mesta Argentine, poročajo, da so v petek stavkali pristaniški delavci. Stavko sta organizirali;
A>be sindikalni zvezi pristaniških delavcev. Stavkajoči so zahtevali zboljšanje življenjskih in delovnih pogojev.
•	V Nepalu so po dolgotrajni krizi sestavili novo vlado, katere predsednik je dr. Sing, vodja Združene demokratske stranke. Dr. Sing je bil vodja upora proti bivšemu nepalskemu kralju Tribhuvanu. Po zadušitvi upora se je izselil na Kitajsko, od koder se je vrnil leta 1955 in ustanovil Združeno demokratsko stranko. Njegova stranka se zavzema za odpravo fevdalizma in brezplačno razdelitev zemlje, v zunanji politiki pa se ogreva za nevtralnost.
Q vzhodnonemška vlada je objavila sporočilo, v katerem predlaga ustanovitev konfederacije Vzhodne in Zahodne Nemčije. To bi bil prvi korak za ponovno združitev dežele.
ATENTAT NA GUATEMALSKEGA PREDSEDNIKA
lillaliia Im llllaloiia
V GUATEMALI JE SPET OBSEDNO STANJE: VOJAKI IN POLICAJI PATRULJIRAJO PO ULICAH MEST, LJUDJE SE NE SMEJO SESTAJATI, PONOČI NE SMEJO NA ULICE, POLITIČNIM STRANKAM JE PREPOVEDANO DELOVANJE. GUATEMAL SKI DIKTATOR ARMAS JE NAMREČ UMRL. NI UMRL V POSTELJI ZARADI STAROSTI ALI BOLEZNI, UMRL JE NA ULICI: USTRELIL GA JE NJEGOV STRAŽAR.
Tri leta je minilo, odkar je v Guatemali vladala demokratična vlada, ki jo je ljudstvo izvolilo in podpiralo. Kako je ne bi, saj je delila kmetom zemljo, odprla ljudstvu vrata šol, dala delavcem socialno zakonodajo in stopila na prste nekoč vsemogočim ameriškim družbam.
Propadli politik Carlos Castillo Armas pa je vse to uničil. Leti 1954 je vdrl v deželo z vojsko, oboroženo z ameriškim orožjem, ter s pomočjo ameriške vlade, ki ga je hvalila kot borca proti komunizmu, prevzel oblast. Da bi »uničil komunizem« je ukinil vse politične in osebne svoboščine ter vzel kmetom zemljo, ki jim jo je dala prejšnja vlada. Kmetje so se upirali in njegovi ljudje so jih
zverinsko -pobijali. Izobraženci, ki jih v Gutemali ni bilo malo, eo po večini zbeža-li iz domovine ali pa padi; kot žrtve Arma-sovih ljudi. Sindikate je razpustil, socialne zakone pa ukinil, delavske voditelje in mnoge zavedne delavce pa zaprl in obsodil na smrt ali dolgoletne zaporne kazni. V deželi so spet zavladale ameriške družbe, mod katerim; kraljuje »United Fruit«, katere lastniki sede v ameriškem Kongresu. Potem ni čudno, če je Armasova smrt za ameriško vlado »izguba za ves svobodni svet« (tako je izjavil zastopnik Bele hiše), kar pomeni:	izguba za ameriške
imperialiste in njihove izkoriščevalske interese, nikdar pa ne — izguba za guatemalsko ljudstvo.
O K N O V s VE T
S POTI PO LJUDSKI REPUBLIKI MADŽARSKI
iail Hiši! mli gel
Prve dni julija je bUa v Madžarski de- povprečno za 20% (naj-višji odstotek je v legaclja Centralnega sveta zveze sindikatov ,	,	.
Jugoslavije. To je bila po letu 1948 prva rudarstvu),
""	1	Tovariši iz partijskega, državnega in sin-
ki so privedli do oktobrskih dogodkov, in ukrepe, ki naj zagotove, da se kaj takega nikoli več ne bo zgodilo. To so iskrena prizadevanja tesnejšega povezovanja z delovnim; množicami, ki so pred oktobrom izgubile zaupanje v svoje zbirokratizirano vodstvo, kar so temeljito izkoristile še dokaj močne sile deklasiranih elementov in .	horthyjevski klerofašistični ostanki.
prUdkoa*natančnejef 'spoznati3’vse ^nap-cui? Tovariši iz partijskega, državnega in Sin- Osnovni nalog; sta. po mnenju mnogih, madžarskih sindikatov za napredek soci- dikaln&ga vodstva, s katerimi smo imeli da z napredkom gospodarstva stalno in alizma in socialističnih odnosov v svoji do- priliko govoriti, so nam pojasnjevali vzroke, skladno raste raven delovnih ljudi in da de-
mevini.
