50
fVRHTVl XV 1992
Iz arhivskih fondov "n zb rk
Gradivo notarjev OJvfijnega sodišča Celje
Bojan Hmmelruch
Spisi notarskih fondov v količinskem smislu ue predstavljajo velikega deleža v celot grabiva, k. ga hranijo slovenski arhivi in tudi sicer med razrkovalci ni zanje skora nikkržnega lani-manja. Vendar velja nameniti nekaj pozoroKt* tudi njim,, saj podrobnejši vpogled pokaže, da so jahko upoštevanja vreden vir.
O pristojnostih notarjev, zvrsteh njihovega gradiva in njngovi ohranjenosti so Arhiv pred easom že pisali,1 zato ob tem le nekaj besed dopolnila. Omenjeni članek govori □ dveh načinih formira nja notarskih fondov, o združitv gradiva vseh notarjev posameznega sodnegE. okraja kot eelote v fond ah o ločenem obravnavanju gradiva vsakega posameznega notarja. V Zgodovir ikem ?rhrvu Celje so skeri leta uporabljal: oba načina, pri urejanju Okrajnega s( idiSča Celie pa smo se odločili za tre tj ¿ga, t.j. za združitev notarskih spisov z ostalim gradiv >m pristojnega sodil a v en fond. Vse gradivo je arhiv prevzel kot celoto, kar samo po setr ie ne more biti argument za združitev, pač pa jo utemeljuje dejstvo, da so bili not£*ji nekakien »Domo^jii organ* sodišča, kat se kaže tu^i v nj;hovi dolžnosti posredovati kot od so J'Žča poLblaSeeni ^misarji v nekaterih zadevah.
Številne pristojnosti notujev dajo slutiti, da njihovo ohranjeno grjdivc varuj; obilico raznovrstnih podatkov. Na primrru ohranjenih sp:sov notaijev, ki so delovanj pri Okrajnem *odi3ču v Celju,1 je m 3Č to trditev le podkr :piti, saj zasledimo mnogo podatkov, ki predstavljajo vire za različne veje aziskovanja.
Tovrstni dokumenti so Tahko vir za pravr ike, ki Želijo ugotoviti npr pogostnost po^ imeznih načinov urejanja formalno-pravnih rizmerij v preteklosti. Ob pregledu kateregakoli fa ikls notarskega fonda ugotovimo, da jgromno večino gr?diva predstavljajo žeiutno-dedne po&udbe (približno 80%), desetina je kjpoprodajrih pogodb, ostsnek pa predstavljajo zapisniki različnih izjav, pobotnice, zado)žhice, poravnave predajne ift razdružhene pogodbe, dodatki k pogodbam itd. Manjli del celote predstavljajo tudi spoJaj opisa-
ni dokumenti, zvcan'. s pcs1ovaiijem gospodarskih subjektov.
Ftnologom in umetnortnim zgodovinarjem nudno pogodbe o prevžitku afl to vrsto razmeni urejajoča določila v žemtno-dalnih DOgjdbah po drobne podatke o prehrani, oblačilih. pohištva ali poimenovanjih. Podatke o pr mičmnah v lasti posameznikov zasLcLmo tu£ v kupop^aajnih pogodbah. Kot primer je mo? navesti pogodbo z dne 20, 8. 1879, s k?te ro je grof Curt Spiegel kupil od viteza "heophHa Wasflka Dohtttvr, oro dje in priprav na posestvu graou Bežigrad pri Ceiju.3 Priložen je namreč podroben popis omenjenih predmetov in njihova razponsditev do prostorih gradu ir pomožni1* objektih
V pritl čjii naletimo zaradi njegove funk~nje ali oseb, k so ga uponbljale (poJi), na skromno □premo in zato tamkaKnje prostore le naštejemo. Vseh (e bilo 17: veži, tri posclske sob_, dve poselski j :diLiici, kuhinja, tri shramba (za mleko jedda in sadje), stranišče (»e.iglisch Wa-tercloset«), izba z o™aro za zdravili»; soba za peko, pralnra, lik~Jnica ter kopalnica m soba (slednji dve sta od ostalih izstopali po Stevfki in vrednosti apreme).
