UETO XX — številka 20 Ustanovitelji, občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIAL KRANJ, sreda, 15. III. 1967 Ceni 41 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja. 1960 trikrat tedensko.' OJ 1. januarja 1964 kot poltednik. in si;er ob sredah in sobotah ISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kislo jabolko Bodisi na cesti, na izletu ali doma, še zlasti na raznih sestankih in sejah samoupravnih organov v delovnih organizacijah je največkrat beseda, zakaj nimamo večjih plač. Seveda ob tem ne pomislimo na produktivnost, na osebne dohodke, ki morajo in bodo morali biti v skladu s tem, kar kdo zasluži, bodisi kot posameznik ali kolektiv v celoti. Beseda o tem, da osebnih dohodkov ni moč poviševati, če cene na trgu rastejo, marveč le Z doseženimi delovnimi uspe-fii — taka beseda pa je navadno nepriljubljena. Zato se je često ogibamo. Vendar fjo treba ugrizniti tudi v to kislo jabolko. Na to je posebno opozoril predstavnike gospodarskih organizacij Gorenjske tovariš Vinko Hafner ob tolmačenju nekaterih pojavov v našem gospodarstvu v Klubu gospodarstvenikov Kranj ob njegovem zadnjem obisku. O težavah in problemih zaradi reforme je bilo doslej več besed kot resnice. Teža ve se bodo šele letos začele 2 uveljavljanjem nekaterih smernic za stabilizacijo našega gospodarstva. S prvim zaletom v reformo lani so se pokazale mnoge neskladnosti. Med temi je bila tudi ta, da so osebni dohodki hudo prekoračevali produktivnost in če ne bi bila lani izredno dobra letina v kmetijstvu, ki je prispevala okroglo 150 milijard starih dinarjev k začasni stabilizaciji, bi bili že lani prisiljeni na mnoge hitre in neljube ukrepe. Letos pa je stvar resnejša. Če je predvideno, da bi se povečala za okroglo 7 odstotkov, kar je povsem možno, potem se verjetno osebni dohodki ne bodo mogli niti v takem razmerju dvigniti iz preprostega vzro-jca, ker smo že lani in tudi prejšnja leta hudo zajedli v osnovo. Seveda je to rečeno za poprečje. pri vsem tem bo brez dvorna velikega pomena načrtnost, ponekod morda tudi še sreča, trenutna konjunktura, toda za večino velja, da je treba ugrizniti v kislo jabolko in se brez demagogije in pretiranega optimizma oprijeti realnosti. K. Makuc Vida Tomšič v Kranju. Pogovarjala se je o pripravah na volitve. — Foto: F. Perdan Vida Tomšič v Kranju Kranj, 13. marca — Danes je bila v Kranju predsednica glavnega odbora socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Vida Tomšič. V prostorih občinske skupščine se je s predstavniki ob" činskih odborov socialistično zveze in sekretarji občinskih komitejev zveze komunistov vseh gorenjskih občin, pogovarjala o pripravah na volitve. Razgovora so se ude-* ležili tudi predstavniki sindikalnih, borčevskih in drugih organizacij. Predsednica glavnega odbora SZDL Slo-t venje se je v razgovoru najdlje zadržala na nekaterih samoupravnih vprašanjih. A. Ž. Uspelo tekmovanje v Kropi in Kamni gorici Za najlepši barčici je GLAS nagradil v Kamni gorici Mateja Šparovca in v Kropi Janeza Zupana V soboto, 11. marca zvečer je bilo v Kropi in Kamni gorici kljub dežju, ki je komaj zaznavno in spomladansko topel pr-šel, prijetno in živahno, še preden se je zmračilo, so se v Kamni gorici na Mlaki pred Kapusom in v Kropi okrog Ba-jarja začeli zbirati otroci z barčicami. Veliko so si dali opraviti z njimi, saj je Kovaški muzej iz Krope skupaj z uredništvom GLASA Kranj razpisal tekmovanje za najlepše barčice. Tekmovanje je bilo letos prvič z namenom, da ohranimo star običaj in ga pokažemo domačim in tudi tujim turistom. Kljub ne najboljšemu vremenu in skromni propagandi si je v soboto zvečer spuščanje barčic v obeh krajih ogledalo precej ljudi. Nihče ne ve, kako dolgo že spuščajo barčice v Kropi in Kamni gorici. Nedvomno je običaj star toliko kot obrt, ki je , dala podobo tema dvema krajema: fužinarstvo in kovaštvo. Ljudje pravijo, da nobeno leto doslej m minilo brez barčic; še v letih nemške okupacije so jih v Sodelovanje gorenjske mladine Kamni gorici spuščali, čeprav je bila v mraku že policijska ura. Verjetno bo prizadevanje Kovaškega muzeja in ostalih organizacij in društev v Kropi in Kamni gorici prispevalo k razširitvi običaja, k temu, da bo vsako leto barčic več in da bodo te vse lepše. Letos je bilo barčic v Kamni gorici 26 in v Kropi 16, skupno torej 42. Komisijo za ocenjevanje v Kropi so sestavljali Joža Bertoncelj, Jože šolar in Frenk Murko, v Kamni gorici pa Valentin šparovec, Marija Arh in Valentin Arh. Prvo nagrado v obeh kra-jih je podelilo uredništvo GLASA, in sicer knjigo Revolucija in umetnost. Pri ocenjevanju smo gledali predvsem na pristnost barčic, ne pa toliko na pisanost in tehnično izvedbo. V Kamni gorici, kjer je bilo 5 barčic takih, kot so bile prvotno (šmarni križ), smo nagradili šmarni križ Mateja šparovca, v Kropi, kjer teh najstarejših barčic ni bilo več, pa hišico Janeza Zupana. Ostale tri nagrade so dobili: v Kamni gorici Beno Udir, Tončka Smrekar in Teja Pogačnik, v Kropi pa Franc Peternelj, Sandi Murko iti Domen Kordež. Spuščanje barčic v Kropi in Kamni gorici so v soboto posneli tudi sodelavci ljubljanske televizije. Tudi to bo nedvomno precej prispevalo k ohranitvi in poznavanju tega starega običaja. Več o sobotnem večeru v Kropi in Kamni gorici bomo objavili v sobotni številki Glasa V posebni reportaži. .4. Triler V začetku marca je centralni komite ZM Slovenije organiziral v Dolenjskih Toplicah seminar za predsednike in sekretarje občinskih komitejev za koprsko, goriško, dolenjsko, ljubljansko Pri nakupu ne pozabite na kavo Kranj in gorenjsko področje. Na seminarju so razpravljali tudi o medobčinskem sodelovanju. Dogovorili so se, da bo občinski komite mladine v Kranju konec tega meseca organiziral v Kranju posvet s predstavniki vseh gorenjskih občinskih komitejev. Na tem posvetu se bodo dogovorili o programu dela občinskih komitejev, o pisanju časopisa Glas o dejavnosti gorenjske mladine, volitvah in nadaljnjem sodelovanju med komiteji. Udeleženci seminarja so menili, da bi občinski komiteji lahko sodelovali pri izobraževanju mladincev, pri razpravah o problemih vajencev, o telesni kulturi, o mladinskem turizmu, o sodelovanju z JLA in o specializiranih mladinskih organizacijah. P.O. Veletrgovsko podjetje Kranj obvešča vse potrošnike, da bo razstava v prostorih DELAVSKEGA DOMA V KRANJU odprta samo še do 19. marca RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA IN DRUGE STANOVANJSKE OPREME Sodelujejo priznani proizvajalci: MARLES — Maribor, 22. JULIJ — Idrija, BREST — Cerknica, STIL — Koper, KRASOPREMA — Dutov-Ije, — MEBLO — Nova Gorica. Odobravamo potrošniške kredite. Pohištvo dostavljamo brezplačno do oddaljenosti 30 km in gr tudi brezplačno montiramo. A GLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SREDA — 15. marca 1967 Lani na Gorenjskem 4720 prenehanj delovnih razmerij V desetih mesecih lanskega leta je na Gorenjskem prenehalo delovno razmerje 4720 delavcem. Takšni so podatki zavoda za zaposlovanje delavcev v Kranju. Vendar pa je to približno 85 odstotkov vseh dejanskih prenehanj delovnih razmerij na Gorenjskem, ker nekatere delovne organizacije zavoda o' tem niso redno obveščale. Kljub temu pa je ta številka precej nižja kot pretekla leta. V kranjski občini je leta 1965 prenehalo delovno razmerje 15 odstotkom delavcev, lani pa 6,5 odstotka. V škof-ji Loki znaša ta odstotek za preteklo leto 7,1, v Radovljici 11,8, v Tržiču 4,4 in na Jesenicah 13,4. Na področju komunalnega zavoda pa je to poprečje 9,6 odstotka.. Lani ni bilo večjih odpuščanj delavcev iz delovnih organizacij. Zaradi zmanjšanega obsega dela je bilo na primer odpuščenih 1,2 odstotka delavcev, zaradi ukinitve delovnih mest 1 odstotek itd. Delovne organizacije so se sicer večkrat znašle v težavah, ko bi morale odpustiti precej delavcev, vendar so ob takšnih primerih raje preusmerile proizvodnjo, reševale problem z drugimi delovnimi organizacijami in podobno. Kljub temu pa je zanimiv en podatek. Od vseh 4720 delavcev, ki jim je lani prenehalo delovno razmerje, je 930 (19,7 %) takšnih, ki jim je delovno razmerje prenehalo po odločbi delovne organizacije, na katero je pri- Izredna skupščina ZB Kranj Minulo soboto je bila 'v prostorih občinske skupščine v Kranju izredna skupščina zveze združenj borcev NOV kranjske občine. Udeležili so se je delegati, predsedniki in tajniki krajevnih organizacij in predstavniki družbeinopo-ltičnih organizacij v občini. Na skupščini so poudarili, naj borci na terenu bolj pomagajo mladim pri njihovem delu i;n tako posredno' vplivajo na njihovo vzgojo. Razpravljali pa so tudi o stanovanjski problematiki, priznavalninah, vlogi zveze komunistov j>ri uresničitvi reforme, bližnjih volitvah itd. A. Ž. stal tudi delavec. Na zadnji, 5. seji skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje vseh gorenjsikih občin so nekateri člani skupščino menili, da je med temi 930 delavci najbrž precej takšnih, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi izključitve iz delovne organizacije. (Takšnih primerov je bilo lani na Gorenjskem 247). Najbrž je med temi (930 delavci) tudi nekaj takšnih, ki so se jih delovne organizacije skušale znebiti. Da pa bi vse lepše izzvenelo, so jih kadrovske službe prepričale naj raje zapustijo delovno organizacijo. Razen tega pa so na skupščini menili, da je nekaj tudi takih, ki so bili izključeni zaradi disciplinskih prekrškov. Zato so na skupščini sklenili, naj se v prihodnje ob takšnih dvomljivih primerih službe zavoda pozanimajo o tem pri kadrovskih službah v delovnih organizacijah. A. žalar Delo svetov pri skupščini občine Škof j a Loka Finance na prvem mestu Po številu obravnavanih zadev je med sveti skupščine občine Skofja Loka daleč na prvem mestu svet za finance, ki jih je obravnaval kar 234 ter je imel v minulem letu 13 sej. To je razumljivo, saj ima svet tudi največ konkretnih pristojnosti s področja upravnih zadev. Na osnovi poročila o delu svetov na seji skupščine dajemo kratek pregled iz dela posameznih svetov. — Sveti so obravnavali 373 zadev na 41 sejah. Najbolj delaven je bil svet za finance. Sodelovanje ZM z zamejstvom Na seminarju v Dolenjskih Toplicah so predstavniki občinskih komitejev ZM obmejnih občin razpravljali o sodelovanju z zamejstvom. Razgovora so se udeležili, tudi predstavniki Jesenic, Kranja in Radovljice. Dogovorili so se, da je posebno pozornost treba posvetiti sodelovanju s slovenskimi organizacijami v zamejstvu, posebno s specializiranimi mladinskimi organizacijami, dijaškimi domovi in šolami. S pomočjo zveze sindikatov pa bi se lahko povezali tudi z našimi mladinci, ki delajo v tujini. P. O. SVET ZA FINANCE IN I VZGOJO — Svet ni bil posebno aktiven, saj je moral upravni organ*večkrat opravljati naloge, pri katerih bi bila nujna tudi pomoč sveta. Kot eden izmed vzrokov za slabše delo navajajo slabo kadrovsko zasedbo sveta. SVET ZA SOCIALNO VARSTVO in ZDRAVSTVO — Med letom sta se v tem svetu združila dva sveta. Tesno je sodeloval z upravnim organom pri reviziji socialnih podpor, pri ustanavljanju posebnega oddelka za mladoletne prestopnike v Dijaškem domu in pri prenašanju določenih socialnih nalog na krajevne skupnosti. SVET ZA KULTURO IN TELESNO VZGOJO — Združeval je sveta za kulturo in telesno vzgojo. Največ razprav so posvečali težkemu finančnemu položaju telcsno-vzgojnih in prosvetno-kulturnih organizacij. SVETI S PODROČJA FINANC IN GOSPODARSTVA Dan žena v Velesovem Dan žena so proslavili tudi v Velesovem. V nedeljo, 5. marca, so šolski otroci pripravili ženam in materam lep kulturni program. Tovariš Ropret pa je v nekaj besedah orisal pomen tega dne v preteklosti. Po programu je bilo družabno srečanje. Matej šparovec iz Kamne gorice z barčico v obliki šmarnega križa, ki jo je uredništvo Glasa nagradilo kot najlepšo in najpristnejšo. — Foto: F. Perdan Delegati prejeli obširno poročilo o delu ZK Pred konferenco