Udeležba na volitvah 16. juuija 1963 ZVEZNI ZBOR ZVEZNE SKUPŠČINE — IZVOLJEN POSLANEC IVAN ROS Krajevni urad Benedikt 98,61 % Od tega po voliščih: Trotkova pri Rupnik Antonu — 99,4, Zenjak pri Strmšek F. — 100, Spodnja Ročica pri Belna F. — 98,8. Ihova pri Fdkonja Karlu — 96,20. Ihova pri Fekonja Francu — 100. Benedikt osnovna šola — 79.55, Stajngrova pri Senekoviču — 9S.79. Bačkova pri Valner Jožefu — 95,54. Krajevni urad Cerkvenjak 97,57°'o Od tega po voliščih: Brengova pri Kožar Lovrencu — 96,53, Cerkvenjak osnovna šola — 98.15, Cagona pri Najvirtu — 94.39, Co-getincu pri Krambergerju — 94.77, Cogetincu pri Kotniku — 96,73. Andrencu pri Čeh Ani — 97,02, Smolinci pri Hanžekoviču — 100. Zupetincu pri Zelenku — 97,30. Krajevni urad Gradišče 92.94% Od tega po voliščih: Za\ Por-čič pri Šenekarju — 88,9, Sp. Porčič pri Ermanu — 92.4, Osek pri Dvoršak Feliksu — 97,93, Osek pri Kožar Jakobu — 91.92, Zg. Verjane pri Ploj Jožefu — 85.94. Zg. Verjane pri Pihler Francu — 90.48, Gradišče v zadružnem domu — 95. 52. Zg. Se-narslka pri Kuharju — 92.14, Go-čova pri Čeh Alojzu — 98,67, Gooova pri Toplak Ljudmili — 93.38. Sp. Senaraka pri Kukovcu — 87,62. Krajevni urad Jurovski dol 97,22«',, Od tofra po voliščih: Sp. Gastc-raj pri Krivcu — 97.9, Sr. Gaste-raj pri Črnčecu — 100. Zg. Gaste-raj pri Kmetiču '— 98.1. Zitnice pri Verboštnu — 97.4, Žitnico pri Peserlu — 100, Partinje pri Gor-jupu — 88,51. Partinje pri Korošcu — 100. Partinje pri Hojsu — 97,40, Malna pri Knupležu — 97.78. Jurovski dol v pisarni KZ — 98,5. Varda pri Purgaju — 100. Krajevni urad Lenart 97,65% Od tega po voliščih: Krajevni urad Lenart — 97,8. Lenart stara (Nadaljevanje na 2. strani) Leto IH. Štev. 13 Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Lenart, 27. junija 1963 PRIZADETIM V PREMISLEK IN UKREPANJE Združitev EE Trate z zadrugo Sčavnica še vedno pri besedah a območju dela kmetijske za- priključitve do tega danes še ni Na območju dela kmetijske za druge Zg Sčavnica — Velka obstoja ekonomska enota Agrokom-binata Maribor. Ta ekonomska enota naj bi se glede na številne razgovore priključila k zadrugi Zg. Sčavnica. Iniciativo za priključitev je dal kolektiv Kmetijske zadruge na Ščavnici, ki meni, da bi bilo moč v skupni večji kmetijski zadrugi lažje voditi enotno kmetijsko politiko zlasti glede smotrnosti gospodarjenja in pospeševanja razširjene reprodukcije. Po besedah Ivana Knup-leža direktorja Kmetijske zadruge Zg. Sčavnica — Velka so zamisel o priključitvi EE Trate k zadrugi Sčavnica podprli vsi politični in gospodarski faktorji v Velki in Ploderšnici. To stališče baje podpira tudi občinska skupščina Maribor — Center. O tem so se izjasnili predstavniki te občine na eni izmed konferenc -po tem vprašanju. Tudi Agrokam-binat Maribor v katerem sestavu je EE Trate se strinja s predlaganim načinom rešitve. Občinska skupščina Maribor — Center je celo imenovala posebno komisijo, ki bi naj stvar proučila in pripravila potrebno analizo za čimprejšnjo priključitev. Zaradi stališča nekaterih ljudi na Velki do priključitve do tega danes še ni prišlo. Tudi omenjena komisija se še ni .sestala. Člani komisije so sicer obljubili, da bodo svoje delo opravili po volitvah. V zadnjih mesecih so se odnosi med EE Trate in zadrugo Zg. Sčavnica — Velka precej zaostrili. Do zaostritve je predvsem prišlo zaradi aktivističnega odnosa kmetijskih strokovnjakov EE Trate do sklepanja kooperacij-skih pogodb. Kmetijska zadruga Zg. Sčavnica je šele letos uspela, da večina kmetov prihaja sklepat pogodbe na sedeže proizvodnih okolišev. Ker pa je EE Trate začela s prepričevanjem ljudi po terenu se zopet navajajo na star način, da pač mora nekdo priti na dom sklepat pogodbo. Ti ta-kozvani aktivisti tudi navijajo cene in govorijo, da je njihova EE pripravljena plačati 20 din več za pridelke v pogodbenem sodelovanju kakor KZ Zg. Sčavnica. O tem ima zadruga Zg. Sčav-tudi dokaze. Praksa je pokazala, da na področju kjer sklepata dve kmetijski organizaciji pogodbe o kmetijskem sodelovanju nastaja nelojalna konkurenca. Članek naj bi bil skromen prispevek k razpravi o združevanju kmetijskih organizacij v občini Lenart. Izvoljena poslanca v Zvezni in Republiški zbor Za nami so volitve poslancev v Zvezni in Republiški zbor s ka- Jelka Firbas terimi smo zaključili bogato obdobje politične aktivnosti in priprav na volitve. 16. junija letos so na številnih voliščih v občini Lenart izvolili tovariša IVANA ROSA za poslanca v Zvezni zbor Zvezne Skupščine An tovarišlico JELKO FIRBAS za poslanko v Republiški zibor Republiške skupščine. Oba poslanca sta bila izvoljena z absolutno večino glasov. Ivan Ros je znani družbeno politični delavec. Pozna zlasti dobro kmetijske probleme in se prav tej panogi namerava posvetiti tudi v Zvezni skupščini kot poslanec. Jelka Firbas je domačinka iz Lenarta. Položaj sekretarke občinskega odbora SZDL ji je omogočil vsestranski vpogled v problematiko in razvoj naše občine, zato ji ne bo težko sodelovati v delu Republiške skupščine. Z izvolitvijo poslancev v Zvezni in Republiški žbor so tudi zaključene volitve vseh poslancev v Republiško in Zvezno skupščino Poslanci delovnih skupnosti obeh skupščin so bili izvoljeni na prvi seji občinske skupščine 3. junija letos. Ivan Ros Te dni je prispel na uradni in prijateljski državniški obisk v našo državo predsednik liberijske republike William Tub-man. Ponovno srečanje med obema uglednima državnikoma je bilo zelo prisrčno, v Beogradu pa je na ulicah pozdravilo gosta iz. afriške dežele več desettisoč prebivalcev našega glavnega mesta. Preden je predsednik Tub-man odpotoval iz Beograda, da si ogleda še nekatera .druga območja in mesta v naši državi, so bili v Beogradu uradni državniški razgovori. Največ so na njih razpravljali o možnostih za še tesnejše vsestransko sodelovanje med obema prijateljskima državama. V zgodovino vesoljskih poletov sta bila pred nedavnim zabeležena dva izredna podviga sovjetskih kozmonavtov: v vesolje je najprej poletel koz.monavt Bikovski, nato pa se mu je pridružila še prva ženska v vesolju — Terješkova. Svet je z občudovanjem spremljal poročila o prvi sovjetski kozmonavtki. Mnogi so ob tej priložnosti zapisali, da je končno tudi ženska pokazala, da zmore to, kar so doslej lahko samo moški. Uspeh je vsekakor izreden, toda, kot je sama Terješkova izjavila ob pristanku na zemlji, gre za rezultat visoke ravni dela sovjetskih znanstvenikov, inženirjev in delavcev. V vsakem primeru pa so Rusi »vrgli novo rokavico« Američanom, ki so odslej v še večjem zaostanku pri osvajanju vesolja. Medtem, ko je vest o podvigu kozmonavtov pritegnila vso pozornost, smo tudi zvedeli iz Vatikana, da so tam izvolili novega papeža, naslednika pokojnega Janeza XXIII. Novi poglavar rimskokatoliške cerkve je milanski kardinal in nadškof Giovan-ni Montini, ki si je izbral za pa-peško ime Pavel VI. Poudariti velja, da je novi papež sklenil nadaljevati prizadevanja, ki so bila značilna za Janeza XXIII. Ta je bil znan pobornik boja za mir in sodelovanje med narodi. V Evropo je pripotoval ameriški predsednik Kennedy, ki so ga najprej imeli priložnost pozdraviti v Bonnu. V izjavah, ki jih je dal med obiskom pri kanclerju Adenauerju, ni povedal nič takega, kar bi se razlikovalo od stališč v njegovem govoru na vvashingtonski univerzi. Znano je, da se je v govoru študentom te ameriške univerze zavzel za nove in boljše odnose s Sovjetsko zvezo ter za sporazum o prepovedi jedrskih poskusov. Med bivanjem v Evropi bo predsednik Kennedy obiskal še Italijo in Veliko Britanijo. Udeležba na volitvah (Nadaljevanje s 1. strani) pošta — 98,4. Radeliova pri Ile-diču — 99. Sp. Žerjavci pri Ža-mutu — 99,5. Sp. Porčič pri Je-šovniku — 90,4, Z g. Žerjavci pri Benku — 99.1. Močna pri Cafnik Ivanu — 94.89, Vinička vas pri Horvatu — 98.98. Zamarkova pri Kurečiču — 88. Šetarova pri Ar-nušu — 94.73. Lormanje pri Jančiču — 96,62. Krajevni urad Zg. Ščavniea 97,37% Od tega po voliščih: Zg. Ščavniea pri Špindlerju — 98.1, Zg. Ščavniea pri Brezniku — 9S.5, Dražen vrh pri Perku — 96.6, Osnovna