Prvo nadstropje ie imelo 14 prostorov, namenjenih lastnikovi družini (in gustom), o Čemer priča bogatejša jprenJjenost. Naštevanje vsega bi bilo predolgo, zato je podrobneje predstavljeno le nekaj prostorov.
Delovni «oba: 1 švdska pee s prib'irora 1 kipec na peči 1 železni zaslon pri peči
1	košara za drva
4 zavese s kamisair', vrv eami in zngrinjali
2	okenski zaSči ni odeji iz ripsa 1 polica 73 p *k
1 lestenec iz serpuntna
1	pljmralnik
2	salon iki omari 2 okerski blazin1 1 ležalnik
ARFWl XV 1992
lz arhivskih frndov in zbirk
51
1	rtgai
1	pisali a miza s podstavkom
1	poknva-n
4	nbJazirjcni švicarski stoli
1	roizioa, prevlečena z ripsom
1	pr 'proga
1	košara £a papir
1	t~rmnme!-!r
8	slik v jlcvirjili
1	nblazinjeni poči alnik s prevhko iz ripsa in blazinami
Sainn za gospnde: 1 švedska peč s prihorom 1 kipec na peci
1 zasior pri peči iz jelenovega rogovja 1 1 jten .c iz jelenovega rogovja 1 ura z jelenovim rogovom 1 pljuvalniK iz jelenovega rjgovja 1 ¿tojalc za palice iz jelenovega rogovja 1 kcmzola iz j ;lenoy jga rogovja 1 7ofa iz ravega usnja 1 naslnnjai iz rjavega usnja 1 Tianj^a usnjena z >fa 1 salonska mi^a
1	Švfcarslri stnl iz rjs-vega ripsa
2	salonski om?ri
1	igrah a miza
2	prsprogi ob zofi
1 omara z ogledalom 1 regal
1	ura v steklem imar
4 zavese iz rdečega rip a s karris.nmi vrvicami in zagrinjal'
2	rdeči nkenjki zaščitni ndeji 2 svi.Čnika
4	kipa iz brona
2	orla z jelenovim r jgavjem
3	lisičje glave
1 kiurna glava
1	stensfc. polica 3 kipa iz bmna
5	bakroi ;zov v jkviriu 3 ugamicr in pepelnik
2	nkenjki blazin*
Salnn za dame: 1 šv rlska peč s priborom 1 kipec na pjči 1 kitajski zaslon pri p-či 1 Jritajsks kabinetna nmarca 1 ki ara za drva
1	itrui sna gotska zofa iz rdečega žam ta f> gotskih ležaloiknv iz rdečega žime ta
2	gotska naslonjača iz rdečega Žameta 1 mizica ob zofi
1 prupropa
1 manj?a *!krogla mizica 1 3-lnnsk, orrvra s p.edali
1	miza s k'jnnitn plnščo
1	ogledaln v pozlačen-m okvirju
4	l akrnr;zi v zlr.tih okvirjih
1	lentenec iz brušenega stekla
2	stojali za cvetlic: z bronč;nimi nogami
1	pl ival. ik
2	h ¡la stebra
1	poseda z? z.ato ribico
2	rtarinski - rürski - vanci 2	1 tarinska - rimska - kipca
1	pladenj za po^etmee
2	ok t ¡k blaziri
4	zavese iz rjavega ripsa s lurnisami, vivisam* in zrgrinjali
2	vrženi okenski zaščitni odeji
1	košar, i za cvetje
Spalnica:
1 £v< dska peč s priborom
1	kipec na pe£i
5	zaves iz kri it ona s karauanr vrvicam m zagnnj-li
2	okenski blazini 1 prepinga
3	.nanjle preproge 1 košara za drva
1 žehzen zaslnn pri peči
1	po "valnik iz kretnna z belo prevleko
2	naslnnjača iz ki :tn ia z bilo prevleko 2 1 ižalnika v kretona z belo prevleko
2 manjka nr ?lonjaca a. krelona z belo previekL 1 pručica iz kretona z b^lo previeko 1 tnabtua mizica s pievlekn iz kretnna
1	delovna mizi .a
2	regala
2 kotni poh'ci 1 k sara za papir 1 pisalna miz
1	tr iiii stol iz japonskega " amb sa
2	stebra
1 posod? za cvetlice iz porcelana 1 marm jrna vaz^ z go'nbom I stersko ogledalo v pozlačenem jkviiju 1 pozlač :n bn nasti lestenec
1	miza s predalom
2	omari z ogledalom 2 posteljni ogn dji