jeseniških komunistov V petek (17. marca) popoldne bo na Jesenicah redna letna konferenca ZK jeseniške občine. Delegati, ki so bili izvoljeni na letnih konferencah osnovnih organizacij, so pred dnevi dobili v roke tudi obširno poročilo o delu ZK v jeseniški občini. Občinski komite ZK je pripravil dokaj obširno in dokumentirano poročilo, v katerem razčlenja delovanje osnovnih organizacij, delo občinskega komiteja, podaja pregled finančnega poslovanja občinskega komiteja in predlog načrta za reorganizacijo ZK v občini. V jeseniški občini je bilo ob koncu lanskega leta 1908 članov ZK, ki so bili organizirani v 77 osnovnih or- Večkrat skupaj Odkar je republiški odbor ZB NOV pooblastil glavni odbor zveze borcev NOV v Mariboru, da podeli vsem prostovoljcem — borcem za severno mejo 1918/19 vidno priznanje — spomenico, je delo te organizacije bolj zaživelo. Povsod tam, kjer še živi več udeležencev, so bi- Vloga Radovljica turizma v gospodarstvu V petek (17. marca) bo v Radovljici seja občinske skupščine, na kateri bodo govorili o akcijskem programu In o pripravah za mednarodno turistično leto in o vlo- gi turizma v gospodarstvu radovljiške občine. Razen tega bo na dnevnem cedu še poročilo o delu upravnih organov občinske skupščine za preteklo leto in načrt dela za letos, dalje pregled porabe sredstev kanalščine v preteklem letu in predlog komunalnih podjetij za porabo teh sredstev letos. le osnovane občinske zveze, tako tudi v tržiski občini. Sedanje delo občinske zveze v Tržiču je usmerjeno predvsem v ugotavljanje pravice do spomenice, izdelavo statuta zveze in v poisku.se, da bi vsi prostovoljci dobili materialno pomoč v enaki višini v obliki priznavalnine. Pri tem je zveza v veliki meri že uspela. Občinska skupščina Tržič je tudi republiškemu odboru lani nakazala potreben delež v višini 50.000 starih dinarjev. Upajmo, da bo delo občinske zveze tudi vnaprej uspešno. S. S. ganizacijah. 35 organizacij z 976 člani deluje v železarni, 24 v drugih delovnih organizacijah in 18 na terenu. Ko v poročilu podrobno navaja število sestankov, gibanje Članstva, sestav članstva in vprašanja, ki so jih osnovne organizacije obravnavale, ugotavlja občinski komite, da so osnovne organizacije razpravljale najpogosteje o organizacijskih in kadrovskih vprašanjih in mnogo manj o vlogi zveze komunistov, ekonomskih problemih ter skoraj nič o ideoloških ter splošno družbenih zadevah. Takšna usmeritev je povsem nasprotna z aktivnostjo občinskega komiteja, ki je v preteklem obdobju, sicer precejkrat razpravljal tudi o organizacijskih vprašanjih, vendar je težišče svojega dela usmerjal na gospodarsko problematiko in dejavnost družbenopolitičnih organizacij. Zato tudi ne drži trditev; da se je ZK preobremenila z gospodarskimi vprašanji in da ji je zmanjkalo časa za druga vprašanja. Čeprav ni moč podcenjevati organizacijskega delovanja, pa pomeni v pretočenem enoletnem obdobju količina vprašanj s tega področja le preveliko kopico dela, iz česar je moč sklepati, da je zato I ostalo osnovnim organizacijam manj časa za ostalo ; dejavnost. Toda tiste organi- i zaci je, ki so v preteklem obdobju nasploh dobro de lale, niso zašle v enostranost glede razprav, ki so jih ' imele na dnevnem redu l J. Podobnik Kooperacija Planika — Adidas Adidas obutev na našem trgu Čez dva meseca se bodo v naših trgovinah pojavili športni čevlji, ki jih izdeluje po licenci Adidasa Planika iz Kranja 3. marca so v Herzogenaurachu v Zahodni Nemčiji podpisali pogodbo, s katero sta Planika iz Kranja in tamkajšnja svetovno znana tovarna športne opreme Adidas poglobili svoje kooperantske odnose do te meje, da lahko v naših trgovinah čez dva meseca pričakujemo to izredno kvalitetno obutev. Direktor Planike Viktor Bertoncelj nam je povedal nekatere zanimivosti tega sodelovanja. Planika je že dve leti izdelovala športne čevlje za Adidas, vendar so vse izdelke izvažali in jih tako ni bilo mogoče dobiti na domačem trgu. Po pogodbi bo prodajo za Jugoslavijo prevzelo podjetje Slovenija-šport. Podjetji sta v pogodbi zagotovili, da bo Adidas na eni strani obveščal Planiko o vseh novostih pri izdelavi, na drugi strani pa se je Planika obvezala, da bodo proizvodi na domačem trgu enako kvalitetni (v nasprotnem primeru ima Adidas pravico pogodbo razdreti). Vrednost športne obutve, ki jo izdeluje Planika za Adidas, je okoli 500.000 dolarjev letno. Planika ima za proizvodnjo tako že vse stroje, saj naredi za kooperanta letno 100.000 parov čevljev za trening, 100.000 parov nogometnih čevljev, 30.000 parov hokejskih in 20.000 parov drsalnih čevljev. Ker izdelajo v Planiki letno 1,800.000 parov čevljev, jim novo povečanje za okoli 30.000 parov, kolikor so izračunali, da bi lahko v prvem letu plasirali na jugoslovanski trg, ne pomeni bistvene povečave, vendar to z lahkoto zmorejo, saj bosta na ta način oba tekoča trakova, ki sta namenjena tej izdelavi, bolje zasedena. Planika bo izdelovala 5 vrst nor umetnih čevljev (od cenenih do najboljših), čevlje za trening (dobrodošli bodo predvsem v telovadnicah, ker ne drsijo), tri vrste šprintaric (najboljše bodo iz kengurujeve kože in tehtajo skupaj z žeblji le 270 gramov), drsalne in hokejske čevlje. Do sedaj je Adidas prodajal proizvode, ki so jih delali v Planiki, v Nemčijo, Francijo, Kanado, švedsko in Norveško. Planika računa v prihodnosti, razen plasmana na domačem trgu, tudi na vzhodnoevropski trg, vendar športne obutve ne želi izvažati v okviru kontingen-tiranih dobav modne obutve. Za vsak par čevljev bo Planika plačala za licenco od 1 do 1,5 marke, vendar zagotavljajo, da bodo čevlji na domačem trgu cenejši kot so na zahodnoevropskem ter bodo brez dvoma zaradi svoje kvalitete (kvaliteta je zajamčena s pogodbo) iskan in dobrodošel artikel na domačem trgu. P. Čolnar Trgovsko podjetje Kokra, poslovalnica Dekor je, organiziralo razstavo in prodajo pohištva. v Kranju V treh dneh za pet milijonov S din prometa Trgovsko podjetje Kokra, poslovalnica Dekor, v Kranju organizira od 11. do 19. rnarca v Delavskem domu v Kranju razstavo in prodajo pohištva in opreme. To je prva tovrstna razstava tega podjetja, odkar je prod dvema letoma in pol odprlo poslovalnico Dekor. Na razstavi sodelujejo priznani izdelovalci pohištva in opreme: Stil Koper, Krasoprema Dutovlje, Marles iz Maribora, Meblo Nova Gorica, Brest Cerknica irt podjetje 22. julij iz Idrije. Razstavljenih je več novih proizvodov, ki so jih podjetja še do nedavnega delala le za tujino. Zanimivo je, da so cene nekaterim vrstam pohištva še celo nižje od cen v normalni prodaji. Za to ni čudno, da je bil obisk: na razstavi že v prvih treh dneh zelo velik in je podjetje v teh dneh prodajo za pet milijonov starih dinarjev pohištva in druge opreme. A. Ž. ADIDAS V JUGOSLAVIJI — Z Izdelavo športne obutve Adidas-Planika in prodajo na domačem trgu imajo v Planiki izkoriščena dva tekoča trakova — Foto: F. Perdan Burna razprava o komunalnih investicijah Ceste kričijo na vse strani Nobena od devetih točk dnevnega reda na zadnji skupni seji obeh zborov skupščine občine Jesenice ni povzročila toliko vroče krvi kot določanje prednosti pri popravilu slabih cest. Za komunalno dejavnost bo občina letos predvidoma imela na voljo 775 milijonov S din. Od tega zneska mora občina poravnati obveznosti iz preteklega leta v višini 110 milijonov S din. Iz sredstev občine, gospodarskih organizacij, krajevnih skupnosti in cestnega podjetja Kranj naj bi v tem letu obnovili in popravili naslednje ceste: končni del ceste za Javorniški rovt; obvoznico v Kranjski gori, cesto v Radovno, cesto na Srednji vrh, cesto na Breg, cesto v Vrata; asfaltirali bi cesto v Ratečah; popravili cesto na Poljane; asfaltirali Verdnikovo, Skladiščno in Prešernovo cesto na Jesenicah ter popravili ceste v mestu. Odborniki so zahtevali, naj se takoj popravi Tomšičeva cesta na Jesenicah, ki jo imajo že 12 let v planu. Takšne zahteve so bile izrečene tudi glede ceste skozi Vrbo in v Planino pod Golico. Most v Piškovci bodo zgradili skupaj s skupščino občine Radovljica. Jeseniška občina je v ta namen predvidela 2,5 milijona S din. Za nadaljevanje gradnje vodovoda Peričnik je predvideno 30 milijonov S din. Če tega dela ne bi nadaljevali, se zna zgoditi, da bodo Jeseničani nekega dne ostali brez pitne vode. Za obnovo in popravilo obstoječih vodovodov je namenjenih 20 milijonov S din. Za javno razsvetljavo bodo porabili 135 milijonov S din. Sem spada daljnovod Jesenice—Podkuže, trafoposlaja v Žirovnici (novogradnja), rekonstrukcija v Mojstrani itd. Za ureditev kanalizacije na Jesenicah in Blejski Dobravi je predvideno 15 milijonov S din. Za vzdrževanje cijo hudournikov in regula-ter uredi- tev zaščitnega obrežja Save so namenili 90 milijonov S din, zaprosili pa so še za nadaljnjih 60 milijonov v Ljubljani. Čeprav se bo na področju komunalnih investicij veliko gradilo ali pa nadaljevalo začeta dela, so predvidena sredstva veliko manjša od trenutnih potreb jeseniške občine. J. Vidic Veterinarji Slovenije v soboto na Bledu Občinski proračun in zdravje Na izrednem občnem zboru društev veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije, ki je bil v soboto, 11. marca na Bledu, so razpravljali o reorganizaciji veterinarske službe, ki je z ustreznimi zakoni in predpisi z letošnjim letom zaupana občinam. Z nekaj izjemami so doslej veterinarske postaje, ki jih je v Sloveniji 47, poslovale in se razvijale z lastnimi dohodki iz določenih prispevkov od pregleda mesa, živine in drugih uslug. S sedanjo reorganizacijo pa je določeno, da pristojbine od uslug te dejavnosti pobirajo občine. Tako je tudi prav. Toda na zboru so ugotavljali slabost zakona, ki pa hkrati ob tem ni na občine prenesel tudi obveznosti za vzdrževanje veterinarske službe. V razpravi so povedali mnogo primerov, kjer občine že računajo na te dohodke za naj- Kupujte v trgovini • gospodinjski aparati Elektrotehne v Kranju • akustični aparati, televizija Prešernova ul. 9 • elektroinštalacijski material različnejše potrebe svojih občinskih proračunov, hkrati pa se skušajo otresti vzdrževanja veterinarske službe. Skratka, tako kot je poznana usoda raznih gozdnih in drugih skladov v preteklem obdobju, ko so denar porabljali v druge namene, naj bi sedaj tudi predpisani dohodki iz veterinarskih uslug šli drugam. Zanimivo je, da občina povišuje razne pristojbine, ker so v »luknjah« ra hitro sprejetega zakona odkrile najlažji in »zakoniti« vir dohodkov. Na zboru so ugotavljali, da je ta pojav razumljiv, ker so občine v resničnih težavah, nikakor pa to ni opravičljivo. Zanemarjanje veterinarska službe bi lahko pomenilo zanemarjanje načrtnega usmerjanja in selekcije živine, lahko ogroža živali in ob tem tudi ljudi z raznimi boleznimi, ogroža naš izvoz in podobno. Skratka, zdravje živali in drugih živalskih, mlečnih in drugih izdelkov je, kot so menili pomembnejše kot trenutno reševanje občinskih proračunov. Hkrati pa so ob tem povezani tudi gospodarski in družbeni interesi. Zato so sklenili predlagati ustrezne spremembe v obstoječih predpisih in zakonih. K. M. t GLAS * 4. STRAN KULTURA IN PROSVETA SREDA — 15. marca 1967 Vokalno instrumentalni koncert V soboto, 11. marca, je učiteljski pevski zbor Stane Žagar s sodelovanjem mladinskega godalnega orkestra pripravil prebivalcem Gori j pri Bledu lep pevsko instrumentalni večer, združen s proslavo dneva žena. S svojim sporedom so pevci in instrumentalisti nastopili najprej v tamkajšnji osnovni šoli, potem pa so z istim sporedom koncertirali še v dvorani TVD Partizan. Koncert je organizirala krajevna organizacija SZDL na pobudo ravnatelja osnovne šole tov. Bohinca. Nastop pevcev je bil razdeljen v dva dela: na izvajanje umetniških skladb in na tiste, v katerih prevladujejo narodni motivi. V skoraj eno-urnem sporedu so pevci zapeli 15 skladb, ki so številne poslušalce tako navdušile, da so z vsa spontanostjo nagrajevali izvajanje zbora. Največji aplavz