šola Lokavec — 100, Ro-žengrunt pri Koruniču — 100, Froleh pri Senekoviču — 97.1. Krivi vrh v pisarni KZ — 98.2, Zg. Ročica pri Špindlerju — 98.3. Žice pri Perku — 90.9. Ana v osnovni šoli — 97.8. Kremberg pri Kmetiču — 9S.72. Ledinek pri Špindlerju — 96.91, Zg. Bačkova pri Jugu — 93.02. Krajevni urad Voličina 97,97% Od tega po voliščih: Čermljen-šaik pri Ploju — 100, Nadbišec, pri Rojku — 100. Zavrh zadružni dom — 9S.96, Sp. Voličina zadružni dom — 97.91. Sp. Voličina Lešnik — 97.56. Dolge njive pri Petriču — 98.41. Rogoznica pri Zeleniku — 97,39, Selce v gasilskem domu — 95,16. Straže pri Simon i ču — 95.78, Zg. Voličina pri Zelenku — 96.20, Zg. Voličina pri Vogrinu — 99.34. REPUBLIŠKI ZBOR REPUBLIŠKE SKUPŠČINE — IZVOLJENA POSLANKA JELKA FIRBAS Krajevni urad Benedikt 96,72% Od tega po voliščih: Trotkova pri Rupniku — 98,11, Zenjak pri Str.mšeku — 9S.09, Sp. Ročica pri Belni — 96.39. Bačkova pri Val-ner Jožefu — 93.45. Ihova pri Fekonja Karlu — 93, lhova pri Fekonja Francu — 98.29. Benedikt v osnovni šoli — 95,86, Štajngrova pri Senekoviču — 93,88. Krajevni urad Cerkvenjak 95,30 % Od tega po voliščih: Brengova pri Kožarju — 92,94, Cerlkvenjak v osnovni šoli — 97.70, Cagona pri Najvirtu — 93.09. Cogetinci pri Krambergerju — 92.95. Coge-tinei pri Kotniku — 94.95, Andrenci pri Cehiu — 94.71. Smolinci pri Hanžekoviču — 97.03, Zupetinei pri Zelenku — 93,36. Krajevni urad Gradišče 90,65 % Od tega po voliščih: Sp. Porčič pri Ermanu — 90.43. Osek pri Dvoršak Feliksu — 96,43. Osek pri Kožar Jakobu — 90,10, Zg. Verjane pri Ploju — 82,09.^Zg. Verjane pri Bihlerju — 83,07, Gradišče v Zadružnem domu — 92.40. Zg. Senarska pri Kuharju — 89.58, Gočova pri Čehu — 96.10, Gočova pri Toplaku — 90.0". Sp. Senarska pri Kukovcu — 84.40, Zg. Porčič pri Senekarju — 87,8. Krajevni urad Jurovski dol 94,78 % Od tega po voliščih: Sp. Gasteraj pri Krivcu — 95,04, Sr. Gasteraj pri Crnčecu — 96,67, Zg. Gasteraj pri Kmetiču — 94.50, Ziitnice pri Verboštu — 95,69, (Nadaljevanje na 6. strani) POGOVOR Z DIREKTORJEM KZ ZG. ŠCAVNICA — VELKA IVANOM KNUPLEŽOM Kmetje ponujajo zemljo Na prošnjo uredništva je tov. Ivan Knuplež, direktor Kmetijske zadruge Zg. Ščavniea — Velka odgovoril na nekaj vprašanj o problemih in aktualnih nalogah ter uspehih njihove zadruge. V čem se kažejo uspehi vaše zadruge po priključitvi KZ Velka in obrata KG Lenart na KZ ZG. Ščavnici? Naša zadruga je postala z združitvijo KZ Velka precej močna gospodarska organizacija. Predvsem pa je zadruga pridobila na svojem pomenu, ko se je lani k njej pripojil obrat kmetijskega gospodarstva Lenart na Zg. Ščavnici. S to pripojitvijo je zadruga pridobila prepotrebne gospodarske objekte, zlasti pa je sedaj zadrugi omogočeno enotno vodenje politike pri podružbljanju zasebnih kmetijskih površin na zemlje. Zemljo kupujemo predvsem tam, kjer jo bo moč čimprej vključiti v intenzivno izkoriščanje, oziroma tam kjer že imamo večje lastne površine. Predvidevamo, da bomo s talko dinamiko ponudb zemljišč v odkup odkupih do leta 1970 približno 1800 ha zemlje. Ste letošnji plan kooperacije že izvršili? Plan kooperacije smo dosegli v vseh panogah, v nekaterih pa celo presegli, kar velja predvsem za pogodbeno pitanje živine za izvoz. Predvidevamo, da bomo letos zredili v lastnih pitališčih, v kooperaciji na prirastek in v kooperaciji na podlagi danih pre-dujemov, približno 1200 glav živine. Ta živina je predvsem namenjena za izvoz. Kolikšen dohodek bo zadruga Ivan Knuplež (levo) sklepa svojem območju. To predvsem zato, ker smo sedaj v zadrugi združili bivšo ekonomijo s pripojenim obratom in osnovali enotno ekonomsko enoto, ki lahko glede na smotrno ureditev zemljišč vodi pravilno politiko pri naalj.njem smotrnem izvajanju arondacije. Najvažnejše naloge vaše zad-druge po perspektivnem načrtu? Naša zadruga je sprejela ureditveni načrt, s katerim so določeni okviri nadaljne kmetijske proizvodnje. Določena je jasna perspektiva razvoja kmetijske proizvodnje na tem severnem delu Slovenskih goric. Predvsem iščemo pot s katero bo moč z najmanj truda realizirati perspektivni plan glede podružb-Ijanja zasebne zemlje. Perspektivni plan določa, da bo proizvodnja na našem območju usmerjena predvsem v živinorejo in sadjarstvo, delno pa _itudi v vinogradništvo. Na območju Ro-žengrunta pa bomo uredili plantažni nasad črnega ribeza. Kako poteka odkup zemlje in kakšni so načrti v tej zvezi? V skladu z ureditvenim načrtom pravkar izdeilujemo elaborat za odkup zemlje, ki jo kmetje čedalje bolj ponujajo. Letos smo planirali, da bomo odkupili 100 ha zemlje. Sedaj pa imamo ponudbe za preko 200 ha koop eracijsko pogodbo letos ustvarila in kako ga nameravate deliti? Letošnji proizvodno finančni načrt predvideva okoli 400 milijonov din bruto dohodka in okoli 53 milijonov din čistega dohodka. V sklade nameravamo odvesti 11 milijonov 700 tisoč dinarjev. Osebni dohodki bodo le malenkostno povečani tako, da bodo doseženi skladi v sorazmerju z bruto dohodkom. Kako je z investicijami v vaši zadrugi? Investicijsko opremo nabavljamo na" podlagi investicijskega programa. Plan investicij bomo izvšili v celoti. Pred kratkim smo kupili dva nova traktorja, ki ustrezata našim talnim pogojem. Imamo namreč težko zemljo in potrebujemo močne stroje. Nabavili smo tudi potrebne priključke, tako, da bomo kos prihodnjim nalogam v kmetijstvu. Gradimo, prenavljamo in sicer urejamo gospodarske objekte z namenom, da bi s čim manjšim investicijskim vlaganjem izkoristili vse razpoložljive kapacitete, zlasti v živinorejski proizvodnji. Naročili smo načrte za obnovo sadovnjakov v Dražen vrhu in na Velki. Predvidevamo, da bodo še letos končani načrti za obnovo 50 ha vinograda. V investicijske programe smo predvideli tudi izgrad- njo negospodarskih objektov, to je i zgradnjo prepotrebnih stanovanj, ki jih nameravamo dokončno zgraditi s sodelovanjem občine Lenart v prihodnjem letu. (Nadalj. na naslednji strani) Mnenje nekaterih o zdravstvenih postajah v Cerkvenjaku in Zgornji Ščavnici Svet zdravstvenega doma Lenart je lani sklenil, da se 1. maja 1962 odprejo zdravstvene postaje v Cerkvenjaku in Zgornji Ščavnici. Svet je to sklenil na predlog občinskega odbora SZDL Lenart in krajevnih organizacij SZDL v omenjenih krajih. Do realizacije sklepa do danes še ni prišlo čeprav so zagotovljeni vsi pogoji in čeprav organizacije SZDL nenehno o tem razpravljajo. Uredništvo »Domačih novic« je smatralo za svojo dolžnost, da vpraša za mnenje vse tiste, ki so kakorkoli posredno ali neposredno povezani s tem vprašanjem. Za mnenje smo prosili dr. Franca Gaberščeka, upravnika ZD Lenart, Davorina Poliča, predsednika sveta ZD Lenart, Ri-harda Tušaka, sekretarja krajevne organizacije SZDL Cerkvenjak, Dušana Murovca, predsednika krajevne organizacije SZDL Zgornja Ščavniea, Petra Gran-dovca, predsednika sveta za zdravstvo in soc. varstvo pri obč. skupščini Lenart in Matija Nadi-žarja, direktorja Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Maribor. Odgovore so nam poslali tov. Matija Nadižar, Rihard Tu-šak in Peter Grandovec. Njihove odgovore objavljamo v celoti. Peter Grandovec, predsednik sveta za zdravstvo in soc. varstvo: »Svet za zdravstvo in soc. varstvo je o zdravstvenih postajah v Cerkvenjaku in Zg. Ščavnici že večkrat obravnaval. Sprejel je tudi sklep, da se omenjene postaje odprejo. Član sveta in upravnik ZD Lenart dr. Franc Gabršček je že lani izjavil, da bodo zdravstvene postaje odprte 1. maja 1962. Zdravstveni dom je vedno navajal, da je odprtje postaj onemogočeno zaradi velikih prevoznih stroškov in da zdravniki za takšno ceno po km ne morejo voziti z lastnim vozilom. Po mojem mnenju nosi krivdo zato, da ni prišlo do realizacije sklepov o zdravstvenih postajah vodstvo Zdravstvenega doma Lenart, kjer ne kažejo niti malo volje za razširitev zdravstvene službe. Matija Nadižar, direktor Komunalnega zavoda za soc. zavarovanje Maribor: »Znano nam je, da obstoja potreba po organizaciji pomožnih zdravstvenih_ postaj v Cerkvenjaku in Zg. Ščavnici, saj je naš zavod v prejšnjih letih pomagal s