1	predelna stena z zav_sami iz kretnna
2	nočni omarid
1 zaprt:i t.mivalaa miz.ca in umivahi p.ibor 1 dvojni prodainur 1 obešalnik za nblekr 1 viseča svetilki* na poleg 1 iakLoni stol 1 pljUvalrik 1 izrezljani Krrtus 1 slika Madone 1 ura
1 izrezljana imauca s ključavnico
52
Iz arhiv sitih fondov in zbirk
ARHIVI XV 1992
1 konzola s kipa
4	razTiCnes slike v okvirjih
Toil.tna soba:
1	Švi dska peč s priborom
1	vaza na peči
1	zavi ,sa s karuisc *n vrv.co
1	tjava usnjena zofa
2	predalnika
1	ivirarski stol s prevleko iz ripse
1	umivi-lna miza z niarm irno ploščo
1	umivalni mizica s priborom
1	stensko ogledalo
1	steklena viseča sv etika
1	oljna «lika v okvirju
1	pljuva Inik
1	vodno stranišče
1	toaletno ogLdalo
Salcn:
1 mann jmi kanrn s nriborom
5	zelenih zaves iz ripsa s karnisam' vrvicam in "agrinjalom
1 zofa iz zelenega, npsa
6	narlonjacev
1	salonska miza
2	stebra
2 vazi iz alaba^tra
2	br.nai.ci svetilki
1 kan m ika ute s pokr jvom 1 mizica
1	fridon
5 bakrr rezov v zlatih okvirih
3	preproge ob zof?
2	stenski ogledali v ilatem okvirju 1 pokal iz alabasira
1 starobenes.ki stekleni lestenec 1 itarobeneŠki steklena "liza
1	salonska omarica
2	izrezljani mizi s ploščo
3	okenske blazme
1 knjižna jmara s steki nimi vrati 1 pljuvalnik
1 slika v zlatem okvirji1
Poleg omenjenih so bili v orvera nadstropju 5e naslednji prostori: predsoba (z 9 koni ipreme). jed Uma, (32), soba spi lične (14), girderobra soba (7), dve sobi za goste (19. 25) in tensa (?6, od tega 23 pojod za cvetje).
Celotno podobe gradu in okolic- zaokrožijo še prostori v podpritličju in posiopia na dvorišču veranda, paviljcn, skladišči za irtne potrebŠčr e in drva, vir ska klet ter štirje kletni pros*ori za iedila in pivo z ledenico. Na dvorišču so bili (v več stavjah) remi/ prostor za sedla, skladišče ialog m hlevi s pos» Iskimi prostori ter kap, la m rastlinjak.
Preučivalcc kultura ;ga razveja bo v notarskih f mdih našel podatke o delov anju tiskar jr, 19.
septembra 1940 so člani zadruge Mohorjeve Likame v Celju le-to spremenili v družbo z smejeno zavezo. Boli kot tc so zanimivi nekateri od n;:nih dnižabrikov. dr. Lambert Ehrhch, uri-verzif itni procesor, ar. Fian Kotnik, ravi atelj Mohokjeve tiskane in knjigarne v Celju, dr. Ifan Cukala. stolni dekan v Mariboru, Fran S. Fl igar, Župnik v pokoju v Ljubljani, dr. I\an Tomižič, škjf v Mariboru (z deJeži po 15.000 din), dr Gregor Rožman, škof v Ljubljani, An ton Cestnik, profesor v pokoju v Celju in Peter Jnrak, opat v Celju (z deleži po 5000 din).* Tovrstnega raziskovalca bi utegnila pritegniti tu d' ¿pisa, k hranita podatke o delovanju kinematografa (zapisnik občnega zbora kinematografa Union v Celju)5 ah* po ,amezn„ utrinke iz življenja kjlturnegs ustvarjalca (dr. Josip Ipavec proda nepr-imlčninei.s
Največ dela no.arsko gradivo orav gotovo nudi raziskovalcu gospodar ikega rawoja pciameznega teri'onja ai panoga Glede slednjega za;ledime v notarskih fondih največ podatkov o industriji in trgovini, mar ■ o ibrti, medtim ko so ostale dejavnosti, kot npr premogovništvo ali pridobivanje elektrike omenjene le poredko.