so pevci poželi z interpretacijo Slavonskega kola skladatelja Vasilije Mir- ka. Na zahtevo publike pa je moral zbor dodati še eno točko. Mladinski godalni orkester je h koncertu prispeval dve točki, in sicer celotno Sere-nado B. Ipavca in Bocherin-nijev Menuet. Izvajanje obeh skladb, posebno prve, ki je zgrajena na narodnih motivih, so poslušalci spremljali z velikim zanimanjem, kajti poleg debre izvedbe je to prvi nastop takega ansambla v tem kraju. Dirigent zbora in orkestra je bil ravnatelj kranjske glasbene šole Peter Lipar. Ob tem koncertu ne moremo prezreti razveseljivega dejstva, da resna glasba že tudi izven mesta čedalje bolj izpodriva mnogokrat nekvalitetni zabavni žanr in da resna glasba vse bolj prodira v srce našega delovnega človeka, ki jo bo z omogočanjem neposrednega spoznavanja znal tudi vedno bolj vrednotiti in spoštovati. Dušan Stanjko. Razpravljamo o kranjski kulturi (1) Kultura v občinskem proračunu Začenjamo serijo člankov, v katerih bomo skušali kritično pre gledati kranjsko kulturno politiko in delo kulturnih institucij Pesem s ceste v Škofji loki Izredno zanimanje in obisk prve in verjetno edine letošnje premiere v Škofji Loki je dokaz, da ima Loka še vedno predstav željno občinstvo, ki ceni in spoštuje trud domačih igralcev in je še vedno pripravljeno gojiti bogato loSko gledališko tradicijo. Velika škoda pa je, da je vse manj požrtvovalnih gledaliških sodelavcev in igralcev, še manj pa moralne podpore poklicanih in denarja. Zato je bilo izredno vzpodbudno dejanje, skoraj podvig, delo režiserke Fold-ke Stigličeve, ki je okoli sebe zbrala nekaj starih preizkušenih igralcev in dva mlajša ter pripravila tekočo, zanimivo predstavo, komedijo — kakršnih smo bili vajeni v »dobrih starih časih«, v letih po vojni. Prav vsi igralci so se zelo potrudili, posebno pa sta se odlikovala komika Jože Audič in Janez Debeljak, pa tudi mlajši: Juša Trpin, Martin Kovač in Janez Eržen niso zaostajali za njima. Justin Dolinar je s svojim nastopom razrešil komedijo, Poldka štigličeva pa je bila zopet tista »naša« Poldka, takšna kot smo jo vajeni in jo imamo radi, saj je tako rekoč že pojem požrtvovalnosti in škofjeloškega igralstva, še vedno mladostna in prikupna. Sceno je pripravil zelo uspešno tudi star znanec gledališča France Finžgar, suflirala pa je Anica Trdina, s katero bi se ponašalo lahko vsako poklicno gledališče. Za razsvetljavo sta skrbela Marjan Trdina in Janez Blaznik. Polna dvorana in hvaležno občinstvo je bilo skromno priznanje požrtvovalnemu večmesečnemu delu; naj bo tudi vzpodbuda, da gledališko delo v Loki le ne bi zamrlo. Janko Krek Mnenja o kranjski kulturni politiki in o delu kranjskih kulturnih institucij so med občani in v širši, slovenski javnosti precej različna. Kranjski kulturi se očita vse mogoče: eksklu-zivnost, enostranskost, nesodelovanje institucij in skupin, tudi nedelavnost itd. Predstavniki posameznih institucij vidijo in zagovarjajo največkrat le svoje ozke interese. Številčna premoč predstavnikov najmočnejših institucij prihaja do izraza v organih, kjer se razdeljujejo za kulturo namenjena sredstva iz občinskega proračuna. Tisti, ki mislijo zase, da so (kot institucija in kot posamezniki) predstavniki vse (ali skoraj vse) kranjske kulture, nt. pustijo drugih (skupin in posameznikov) blizu, ker bi jim ti utegnili ogroziti njihovo premoč, posamezniki in (v glavnem) netormalne skupine pa zviška in podcenjujoče gledajo na institucionalizirano kranjsko kulturo, očitajo ji številne grehe in nedelavnost, zaprtost v svoj blaženi mir, češ da to ni tisto, kar naj bi kultura sodobnemu človeku nudila: ga angažirala osveščala, da bi postal svobodni človek brez okov predsodkov in družbenih ter moralnih norm, ki ga zasužnjujejo. V nekaj člankih bomo pregledali delo kranjskih kulturnih institucij in — če bo mogoče — tudi delo neformalnih skupin in nekaterih posameznikov. Skušali bomo ugotoviti, kaj oni sami menijo o svojem delu in o delu drugih. Zanimalo nas bo njihovo mnenje o tem, koliko s svojim delom upravi-čujejo sredstva, ki jih do bijo v občinskem proračunu. Tokrat, za začetek, pa poglejmo/ koliko sredstev so posamezne kulturne institucije in samostojne skupine dobile lani iz občinskega proračuna in kaj se v predlogu analize o možnostih razvoja gospodarstva in družbenih služb v letu 1967 predvideva za delo kulturnih institucij. Dejavnosti šol (osnovnih in srednjih) v tej seriji člankov ne bomo zajeli. V predlogu proračuna kranjske občine je v posts.v- ki »sredstva za kulturno-prosvetne organizacije in dejavnosti« predvidenih za letos 1,720.000 N din, lani pa so te organizacije in dejavnosti dobile 1,595.000 N din. Ta denar je bil iani med posamezne institucije in samostojne skupine razdeljen takole: Prešernovo gledališče 212.660 N din, Osrednja knjižnica 529.910 N din in posebej za investicije 100.000 N din, Gorenjski muzej 400.420 N din, Zavod za spomeniško varstvo (sofinanciranje, ker je to medobčinski zavod) 72.010 N din, občinski svet Svobod in kulturno - prosvetnih društev 75.470 N din, Klub kulturnih delavcev Kranj 9.650 N din, prosvetna društva (ki jih je v občini 28) 58.070 N din, samostojne skupine mesta Kranja (plesna in baletna šola, godalni orkester, mladinski zbor gimnazije, kranjski plesni orkester, pevski zbor France Prešeren, simfonični orkester, godba na pihala, učiteljski pevski zbor, dekliški zbor Ekonomske srednje šole, mladinski aktiv Zlato polje, likovna sekcija)) pa skupaj 50.320 N din. Za razstave in prireditve je bilo posebej plačanih še 40*000 N din, za koncertno poslovalnico 9.650 N din, za revijo pevskih zborov 9.650 N din, za nabavo novih instrumentov 10.000 N din, za kulturno panoramo 5.000 N din, za gorenjsko sekcijo DLUS 1000 N din, za najemnino v delavskem domu 10.000 N din, rezerve pa je bilo 1080 N din. Analiza o možnostih razvoja gospodarstva in družbenih služb za letos (ki jo občinska skupščina še ni sprejela), določa za kulturo in prosveto tele smernice: — dejavnost naj se razvija v dosedanjem in v glavnem nespremenjenem obsegu; — pospešuje naj se tista dejavnost, ki bo zagotovila množičnost in kvaliteto; — rezultati sprejetega programa razvoja kulturno-pro-svetne dejavnosti v občini Kranj naj se upoštevajo še v tem letu; — prouče naj se razmerja finančnih sredstev med posameznimi organizacijami tega področja; — zagotovi naj se nadaljnje povečanje neproračun-skih virov organizacij s področja kulture; — v občinskem proračunu naj se zagotovi finančna sredstva za normalno delo zavodov s področja kultur-no-prosvetne dejavnosti in njihovo enakomerno rast v primerjavi z drugimi področji družbenih služb. A. Triler V nekaj stavkih SKOFJA LOKA: razstava Dvajset let grafike na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani — V torek (14. marca) zvečer je Loški muzej v sodelovanju z galerijo akademije za likovno umetnost v Ljubljani odprl v galeriji na gradu razstavo Dvajset let grafike na akademiji za likovno umetnost. Razstava bo odprta do 5. aprila. Razstavljena zbirka 44 del, ki je droben izsek iz dvajsetletne dejavnosti akademije, nazorno odkriva razvoj grafičnega pouka in njegove uspehe od študijskega leta 1946/47 do 1965/66. SKOFJA LOKA: koncert učiteljskega pevskega zbora — Namesto proslave za dan žena bo na osnovni šoli v Škofji Loki v petek, 17. marca ob 17. uri koncert učiteljskega pevskega zbora Stane Žagar iz Kranja. LESCE: pevci osnovne šole za dan žena — Žene v Lescah 6o praznovale svoj praznik z mladimi pevci iz osnovne šole, ki jih je vodil zborovodja prof. Karel Boštjančič.- Program pevcev in harmonikarjev so povezovali recitatorji v celoto. Za veselo vzdušje je poskrbel vokalni oktet iz Radovljice pod vodstvom tov. Bolcta. PREDOSLJE: osnovnošolsko glasilo Zares — Osnovna šola v Predosljah je izdala letošnjo drugo številko literarnega glasila učencev Zares. Učenci so napisali nekaj prispevkov ob dnevu žena, dalje o tem, kako je pri njih doma in še celo vrsto namišljenih in resničnih doživetij. Glasilo je opremljeno z ličnimi slikami in prisrčnimi pesmicami. RUSKA VAS V KRANJSKI GORI — Te dni je snemala v Kranjki gori jugoslovansko-nemftka ekipa vrhunski film »IZGUBLJENI«. V ta namen so postavili rusko vas, ki so jo v zaključni sceni zažgali. — Foto: F. Perdan SREDA — 15. marca 1967 —tj--■- PANORAMA GLAS * 5. STRAM Te dni po svetu Vršilec dolžnosti predsednika indonezijske republike general Suharto je v pomeri el jek povedal, da ima dr. Sukarna za »predsednika brez pooblastil.« Poudaril je, da v resoluciji, ki jo je sprejel kongres ni nikjer omenjeno, da bi dr. Sukarna strmoglavili. — V ponedeljek je djakartski radio sporočil, da je vojaško sodišče obsodilo na smrt generala Su-pardja, ki so ga obtožili kot onega izmed organizatorjev neuspešnega državnega udara oktobra leta 1965. V ponedeljek je predsednica nove indijske vlade Indira Gandhi prisegla pred predsednikom Indijske unije Radakrišnanom. Nato je Ra-dakrišnanu predstavila novo trideset člansko vlado. Po nepopolnih uradnih podatkih so na nedeljskih volitvah v Franciji degolisti in njihovi zavezniki dobili 244 od 486 sedežev .v francoski narodni skupščini. Doslej še niso znani rezultati za eno poslansko mesto iz francoske Polinezije. Od 26 članov vlade samo 4 niso bili izvoljeni, in sicer zunanji mniister Couve de Mur-v!le, minister za obrambo Mcssmer, minister za vojne veterane Sanguinetti in sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Charbonnel. Od vodilnih ljudi levice pa so bili izvoljeni Guy Mollct in Pierre Mendes — France. Ameriška letala so v nedeljo tretjič bombardirala energetske naprave v DR Vietnamu. Američani sedaj uporabljajo v letalskih akcijah nad Vietnamom tudi umetne zemeljske satelite. Reaktivne lo\C2 vodi satelit, lei so ga izstrelili iz Cape Kermedvja. Začasni delovni odbor ZM v Tekstilindusu Mladinska organizacija v Tekstilindusu je lani skoraj čisto zamrla. V decembru so je s težavo sklicali redno letno konferenco in izvolili vodstvo organizacije. Čeprav so odbor že trikrat sklicali, se še vedno ni sestal. Zato so na pobudo občinskega komiteja mladine v Kranju pred kratkim ustanovili začasni od. por, v katerem so člani tovarniškega" komiteja in drugi mladinci. Odbor bo začasno ■ vodil organizacijo, do izredne konference. Medtem pa bodo izvedli anketo, kaj mladino v tovarni zanima. Na osnovi ankete bodo potem sestavili program za nadaljnje delo. P. O. V zadnjem polletju so se močno intenzivirali stiki med Dunajem in Moskvo. V tem času so izmenjali tri visoke državniške obiske, v jeseni je prišel na Dunaj Nikolaj Podgorni, pozimi je bil v Moskvi avstrijski podkancler dr. Bock, zdaj na pragu pomladi pa se je na pot podal še kancler Klaus, ki je pomeni, da se hodijo avstrijski in sovjetski državniki samo rokovat, da med njimi ni problemov, ki bi jih skupaj načenjali in reševali. Sovjetska zveza ima že z avstrijsko državno pogodbo določene obveznosti, ki izhajajo iz jamstva avstrijske nevtralnosti. Skupaj s štirimi velesilami, podpisnicami avstrijske dr- Tretji človek v. včeraj odpotoval na vzhod. Krona rednih stikov med Avstrijo in Sovjetsko zvezo je brez dvoma sedanji obisk kanclerja Klausa v Moskvi. Vse kar smo povedali o razvoju odnosov med Avstrijo in Sovjetsko zvezo v zadnjem času seveda ne žavne pogodbe, Sovjetski zvezi ni vseeno, kako se suče avstrijska zunanja politika. Prav v zadnjem času, ko se je začela Avstrija bolj aktivno vključevati kot mostišče med vzhodom in zahodom, je bilo takšno ravnanje avstrijske vlade v Moskvi večkrat uporabljeno kot dober vzorec. Edini sporni kamen v vzornih sovjetsko-avstrij-skih odnosih pa je težnja avstrijske vlade, da uredi gospodarske odnose z deželami skupnega trga, od česar si Avstrija obeta izdatnejše gospodarske koristi. Avstrijsko gospodarstvo zadnja leta vedno bolj občuti pritisk nemških gospodarskih klešč, ki se mu pač na Dunaju nameravajo izogniti s posebnimi