sredstvi, da sta se obe zdravstveni postaji opremili. Glede na posebne zdravstvene potrebe na vašem območju (Nadaljevanje na 5. strani) Razvoj in problematika zdravstva v občini Lenart (Vprašujete = ODGOVARJAMO Kako to, da je bilo letos škropivo za škropljenje sadnega drevja tako drago? M. P. Zavrh Zaščitna sredstva so od lanskega avgusta dražja zato, ker je do tega časa družba dajala regres. Z ukinitvijo regresa pa se je pri posameznih škropivih zvišala cena za toliko kolikor je bilo do tedaj regresa. Res pa je tudi, da so se lani cene sadju primerno zvišale. Zanima me, kdaj se bo začelo z gradnjo ceste na Drvanjo in kdaj bo ta cesta urejena? J. V. Drvanja Točno kdaj se bo začelo z gradnjo omenjene ceste lahko pove predsednik krajevnega odbora Benedikt. KZ Lenart ni prevzela gradnje ceste temveč bo s prevozi prispevala v. višini 300 delovnih ur. Znano nam je tudi, da se na terenu razpravlja o tem, da gradnjo ceste zadržuje hlodovina, ki je naložena ob cesti. Kljub temu bi se pripravljalna dela lahko začela na odseku, kjer ni lesa. Odvoz hlodovine zavira dejstvo, da ni na rapolago dovolj vagonov. Ali je res, da bo »Izbira« iz Cerkvenjaka v Lenartu odprla trg, poslovalnico s prehrano v prostoru, kjer je sedaj trgovina z reprodukcijskim materialom KZ Lenart in kdaj bo do tega prišlo? A. Š. Lormanje Res je, da smo se o tem pogovarjali tako, da bi eno od trg. podjetij prevzelo omenjeni lokal. Konkretno pa še ni določeno katero podjetje ga bo dobilo. Dokler pa zadruga ne bo uredila primeren prostor v svojem skladišču za prodajo reprodukcijskega materiala ne bo mogla odstopiti prostora v katerem je sedaj trgovina. Sem ostarel in za težko delo nesposoben. Zemljo bi prodal zadrugi pa me zanima po koliko bi plačala in kdo me bo pozneje preživljal ker nimam svojcev? C. D. ZG. PORClC Ce prodate zemljo zadrugi vam plačamo za m2 do 12 din za I. do IV. bonitetni razred in do 8 din za V. do VIII. bonitetni raz- Kmetje ponujajo zemljo Strokovna služba je že nekaj časa predmet kritike kooperantov. Se je stanje glede tega pri vas kaj izboljšalo? Res je, da je bilo zadnja leta več kritike glede strokovne službe. To smo več ali manj odpravili, ker smo kooperacijo utrdili tako, da naši kmetijski tehniki ne opravljajo zgolj aktivističnega in administrativnega dela pri sklepanju pogodb, temveč so dejanski strokovni svetovalci in organizatorji kooperacijske proizvodnje. Kdo je po vašem mnenju član zadruge? Članstvo zadruge urejamo in ga vsklajujemo z obstoječimi predpisi zlasti pa s pred kratkim red. Ce ste pa ostareli in nimate svojcev ter ste pripravljeni zemljišče podariti KZ potem bomo vaš primer individualno obravnavali .in vam na osnovi vrednosti dodelili temu primerno vzdrževalnino v obliki pokojnine. Precej časa nam že obljubljajo žago v Lenartu. Mislim, da je o potrebi po žagi odveč govoriti, zato me zanima do kdaj in kje bodo žago postavili? K. F. ZG. Gasteraj O žagi v Lenartu je bilo zares že mnogo govora. Tudi precej težav smo imeli predno smo dobili potrebno dovoljenje od republike, da lahko žago postavimo na drugo mesto. Dovoljenje že imamo, delo na objektu napreduje in bo montaža žage predvidoma zaključena do avgusta letos. Žaga bo stala na Ješovnikovem v Sp. Porčiču. V »Novicah« sem bral, da je KZ Lenart odprla obrat družbene prehrane. Kdo se lahko hrani v tem obratu? N. Š. Zg. Zerjavci V Obratu družbene prehrane KZ Lenart se lahko hranijo vsi člani kolektiva zadruge in njihovi svojci, če slednji plačajo polno ceno. Hranijo pa se lahko tudi člani drugih kolektivov v kolikor gospodarske organizacije sklenejo tak sporazum s KZ Lenart. Ivan Ver baten direktor Kmetijske zadruge Lenart Že na več sestankih SZDL smo govorili o potrebi po mesnici v Zg. Sčavnici. Želim, da mi KZ Zg. Ščavnica odgovori kako je s to zadevo? J. L. Dražen vrh Čudno, da tov. J. L. iz Dražen vrha še ne ve, da v Zg. Ščavnici že več kot leto dni posluje mesnica. Mesnica je v prostorih Se-nekovič Viktorja, je lepo urejena in na vidnem mestu je izobešena tudi napisna tabla. V mesnici se dobi meso vsako sredo in soboto dopoldne in popoldne in vsako nedeljo od 6. do 10. ure. Ivan Knuplež direktor Kmetijske zadruge Zg. Ščavnica — Velka sprejeto ustavo. O tem vprašanju smo že večkrat razpravljali z našimi samoupravnimi organi. Pripravili smo tudi ustrezne listine in analize za ureditev članstva. Mislim, da je član zadruge lahko tisti, ki je kmet in, ki z zadrugo sodeluje v proizvodnji. To bomo ob vpisu v register članov zadruge tudi dosledno upoštevali. Kako daleč ste z izdelavo statuta zadruge? Izdelavi statuta bomo morali kmalu posvetiti vso skrb. Zavedam set da je od statuta mnogo odvisno, kako se bo razvijala naša zadruga. Zdi se mi važno, da se bomo za izdelavo statuta čim bolje pripravili. Potrebno bo izdelati številne analize in zbrati potrebno dokumentacijo, da bo statut čim bolj prilagojen našim gospodarskim pogojem in bodočim nalogam, ki nas čakajo. (Nadaljevanje) Oskrba prebivalstva z dobro pitno vodo, je na našem področju izrazit problem, in so potrebne temeljite sanacije, zlasti pri individualnih vodno preskboval-nih objektih. Pravilnik o varstvu pitnih voda nalaga sanitarni in-Špekcji, da mora nadzirati izvajanje zahtev, odrejati mora zaščitne pasove pri vodno preskrb-nih objektov predvsem gnojišč, pa bi morala voditi evidenco o vseh vodo preskrbnih objektih, občasno kontrolirati kakovost pitne vode in iporočati sanitarni inšpekciji o zadevah, ki jih sama ne more rešiti. Komisija za male asanacije pri občinskem odboru RK bi morala aktivneje posegati v higiensko urejevanje vodnih objektov. Kritično stanje je prav tako v pogledu ostalih komunalnih objektov predvsem gnojišč, stranišč in smetišč. Lokacije gnojišč napram vodnim objektom niso primerne zlasti ker niso grajeni tako, da ne bi ogrožali podtalne vode. Spričo ugotovitve, da je bilo preko 80 % vodnih vzorcev bakteriološko slabih, bo potrebno poleg aktivnega dela nuditi več sredstev v te namene. Obstoja namreč stalna nevarnost, da se v trenutku neugodnih okoliščin masovno okuži pitna voda z bolezenskimi klicami, kar bi imelo za posledico izbruh vodne epidemije.' Okolnost, da je mnogo na-šh ljudi odpornih proti črevesnim nalezljivim obolenjem zaradi tihega prekuževanja, nas v nobenem primeru ne sme voditi do prepričanja, da sanacije vodnih objektov niso potrebne. Mnenje, da naj take in podobne primere rešuje zdravstvena služba je napačno. Res je, da mora pobuda priti od zdravstvenih delavcev če hočemo, da se higienski pogoji spremenijo. Organizacije in neposredno prizadeti pa morajo aktivno posegati v reševanje tistih problemov, ki jih prizadevajo. Vzrok, da stanje v zdravstveni preventivi ni ugodno je prav v nezadostni povezanosti z družbenimi organizacijami. Prvi pogoj, da zdravstvena služba preide -na preventivno delo je torej, doseči močnejšo povezanost z družbenimi silami. Brez dvoma hi tudi na našem terenu lahko navedli nekaj negativnih primerov, ki kažejo, da lokalna zdravstvena služba ni dovolj aktivna. Zdravstveni zavodi, ki so odgovorni za preventivno službo bi morali imeti strokovni kader. Če je zdravnik preobremenjen v ambulantah s kurativnim delom je njegova borba v preventivni smeri brez perspektive. S pravilno organizacijo, dobro sestavljenimi sveti in zadostnim kadrom, bo možno vključiti v reševanje zdravstvenih vprašanj večje število ljudi, po drugi strani pa bo na tak način zdravstveni dužbi omogočeno, da čimprej preide s stališča individualne medicine dela na najprimernejše oblike naše zdravstvene politike. V poročilih zdravstvene službe mnogokrat slišimo o pomanjkljivi zdravstveni vzgoji prebivalstva, da so delavci zelo malo poučeni o zaščiti pri delu, da se premalo pozornosti posveča spolni vzgoji mladine v šolah, da imamo več primerov kriminalnih abortusov in nezaželjenih nosečnosti. O teh problemih bo morala zdravstveno vzgojna služba razpravljati in jih reševati z intenzivnejšim zdravstveno vzgojnim delom. Če smo dovolj samokritični, lahko ugotovimo, da pri nas uspeh zdravstveno vzgojnega dala še zdaleč