Življenje v Ljudski republiki Madžarski, ki se je lani ob koncu leta nenadoma znašla v središču pozornosti vsega sveta, se polagoma vendar čvrsto normalizira. Oktobrski dogodki, ki so tako silovito pretresli Madžarsko in njeno ureditev, ljudstvu pa prizadejali premnogo gorja, so ostali le grenak spomin in opomin. Opomin predvsem, da se vodstvo delavskega razreda ne sme odtrgati, od delovnih množic, če noče, da ostane osamljeno, da mora prisluhniti težnjam delavskega razreda in ga vsebolj pritegniti v neposredno upravljanje in odločanje na vseh področjih javnega življenja.
Se so po Budimpešti vidni znaki bojev. Se čistijo ruševine večnadstropnih hiš. Še gledajo na ulice mrtva okna. Cele ulice so obite z odri, za katerimi zidarji obnavljajo poškodovana poslopja.
Življenje pa se naglo odvija. Gospodarstvo. ki je bilo Pred razsulom, saj je polna dva .meseca proizvodnja povsem obstala, se iz meseca v mesec krepi. Tako je v mesecu juniju- proizvodnja v glavnem dosegla ali celo presegla predoktobrsko raven. V glavnem pravim. Kajti to velja za vse tiste panoge, ki imajo dovo-lj surovin.
To je velik uspeh sedanjega vodstva, h kateremu je pripomogla hitra pomoč in razumevanje socialističnih dežela.
Tudi življenjska raven madžarskih delovnih'ljudi se je popravila. Potrošnega blaga, predvsem živil, je dovolj. Cene se po oktobru niso dvignile, nekaterim predmetom so celo padle. V istem času so porasli za.služki
Pogled na parlament v Budimpešti
m-okratizirajo življenje.
Kar se tiče gospodarstva se zdi, da so stvari dokaj jasne. V madžarskem gospodarstvu j-e silno nesorazmerno razvita težka železarska industrija. Ta je nastala že pred 100 in več leti, ko ji je služila kot surovinsko področje vsa Avstroogrska. Po prvi vojni je zlasti v dobi hitlerizma Horthyjev režim dalje razvijal vojno industrijo. Potem. ko je sovjetska armada osvobodila Madžarsko, se je v Madžarski še nadalje krepila težka industrija pod vplivom moskovske gospodarske politike. Če pa vemo, da ima Madžarska, razen boksita, zelo malo ali nič surovin, da je tako rekoč povsem brez hidroenergetskih virov, vidimo, v kolikšni odvisnosti je od uvoza surovin. Po sedanjem načrtu naj bi spremenil; strukturo proizvodnje tako, da bi proizvajali take proizvode, ki zahtevajo manj uvoza (elekiroma-te-ri-ali. radijs-ka industrija, fina, mehanična industrija, medicinski instrumenti itd.), a zahtevajo mnogo viso.kovrednega dela.
Manj jasno pa je vprašanje demokratizacije. Bolj- al; manj .-so si vsi edini, da mo- praktične demokracije delavskega in usluž- nja nujn0 predpostavlja ustrezne spremembe raj0 ohraniti dosedanji sistem državne ure- benskega upravljanja? Čeprav je to vpra- in demokratizacijo v celotnem upravnem ■ditve k; sloni na strogem centralizmu, v šanje v centru proučevanja in razpravljanja, mehanizmu.
vseh področjih uprave, zlasti v gospodarstvu se zdi, da to rešitev odvračajo. Kajti pre- Najti svojo lastno pot graditve socializ-(centralno planiranje in enotno načelo v vo- vladuje mnenje, da delavski sveti ob močni ma. to je danes središče iskrenih prizadeti en j-u proizvodnih enot). Ob starem sistemu sindikalni organizaciji (ki vodi ekonomsko vanj madžarskega ljudstva. Ta prizadevanja državne ureditve, ki je po oktobru močnejši politiko) in čvrsti partiji (ki. idejno usmerja bodo prej al; slej morala dati svoje rezul-kot kdaj koli prej. pritegniti v odločanje kot vladajoča partija socialistični razvoj tate in sprostiti iniciativo sto tis-očev delov-in upravljanje čim širše , množic* delovnih nimajo kaj početi. To je seveda razumljivo, nih lj-udi, ki hij samo višja življenjska raven ljudi, to je sedaj vprašanje, vprašanje najti ker ob stro-go centraliziranem planiranju in ne more zadovoljit-;, ker si žele večjih prav svoja lastna, originalna peta graditve enotnem načelu res nimajo svojega mesta, vic v odločanju in upravljanju na vseh pod-socializma. Ali bo to sistem napredne, Sistem delavskega in družbenega upravlja- ročjih družbenega življenja.	Boš.
Jugoslovanska delegacija v tovarni vagonov Ganz v Budimpešti. V sredi vodja delegacije podpredsednik CS ZSJ tovariš Dragi Stamenkovič, na skrajni desni podpredsednik Svobodnih sindikatov Madžarske tovariš Vaš

Olas-lo sindikatov Slovenije Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo -- Odgovorni urednik France Boštjančič - risk Casopisno-zalošniškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva In oprav* tiuhMana. Čufarjeva ulica 3 — Dom sindikatov — Telčfonuredništva In uprave 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. — Poštni predal 284. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 801-60R-1-221 — List Izhaja vsak petek. *-
Rokcpisov ne vračamo — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din.