gospodarskimi sporazumi in ureditvijo zadev v EGS. Ta problem je bil že večkrat predmet izmenjave mnenj tudi med Moskvo in Dunajem, zelo obširno pa so se na njem zadržali ob zadnjem obisku predsednika vrhovnega sovjeta Nikolaja Podgornega v Avstriji. Pa tudi na nižji ravni so problem proučevali in o njem razpravljali. Sovjetska zveza se namreč z avstrijskim načrtom v bistvu ne stri- nja, ker sodi, da bi takšen sporazum pomenil konec avstrijske nevtralnosti in samostojnosti. To pa po moskovski sodbi ni v skladu z načeli, ki jih avstrijska državna pogodba vsebuje. V takšnih okoliščinah pripravlja avstrijski kancler v Moskvi nov zagovor in podrobnejše obrazložitve. Za Avstrijo namreč avstrijska povezanost z EGS- ne pomeni nič drugega kot priložnost, da se poveže na vse strani in da s svojim deležem pomaga taliti led tudi na gospodarskem torišču. S svojo povezavo pa bi se Avstrija rešila svojih izvoznih problemov. V Moskvi s:c3r pravijo, da bi te problema lahko rešila z večjim izvozom na vzhodu, vendar je težko verjeti, da je avstrijskim izdelkom mogoče nakazovati smer brez upoštevanja razvojnih in gospodarskih motivov. V jeseniški železarni Skupna proizvodnja nad planom, blagovna v zaostanku J Delovni kolektiv jeseniške železarne je izpolnil plan skupne proizvodnje za obdobje januar — februar s 105,8 %, medtem ko je v blagovni proizvodnji za 8 % pod planom. To pomeni, da je v tem obdobju dosegel le 15 % letnega plana blagovne proizvodnje, namesto vsaj 16,6, kar bi bilo v skladu s predvideno mesečno dinamiko. Februarja je bila proizvodnja manjša zaradi krajšega koledarskega časa, zaradi izključitve iz obratovanja steckel valjarne, okvare na Simag valjčnem stroju v hladni valjarni in pomanjkanja delavcev v žicami. Podobne razmere so ga spremljale že v preteklem letu. Novi obrati in naprave niso bili pravočasno pripravljeni za obratovanje in še danes ne delujejo kot je predvideno s planom. Zato imajo v železarni največ težav s finalno proizvodnjo, t-ako imenovano blagovno proizvodnjo za trg, medtem ko so s poifabriikatI na dobrem. Že lani se je nakopičila precejšnja zaloga nedokončane proizvodnje. Letos so sicer zaloge zmanjšali za okrog 1000 ton. Ker pa plavž in jeklarna dobro obratujeta in sta v januarju in februarju presegla plan količinske proizvodnje za 6 ft'o, elektropeč pa za skoraj 25%, je problem ostal nerešen, V celoti so topilnice izpolnile plan za to obdobje s 109%, valjarne 105,8 %, predelovalni obrati pa le z 90,6%. Neposredne posledice take dinamike gibanja proizvodnje se odražajo predvsem v stroških proizvodnje, ki so bili že lani zelo visoki, pa v prvih dveh mesecih letos še niso pokazali nobenih znakov upadanja. V stroških proizvodnje, boljšem izkoriščanju materiala, zmanjšani porabi energije do predvidenih norm, v boljšem izkoriščanju proizvodnih naprav in podobnem, je še največ rezerv, ki bi lahko kolektivu jeseniške železarne prinesli milijardo in tudi več starih dinarjev prihrankov. Da bodo stvari uskladili in ustvarili možnosti za racionalnejšo proizvodnjo, bodo analizirali uspehe akcijskega programa, ki so ga začeli izvajati z uvedbo gospodarske reforme, ga dopolnili in sprejeli nekatere druge ukrepe. Med drugim priprav- Nov način dela Medtem ko drugod še razpravljajo o novih, oblikah organizacije ZK, so se Tržičani že odločili Te dni je občinski komite ZK v Tržiču, po predhodni obširni razpravi izvršil spremembe v organizaciji ZK na področju občine. O reorganizaciji so začeli razmišljati že pred tremi leti, saj so že tedaj uvideli, da obstoječa organizacija ni najbolj primerna. Sedaj imajo namesto dosedanjih 35 le 7 osnovnih organizacij. Te so razdeljene po zaključenih področjih, ki vsako zase predstavlja svojo ekonomsko in družbeno-poli-tično problematiko. Torej so komunisti vključeni v posamezne osnovne organizacije po mestu bivanja, ne pa kot doslej, po mestu zaposlitve. Člani občinskega komiteja so prepričani, da bodo na ta način dosegli večjo zavzetost članov ZK za probleme svo- jega okolja in da bodo bolj enotnih gledišč. Od sedmih osnovnih organizacij v tržiški občini bodo tri v samem mestu, po ena na Ravnah, v Križah, Podlju-belju in Kovorju. Razen teh pa bodo v večjih podjetjih še naprej ostali aktivi ZK, ki bodo usmerjeni le na delo, ki je v zvezi s podjetjem, t. j. s problematiko kolektivov. Ker bo tako manj osnovnih organizacij, pričakujejo, da bodo lahko zanje dobili boljši vodstveni kader in bo zaradi tega njihovo delo kvalitetnejše. Olajšano bo tudi delo občinskega vodstva ZK, ki bo imelo manj dela z obveščanjem in razpravljanjem s članstvom in se bo lahko bolj posvetilo drugemu delu. Ze sedaj nameravajo organizirati več komisij za posamezna specifična področja, vse z*namenom, da bi poživili delo ZK in hkrati povečali zanimanje članstva. S. S. ljajo poseben premijski pravilnik za stimuliranje prihrankov oziroma zniževanja proizvodnih stroškov,. ki bo začel veljati marca, zaostrili bodo tudi disciplino in vprašanje stroškov na vseh nivojih. J. Podobnik Razpisna komisija pri Združenem turističnem, prometnem in gostinskem podjetju TRANSU KiST. Skofja Loka razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA — direkcije hotelov v Boh.-rju Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpoljnje-vati še naslednje: 1. da ima višjo strokovno izobrazbo z najmanj 5-letno prakso v hotelsko-turi stični stroki; 2. da ima popolno s.od-njestrokovno izobrazbo z najmanj 10-lctno prakso v hotelsko-turistični stroki. Pod točko 1. in 2. se zahteva znanje dveh svetovnih jezikov. ■ Prednost imajo kandidati, ki lahko dokažejo, da so doslej uspešno delali na področju vodstvenih poslov. S stanovanjem podjetje ne razpolagah Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Kandidati naj pošljejo svoje prijave kolkovane s. 50 S din na razpisno komisijo Združenega podjetja TRANSTURIST, Skofja Loka. m K G 6 H Ji V 1 PANORAMA « PANORAMA % PANORAMA > PANORAMA » PANORAMA » PANORAMA » PANORAMA « PANORAMA « P Kaj bo z glasbo »je-je« Kaj se dogaja v lahki glasbi, ki jo nekateri imenujejo glasba »je — je«? Ali je res, da »beatlesomanija« preživlja svoje poslednje dni? Je res, da je na obzorju doba »postbeatlesa« (čeprav je verjetno še prezgodaj točno predvidevati, kakšna bodo pota njegovega razvoja)? Nekaj je res: med mladino ©d 12. do 15. leta, ki je "največji potrošnik »nove glasbe«, se od začetka lanske jeseni opaža ncrazpoloženje in nervoza, ki sili menagerje »je — je« glasbe, da mrzlično iščejo nove idole. Ka/e, da je za nami moda glasbenih ansamblov, ki je trajala štiri leta. Beatlesi so se razšli, razhajajo se tudi drugi ansambli, hkrati pa raste popularnost solo pevcev. Uspeh Franka Si natre in Kena Douda mogoče kaže na to, da je lahka glasba končno razčistila z motivi »je — je«. Ali se bo razširila glasba, inspirirana z narkotičnimi sredstvi? Kakšne skrivnostne svetove in možnosti za »he-pening« odkriva mladini ta glasba? In, nazadnje, kaj napraviti z lasmi? Naj se nosi dolga frizura, sredn jedolga, kratka? Stanje je zamegljeno, nič določnega se še ne ve. Epi, kakor pravijo menagerju Beatlesov, in drugi, nič manj pomembni ljudje v lahki glasbi, ne skrivajo svoje zaskrbljenosti. Medtem so ljubitelji Beatlesov napravili pravo zasedo okrog njihovih stanovanj in pretili, da bodo prešli v aktivni napad zato, ker niso dali v svet svoje zadnje plošče in ker niso hoteli iti na turnejo po Angliji. Ne glede na to pa številke govore po svoje: število ljubiteljev njihove glasbe se je občutno zmanjšalo v primerjavi s prejšnjim letom. Tako so ugotovili statistiki in raziskovalci javnega mnenja. Beatlesi, prav tako pa tudi drugi idoli »je — je« glasbe, so blizu časa, ko jih bomo končno pozabili. V Liverpoolu začetniki beatlesomanije mnoge ku-štravce že mrzijo. Mladina v tem mestu obtožuje idole »je — je« zato, ker so odrasli in se več ne orientirajo na mladino. Beatlesom zamerijo zato, ker niso hoteli prisostvovati otvoritvi zimske sezone v isti kavarnici, kjer so začeli svojo kariero, pa zato, ker so se razdelili, postrigli lase pa so vsi videli, kakšni so njihovi nepomembni obrazi. Menagerji iščejo orientacijo: kaj je zdaj potrebno mladini, kaj snemati? Uspeh nove plošče, novega motiva je postal tako nestalen, da je angleški industriji težko predvideti, da bo katerikoli motiv ali katerakoli plošča uspešna; težko ji je slediti ritmu, razvoja okusa publike. Nestalnost — to je značilnost glasbe »je — je«, ki jo angleški denarni mogotci po sili inercije še niso prenehali pošiljati mladini. Ta glasba je ustvarjena no. pesku, ki ga raznese veter z imenom moda. Celo tista plošča, ki je na enem od desetih prvih mest, se ne more obdržati več kot tri mesece. Do nedavnega pa so bili za glasbo »je — je« drugačni časi. V to industrijo (plošče) je bil vložen v Angliji ogromen kapital. Še zdaj, vsak petek, štirje največji angleški proizvajalci plošč pošljejo na trg skupno 70 novih gramofonskih plošč, od katerih dve, tri pridejo na spisek bestsclerjev lahke glasbe. Ta spisek, uveden na Angleškem leta 1952 po ameriškem vzorcu, je imel odločilni vpliv na okus angleške mladine. K popularnosti »je — je« glasbe je mnogo pripomogel radio. Res je, da v času, ko je družba BBC imela monopol, zveze med radijem in glasbo niso bile tako tesne, in sicer zato ne, ker BBC ne objavlja reklam in ker lahki glasbi daje samo osem odstotkov svojega programa. Toda na velikonočno nedeljo leta 1964 je bil ta monopol uničen. Na neki trgovski ladji, ki je plula v eksterito-rialnih vodah, je začela oddajati radijska postaja Moja Karolina. Tri tedne po prvi oddaji je imela Karolina že 7 milijonov poslušalcev. Danes je na Angleškem desetine radijskih postaj — piratov in mogoče je, da jih posluša dobra polovica angleškega prebivalstva, to je mladina z nezadovoljivo estetsko izobrazbo. Pred nedavnim je nekdo glasbi »je — je« priključil indijski godalni instrument sitar, otožen in vznemirljiv, ki so ga — tako kaže — iz- našli pred osmimi stoletji. To je še ena »novost«, še eden, milijon prvi napor, da se glasbi »je — je« vrnejo njeni poslušalci. Mit Ameriški znanstveniki so ugotovili, da so zgodbe o pšeničnih zrnih, ki so jih našli v grobovih egipčanskih faraonov in po tolikih letih vzklila, izmislck. Toda drži, da so zrna, ki so jih našli leta 1704, vzklila po 237 letih. Znanstveno je dokazano, da je to do zdaj svetovni rekord. 