ne dosega vloženega truda, včasih niti ne vemo, kolikšen je bil uspeh posameznih predavanjj. Same številke nam res premalo povedo o uspehu in spremembah na terenu. Mnogokrat se vprašujemo, če smo dosegli cilj zaradi katerega je bilo predavanje organizirano. Splošni cilj zdravstveno vzgojnega, dela je nuditi pomoč občanom, da si bodo z lastnim delom 'in napori zagotovili zdravje. Zdravstvena vzgoja mora težiti za tem, da vsak posameznik želi izboljšati svoje pogoje življenja, da razvija občutek odgovornosti in nam omogoči sodelovanje z organi zdravstvene službe. Zdravsveno vzgojno delo ni samo poučevanje. Če vzamemo za primer da predavanje o rahitisu in potrebi sončenja otrok ni pripomoglo k temu, da bi vsaj ena mati spremenila dosedanje napačno stališče je tako predavanje brez uspeha. Iz navedenega lahko zaključimo, da predavanje daje neko dolžnost tistim za katere je bilo organizirano, da morajo le-ti aktivno sodelovati. Da spremenimo poleg znanja tudi navade ljudi ni zadosti samo zdravstvena informacija, potrebno je torej aktivno sodelovanje ljudi. To aktivnost preko zdravstvene službe lahko dosežemo s pomočjo družbeno političnih organizacij kot so RK, SZDL, sindikati itd. (Nadaljevanje prihodnjič) PREDLAGAMO: Umetna gnojila bliže kmetovalcem Sodobnega kmetijstva z visokimi donosi si danes ne moremo več zamisliti brez uporabe zadostnih količin umetnih gnojil. Letos so bile težave z gnojili, ker je bila potrošnja večja od predvidene. Na drugi strani pa je večkrat kmetom otežkočen transport umetnih gnojil do svojih domačij. Zlasti so težave v krajih, kjer so slabe dovozne poti. Čestokrat se tudi dogodi, da nekdo takoj potrebuje gnojilo pa ga mora iti šele iskat v oddaljeni krajevni center, kjer so običajno trgovine z reprodukcijskim materialom. V interesu kmetijskih zadrug in kmetovalcev je, da se umetna gnojila čimbližje na razpolago. Zato predlagamo naj bi obe zadrugi proučili v katerih krajih bi se izplačalo odpreti trgovine z reprodukcijskim materialom. To bi kazalo storiti čimprej, ker se približujemo jesenski setvi. Lenart je ves v ruševinah. Na sliki vidimo gostilno Grozd, ki jo Gradbeno podjetje Lenart preureja v sodoben gostinski lokal, ki bo za nekaj časa zadoščal za lenarške potrebe. Svojevrsten jubilej je slavil pred kratkim Mirko Platajs iz Ju-rovskega dola. Dan preden je odslužil kot občinski odbornik je na krajevnem uradu Jurovski dol kot predstavnik ObLO Lenart stotič sklenil zakonsko zvezo in se prav tolikokrat podpisal v poročno matično knjigo. Na sliki. Lenart, kot ga še nismo videli Po toliko letih se je v Lenarta nekaj spremenilo, pravijo ljudje. Drugi se spet čudijo kako je to mogoče. Res je, da trg Lenart iz dneva v dan spreminja svojo podobo. Zaenkrat se sicer ta njegov izgled ni kdove kako vspod-buden in lep, toda vse kaže. da bo še letos središče naše občine dobilo podobo kot mu gre. Delavci iz Hrvatske že nekaj tednov pridno polagajo zadnje metre robnikov, delavci lenarškega Kopališče ob severni magistra!! V neposredni bližini Lenarta ni primerne vode v kateri bi se domačimi lahko kopali. Lani so prepovedali celo kopanje v Pesnici, ki je bila edina pri »roki«. Zaradi takega stanja so se Lenarčani odločili za ureditev kopališča ob severni .magistrali pri Švicarskem dvoru. Ob lepem gozdičku se tamkaj razprostirata dva manjša ribnika. Strokovnjaki so ugoitovili, da bo dovolj vode za kopališče s tem, da bo potrebno urediti zbirni rezervoar iz katerega bo dotekala voda v kopa-liščni bazen. Zaenkrat naj bi uredili najnujnejša dela tako da bi kopališče bilo za, silo urejeno za kopanje. Kasneje bodo odprli tudi gostišče in nabavili nekaj čolnov za streljaj oddaljeni »Ko-mannik«. Kopališče pri Švicarskem dvoru bo dostopno tudi turistom in potnikom, ki bodo potovali mimo saj je od magistrale oddaljeno le nekaj metrov. Sredstev za ureditev kopališča je malo, zato zemeljska dela opravljajo s prostovoljnim delom. gradbenega podjetja pa nekoliko počasneje urejajo gostilno »Grozd« in kulturni dom. Po mnenju nekaterih bo cesta skozi Lenart tlakovana razen odcepa po Ptujski cesti do Breznika, do konca julija. Del Ptujske ceste pa naj bi bil dokončno urejen do konca avgusta. In kako je z gostilno in zadružnim domom? Gostilna naj bi bila baje vseijiva do konca julija. V to nekoliko dvomimo glede na opravljeno delo. Isto naj bi veljalo za kulturni dom. Če ne bo gostilna urejena do konca julija bi veljalo pohiteti z ureditvijo kulturnega doma. Lenarčani namreč že nest rpno pričakuje jo kinopredstave. Nova kinoaparatura je že kupljena, tako da se nam obeta nemoteno predvajanje filmov na širokem platnu. Kakšen bo približen izgled središča trga? Kakor je že sedaj vidno, sta oba ovinka z Mariborske in Radgonske ceste proti Ptujski cesti občutno ublažena, kar je ob naglem naraščanju prometa nujno potrebno. Ob zgradbi občine in podružnice komunalne banke bo manjši parkirni prostor za osebne avtomobile. medtem ko se za prostor pred Železnino in »Trgovino na križišču« še niso dokončno odločili. čemu bo služil. Dovolimo si predlagati, da bi ta prostor bil še bolj primeren za parkiranje kot prostor pred občino, ker je večji in na bolj preglednem mestu. Na tem prostoru bi lahko parkirali tudi tovorni avtomobili. Nekje v sredini trga l>o majhen otoček, ki pa se bo verjetno precej izgubil. Lepo bi bilo videti večji z zelenjem obkrožen otok in majhen vodomet. Komunalni zavod Lenart OPRAVLJA VODOVODNO INŠTALATERSKA IN SLIKARSK A DELA Januarja letos je tedanji Občinski ljudski odbor Lenart'ustanovil Komunalni zavod Lenart, ki se ukvarja s komunalno dejavnostjo, kakor pove že sam naslov. Med drugim so se v Zavodu do-sedaj ukvarjali s popravilom cest IV. razreda, z urejevanjem pokopališč, z vzdrževanjem lenarškega vodovoda in z upravljanjem tehtnic. Tov. Ludvik Štelcer pa nam je povedal, da se je njihova dejavnost pred krat- kim razširila. V svoj delokrog so vključili še vodovodno inštalaterska in slikopleskarska dela. Usluge nudijo zasebnikom in delovnim organizacijam. Gradbeno podjetje Lenart, ki se je doslej ukvarjalo s soboslikarstvom in Klemos Lenart, ki je opravljal vodoinstalaterska dela sta te dejavnosti prepustila Komunalnemu zavodu Lenart. Zavod se kar hitro razvija. Ob ustanovitvi so zaposlovali 3 delavce, sedaj pa jih je že 20. S 1. julijem letos pa se bo priključilo tudi dimnikarsko podjetje. Kmalu na svidenje Pred nekaj dnevi smo naredili tale posnetek. Predstavlja začetek gradnje razglednega stolpa v Zavrhu. Ko gledate to sliko je stolp verjetno že dokončan. V ozadju zadružni dom Zavrh ali tako imenovani »Maistrov dom«. V GOSTIŠČU »MALE TROJANE« V ŽERJAVCIII Ali veste, kje so »Male Trojane«? Če ne veste se v nedeljo popoldne odpravite na krajši sprehod proti Zgornjim Zerjav-com. Ko pridete na hrib vas na levi strani pozdravi od ceste odmaknjeno gostišče, ki so mu iz razumljivh razlogov nadeli ime »Male Trojane«. Zaenkrat je še gostišče zaprto, ker ga komaj urejajo. Kolikor vemo pa ga bodo 1. julija že odprli. Lenarčani in Mariborčani, ki potujejo skozi Lenart proti Murski Soboti, se bodo gotovo radi pomudili na tej lepi razgledni točki. Če postojite ob gostišču, vas pogled popelje tja do Pohorja, kmalu pa spoznate tudi domače kraje Lenart, Cerkvenjak, Ščavnico in druge. Gostje, ki se bodo mudili v gostišču, bodo imeli na voljo mize in klopi pod košatim sadnim drevjem in ob vinski trti. Postregli pa bodo tudi z jedili in pijačami, ki bodo vsakogar zadovoljile. Jurovski dol tokrat odlično NAGRADNA UGANKA Tudi to pot nagrade brezplačno prejemanje -Domačih novic« za leto 1963 ne bomo podelili, ker niti ena prispela rešitev ni bila pravilna. Reševalce bi opozorili, da je potrebno odgovoriti na vsa vprašanja, ne pa samo na nekatera kot posamezni reševalci delajo. Potrudite se odgovoriti na naslednja vprašanja: 1. Število mladinskih aktivov v občini Lenart? 2. Do kakšnega zneska bo stanovanjski sklad občine Lenart dajal posojila za novogradnje, adaptacije in načrte? 3. Katerega leta je bila odkrita spominska plošča Ivanu Cankarju, Lojzu Kraigherju in Ivu Brnčiču? 4. Znana partizanska bolnišnica v Voličini? 5. V katerem kraju v občini imajo urejen miniaturni muzej? 6. Proti koncu katerega leta so se v Voličini formirali po naseljih prvi odbori OF? 7. Kateri dejavnosti so posvečene letošnje jugoslovanske pionirske igre? 8. Dan. ki ga vako leto slavijo krvodajalci? 9. Kdaj bo razgledni stolp v Zavrhu predan svojemu namenu? 10. Kako se imenuje ribnik pri Lenartu, kjer bo čolnarna? Odgovore na vprašanja pošljite do vključno 10. julija 1963 na naslov: Uredništvo »Domače novice« Lenart, Radgonska cesta 9. Pravilne rešitve bomo izžrebali. Izžrebani reševalec prejme 500 dinarjev nagrade. REŠITEV IZ 11. ŠTEVILKE 1. 50, 2. v volilnih enotah s parno zap. štev., 5. občinska skupščina, 4. 10 milijonov. 500 tisoč din, 5. enkrat mesečno. 6. severna magistrala, 7. Gradišče, Lenart,' Benedikt, Veličina in Selce. 8. Voličine, 9. Karel Ra-kuša, 10. Osek. FILMSKI SPORED GRADIŠČE 4. julija ob 15. in 20. uri »BEG V OKOVIH« — ameriški kine-maskopski film 7. julija ob 15. in 20. uri »NESREČNIKI« I. del — francoski kinemaskopski film strogo zaupno V G ASTER A JU JE NEKAJ NAROBE Čudno se sliši vendar je res, da se je sestanka zadružnikov v Gasteraju 11. junija udeležila le ena mladinka. Kje je vzrok? Deloma verjetno v slabem obveščanju, glavni vzrok pa je kakor kaže v nezanimanju -ljudi tega kraja za lastne in širše probleme. V čem se kaže to ne-zanimanje? Ze lansko leto je bil sklican sestanek, katerega se je udeležilo nenavadno veliko ljudi. Na tem sestanku so se pogovorili o prostovoljnem delu na njihovi cesti, ki je temelj spotike že nekaj let. Od sestanka ni bilo nič. Ko sem primerjal letošnje volilne rezultate oziroma udeležbo na volitvah s tisto iz leta 1958 v Jurovskem dolu, sem bil prijetno presenečen. Kolikšen napredek so pokazale letošnje volitve nam bo povedalo nekaj številk. 1958. leta so občani Jurov-skega dola volili 70 odstotno, na letošnjih volitvah v občinsko skupščino 87 odstotno, na volitvah poslanca v Republiški zbor 16 junija letos 94 odstotno in na volitvah poslanca v Zvezni zbor istega dne 97 odstotno. Podatki kažejo, da je bil pri volilni udeležbi dosežen napredek, ki ga niso pričakovali -največji optimisti. V primerjavi z volitvami leta 1958 se je na zadnjih volitvah 16. junija v zvezni zbor volitev udeležilo 27 odstotkov več volivcev. Lahko bi rekli kako je to mogoče, ko pa vsi dobro poznamo tisto znano krilatico od osvoboditve sem: Oh. ta Jurovski dol! Ali po tako veliki udeležbi ta izrek za Jurovski dol še velja? Mislim, da ne vse dotlej, dokler ne bo šlo življenje v tem kraju spet na stare tire. Upajmo pa, da se bodo Jurovčani tudi v prihodnjih akcijah, ki niso manj pomembne kakor so bile letošnje volitve, enako a'li še bolje izkazali. Upajmo, da bodo sestanki v prihodnje bolje obiskani, upajmo tudi, da bodo občani tega območja pokazali več samo-iniciative kakor doslej. Ce bodo Jurovčani pripravljeni priskočiti na pomoč tudi s prostovoljnim delom pri raznih krajevnih komunalnih dejavnostih tudi občina ne bo stala ob strani in bo primaknila kak dinar. Do takrat pa ... Tako visoka volilna udeležba pa ni samo rezultat porasta zavesti prebivalcev z območja KU Jurovski dol. temveč je v dobršni meri tudi zasluga krajevnih aktivistov, ki so pomagali pri volitvah. Torej velja vsem tistim, ki so sodelovali kot aktivisti na volitvah4v Jurovskem dolu. prav tako odlično. Dvakrat odlično, enkrat za aktiviste, drugič pa za tiste občane Jurovskega dola, ki so prišli na volitve in ki so pripravljeni delovati za napredek svojega kraja. Pohvala seveda ne velja tistim, ki mislijo, da bo naš razvoj šel nazaj, če se ne bodo udeležili volitev. S. in njegovi iz Sr. Partinja z vztraja- Ostalo je le pri govoricah. Škoda, da govorice ne rodijo sadov, po-temi bi Gasterajčani že marsikaj storili. Večkrat smo že slišali, naj bi občina organizirala delo na cesti, ki jo sami uporabljajo. Kaj naj pa potem dela krajevni odbor, če bi to nalogo prepustili občini? Prebivalci Gasteraja se bodo morali slej ko prej sprijazniti z dejstvom, da bodo imeli lepšo cesto in da bodo tuidi drugi krajevni problemi rešeni le ob tesnem sodelovanju vseh prebivalcev in ob večjem zalaganju članov krajevnega odbora. Kmetijska zadruga Lenart, ki je sklicala 11. junija sestanke zadružnikov, se je ob tej priliki nameravala pogovoriti tudi o ureditvi trgovine iz umetnimi gnojili in ostalim reprodukcijskim materialom. Zadruga želi, da bi njem na tem, da ne gredo volit, ne bodo našega hitrega razvoja premaknili niti za las nazaj. Kljub temu pa bi bilo bolje, da bi bil prvi mod volivci, ne pa zadnji med državljani. Pred našo občino in ostalimi kraji v deželi stojijo ogromne naloge, ki jih bomo morali reševati s skupnimi močmi. (Nadaljevanje z 2. strani) je naš zavod, dokler je bilo to po predpisih mogoče, veliko prispeval k razvoju zdravstvene službe v občini Lenart. Tako smo na primer nosili stroške za adaptacijo in opremo zdravstvene postaje v Gradišču. Pomagali pa smo tudi opremiti Zdravstveni dom v Lenartu. Naloga sveta za zdravstvo občine Lenart je, da bo poskrbel za otvoritev navedenih postaj. Seveda pa za dobro in boljšo organizacijo zdravstvene službe potrebuje občina vsaj še enega, če ne dva zdravnika.« Rihard Tušek, sekretar KO SZDL Cerkvenjak: »Na sestankih krajevne organizacije SZDL in Rdečega križa se je o potrebi po zdravstveni postaji v Cerkvenjaku že toliko razpravljalo, da je končno postalo nadaljnje razpravljanje o tem preneumno. Glavnega vzroka, da še zdarv-istvena postaja ni začela poslovati ne ve nihče. Javna tajna pa je: 25 din za km vožnje z avtomobilom je premalo, taksi pa pride tako drago, da se dejansko ne izplača. Zaključek: najti rešitev, če se da kompromisno, da se bo zdravniku izplačalo peljati se z lastnim avtomobilom. Drugih ovir vsaj z naše strani ni.« Mnenje uredništva: Iz odgovorov je (razvidno, da je glavni vzrok, da ne pride do ponovnega delovanja zdravstvenih postaj v omenjenih krajih, v vodstvu ZD Lenart. Menimo, da tudi preHa ni problematičen, ker je bilo dogovorjeno s šoferjem iz Lenarta, ki je pripravljen vršiti prevoze. Kje je torej vzrok? In nazadnje kako dolgo še bodo prebivalci teh krajev čakali se ta prepotrebna sredstva čimbolj približala kmetijskim proizvajalcem. Ob takem nezanimanju pa sploh nastaja vprašanje ali je Gasterajčanoin potrebna trgovina z reprodukcijskim materialom, če pa ne pridejo skupaj, da bi se s predstavniki zadruge pogovorili kje bi bila trgovina in kako bi poslovala. Morebiti bi bilo najbolje, da se zadruga in občina v bodoče za Gasterajčane sploh več ne (briga. Zal tega ne moremo storiti, ker bi bilo proti našim družbenim načelom, toda prebivalci sami bodo svoj odnos do lastnih problemov morali spremeniti in končno poprijeti za delo, tako kot delajo v marsikaterem našem kraju: Cerkvenjak prostovoljno delo na cestah, Zavrh gradnja razglednega stolpa itd. Posnemajte jih. Še bolj se bomo morali strniti v enotno fronto za izgradnjo socializma in k temu smotru bo moral več kot doslej prispevati tudi Jurovski dol, da bo za vse večne čase krilatica: Oh, ta Jurovski dol; zamenjala nova: V Jurovskem dolu bo že šlo, kakor rečemo za večino naših krajev v občini. na zdravstvene postaje ter kako dolgo se bodo v zdravstvenem domu Lenart še izgovarjali na vzroke, ki jih skorajda ni. Bo v Jurovskem dolu še ena gostilna? Morebiti je v tem času, ko to pišemo v Jurovskem dolu odprta že druga gostilna. Pobudo za ureditev gostilne je dalo Gostinsko podjetje Lenart, kar je vsekakor pohvalno, saj gostilna Pla-tajs skoraj več ne odgovarja današnjim potrebam. Predstavnik: gostinskega podjetja so si že ogledali, kje bi uredili prostor za novo gostilno. Vse kaže, da bodo našli primeren prostor v središču kraja. Mi lahko zamisel samo pozdravimo z željo, da bi v novi gostilni vsaj od časa do časa če ne že stalno postregli tudi z gibanicami in mesom iz kible. Muzej na Štraleku ali v Lenartu ? V Cerkvenjaku so leta 1961 odprli miniaturni krajevni muzej, ki je lepo urejen. Zal pa je muzej dostopen