35.000 dolarjev za eno znamko 3. februarja so na dražbi v New Yorku prodali znamko za 15 centov, ki so jo izdali pred 98 leti, za 35.000 dolarjev. Menijo, da je to največja cena, ki je bila kdajkoli plačana za eno znamko. Na znamki je prikazano izkrcavanje Kolumba na ameriška tla. Posebnost znamke je, da je tiskana narobe. Zamotana ženitev Ženitev Georga Rusuja iz Rurnunije je bila precej nenavadna. Zaročil se je z Lucijo G., ki je pričakovala otroka. Medtem je sklenil, da se poroči z drugo, Vio-riko P. Ko se je vračal s poročpega urada, je srečal ?vojo prvo zaročenko Lucijo. Žena ga je zapustila sredi mesta. Doma so ga čakali gosti in pojedina. Ni se preveč razburjal, ampak je takoj našel drugo nevesto — Eleno Dragoš. gorenjski kraji Loni (Nadaljevanje) ŽGANJE IZDELKOV Pri sušenju na ^ lončeni posodi od\^' hansko vezana voda,' nju pri visoki temp-peči pa kemično Temperatura v peč: 900 stopinj C. Na soncu se poso. posuši, da je dovoli vlaganje. V peč * manjši kosi spodaj žijo do 30 kg težek i večji. Nalaga se Xk izdelki med seboj V eno peč se za # vloži okrog 1500 ' kosov lončarskih Ko je vse vložen1 ba vhod zazidat mora samo majh? na za kurjenje. Kurijo z mehk-mešajo pa lahko t. mi. Uporabljajo tm ostrešja ali star W proti koncu žganja kuriti z mehkimi j se ustvari enakem^ peratura po vsej p> Drva se vlagajo v nje v kurilne kana" zagreje v 3 do 4 uri Miha Klinar: Mesta, ceste III. DEL Morda ji bo rekel, da je razmiSJ je, ljubi . .. Toda tako bi ji v tej bt Se več, izrabil bi samoto za nagovar: o tem razmišlja tudi on in je morda' in od dveinpolletni,h bitk opustošene^* Razumljivo, ona ga bo morala * poročena, naj si še tako želi njeni!i vendar ne sme dovoliti, da bi si bsW ženska, taka kakor »druge«. Tcda Lehmann molči in ne priU-zanika. Ta molk jo rahlo razočara in jo A lagala kot njegovo obzirnost do poHJJ ljubezen, ki jo mora zaradi te obzirno>:'( Ko bi bilo tako, bi bila kljub N drugič vznemirjene ženskosti, srečna, I ki ni kakor »drugi«, ki bi v takem ofe moškost nad šibko žensko naravo. I svoji ženski nečimrnosti jemlje slehcr> izpovedovanje »ljubezni« za »čisto res Vsaj zase, če že ne za »druge«, ve i| Tako si pravi, obenem pa se zaveoV ni Lehmannovi besedi, ko bi ji začel i*r Vendar Lehmann molči. Torej je obziren? Drugačen kakor A nost in k svojim »zmagam« nad žendj »zmago«, s katero bi se potem širokor^ Ce je tak, drugačen kakor »drugi«, H vanje je marsikdaj zatajevana ljubezen nanj in kljub nepotešenosti zadovoljna- Toda molk je lahko tudi kaj drug«3; veljajo lahko drugemu bitju in ne njej. Tudi to je lahko? To vprašanje jo muči. GLAS -X- 6. STRAN ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje iirstvo v komenški okolici (4) e turi v včdr Li Pa so Boih W°v' t^ba ki da pa se kuri še 12 do 14 ur. C« bi nekdo zaspal, ko kuri peč, in ce je sam, potem se čas zganja podaljša za več ur čeprav ogenj še ne bi popolnoma ugasnil. Navadno pa je bilo seveda čisto dru- kurjenju vedno dovolj. Lončarji se spominjajo, kako »»ali *^,OC0'J bomo tukaj tfa ™ VS1 ,fantje so hiteli H; d r£ e Preselili. Tu-Sto Sn^f """i' SČ3SOma P" v^o'i»saie j*.h«ti. o lončarji p0 barvi ognja tn^lT1 duŠnike kafc £ 6 Ch^;KenopećP°rabijo o kubičnih metrov drv. Izdelki v ne^i ™ Dač «o ne Pocrne, pac pa dobijo leno barvo, ker ar*. !r dušnike. Pe/ spd™u, enem dnevu 6 °hIadi v Zanimivo je omem« tudi kot Pred več uporabljali v rjavo skozi leti. glavnem črne lonce. Ti lonci niso bili po-loščeni, pač pa so peč za žganje posode popolnoma zaprli; dim je tako ostal v peči in od tega so lonci dobili črno barvo, postali so tudi nepropustni za vodo. Na ognjiščih so včasih kuhali s črnimi lonci za ljudi in za prašiče, pozneje pa samo za prašiče, še nekaj let nazaj je marsikatera gospodinja kuhala za prašiče v prav takih črnih loncih. Ce so lonci morda še puščali vodo — navadno pa jo niso — so jih zamazali z ilovico ali blatom. LOšCENJE IN OKRASKI Le malo izdelkov, ko so žgani, je takoj dobrih za prodajo. Izdelki še niso pološče-ni in bi zaradi tega prepuščali vodo. Za takojšnjo prodajo so primerne le čapnje, cvetlični lonci in še nekaj druge pasode, za katero je vseeno, ali je pološčema ali ne. Vse ostale izdelke pa je treba loščiti — glazirati. Še preden pa se sklede, vrči in drugo loščijo, se naredijo razni okraski. V majhno okroglo bučko se nalije glazura. Ta bučka ima pločevinasto cevko, s katero se rišejo okraski. Okraski so vidni le tam na posodi, kjer se potem glazira s prozornim loščem. Okraski so razne vijuge, lističi, črtice, rože ipd. Navadno se ponavljajo. Kakšne okraske ima posoda, je seveda odvisno od izdelovalca, vendar so v Komendi najpogostejše vijuge in črte. Okraske na posodah še ne delajo tako dolgo. To so pred približno 80 leti prvič poskusili pri Vrbaou na Mlaki, prej okraskov niso delali. Največ posode glaizirajo s prozorno glazuro. Za to je potrebna glajnka — svinčev oksid — ali minij — svinčev superoksid — in fin pesek. Ta pesek (kremenčev) dobijo v potoku Knež, ki teče mimo Gore. Glajnko in pesek potem zmeljejo v mlinu špenko v Komendi; to je nevarno opravilo, ker je glajnka strupena. če želijo, da je glazura drugačne barve, dodajo prozorni glazuri manganov dioksid za črno ali rjavo barvo, železov oksid za rdečkasto barvo, kromov oksid za rumenkasto, bakrov oksid za zeleno barvo in kobaltov oksid za modro barvo. Glajnko lončarji kupujejo v Cinkarni Celje. Največ gla-zirajo s prozorno glazuro. Bakrov oksid dobivajo kar doma na zanimiv način: v peč dajo konce bakrene žice, tam žice oksidirajo in potem lončarji z njih postrgajo oksid in ga v mlinu zmeljejo. Za črno glazuro kupujejo »črni kamen«, ki ga je treba zmleti, že prej pa stolči s kladivom. Zmleta glajnka in pesek se dasta v vodo in s tem se potem polije posoda, ki jo je treba glazirati. Nekatere posode glazirajo samo znotraj, nekatere pa na obeh straneh. Glazirajo tako, da posodo polijejo ali pa jo preprosto pomočijo v glazurno rastopimo. Ker je taka glazura strupena in na zraku dlje ne obstoji, je treba zdaj posodo še enkrat žgati. To gre tako kot prvič, razlika je le v tem, da drugič žgejo nekaj ur manj. PRODAJA Lončarske izdelke iz Komende in okolice so prodajali daleč naokoli. V katalogu za razstavo o domači obrti na Gorenjskem (izdal Go- renjski muzej) najdemo podatke, da so lončarji prodajali svoje blago v času Avstrije po Kranjskem, Koro škem, štajerskem, Primorv skem, v Bosno, na Tirolsko, pa celo v Italijo in na Ogrsko. Po prvi svetovni vojni so prodajali svoje izdelke — kakor še danes vedo povedati domačini — po Gorenjskem, Notranjskem in v okolici Ljubljane, pa tudi v Istro in. Trst. Moj oče se še dobro spo-" min ja, kako so prodajali pred 50 leti. Vozili so na loj-trnikih; izdelke so naložili med slamo. Lončene izdelke so potem peljali precej daleč na Dolenjsko ali Gorenjsko, pa tudi na Primorsko. Tam so prodajali po trgovinah in domovih. Drug način prodaje je bil, da so lončarsko robo naložili na vlak; z njo se je odpeljal npr. v Istro tudi prodajalec.' na tak način je večkrat prodajal Ivan Peterlin, po domače Varvo iz Podboršta; pomagal mu je tudi brat Franc. Njun oče Rudi Peterlin je vozil lončarsko robo tudi s konji, in sicer da* leč, tudi v Istro in Trst. 'Ivan Sivec (Naprej prihodnjič) ^cestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ina 12 v~--— Lj- RekeI' da Jo obožu-lahko rekel sleherni s J zapeljevanje. Najbrž * ^to na tem samotnem L ustavil avtomobil, k ;.n ga spomniti, da je V*ih nezn°sti, saj mu lb njej vtis, da je lahka L j pripombi, niti je ne La, Rada bi si ga raz-i'^ne; kot obzirnost in V3ti- ^osti svoje, danes že l.,(ijem videla moškega, Ual »preizkusiti« svojo t: moški mislijo, da v tajenje, obožavanje in ( r: hudo motijo. ijOtijO. gfe hip verjela slehcr-ty//ati svojo ljubezen. L ki bi izrabili prilož-r.icušali pripisati novo poŠti družbi. |Mspoštuje. In spošto-tgfi) je lahko ponosna ,,c zamolčane želje »Vidite, kadar človek trpi, veruje v svet usodnosti in se rešuje v svet domišljije, v svet svoje druge resničnosti. Ne samo pesniki, ki znajo sleherno trpljenje, to, slehernemu človeku morečo in zaradi tega odvratno resničnost pregnesli in spremeniti v lepoto, v novo resničnost, v kateri trpljenje izgubi svojo razkrajajočo odvratnost, marveč sleherni človek, ki hoče pobegniti razkrajajočemu trpljenju ali si ga napraviti vsaj znosnega, se zaieka v svojo drugo resničnost, v svoj izmišljeni svet, ki ni nič manj bridek kakor resnični, ki ga živi in v katerem se ne vidi iz svoje sive ubijajoče vsakdanjosti, vendar je znosnejši, tišji, lepši, tako da lahko samo v tem svetu vidi in spoznava sebe, a vidi, sebe tudi v drugih, v podobno usodo ujetih ljudi. In prav to' dela človeku trpljenje znosnejše in ga rešuje osamljenosti in izgubljenosti v sivini resničnega in surovega življenja. ... Trpljenje združuje vse, ki trpijo in bi se radi osvobodili trpljenja. To pa je za sedaj mogoče samo v svetu domišljije, v svetu lepote, ki osvobaja trpljenje odvratnosti, neznosnosti in brez-izglednosti...« , Stefi ne razume, kaj bi Lehmann rad s tem povedal. »Trpljenje ni prijetno. Toda če trpiš za nekaj, za kar je vredno trpeti, dobiva trpljenje svoj smisel.« To se ji zdi razumljivejše. Sele potem ji Lehmann pove, da se ne zanima samo za priro-doslovje, marveč tudi za književnost in da sam piše pesmi. »Ce sc bova še kdaj srečala, vam jih bom pokazal,« pravi. »Pesnik ste?« se začudi Stefi. »Ne vem, če sem. A pišem, ker moram. In mislim, ne, celo čutim, da bom moral pisati tudi zaradi vas.« .»Zaradi mene?« se Stefi vzradosti. »Da.« »Radovedna sem.« »Rad bi napisal...« »Ne, nikar sedaj! Brala bom.« »A kako? Niti vašega naslova ne vem.« Naslov? Naj mu ga pove, štefi okleva. »Niti, kako vam je ime, bi ne vedel, ko bi mi tega ne povedala tista gospodična iz hotela Central.« Zares! Niti predstavila se mu ni. »Ne zamerite mi,« se opravičuje. »S svojim povabilom, da se lahko peljem z vami, ste me iznenadili,« pravi, čeprav ve, da jo je iznenadil in vznemiril že prej. »Nič zato! Vaše ime vem. štefi ste,« Lehmann izgovori nežno njeno ime potem pa kakor da se svoje nežnosti zboji, ponovi: »Frau Stefi Federle.« In beseda »gospa« zadene Stefi zopet kakor trn in jo spomnfj da bi se morala obnašati do Lehmanna kot »spodobna« poročena žena. A zakaj? Čemu? Zakaj bi ne izruvala tega trna že enkrai za vselej? Da, izruvala ga bo! Zato pove Lehmannu svoj naslov. Lehmann stopi k lučem pred avtomobil. Štefi ga opazuje, ko si zapisuje v notes njeno ime, priimek* "Borjano in številko hiše, ki mu jo pove. »Lep je,« ga gleda. Lep, da bi ga najraje privila sama v objem in predrla pregrado svojega zakona; zakona, ki ga je razničil Francv še preden sta ga sklenila, in je bil že od prvega dne vsaj za moža samo »zakon na papirju«, a zanjo od tistega dne pred tremi leti* ko je iz najdenih pisem spoznala svojo ljubezensko utvaro. Ta hip si želi Lehmannovcga objema. A Lehmann je preplah, sama pa si ga ne upa vzpodbuditi. Potem Lehmann požene motor. Ko se kmalu potem vozita skozi Gorico, zagleda Štefi na nebu srebrni srp meseca, podoben majhni srebrni gondoli. Potem minevajo ure v sanjarjenju. Šele, ko se vojaški tovornjak vzpenja proti Kobaridu, se Štefi spomni, da ni samo žena, marveč tudi mati. Da, mati je! Kaj bi si mislil Slavko, ko bi vedel, kaj se je nocoj zgodilo z njo. A kaj se je zgodilo? »Nič! Prav nič!« So čustva, ki jih čuti do tega berlinskega študenta »nič«? In svoj naslov, ki ga mu je dala? Ali je ta naslov »nič«? A kaj naj bi bilo v tem hudega? Prosil jo je, ker bi ji rad pisal pesmi. Pesmi? Kakšne pesmi? »Kako naj "vem? Pesmi pač«, si dopoveduje, da to ni nič hudo ga. A če bodo te pesmi ljubezenske? In ali si ne želi, da bi bile prav take? A zakaj bi si tega ne smela želeti? Zakaj bi prevarana, kakOT je bila, ne smela biti ljubljena? »Vsaj v pesmih ljubljena!« brani pred vestjo svojo zaljubljen nOSSamo v pesmih? A poželenje, ki je v njej, ki bo prej ali slej terjalo potešitve? j GLAS * 11. ST GLAS * 12. STRAN SREDA — 15. marca 1967 Pesnikova hčerka O Ernestini ' Jelovškovi, Prešernovem drugem otroku, smo že nekajkrat pokramlja-li (»Glas« z dne 10. in 17. oktobra 1964 ter »Glas« z dne 3. novembra 1965). Zdaj pa smo zvedeli, da še živi v Ljubljani osebna znanka Ernestine, gospa Eda Gro-belnikova. Hitel sem k častitljivi starejši gospe na obisk, v upanju, da zvem o Ernestininih poslednjih ljubljanskih letih še kako podrobnost, ki doslej še ni v prešerncslovskem razvidu. Ernestina Jelovškova Preden pričnemo poslušati sporočilo gospe Grobelniko-ve o njenem znanstvu s pesnikovo hčerko, bo gotovo prav, če se s čistimi očmi še enkrat ozremo na usodnost Prešernovega razmerja z Ano Jclovškovo in na grenko življenjsko pot njenih treh nezakonskih otrok. Prvič je zadela Prešerna Amorjeva. puščica iz temnih oči vranjelase, komaj 14-let-ne lepotice Ane na Crobatho-vem vrtu, maja 1. 1837. Takrat je pesnik Ano rešil pred Korvtkovo nasilnostjo. Potem je njuno ljubezensko razmerje živelo, z manjšimi ali večjimi presledki, skoro vse do pesnikove smrti. O kakem duhovnem sikladju med Prešernom in Ano Jelcvškovo bi seveda le stežka govorili, toda njuno razmerje je moralo biti po drugi plati izrazito življenjsko, polno nezajažljive erotičnosti. Kljub vsej ozkosrcnosti tedanje ljubljanske malomeščanske družbe, sta se ljubila vsemu navkljub. Iz plamena njune ljubezni so se jima rodili trije otroci. Prva je bila Terezija, ki pa je že 7 mesecev po rojstvu umrla. Tedaj pa je bil Prešeren že v 40. letu! Drugi otrok, ki ga je dala Ana Prešernu, je bila spet deklica Ernestina. Rodila se je 18. decembra 1.1842. — Zadnji Prešernov otrok pa je bil deček France. Rojen je bil 18. septembra I. 1845. Po Prešernovi smrti je Ana z otrokoma kaj bedno živela. Lakota je bila stalna gostja v njihovem bornem domu. Prešeren sicer ni bil pozabljen, saj so mu »častitelji njegovi« kmalu postavili razmeroma drag nagrobnik; pa tudi pesmi Prešernove so radi v Čitalnicah in na raznih »besedah« deklamirali — popolnoma pa so hejslovenski rodoljubi pozabili na stradajoča pesnikova otroka iin na njuno osramočeno in iz družbe izobčeno nezakonsko mater ... Beda je bila v Aninem domu tako huda, da je moral nadarjeni in izredno lep Prešernov sinko umreti od same lakote, še ne 10 let star... Potem se je Ana prebijala po svetu kot je vedela in znala. Sprva je iskala sreče in kruha v Trstu, od 1. 1866 pa sta živeli z Ernestino na Dunaju. Obe sta šivali, po ves dan, dostikrat tudi pozno v noč. Tako sta lepili dan z dnem. v tujem mestu, med tujimi ljudmi. Leta 1875. je Ana na Dunaju umrla. Bilo ji je tedaj komaj 52 let. šibka Ernestina ni mogla sama vzdržati; zato se je leta 1879 za stalno vrnila v domovino in se naselila v Ljubljani. S šivanjem se je preživljala, dokler ji niso opešale oči, potem je morala živeti od tuje milosti... Avtentično sporočilo Dne 7. marca t. 1. sem obiskal gospo Edo Grobelniko- vo na njenem domu za Bežigradom v Ljubljani in si zapisal njeno pripoved, ki jo v odlomkih navajam: »Erneistino, Prešernovo hčer, sem spoznala 1. 1910. Stanovala je v podstrešni sobici Zeschkove hiše na Šent-peterskem nabrežju št. 37 (zdaj Petkovškovo nabrežje). Sobica je bila skromna, z ubornim pohištvom, okno je gledalo čez Ljubljanico proti Gradu. Do sobice same je bilo kar težko priti, moralo se je stopati čez ostrešne trame. Imela pa je Ernestina v sobici kletko s kanarčkom, ki mu je stregla sama tudi še potem, ko je že skoro popolnoma oslepela. Sicer pa je prihajala k Ernestini od časa do časa neka starejša strežnica, ki so jo bržčas pošiljali tjakaj Zeschkovi. Ti plemeniti ljudje so večkrat prinesli Ernestini tudi kak pribolj-šak, največkrat kako močno juho. Videla v teh letih Ernestina skoro ni več. Ločila je le temo od svetlobe. Obiskovalce je gladila po obrazu Ln ro-i. ih, da jih je tako spoznala. Sisala pa je dobro. Tudi ljubljansko slovenščino je govorila gladko, ' kljub dolgoletnemu bivanju v tujini. Ko so pripeljali v Ljubljano znani pesnikov 4xip, ki ga je izdelal Alojzij Gangl in so ga potem postavili vrh stopnišča v deželnem muzeju, jo je kpar, njen dober ^nekdanji dunajski prijatelj, peljal v muzej, da je z roko ob'i- pala kip. Iznenada je vzkliknila: »Da, lak je bil moj oče!« Ernestina je bila izredno nežne telesne konstrukcije, tankih finih koščenih rok, močno orlovsko okrivljenoga nosu; lasje pa so ji bili še v starosti precej temni, le sem in tja jih je preprezalo srebro. Spominjam se še, da mi je Ernestina pripovedovala o stvareh, ki jih ima še po svojem očetu. Naročala je, naj bi zanje po njeni smrti poskrbel profesor Fran Orožen (oče pripovedovalke). A, je žal, sam prej umrl. Za Ernestino je poleg Kil-de, skrbela tudi Mica Ze'sch-kova, ki še živi v avstrijskem Solnogradu. — Morda pa je najmlajša med Slovenci, ki se Ernestine še žive spominja moja hčerka Jelka.« Za to prijazno sporočilo gonpe Edi Grobelnikovi naša najtoplejša zahvala! Tuja srca Kar nekam mimogrede je gospa Grebelnikova pripomnila, toda skoro s poudarkom: »Bila pa je to nemška rodbina, ki je nudila Prešernovi hčeri brezplačno stanovanje.« (Res so bili Zeschki znani ljubljanski Nemci — daljni sorodniki »glažovnate princese«, Josipine Zeschkove, ki je nekoč zavrnila Andreja Smoleta ...) Kje pa so bili tačas ljubljanski slovenski velmo/.je, literati in narodni veljaki? Da bi dali pesnikovemu otroku zavetje v dneh starosti 'in bolezni! Vedeti so morali za njeno bedo: saj je mati županja Fran j a Tavčarjeva kdaj pa kdaj poslala Erne- Eda Grobelnikova, osebna znanka Ernestine stini kak pribolišek. Manica Komanova pa je celo javno zbirala podporo za skoro slepo ubožico. Kje pa so bili tedaj Tavčarji in Hribarji? Dandanes so ljudje gotovo plemenitejši; celo marsikateri preprost in ne prav premožen človek, bi si štel v čast, da bi Prešernov otrok v njegovem domu preživel zadnje ure življenja. Takrat pa je morala nemška rodbina storiti to človekoljubno dejanje... A da bo ironija okrog zapletov z Ernestinino usodo, še bolj žgoča, zapišimo še dejstvo, ki priča, da nam je tujec dostikrat boljši, kot človek lastne krvi. Po Prešernovi smrti je prevzel varuštvo nad pesnikovima otrokoma, 7-letno Ernestino in 4-letnim Francetom, ljubljanski advokat dr. Anton Rudolf, Nemec po rodu in mišljenju. Od 3. marca 1849, ko mu je bil izročen dekret, se je mož nekam nenavadno človeško, in ne le po službeni dolžnosti zavzemal za siroti. Mestna ubožca Ohranjena je advokatova vloga z dne 15. decembra 1. 1849, v kateri prosi komisijo za revne, da bi dodelila otrokoma stalno mesečno podporo. Vsebina vloge je pisana tako človeško in prizadeto pa prav nič birokratsko, da kar preseneča. Da se je Nemec tako iskreno zavzel za otroka slovenskega pesnika in za njuno nesrečno mater Ano, ki ji je bilo določeno, da se bo do smrti pokorila za greh, ker je z vsem ognjem svoje mladosti ljubila očeta teh dveh sirotic. Naravnost pretresljivo je brati to advokatovo vlogo, ki diha toliko človečnosti, kakršne ne bi prisojali nemškemu advokatu. V vlogi dosledno omenja, »dva nedolžna lepa otročiča«, ki da sta brez oblačil in brez potrebne hrane. Njuna mati more na dan pri vsej svoji marljivosti, zaslužiti le po 15 krajcarjev, kar pa je premalo za življenje treh ljudi... Doktor Rudolf je s svojo vlogo toliko dosegel, da sta otroka poslej prejemala še po 4 krajcarje dnevno, vsak po 2 krajcarja iz ubožnost-nega sklada. To pa je bilo natanko toliko, kolikor so dobivali tudi drugi ljubljanski siromaki. Tako sta prišla pesnikova otroka na seznam mestnih ubožcev. Ko je Hilda Zeschkova hišo 1. 1915 prodala, tudi Ernestini ni preostalo nič dragega, kot da se je preselila v mestno ubožnico. Tamkaj je na očetov rojstni dan. dne 3. decembra 1917 po 75 letih grenkega življenja za vedno zaspala. — Pokopali so jo na novem pokopališču pri Sv. Križu (na današnjih Žalah). Prekop Iz Ba jukovega »Vodnika po ljubljanskih pokopališčih« smo že pred leti zvedeli, da Ernestina počiva na parceli 57, v 13. vrsti, v 11. grobu. — O tem, da smo potem našli že precej zapuščeno gomilo s slabo čitljivim nagrobnikom, smo pisali v »Glasu«, že 3. novembra 1. 1965. Takrat smo tudi rahlo orne nili, kako prav bi bilo, če bi Ernestinine zemske ostanke in njen nagrobnik pos-taviii v Prešernov gaj, da bi tako otrok vsaj v poslednjem snu ležal blizu očeta. Ker pa za Ernestinin grob na Žalah ni nihče plačeval najemnine niti oskrbe, je seveda vedno lebdela nevarnost prekopa. To se je res tudi zgodilo v prvih dneh letošnjega marca. K sreči pa sem bil takoj obveščen, da sem še lahko dal zbrati skoro celotno Ernestinino okostje. Tudi njen nagrobnik z lepimi secesij-skimi črkami je sedaj varno shranjen in pripravljen za strokovno konservacijo. Potem, ko bo pomlad, bomo nagrobnik postavili v Prešernov gaj. Stal bo v bližini pesnikovega groba, sredi cvetličnega medaljona. To cvetje pa bo poslej tudi pokrivalo žaro z Ernestinimi koščicami... Zares le s koščicami! Kajti že preprost pogled, ne antropološke meritve, pokaže, kako točna je pripoved gospe Grobelnikove, glede Ernestinine drobne telesne konstrukcije. Izrabimo današnje sporočilo še za sprožitev novega predloga: Prešernov gaj se sčasoma obogati tako, da bo postal nekak lapidarij — morda ga bomo potem bolj varovali in bolj negovali? Le zakaj naj bi Bernekerjevega spomenika, ki je stal nekoč pred staro sodnijo, ne postavili v Prešernov gaj? ČRTOMIR ZOREČ Spet kraja avtomobila X zadnjem času je bilo v Kranju in okolici storjenih že več tatvin osebnih avtomobilov. Lastniki so jih običajno že po nekaj dneh dobili nazaj, včasih poškodovane, včasih ne. V soboto okoli 22. ure je pogrešil svoj osebni avto, ki je bil parkiran in zaklenjen na dvorišču pred hišo, tudi Franc Kočar z Britofa. Krajo je takoj prijavil postaji milice. Ze naslednji dan pa je bil avtomobil spet, pred hišo in celo zaklenjen. Neznani storilec je prevozil z njim približno 100 kilometrov in nepoškodovanega vrnil. Vprašanje je, kako preprečiti podobna kazniva dejanja. Eden izmed ukrepov bi bila lahko pogostejša kontrola vozil na cesti v nočnem času. Toda postaje milice verjetno zaradi premajhnega števila uslužbencev, ne morejo poostriti kontrole in tako ostanejo storilci največkrat nepoznani. S. Š. Utonil v Sori V nedeljo se je pred vasjo Log v Poljanah smrtno ponesrečil 64-letni Janez Košir, doma iz Loga. Sel je po levi strani ceste, pri tem pa padel in se zvalil po pobočju v Soro. Ker si sam ni mogel pomagati, je utonil. Fička vrglo na pločnik V nedeljo ob 18.20 sta pred gostilno Ažman na ljubljanski cesti na Bledu trčila osebni avto »renault«, ki ga je vozil Olaf Kolar iz Ljubljane in fiat 750«, voznica Marija Oražen, prav tako iz Ljubljane. Kolar je pripeljal z zmerno hitrostjo po Ljubljanski cesti z Bleda proti Lescam. Z dvorišča gostilne Ažman pa je pripeljala na cesto, ne da bi se prepričala, Če je prosta Oražnova. Kolar je voznico opazil, vendar zaradi prekratke varnostne razdalje, kljub zaviranju, nesreče ni mogel preprečiti. Trčenje je bilo tako močno, da je »fička« vrglo s cestišča na pločnik. Voznika nista bila ranjena, na avtomobilih pa je škede za 380.000 starih dinarjev. — sš Kombi zbil pešca Kombi, ki ga je vozil Ivan Podmiljšak, je v soboto nekaj pred 20. uro na Koroški fcesti v Kranju* podrl pešca Ivana Bojuca. Nesreča se je zgodila zaradi neprevidnega pešca, ki je šel čez cesto, ne da bi prej pogledal na levo in desno ter tako zaprl pot vozniku kombija, ki kljub zaviranju ni mogel preprečiti nesreče. Zadel jc pešca in ga zbil. Ponesrečenca zdravijo v ljubljanski bolnišnici. — sš SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA razpisuje na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) prosto delovno mesto sodnika pri občinskem sodišču v Radovljici. Kandidati, ki izpolnjujejo s temeljnim zakonom o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-82/65) predpisane pogoje za sodnika, naj se priglasijo v 30 dneh od te objave komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Radovljica. Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Radovljica ZAVAROVALNICA KRANJ predaja moped T-12 v voznem stanju s prevoženimi kilometri 9000, letnik 1965. Izklicna cena 1.100,00 N-din. Ogled mopeda možen vsak delovni dan od 10. do 12. ure pri Zavarovalnici Kranj. Pismene ponudbe sprejemamo do 17. marca 1967 do 12. uro. ZAVAROVALNICA KRANJ Kadrovska komisija pri Združenem turističnem, prometnem in gostinskem podjetju TRANSTURlST, Skofja Loka razglaša naslednja prosta delovna mesta v direkciji hotelov v Bohinju: 1. šefa računovodstva 2. finančnega knjigovodjo 3. šefa hotela POD VOGLOM 4. šefa hotela BELLEVUE 5. šefa hotela TRIGLAV Pogoji za zasedbo delovnih mest: Pod 1. srednjeslrokovna izobrazba ekonomske smeri' z najmanj 5-letno prakso na delovnem mestu računovodje; Pod 2. srednjestrokovna izobrazba ekonomske smeri z najmanj 3-letno prakso na delovnem mestu finančnega knjigovodje; Pod 3, 4 in 5. VK gostinski delavec z najmanj 5-letno prakso in aktivnim znanjem enega od tujih jezikov. Podjetje s stanovanji ne razpolaga. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Kandidati naj pošljejo svoje prijave kadrovski komisiji Združenega podjetja TRANSTUR1ST, Sk. Loka. Smetišče na Javorniku Že lani je bilo dovolj kritike zaradi zanemarjene bližine ceste Franca Finžgarja na Javorniku. Ob cesti proti savskemu mostu so namreč kupi nesnage, črepinj in drugih odpadkov, za katere se nihče ne zmeni, čeprav je treba vse prepeljati le čez most, kjer se odlaga odpadni material. Tudi kupi odpadne samotne opeke, ki so jo v jeseni navozili v bližino novih gara/, ob tej cesti, morda z namenom, da bi komu še koristno služila, tja ne spadajo. Cesta je zelo prometna in smetišče ob njej ni v okras kraju. Upajmo, da bo krajevna skupnost na Javorniku, ki ima interes, da je naselje lepo urejeno, tudi poskrbela, da se nesnaga ob cesti odstrani. -srš UO TD Preddvor razpisuje prosto delovno mesto TURISTIČNO GOSTINSKEGA DELAVCA Pogoji: Pasivno znanje nemščine in smisel za delo v turistični in gostinski dejavnosti. Stanovanje ni zagotovljeno — prednost imajo osebe iz domačega kraja. Rok prijave je 15 dni po objavi oz. do zasedbe delovnega mesta. Prijave je treba poslati na naslov TURISTIČNO DRUŠTVO PREDDVOR OBVESTILO Interesente obveščamo, da nameravamo prodati v okoli-šu Železnikov naslednje par-* cele: — pašnik, parcela 30 Sv. Križ, k. o. — gozd. parcela 81/15 k. Sv. Križ in — gozd, parcela 608/2 k. Studeno o. Te parcele so Kavčič Frančiške nikov št. 3. Vse informacije pisarni odvetnika Škofji Loki. bile last iz Zelcz- dobite V Sinka v Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni mož Peter Markič (Kosmatov ata) Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek ob 15.30 iz hiše žalosti na pokopališče Preddvor. žalujoči: žena Francka, brat Jernej in Tone z družino, Tončka z družino in ostalo sorodstvo Zg. Bela, Visoko, Kranj, Šenčur Darila za oskrbovanke v Preddvoru Za dan žena so člani krajevne skupnosti in krajevne organizacije RK iz Stražišca obiskali bivše vaščanke, ki so sedaj v Domu "Albina Drolca v Preddvoru, učenci osemletke Lucijan Seljak pa so jim pripravili krajši program. Dan prej je oskrbovan-kam pripravila krajši program in jih obdarila tudi uprava doma. — š Na Jesenicah so v bližini gimnazije začeli rušiti staro stavbo, ki zapira pogled na stolpnice zadaj Drugo staro stavbo v bližini bodo porušili pozneje. Rušenje narekuje urbanistično za-zidalrii načrt mesta Jesenice. Na tem kraju bodo po urbanističnem programu zgradili novo moderno trgovsko stavbo, v kateri bodo razen poslovnih prostorov različnih podjetij še trgovina podjetja Zarja in modema večja mlečna restavracija ter slaščičarna, Taka moderna stavba po urbanističnem načrtu edino sodi v to okolje in pomen, nekakšen vhod stolpnicam zadaj. — Foto: F. Perdan GLAS * 14 STRAN SPOREDI SREDA — 15. marca 1967 SREDA 15. marca 8.05 Glasbena matineja — J.55 Pisan svet pravljic in tgodb — 9.10 Lepe melodije — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Obraz skladatelja Bar-taka — 10.45 človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 »Pas-tirc pa pase ovce tri . ..« — 12.10 Fugoslovanski pevci zabavnih melodij — 12.30 Kmeti4ski nasveti — 12.40 Finale opere »Ivan Susanin« — 13.30 Pri- poročila poslušajte vsak dan ob 5.. 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. 'poročajo vam — 14.05 Igrajo veliki zabavni orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pol ure s pianistom Romanom Klasin-cem — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Skupni pro- gram JRT — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Zaplešimo z orkestrom Harry James ČETRTEK — 16. marca 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo— 9.25 Dalmatinske narodne pesmi — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Pojo solisti mariborske opere — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Sprehod z orkestri — 12.10 Domači ansambli — domače viže — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Na koncertnih instrumentih po sledovih narodnih napevov — 13.10 Priporočajo vam — 14.05 Uverture in scherzi — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Melodije za klavir in godala — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odlomki iz opere »Madame Butterflv« — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 »Prišla bo pomlad ...« — 23.05 Za ljubitelje ritma PETEK — 17. marca 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Četrt ure z ljubljanskim jazz ansamblom — 9.40 Pojo tuji mladinski zbori — 10.15 Kajuhove ljubezenske pesmi — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki ja tuje goste — 11.15 Popevke s tekočega traku — 12.10 Na obisku pri poljskih ansamblih in orkestrih — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Domače pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S popevkami po svetu — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.40 Mladinska oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.50 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Angleške ljudske pesmi in madrigali — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Četrt ure z orkestrom Martv Gol d — 20.45 Dobimo se ob isti uri z Julko Sever — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Mojstri sodobne glasbe — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Nočni mozaik jazza SREDA — 15. marca 9.40 TV v šoli, 10.25 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli, 15.45 Angleščina (RTV Zagreb — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.00 Poročila, 17.05 Drej-Ček in trije marsovčki, 17.25 Premor, 17.30 Prva človekova zima ma južnem tečaju (RTV Ljubljana) — 17.55 Združenje radovednežev, 19.00 Reportaža (RTV Zagreb) — 19.30 Naši dokumenta ris ti ■(RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.37 Po sledovih plesnih korakov, 20.50 Lev Nikoilajevič Tolstoj, 21.50 Jazz festival na Bledu, 22.05 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program: TELEVIZIJA 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Spored JRT (RTV Zagreb) — 19.30 TV pošta, 19.54 Lahko noč, otroci, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.00 Poročila (RTV Skopje), 17.25 Neznani kraji, 17.55 TV novice (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb, 20.37 Celovečerni film (RTV Beograd) — 22.05 Informativne oddaje (RTV Zagreb) ČETRTEK — 16. marca 9.40* TV v šoli, (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina, 11.30 Glasbeni pouk (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 TV v šoli, 16.35 Proizvodnja žarnic (RTV Ljubljana) — 16.40 Glasbeni pouk — (RTV Beograd) — 17.05 Poročila, 17.10 Vijavaja-ringaraja, 17.55 TV obzornik, (RTV Ljubljana) — 18.15 Mladinska tribuna (RTV Zagreb) — 18.15 Po izbiri, 19.00 Dežurna ulica (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Medigra (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Aktualni pogovori (RTV Beograd) — 21.10 Moč usode — opera, 0.05 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Spored JRT (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč otroci (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.05 Poročila (RTV Skopje) — 17.55 TV novice, 19.40 Propagandna oddaja (RTV Beograd) — 0.05 Informativna oddaja (RTV Zagreb) PETEK — 17. marca 9.40 TV v šoli, 10.25 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli,, 15.50 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.00 Poročila 17.05 Ker vas' ima/m rad (RTV Zagreb) — 17.55 TV obzornik (RTV Ljubljana) 18.15 Na sedmi stezi, 18.40 S kamero po svetu, 18.55 Nesrečniki — 8. oddaja (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) - 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) -20.37 Ekran na ekranu (RTV Zagreb) — 21.35 Svilene lestvice (RTV Beograd) — 22.05 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi program: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Dokumentarni film, 19.05 Panorama, 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik. 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 20.30 Propagandna oddaja, 22.05 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) Jesenice »RADIO« 15. marca jugoslovanski film OD ZMAGE IN NAPREJ 16. marca češki barv. CS film REVOLVERAŠ IZ ARIZONE 17. marca francoski film HUDIČEVKI Jesenice »PLAVŽ« 15. marca češki barv. CS film REVOLVERAŠ IZ ARIZONE 16. do 17. marca nemški film ČAROVNIK Žirovnica 15. marca angl. barv. CS film NALOGA ESKADRILE 633 Dovje - Mojstrana 16. marca angl. barv. CS film NALOGA ESKADRILE 633 Kranjska gora 16. marca jugoslovanski film OD ZMAGE IN NAPREJ 17. marca angl. barv. CS film NALOGA ESKADRILE 633 Kamnik »DOM« 15. marca angl. CS film V PRAVEM ČASU ob 20. uri 16. marca angl. CS film V PRAVEM ČASU ob 17.15 in 20. uri KEGLJASKI klub TRIGLAV KRANJ zaposli štiri postavljavke na svojem kegljišču. Prijavijo naj se domača dekleta, ki imajo stanovanje. — Prijave vsak dan dopoldne! Kegljaški klub Triglav Kranj Sejmišče 3 Villach — Beljak Spomladanski vzorci 1967 čakajo na vas Vsak dan neprekinjeno odprto od 8. do 18. ure Ob sobotah od 8. do 13. ure Kot vedno kakovostno in poceni Prodam Prodam motorno škropilnico na BCS priključek. Trnove, Duplje 1233 Poceni prodam večjo količino jedilne pese in kupim sadilec za krompir (konjska vprega). Naslov v oglasnem oddelku • 1234 Prodam krompir za seme saksija, čv etnika in igo rja. Praprolna polica 14, Cerklje 1235 Prodam vprežno kosilnico, plug obračalnik, butare in gernenski krompir (igor). La-hovče 47, Cerklje 1236 Prodam moped in radioaparat (Upin). Vasca 3, Cerklje 1237 Prodam prašiča za zakol, 140 kg težkega. Naslov v oglasnem oddelku 1238 Plemenskega vola prodam. Sp. Bela 2, Preddvor 1239 Prodam obrezan les (trajne). Sp. Brnik 5, Stare 1240 Prodam hlevski gnoj. Re-mic, Pšenična polica 10, Cerklje 1241 Prodam fiat 600, Cerklje 49 1242 Ugodno prodam skoraj novo dirkalno kolo. Naslov v cglasnem oddelku 1243 Prodam seno. Prcdoslje 55, Kranj 1244 Prodam seno. Posavc 13, podnart 1245 prodam krmilno peso. Ve-lesovo 33, Cerklje 1246 Prodam novo emajlirano pomivalno mizo. Štular franc, Hrast je 11, Kranj 1247 Prodam dobro ohranjeno klavirsko harmoniko, 80-bas-no z registri. Peme, Tomšičeva 3, Kranj 1248 Prodam tehtnico (500 kg) Knific, Rakovnik 29, Medvode 1249 Prodam dobro ohranjeno kosilnico »Bauz« ali zamenjam za kravo. Hotcmože 31, preddvor 1250 Prodam lep visok fikus. Naslov v oglasnem oddelku 1251 Predam polkrnečko hišo z vrtom. Mvčiče 28, Kranj. Ogled v nedeljo popoldan 1252 Prodam 300 kg krmilne repe in plemenske zajce. Jen-kole, Prebačevo 32, Kranj 1253 Prodam bikca, 10 mesecev starega in 4 obroče za voz 16 col. Grošelj, Grad 29, Cerklje 1254 Prodam kamenje za betoniranje. Britof 17, Kranj 1255 Prodam telico, eno leto staro. Pečnik Marija, Bodov-Ije 1, šk. Loka 1256 Prodam globok otroški voziček (nemški). Pivk Majda, Gorenj esavska 62, Kranj 1257 Prodam semensko grahoro jn seme trave. Cešnjevk 22, Cerklje 1258 prodam motorno slamorez-nico z verigo skoraj novo. Cešnjevk 23, Cerklje 1259 Prodam zgodnji semenski krompir saksija. Voglje 49, Šenčur 1260 Prodam plemenskega vola, 450 kg težkega, vajen vožnje. Brejc Anton, Praproše 4, Podnart 1261 Prodam vprežni trosilec gnoja in dva hidravlična cilindra za traktorski naklada-lec »Ferguson«. Kozina Janez, Staretova 25, Kranj-Cirče 1262 Prodam smrekove deske, plohe in prašiča za zakol. Voglje 98, Šenčur 1263 Prodam moped »Tomos« z malimi kolesi. Kavčič Alojz, Linhartov trg 3, Radovljica 1264 Prodam 1000 kg repe. Ca- dovlje 4, Golnik 1265 Prodam po ugodni ceni rabljene plohe in deske, primerne za opaže. Govc Janez, Kokrica 236, Kranj 1266 Prodam skoraj novo električno kitaro in ojačevalec z zvočnikom. Naslov v oglasnem oddelku 1267 Prodam 1000 kg krmilne pese in 1000 kg sena. Alič Alojz, Zg. Pirniče 69, Medvode 1268 Prodam rdeč čebul jček. Gerkman, Cerklje 32 1269 Prodam dve traverzi, dolžina 3,70. Vodice 103 1270 Kupim Kupim zgodnji krompir vesna, Cerklje 33 1271 Kupim zazidljivo parcelo v predmestju Kranja ali okolici. Plačam lahko tudi v devizah. Naslov v oglasnem oddelku 1272 Kupim rabljene deske za cementne opaže. Fojkar, Sr. Bitnje 30, Zabnica 1273 Kupimo star gorenjski gostilniški znak — izvesek (grozd). Gost. pod j. Gorenj-ka Jesenice 1274 Ostalo Pošten kmečki fant s službo išče poznastva s kmečkim dekletom zaradi ženitve. Po- nudbe pod »Tajnost zajamčena« 1275 Sobico v okolici Kranjske gore vzamem za 5 — 10 let v najem ali prispevam k dograditvi hiše. Ponudbe poslati pod »Plačljivo takoj« 1276 13. 