le manjšemu številu obiskovalcev, oziroma je namenjen v glavnem šolski mladini kot učni pripomoček. Gradivo za muzej je zbral znani arheolog Vlado Lorber, ki ga sproti dopolnjuje. V muzeju so razstavljeni razni predmeti iz preteklosti Slovenskih goric in imajo vsaj nekateri bogato zgodovinsko preteklost. Tudi v gradu Hrastovec so ohranjene zlasti freske, ki bi jih kazalo pokazati ljudem zlasti pa turistom. Iz tega izhaja, da bi kazalo razmišljati o ureditvi manjšega občinskega muzeja. Nekateri menijo, da bi naj tak muzej uredili na Štraleku, ki je znan po še bolj znani Agati, medtem ko so drugi bolj navdušujejo za to, da bi muzej uredili v »Rotov-žu« v Lenartu. Rotovž je ena najstarejših zgradb v Lenartu in je v središču trga Rotovž je tudi zgodovinsko zaščiten, zato bi Rotovžu dali prednost pred Štra-lekom, zlasti še zaradi lažjega dostopa tujcev in domačinov. Oglasite se s svojimi predlogi. DOPISUJTE [/ »Datnafc nai/ice« Mnenja nekaterih o zdravstvenih postajah slovenske gorice tfTfiOtbi Piše: FRAN JO ŠKRBINC ORGANIZIRANO DELO NA PODROČJU VOLICINE S postavitvijo frontnih odborov je potekalo delo osvobodilnega gibanja na celotnem področju Voličine zelo živahno. Postavljene so bile kurirske veze preko Korene in Lenarta in od ljutomerskega okrožja na Koz-jak, Maribor in Pohorje. Kurirji so sc redno srečavali na javki v Muršakovi rudi (kamnolom). Večkrat pa so bilo kurirske poti pretrgane in so sc iskale nove veze. Včasih je šla pošta iz Maribora preko Korene in Voličine na Kozjak in obratno. Tudi mo-biliziranci iz Maribora so šli večkrat po tej poti. V Muršakovi zidanci v Strmi gori je bilo večkrat tudi po več ljudi, ki so čakali na vezo. Podnevi so bili zaprti v mali hišici in smeli samo v prostor, kjer je stiskalnica. Hrano jim je prinašala navadno Repič Tunika od Mršakovih, in sicer v kangli, da je zgledalo. kot bi šla po pijačo. Ko so prišli kurirji, pa so ljudje odšli na Kozjak. Ko je zapadel sneg, je bila javka za kurirje v hiši blizu rude pri Fras Feliksu. Tu je prišlo neke noči med kurirji do streljanja. Na poziv »stoj« je nekdo sprožil puško in začelo se je divje streljanje. Po končnem sporazumu so uvideli, da je bila pomota. Huje ranjen je pri tem postal partizan Miro. in sicer je imel rano na glavi. Obvezali so ga in prenesli k Muršaku. Zaradi snega so ga privezali na konja, ki ga je posodil Muršak, in ga odvedli v bolnico k Smerdelju v Zg. Voličino. Ranjenec je kmalu ozdravel. Nekako sredi zime je prišlo tudi do izdaje v Pesjaku. Partizana Bajgot in Petovar Toni sta se oglasila neke noči pri posestniku čuček Matiji v Zg. Voličini. Imeli so pri hiši ravno koline. Najbrž nista bila nič kaj prijazno sprejeta, vendar so hoteli tudi to hišo navezati. Bajgot je odšel dalje h Krajnčevim, Petovar je pa ostal pri Cučkovih. Hčerka Ivanka je skrivaj odšla v Voličino k ortsgrupenJirerju Jautu in javila, da se nahaja pri njih partizan, jaut pa je bil v tem času že povezan z gibanjem OF in jo je napotil, naj gre zadevo javit v Lenart. Sam je sicer poslal pošto k Muršaku, da je prišla Ivanka naznanjat partizana, vendar se ni zaradi časa ničesar ukrenilo. Ivanka je odšla domov in v Lenart je takoj odšel oče Matija in zadevo javil žan-darmeriji. Že dopoldne so Nemci obkolili hišo in Petovar se je hotel rešiti z begom. Nemci so streljali na njega in ga huje ranili v nogo ter ga seveda ujeli. Ob tej priliki so seveda preiskali še ostale hiše v Pesjaku, vendar niso našli ničesar, ker so se ostali pravočasno umaknili v gozd. Ranjenega partizana so Nemci naložili na sanke, ga zvezali in odpeljali v Voličino. Na sankah je ležal pred gostilno obkrožen od orožnikov. Strahotna so ga ljudje hodili opazovat, dokler ga niso odpeljali z avtomobilom v bolnico v Gradec. Tam se je zdravil in dočakal osvoboditev, ko so sovjetske čete zasedle Gradec. Po osvoboditvi se je Petovar vrnil v Voličino in se /glasil v Pesjaku. Izdajalcev pa seveda ni našel več. ker jih je ljudska oblast obsodila na smrt. še pred osvoboditvijo so bili ustreljeni čučeik Matija, njegova /ena in hčerka Ivanka. Do skoraj enake izdaje je prišlo že prej v Sp. Voličini. V ljutomerskem okrožju so bile hude hajke in se je ves okrožni komite umaknil na naše pod- ročje. Neko jutro je opazila v gozdu nad hišo partizane kmetica Vršič Ivana. Bila je menda zaslepljena in je zadevo šla javit na občino v Voličino. Tu so jo sicer uslužbenci odvračali in ji celo grozili, naj raje odide domov in bo lepo tiho. Vztrajala pa je in so končno le morali javiti. Vendar pa so javili to tudi te-rencem, ki so pravočasno spravili ves komite na varno. Ko so Nemci prišli in preiskali teren, niso našli ničesar, vendar je ona svoje trdila. Pozneje so jo te-renci obiskali in se je obnašala nasproti njim ošabno. Ker je fz-dajala, je prejela tudi ona kazen in bila po osvoboditvi ustreljena. Čudno izdajalsko vlogo je igral tudi Fras. ,ki je bil zadnje leto namestnik ortsgrupenfirar ja. Smukal se je ponoči okrog voglov in vohunil. Večkrat so ;ra opazili, da je odhajal v Ptuj na gestapo. Ljudje so se ga bali in tudi sam je hodil spat skrivaj na senike in se skrival. Zahajal je seveda tudi v Lenart na žandar-menijo. Po osvoboditvi so ga pred sodiščem obsodili kot izdajalca. Razumeti je treba, da so Nemci še vedno streljali talce in so rdeči plakati strašili in grozili. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV ČASOPISA »DOMAČE NOVICE« ZA LETO 1962 Tek. štev. Dohodki Izdatki Tek. štev. Izdatki Izvršeno 1 Naročnina 1.158.682 1,158.682 1 Stroški tiskanja 2.0"().0:0 2.076.070 2 Reklamni oglasi 295.000 295.000 2 Avtor, honorarji 92.430 92.430 3 Dotacija ObLO 775.657 in mat. stroški 60.839 60.839 775.657 3 Potni stroški 2,229.339 2,229.339 2.229.339 2.229.339 Skupaj doseženi dohodki: 2, 229.339 Skupaj izdatki: 2,229.339 Za upravo: Stanko Cartl 1. r. Gomila vabi Turistično društvo »Gomila« v Slovenskih goricah obvešča, da je razgledni stolp popravljen in cenjenim gostom, izletnikom in turistom spet na voljo. Okrepčila nudi bife ob nedeljah in praznikih od 15. oktobra letos. Najavljene izletniške skupine sprejema TD Gomila tudi ob delavnikih. TD Gomila razpolaga tudi z nekaj zasebnimi prenočišči. Turistično društvo Gomila Cenjeni potrošniki! V vseh poslovalnicah trgovskega podjetja Potrošnik« Lenart imate veliko in zelo ugodno možnost nakupa blaga na potrošniški kredit in sicer: motornih koles, radijskih aparatov, televizorjev, gradbenega materiala, električnih štedilnikov, hladilnikov, pohištva in vseh vrst tekstilnega in ostalega industrijskega blaga. Vsa podrobnejša navodila dobite v vseh poslovalnicah našega podjetja ali v upravi podjetja vsak dan. Vsem potrošnikom se priporoča kolektiv z naslednjimi poslovalnicami: »CENTER« Lenart »ŽELEZNINA« Lenart »JELEN« Lenart JUROVSKI DOL ZAMARKOVA VOLIČINA ZG. ŠCAVNICA in LOKAVEC Udeležba na volitvah 16. junija 1963 (Nadaljevanje z 2. strani) Zitnice pri Peserlu — 95,60, Par-tinje pri Gorjupti — 86,31, Par-tinje pri Korošcu — 97.39. Par-tinje pri Hojsu — 91,46, Malna pri Knupležu — 95,65, Jurovski dol v pisarni KZ — 96.76, Varda pri Purgaju — 97,56. Krajevni urad Lenart 94,86 % Od tega po voliščih: Krajevni urad Lenart — 96. Lenart stara pošta — 97,10. Radehova pri He-riču — 98.16, Sp. Zerjavci pri Ža-mutu — 95,61, Zg. Zerjavci pri Benku — 96,13, Sp. Porčič pri Je-šovniku — 88,68, Močna pri Caf-niiku — 92,08, Vinička vas pri Horvatu — 95,15. Zamarkova pri Kurečiču — 84,62, Šetarova pri Arnušu — 88,52, Lormanje pri Jančiču — 94,51. Krajevni urad Voličina 95,45 % Od tega po voliščih: Čermljen-šak pri Ploju — 95,65, Nadbišec pri Rojku — 99,10, Zavrh v zadružnem domu — 96,95, Sp. Voličina v zadružnem domu — 96,41, Sp. Voličina pri Lešniku •— 96,97, Dolge njive pri Petriču — 95,38, Rogoznica pri Zeleniku — 93,33, Selce v gasilskem domu — 92.91. Straže pri Simon.iču — 92.86. Zg. Voličina pri Zelenku — 93.55, Zg. Voličina pri Vogrinu — 95,65. Krajevni urad Zg. Ščavnica 94,59 »/o Od tega po voliščih: Zg. Ščavnica pri Špindlarju — 95,24. Zg. Ščavnica pri Brezniku — 95,19. Dražen vrh pri Perku — 94.67. Lokavec v osnovni šoli — 95,97. Rožengrunt pri Koruniču — 96.21. Froleh pri Senekoviču — 91,89, Krivi vrh v pisarni KZ — 96,49, Zg. Ročica pri Špindlerju — 96,67, Žice pri Perku Angeli — 86,02, Ana v osnovni šoli — 95,70, Kremberg pri Kmetiču —• 97,47, Ledinek pri Špindlerju — 93,45, Zg. Bačkova pri Jugu — 88, 89. Volilna udeležba pri volitvah v zvezni zbor v občini Lenart 96.41 %■ Volilna udeležba pri volitvah v republiški zbor v občini Lenart 94,20 %. Odloki - odloki - odloki Na podlagi 3. člena temeljnega zatona o občinski dokladi in posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ. štev. 19-194/35, 19-241/57), 55-710/57, 52-892/58 in 52-853/59). 