3. 67 sem izgubil od kranjskega mostu do Gore-njesavske c. 63 ženski dežnik in črno kapo. Najditelja prosim, naj jo vrne Gorenjesnv-ska 63, Kr. 1277 V nobenem primeru nisem plačnica dolgov, ki bi jih na- Saf> SAP TURIST BIRO — LJUBLJANA vabi na zanimive izlete z avtobusom: — Spomladanski velesejem — MILANO — od 20. do 23. aprila. Prijave do 8. aprila. — MADŽARSKA — AVSTRIJA od 21. do 23. aprila. Prijave do 31. marca. — FERRARA — RAVENNA — SAN MARINO — RIM — NAPOLI — SORREN-TO — CAPRI — FIREN-ZE — BOLOGNA od 27. aprila do 4. maja. Prijave do 10. aprila. — TRST — RAVENNA — SAN MARINO — FIREN-ZE — BOLOGNA — FERRARA — PADOVA od 29. aprila do 1. maja. Prijave do 10. aprila. — Mednarodna razstava obrtništva — FlRENZE — »d 29. aprila do 2. maja. Prijave do 10. aprila. Obrtno podjetje Komunalni servis Jesenice vam nudi kvalitetne us'uge po nizkih cenah s solidno postrežbo in v najkrajših rokih na sedežu podjet'.} — Jesenice, c železarjev 5 in preko zbiralnic: v Kranju, Reginčeva 8. — vhod za Delikateso, v Tržiču, Partizanska c. 12, v Radovljici, Linhartov trg 20, na Bledu, Grič 1, v Bohinjski Bistrici št. 97 in v Kranjski gori št. 156. Nudimo vam kvalitetne usluge kemičnega čiščenja vseh vrst oblačil, vseh vrst pranja in likanja perila, popravila nogavic, pedikerske usluge in kopanje v Javnih kopalnicah; — kvalitetne brivsko frizerske usluge v salonih na Jesenicah. Na sedežu podjetja je sprejem in izdaja vsak delovni dan od 8.—12. ure in od 14.—18. ure. v zbiralnicah vsak delovni dan od 8.—11. ure in od 14.—18. ure razen v sobotah. V zbiralnicah in na sedežu podjetja je dobavni rok od 7.—14. dni. Poslužujte se kvalitetnih uslug našega podjetja in prepričali se boste o solidni postrežbi in nizkih cenah! Kolektiv pravil Pegam Vladimir, Me-metova 1, Kranj, delavec v tovarni Sava, obrat II, Kranj. Podpisana Turk Olga, Ješetova 24, Kranj 1278 Preklicu jem govorice, ki sem jih slišala o tovarišici Škofic Valentini, da niso res- nične, škofic 1279 Začasno sprejmem otroka v varstvo do 14. ure. Naslov v oglasnem odd. 1280 Na Pepetovem klancu v šk. Loki sem našel ročno uro. Naslov v oglasnem oddelku 1281 Veletrgovina Skofja Loka Potrošnike iz škofje Loke in njene okolice obveščamo, da bo 17. marca ob 12. uri zopet odprta obnovljena trgovina KONZUM na spodnjem trgu v škofji Loki. Nudimo vam veliko izbiro špecerijskega blaga, sadje, zelenjavo, kruh, tobak in druge potrebščine. Priporočamo vam, da se še vnaprej poslužujete naših uslug v trgovini KONZUM na spodnjem trgu v škofji Loki. Veletrgovina »Loka« Skofja Loka "i IJUBlJANAjg" Živilsko kombinat »Žito« Ljubljana — DE Gorenjska obvešča vse kmetijske proizvajalce, da v svojih skladiščih vsakodnevno sprejema ajdo v odkup ali pa zamenjuje za vse vrste mlevskih izdelkov in ostale žitarice. Izkoristite priložnost in izredno ugodne pogoje. Vse informacije dobite v skladišču Kranj (tel. št. 21-313) in v skladišču Lesce (tel. št 70-018). Obenem priporočamo, da v tekočem letu posestniki zasejejo čimvečje površine z ajdo, ker bodo pogoji zamenjave in cene ugodne. Kmetijske proizvajalce v višinskih predelih obveščamo, da smo kupec, ali pa nudimo druge artkile za kvalitetni oves. Upoštevajte pri spomladanski setvi! Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi našega srčno dobrega moža in očeta % Franca Likozarja-Jakov posestnika iz Primskovega se zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili in osebno ali pismeno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Posebno se zahvalujjcmo g. župniku Slapšaku, pevskemu društvu upokojencev iz Kranja, Staretovi mami in družini Zupančičevi, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali. Prav iskrena hvala gasilskemu društvu iz Primskovega in vsem, ki so ga počastili in spremili na njegov prerani dom. Iskrena hvala! žalujoča družina LIKOZAR Kranj, 11. marca 1967 GLAS SPORT SREDA — 15. marca 1967 Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21 860; uprava lista, ma-Iooglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N-din. Cena posameznih številk 0,40 N-din — Mali oglasi: 0,6 do 1 N-din. Naročniki imajo 20% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Samoupravljanje Samoupravljanje v našem družbenem življenju je postalo nujna potreba. Samoupravljanje je tisto, kar daje večji interes posameznikom za boljše rezultate na vseh področjih. Je nuja hitrejšega napredka. V športu iščemo notranje rezerve. Kako je tu s samoupravljanjem? Športne kolektive upravljajo upravni odbori. So izvoljeni na občnem zboru in jim zaradi tega ne gre oporekati. Nekaj drugega je pri tem zanimivo: kako nastajajo takšni upravni odbori. Pri nas imamo, grobo ločeno, po sestavi dva tipa upravnih odborov. Prvi, starejši- tip, ki so ga mnogi pričeli opuščati, je sestavljen iz ljudi z vezami, s strici, ki naj bi pomagali do denarja. Pred leti so bili takšni odbori uspešni v svojem ,zbirateljskem' delu, danes pa so tudi »športni strici« največkrat zelo oslabeli. Drugi tip upravnih odborov, ki se je izoblikoval v zadnjih letih, je sestavljen iz bivših tekmovalcev ali pa, ponekod, staršev športnikov. Čeprav ne gre zanikati, v polpreteklem času, takšne-mu sestavu uspehov, se vseeno pogosto opaža, da so takšni odbori velikokrat odmaknjeni od stvarnosti, ne-Življenjski. V obeh primerih pa zasledimo v odborih, zaradi načela samouprave, dva ali tri aktivne tekmovalce in zelo redko celo trenerje ... Avtoriteta brez osnove, strokovnost pri starejših tekmovalcih brez strokovnosti, zavzetost pri starših brez osebne zavzetosti — to je tisto, kar močno ovira. Razvoj pravilnih notranjih odnosov in kvalitetnega napredka lahko najuspešnejše usmerjajo neposredno prizadeti: aktivni športniki in njihovi trenerji. Na to popolnoma pozabljamo. P. Čolnar Prvenstvo Jugoslavije v krosu Sraj osmi Ob rekordni udeležbi 250 tekmovalcev in 163 tekmovalk iz preko dvajsetih klubov iz vse države je bilo v nedeljo v Zagrebu letošnje prvenstvo Jugoslavije v krosu. Med gorenjskimi tekači se je najbolje uvrstil Triglavan šraj med starejšimi mladinci, medtem ko je bil Jeseničan Glavič ponovno odličen z desetim mestom med mlajšimi mladinci. V njegovi kategoriji ga je od slovenskih predstavnikov premagal samo Branikovec Srebotnik. REZULTATI: članice (2000 metrov — 19 tekmovalk): 1. Nikolič (Mč) 7;06,4; starejše mladinke (1000 m — 35): 1. Fečkeš (Spartak) 3:19,5; mlajše mladinke (1000 m — 69): 1. Živadinov (MČ.) 3:21,7; člani (8000 m — 88): 1. Ko-l vač (KI) 25:49,6; starejši I mladinci (4000 m — 79): 1. Djordjevič (MČ) 12:48,8 ..., 8. Šraj (Tr) 13:27,0 . . ., 34. Hafner (Tr) 13:59,6 (Hafner je nekaj dni pred nastopom prebolel gripo, zaradi katere ni mogel poseči v boj za sam vrh, kamor po svojih sposobnostih sicer sodi) ..41. Zumer (Tr) 14:53,0..., 53. Marn (Tr) 15:37,0; (ekipno je Triglav zasedel 6. mesto, prvi so bili mladinci Sarajeva); mlajši mladinci (3000 m — 63): 1. Dimič (Žel-Indjija) 9:40,5..., 10. Glavič (Jes) 10:13,2, 37. Kuhar (Tr) 10:56,0. M. Kuralt V soboto, 1. aprila, ob 19. uri v kulturnem domu v Podnartu nagradno žrebanje Glasa združeno s proslavo 20-letnice lista Nastopajo: plesni orkester Franceta Puharja in pevci: Sonja Gabršček, Irena Kohont, Peter Ambrož in Rafko Irgolič Občinsko prvenstvo Kranja v skokih V odsotnosti najboljših Na letošnjem občinskem prvenstvu Kranja v smučarskih skokih, je nastopilo 42 tekmovalcev, ki so se potegovali za naslov prvaka v petih kategorijah. V odsotnosti najboljših članov (štefančič, Mesec, Oman, Bogataj in Gorjanc), ki so minulo nedeljo nastopili v inozemstvu, je med člani zmagal Janez Gros. Največja je bila borba za prvo mesto med starejšimi mladinci, zlasti še, ko je v prvi seriji padel favorit, državni mladinski reprezentant Marijan Bizjak. Po ogorčeni borbi med Bukovnikom, Potočnikom in Butaličem, je izšel kot zmagovalec Janez Bu-kovnik. FIS I A za Pokal Vitranca Nemec in Francoz zmagovalca Sobotni pričetek FIS I A tekmovanj v veleslalomu za moške v Kranjski gori se je začel v precej nenavadnem vzdušju. 70 tekmovalcev iz 12 držav se je spoprijelo, s sicer dobro pripravljeno progo, katero pa je močno načenjal dež. Nemec Riedl je zaključil sobotno tekmo na prvem mestu, med našimi pa se je najbolje odrezal A. Klinar s šestnajstim mestom. V veliko presenečenje se je ponoči zjasnilo, proga je zmrznila, tako da so tekmovalci nastopili na dobri progi. Francoz Blanchard je bil najboljši, naš Peter Lakota pa je dosegel največji uspeh, kar so jih dosegli Jugoslovani v Kranjski gori. Po prvem teku je bil drugi, v končni uvrstitvi pa deveti. REZULTATI — Veleslalom: 1. Riedl 1:56,79, 2. Scherzer (oba NDR) 1:58,9, 3. Steuffcr (Av) 1:59.15,... 16. A. Klinar 2:05,33, 17. Jakopič 2:05,37, 20. Lakota 2:07,15, 21. Vogrinec 2:07,59, 33. Soklič 2:13,48, 36. Zidan 2:16,72, 37. Pustoslem-šek 2:16,93, 39. Lajbaher 2:18,47. 40. Majninger (vsi Jug.) 2:29,73. Slalom: 1. Blanchard (Fr) 117,89, 2. Bachleda (Po) 118.25, 3. Russel (Fr) 119,93, 9. Lakota 121,66, 26. A. Klinar 132,46, 27. Soklič 133,29, 29. Gašperšič (vsi Jug.) 134,85. Med mlajšimi mladinci je zanesljivo zmagal Franci Mesec, čeprav se mu iz tekme v tekmo vse bolj približuje pionir Kobal, ki ima glede na to, da ni osvojil republiškega pionirskega prvenstva, najboljše rezultate med vsemi pionirji v državi in se je kot edini že letos uvrstil v desetorico naših najboljših mladincev. Najštevilnejša je bila udeležba pri pionirjih, ki so tekmovali na 25-m skakalnici. Med njimi smo opazili vrsto tekmovalcev, ki bodo lahko s pridnim delom šli po poti najboljših članov Triglava* štefančiča, Mesca in drugih. REZULTATI — člani: L Gros 201.4 (47,5 — 48 m), 2. Kašpert 137.6, (36,5 — 38)' 3. Raspor 138.8 (35 — 36), 'st. mlad.: 1. Bukovnik 149,9 (39 5 41), 2. Bizjak 146,5 (48,5 — 49 m) 3. Potočnik 138.4 (38,5 — 37), ml. mladinci: 1. F. Mesec 174.6 (42 - 42,5), 2. Kobal 160.5 (41,5 — 38,5), 3. Norčič 133.7 (28 - 28,5), st. pionirji: 1. Kobal 187.4 (18 — 18), 2. Norčič 180.1 (17 — 17), 3. Benčič 170.5 (16 — 14.5), ml. pionirji: 1. Balantič 144.7 (15 — 15.5). 2. Zorč 140.3 (14 — 13), 3. Nograšek (vsi Triglav) 135.1 (13 — 13,5). J.Javornik Zimske igre uslužbencev gorenjskih občin Najboljši v Radovljici V soboto zvečer so se na Krvavcu končale letošnje, že tradicionalne IV. zimsko-športne prireditve delavcev upravnih organov gorenjskih občin, ki jih je tokrat izvedla občina Kranj. Prehodni pokal je v trajno last osvojila I. ekipa Radovljice, ki je zbrala skupno 4.07,9 točk oz. skupen dosežen čas, na drugo mesto se je ekipno uvrstila ekipa Jesenic s časom 4.47,7, na tretje pa ekipa II. iz Radov- NAJVEČJI USPEH — Peter Lakota Je dosegel največji uspeh jugoslovanskih tekmovalcev vseh časoT v Kranjski gori z osvojitvijo devetega mesta — Foto: F. Perdan ljice; slede občina Radovljica, Jesenice II, Kamnik, Kranjska ekipa je bila diskvalificirana (tekmovalka je zgrešila vrtca), občina Skofja Loka pa je nastopila le posamezno. Naj omenimo, da so voljeni (predsedniki, podpredsedniki, tajniki) v občini tekmovali kot posamezniki v posebni tekmovalni skupini. Zasluženo je osvojil prvo mesto Ivan Saksida z Jesenic s časom 1.23,2, pred Ludvikom Slamnikom prav tako z Jesenic s časom 1.40,6, Milanom Osovnikarjem iz Škofje Loke s časom 1.52,0 itd. Med posameznicami pri ženskah je prvo mesto osvojila Francka Poklukar iz Radovljice s časom 1.30,6, pred Ivanko Berčič iz Radovljice s časom 1.34,2, Majdo Snabelj iz Kamnika s časom 1.49,0 itd. Pri moških pa je prvo mesto osvojil Marko Udir iz Jesenic s časom 1.18,0, pred Poldetom Benedikom iz Radovljice s časom 1.18,5, Francem Krmeljem iz Radovljice s časom 1.18,8 itd. R. C.