18. in 132. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52 in 2.točke 37. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ. štev. 52-644/57) je občinski ljudski odbor Lenart na ločeni seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. 5. 1963 dal pritrditev k sklepom zborov volivcev: za območje Krajevnega odbora Benedikt z dne 17. 3. 1963; za območje Krajevnega odbora Voličina z dne 25. 3. 1962; za območje Krajevnega odbora Zg. Sčavnica z dne 17. 3. 1963; za območje Krajevnega odbora Gradišče z dne 19. 3. 1963; za območje Krajevnega odbora Gočova z dne 25. 3. 1965 in sprejel po teh sklepih ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi krajevnega prispevka za graditev cest. komunalnih objektov, vzdrževanje pokopališč, kulturnih domov in šol na območju občine Lenart. I 1. člen Iz 2. člena odloka o uvedbi krajevnega prispevka za graditev cest. komunalnih objektov, vzdrževanje pokopališč, kulturnih domov in šol na območju občine Lenart (Uradni vestnik okraja Maribor štev. 2-25/62) se črtajo območja krajevnih odborov Gradišče, Gočova, Benedikt in Zg. Sčavnica. 2. člen Za 4. členom omenjenega odloka se doda 4 a. člen, ki glasi: Za območje krajevnih odborov Gradišče. Gočova, Benedikt in Zg. Sčavnica, kakor v 2. členu odloka s spremembo 3. točke, ki se glasi: 3. vsak zaposleni 600 dinarjev letno od leta 1963 do vključno 1965. 3. člen Doda se novi 4b. člen, ki glasi: Za območje krajevnega odbora Voličina, kakor v členu 2 s spremembo točke 2 in 3, ki se glasita: 2. samostojni poklici v višini 2 »'o. od davčne osnove za dobo od leta 1962 do vključno 1965. 3. vsak zaposleni po 200 din letno za dobo od leta 1963 do vključno 1965. 4. člen Dosedanji člen 10. postane člen 11. Novi člen 10. glasi: S tem odlokom predpisan krajevni prispevek ne sme v nobenem primeru presegati 3% celotnih dohodkov posameznega zavezanca prispevka. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Maribor. Številka: 1/1 010-7/63-2 V Lenartu, dne 18. maja 1963 Predsednik občinskega ljudskega odbora Edo Zorko Na podlagi 15. in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list S RS, štev. 19-88/52), 23. člena temeljnega zakona o finansiranju šolstva (Uradni list FLRJ. štev. 53-687/60), 26. člena statuta občine Lenart, je občinski ljudski odbor Lenart na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 11. aprila 1963 sprejel ODLOK o spremembi odloka o kategorizaciji učnih in vzgojnih zavodov in o merilih za delitev družbenega sklada za šolstvo. 1. člen Odlok o kategorizaciji učnih in vzgojnih zavodov in o merilih za delitev družbenega sklada za šolstvo, objavljen v Uradnem vestniku okraja Maribor štev. 30-420/12 se spremeni v naslednjih členih: 2. člen Spremeni se 2. člen in se glasi: Šole se uvrstijo v posamezne kategorije: I. kategorija: Ilospitacii jsko-eksperimentalna šola Lenart II. [kategorija: Osnovna šola Cerkvenjak, Osnovna šola Jurovski dol, Osnovna šola Benedikt, Osnovna šola Zg. Sčavnica, Osnovna šola Gradišče, Osnovna šola Voličina in Osnovna šola Lokavec. 3. člen Spremeni se 5. člen in se glasi: Sredstva za osebne dohodke učnega in ostalega osebja na osnovnih šolah se določijo na podlagi povprečnih neto osebnih dohodkov določenih kategorij zaposlenih v občini. Sredstva za osebne dohodke tajnikov osnovnih šol se določijo na podlagi povprečij, izračunanih po kriteriju na število učencev in oddelkov. Razen sredstev za osebne dohodke po 1. in 2. odstavku tega člena se šolam dodelijo dodatki za posebne delovne pogoje učnega in vzgojnega osebja v naslednji neto višini: — Osnovna šola Cerkvenjak mesečno 2.000 din — Osnovna šola Jurovski dol mesečno 2.000 din — Osnovna šola Zg. Sčavnica mesečno 3.000 din ■— Osnovna šola Benedikt mesečno 1.500 din — Osnovna šola Gradišče mesečno 1.500 din — Osnovna šola Voličina mesečno 1.500 din — Osnovna šola Lokavec mesečno 5.000 din Hospitacijsko-eksperimentalni šoli Lenart se dodelijo posebni dodatki v višini 10% osebnih dohodkov učnega osebja. 4. člen V 7. členu točke c, se črta III. kategorija. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, uporablja pa se od 1. januarja 1963. Številka: 1/1 61-19/62-3 V Lenartu, dne 11/4-1963 Predsednik Obč. LO: Edo Zorko ODKUPNE CENE KMETIJSKIH PRIDELKOV IN ŽIVINE PRI KMETIJSKIH ZADRUGAH LENART IN ZGORNJA SČAVNICA o •O . "S g Teža nad kg Klavnost v °/o o 0) Cena Prosto Prem. Pogod. Vrsta Kvaliteta 55S L. Sč. L. Sč. L. Sč. L. Sč. L. Sč ŽIVINA Junci mlajši I. a 18 430 420 56 55 260 225 20 25 280 250 Junice mlajše I. a 18 430 380 56 55 260 225 20 25 280 250 Junci mlajši I. 18 430 420 55 55 250 215 20 20 270 235 Junice mlajše I. 18 430 400 55 55 250 215 20 20 270 235 Junci starejši I. 36 450 500 54 54 240 190 20 20 260 210 Junice starejše I. 36 450 420 54 54 240 190 20 20 260 210 Junci mlajši II. 18 350 52 180 20 200 Junice mlajše II. 18 300 52 180 20 200 Junci starejši II. 36 350 52 170 20 190 Junice starejše II. 36 350 52 170 20 190 Voli II. 550 50 180 — — Voli III. 550 45-50 160 — — Krave I. dO 4. 1. 400 54 210 20 Krave II. 400 350 50 50 180 160-- — — Voli IV. — — 550 — 40-50 — 120-- — — Krave III. 400 350 45 45 150 125-- — — Krave IV. 400 350 45 40 100 100-- — — Krave V. 300 350 40 40 80 80-- — — PRAŠIČI: Bacon beli I. 80-95 80-95 — — 260 260 20 20 300 280 Bacon beli II. 80-95 250 20 270 Prima mes. II. 96-100 — — 240 20 260 Prima mes. I. 110-125 80-95 — — 250 230 20 20 270 250 Prima mes. III. 111-125 — 250 20 270 Mesni iznad 125-180 250 20 270 Mesnati izpod 80 250 — — TELETA: Teleta I. nad 100 90 — — 300 275 -- — — Teleta II. 70-90 — — 250 -- — — Teleta I. 70-90 290 Teleta — zasilni 70-100 zakol do 150 dO 250 Odbitki: KZ Zg. Sčavnica : pri goveji živini se odbije od 6 — 7 %, pri teletih 2 "/o in pri prašičih 3 %. KZ Lenart: Odtegljaji pri normalni sitosti živine je za govedo najmanj 6 %, za prašiče 2 %. Pri prenahranjenosti živine je odtegniti odnosno odbiti še po dogovoru za govedo do 4 '/o, za prašiče 3 %. Vrsta — sorta Kvaliteta Debelina v mm Cena za kg L. Sč. KMETIJSKI PRIDELKI: Jabolka vse vrste čista, zdrava Jabolka vse vrste, čista, zdrava Jabolka vse vrste, čista, zdrava Jabolka vse vrste, čista, zdrava Jabolka zdrava, vseh vrst Fižol: cipro, suh, čist in zdrav Fižol prepeličar čist in zdrav Fižol enobarvni Fižol mešani Žitarice: pšenica, rž suha, čista, ječmen, oves suh in čist, Koruza suha, čista Oljarice: bučnice cele b. olja v Golice b. olja v % Luščene b. olja v % Sončnice dom. cele olja v % Sončnice rus. son. olja v % Repica son. olja v "/« Seno, detelja, otava, franko hli Slama in šar Krompir jedilni sortni, odg. det Gobe suhe. bele Čebula bela Česen Orehi zdravi Zelje — glave Jajca Jajca Svinjske kože Svinjske kože — II. Ribez črni I. vrsta II. vrsta Borovnice I. vrsta II. vrsta Češnje brez pecljev I. vrsta II. vrsta I. a 65 — — 65 I. 60 — — — II. 50 — — — III. 40 — — — II. — — — — I. — — 200 180 I. — — 180 150 I. — — 140 130 — — — 100 100 I. — — 50 50 I. — — 45 40 I. — — 50 50 % 17 č. s. — — 128 120 37 „ — — 260 260 28.5 ,. — — — 200 13 ,, — — 40 41 20 „ — — 60 64 23 „ — — 70 65 v — — 13 — _ _ 7 15~~ 25 II — — , 2.500 3 -5.000 t* 200 180 debela 22 20 20 I. — — — 210 — — — — 160 200 100, 160 80 45 35 Opomba KZ Lenart: Kože vse vrste po ceniku od Koteksa Ljubljana Divjačina vse vrste po ceniku od Vajda Cakovec Opomba KZ Zg. Sčavnica: Navedene cene veljajo za pšenico z največ 2 % primesi, rž največ 2 %>, ječmen in oves z največ 2 % primesi in koruza z največ 14 % vlage. Cena jajc bo še verjetno padla. OPOMBA UREDNIŠTVA: Za morebitne spremembe cen v času do naslednje objave uredništvo ne jamči, ker se cene gibljejo glede na ponudbo in povpraševanje. LEPA SLIKA, LEP SPOMIN IZDELA VAM JO KVALITETNO, HITRO IN POCENI VAŠ FOTOGRAF FOTO »SLOVENSKE GORICE« LENART v kraj I BENEDIKT V šolski pisarni pri Benediktu sem našel šol. upravitelja Josipa Merdausa sredi kupa šolskih spisov. Konec šolskega leta se je približeval, zato je hitel. Ko sem mu povedal zakaj sem prišel, je stopil do priprave, ki povezuje njegovo pisarno z vsemii učilnicami na šoli in po zvočniku poklical učitelja Alojza Guzeja, ki je hkrati predsednik krajevne organizacije SZDL v Benediktu. ŠOLARJI IZDELALI OZVOČENJE V šoli Benedikt so že prej imeli vse razrede ozvočene. Ker pa je prejšnje dotrajalo, so se lotili ozvočitve razredov na novo. Dela so se lotili šolarji sami pod strokovnim nadzorstvom tovariša Merdausa. ki slovi kot eden najboljših tehničnih strokovnjakov za šolski pouk v naši občini. Učenci so v celoti izdelali zvočnike pri tehničnem pouku. Ozvočenje je tako urejeno, da je možno klicati vse razrede hkrati ali pa samo posamezen razred kakor pač kaže potreba. Napeljave so izpeljali tako. da je mogoče priključiti tudi krajevno ozvočenje. Ker so šolarji .sami izdelali ozvočenje, so prihranili 150 tisoč din. NEODKRITA TURISTIČNA POSTOJANKA V Štajngrovi pri Benediktu stoji na manjši vzpetini stara zgradba, ki je svojčas bila vini-čarija. Zgradili so jo okrog leta 1700. Kakor kaže glede starosti, sodi med (najstarejše zgradbe v občini. V obokani in prostorni kleti z železnimi dvermi se ob nedeljah zbirajo pivci iz bližnje okolice, ki poizkušajo vino. ki ga prodaja KZ Lenart po znižani ceni. Baje se včasih zbere tudi po 20 ljudi. Zgradba je vsekakor svojevrstna znamenitost. Stoji sredi vinogradov in sadovnjakov. Z nje je lep razgled tja do Pohorja, Boča in bližje do Cerk-venjaka in Zg. Sčavnice. TURISTIČNO DRUŠTVO JE ZAŽIVELO Maja so v Benediktu ustanovili Turistično društvo, ki ima bogat delovni načrt. Med .drugim so sklenili, da bodo popravili stopnice do znanega gotskega spomenika nad Benediktom, do cerkve Sveti trij'6 kralji, ki (mogočno kraljuje nad okolico. Cerkev je pod spomeniškim varstvom in kakor kaže, namerava Zavod za spomeniško varstvo za obnovo cerkve prihodnje leio prispevati okrog 5 milijonov din. V cerkvi so baje tudi freske, ki jih nameravajo restavriraii. Cerkev že nekaj časa le deloma služi svojemu namenil. Cerkveni obredi se v njej opravljajo le mesečno enkrat. Morebiti bi bilo mogoče doseči kompromis s cerkvenimi oblastmi, da bi se v cerkvi pri Treh kraljih, ki je znana daleč naokrog že zaradi svojega imena, uredil slovenje.goriški muzej. Za ureditev muzeja je precej predlogov. Nekateri se navdušujejo za Lenart, drugi za Širalek, sedaj pa je še tretji predlog, ki bi ga veljalo prav tako upoštevat ob razpravi pri določitvi končne lokacije muzeja. Turistično društvo v Benedikta namerava prihodnje leto skupaj z Lovsko družino graditi lovsko kočo na Drvanji. Pod koč« nameravajo urediti manjši bazen za kopanje. Bazen in lovska koča bosta oddaljena od severne magistrale le kilometer in pol. V kopališču na Drvanji bi bili na razpolago tudi čolni. Na pobudo in v sodelovanju s šolo je turistično društvo organiziralo sajenje okrasnega drevja na poti od šole do njagistrale. Pionirji so posadili 42 drevesc. Prihodnje leto namerava turistično društvo zasaditi drevesca še ob magistrali od mosta do gostilne Lešnik. center, medtem ko bo ob cesti proti Gradišču bodoči zadružni center. PRECEJŠNJE ZANIMANJE ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO Bil sem prijetno presenečen, ko so -mi v Benediktu povedali, da je že sedaj sest takih, ki bi želeli v dogiednem času graditi zasebna stanovanja bodisi v združeni ali zasebni gradnji. Ta številka preseneča saj ni takega zanimanja niti v Lenartu, kjer je količkaj razvita industrija in obrt. Interesenti za gradnjo lastnih stanovanj se predvsem zanimajo za tipske načrte. Težave so predvsem v te.m. da Benedikt ni zajet v gradbenem okolišu oziroma je izpuščen tisti del. kjer naj bi se stanovanja gradila. Novo stanovanjsko naselje naj bi bilo predvidoma na prostoru tudi pospešenega popravljanja krajevnih cest. Dela na cestah se približujejo h kraju. Popravili so okrog 8 km cest, deloma s plačano delovno silo. deloma pa so prebivalci delali prostovoljno. ZA KONEC PA ŠE NEKAJ DROBNIH VESTI Prosvetno društvo bo julija letos začelo z adaptacijo kulturnega doma. Gasilsko društvo pa bo v tem mesecu dogradilo gasilski stolp. Kmetijska zadruga Lenart namerava bivšo žago preurediti v skladišča. Med zadrugo in občino so bili že razgovori o tem, da je potrebno javno tehtnico prestaviti na bolj primerno mesto kakor je prostor med kulturnim in zadružnim domom. Premaknili naj bi jo predvidoma proti gasilskemu domu. Kmetijska zadruga Lenart je svojo pisarno preselila S PREUREDITVIJO ZADRUŽNEGA DOMA SO KONČNO ZACELI (Nekaj let je poteklo preden so Benedičani le uspeli, da se je začelo s preureditvijo zadružnega doma, ki je v sedanjem stanju kazil okolico in metal slabo luč na celotno občino Lenart. Dela se izvajajo v sklopu Gradbenega podjetja Lenart in upajmo, da bo dom prihodnje leto pripravljen za opravljanje funkcije, ki mu je določena. V pritličju doma bodo trgovski lokali »Izbire« iz Cerkvenjaka, medtem ko bodo dve nadstropji izkoristili za učiteljska stanovanja. V nadstropjih pa bodo tudi stanovanja za trgovske vajence in poštne uslužbence. V Zadružnem domu bo tudi krajevni urad in pošta. Letos imajo na razpolago za preureditev doma 12 milijonov din. »Izbira« j/. Cerkvenjaka naj bi letos prispevala 5 milijone din, ki pa jih ne more odstopiti zaradi urejevanja trgovine v Cerk-venjaku. Za končno izgradnjo bo potrebnih 45 milijonov din. /, ureditvijo zadružnega doma bo storjen prvi korak k ureditvi bodočega krajevnega centra v Benediktu. Ob cesti bo predvidoma kulturni, trgovski in družbeni za zadružnim domom. Med interesenti za gradnjo stanovanj so tudi nekateri učitelji, ki sedaj stanujejo v šolskih prostorih. Šola pa je s šolskimi prostori tako na tesnem, da bo potrebno slej ko prej razmišljati o izselitvi stanovalcev. Z izpraznjenimi stanovanji bi šola pridobila več učilnic, kabinetov in tudi konferenčno soibo, ki je nimajo. Učitelji se na svojih sestankih stiskajo v majhni sobici, ki istočasno služi kot pisarna upravitelja. Stanovanja, ki so predvidena za učitelje v zadružnem domu, ne bodo zadostovala, saj gre samo za dve družinski stanovanji. Iz povedanega izhaja, da bo občina morala resno razmišljati o razširitvi gradbenega okoliša na del, kjer naj bi bilo novo stanovanjsko naselje. Število interesentov se bo v prihodnjih letih gotovo povečalo, zato ne kaže odlašati. V TEKU SO ZAČETNA DELA NA CESTI PROTI DRVANJI Krajevni odbor Benedikt skupaj s Komunalnim zavodom Lenart opravlja začetna dela pri izgradnji ceste proti Drvanji. Lotos se je krajevni odbor lotil drugam, zato bo moč v tem prostoru. kjer je svojčas bil klubski prostor, urediti postajo prve pomoči. Dokler pa ne bo prišlo do ustanovitve postaje prve pomoči, bo ta prostor služil v klubske namene. Šola Benedikt je z lastnimi sredstvi nabavila celotno opremo za fotokrožek, ki pridno dela. Na pobudo Socialistične zveze pa so v Benediktu ustanovili strelsko družino, ki se lepo uveljavlja. Največ zanimanja za streljanje je med mladino. V prihodnji številki na svidenje s porOčiloni iz Gradišča. Urejuje uredniški odbor: Ernest Šmid, predsednik — Člani: Edo Zorko, Mirko Košmerl, Jelka Fir-bas in Tone Stefanec — Odgovorni urednik Tone Štefane — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9 — Izilaja stalno na 8 straneh drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din. — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor štev. 604-lli608-103 — Ime: Občinski odbor SZDL Lenart — »Domače novice« — Tiska CP »Celjski tisk« Celje