Notan io se;tavlial< družben pogodba, pisali zapisnike občni1- '.borov družb in izdnloval listine o prenosih lastnikih prav .t. Glavne podatke o posamezni gospodarskih subjektih (da*um ustanovitve, sedež, dejavnost, l&stnika in sprememl e v višini kapitala) sicer' dobimo, Če so ohrinjeni, v regiitrih okrožnih kot trgovskih sodišč (med list-Vami, ki so jih hranili kot prilogo registru, je moč naju rudi pr spise notarskih spitov), v mnogovt.tnih statistikah in poročilih različnih prav nenc so nam na voljo zbirni podatki, ver-dar nair\ o njih povedo 5e mnogi, več družbene pogodbe, izdelan ob ustanovitvi tovarne, trgovine, elektiam'", obrti, ... Vsebujejo namre* podatke o pogojih poslovanja, o rganih družbe, o prav.cah in dolžnetih poslovodje (kt lkurenčna prepoved), o načelih delitvi dobička, o vpogledu družabnikov v posbvanje, o sklicevanju in pri stojnostih občni ga zbora, o pcstODkih pri prene hanju in likviJaciji itd.
Preučevaleem razvoja g< ,podaj va notar iko gradivo nikakor ne pomeni najpc membnejšeg? vira vrndar je lahko dobrodošel dodat en izvor podatkov Ker sc dokumenti posameznega notarja nagajali za omejen teritorij, nas pogostost pojavljanja zapisov o določeni dejavnosti opozori na njeno zastopanost in pom n v posameznrm območju. Lep tovrsten primer nam ponudi večje število zapisov o družbah, katerih predmet ponovanja je bila trgovina s hmeljem, k; sc nastale in delovale v Žaicu, središču prid »bivanja hme'ja. Tu je imela sedež 1. 1902 ustanovljena zadruga I. štajersko skladišč, za hmelj, po p 3padu Avstro-Ogrsks poimenovana v trgovino
\RH1V1 XV 1992
lz arhiv^kin fondov m zbirk
53
s hmeljsm. L. 1938 se je iz zadi Jge preoblikovala v družbe z omejenim jrmstvom in iz tega časa je ohranjen dokument, ki daje podrobnejšo sliko o njej7. Družbeno pogodbo Hmeljame, I. jugoslcvanske^a zavoda za vkkdanje in konzerviranje hmelja, družbe z omejeno odgovornostjo, je 30. novembra 1938 podpisalo 61 družabnikov, vsi dotedanji dani zadiuge z istim imerom. Med n,jm je bilo najviČ posestnikov, a mdi -tire podjetniki, dva učitelja, po en stavbenik, hotelir, gostilr<čar, sodrik, general v pokoju in trgovke. Delež so pri družbi imeli tudi društvo kmeto-vali.c iz Gotovelj, Savmijka posojilnica v Žalcu, t.z.z o.j. in Celjska pcsojiluica, d .d. Osnovno premoženje družbe so Cenil1 na 1.768.809,18 din (nepremičnine 1.000.000, p~tikline 760.00C in premičnine 9.809,18 din). Po odbitku pasiv v vijini 1.034.80y,18 din je ostalo 7H00C ain kot vsota vseh poslovnih deležev bivših zadružnikov, sedaj družabnikov. Te so prenesli v novoustanovljeno družbo do leg tega pa 5e znesek golovine, :nak višini omenjenih deležev. Vsota obeh oelov. prenesenega m gotovinskega, je predstavljala deleže družabnikov v osnovni glavnici (1.46b.900). Njihova višuia je bila različna. Naivečji delež glavnice je bil last Srvinjske porojifnice (446.00C diu), sledili so Celjska posojil niča in inž Hans T,-schounif; iz Arjc vasi s pc 80.000 ter Fnderi ^irra in dediči Franca Robleka s pc 58 000 din, Največ družabnikov (38) je imele deleže v višini od 200G do 4000 din Nam :d družbe je bil-
1.	obdelava nabranega hmelja in njegovi prodaja
2.	izplačil? predujme na vkladani hmeij
3.	nabava za kmetovanje potrebnih predmetov m prodaja kmetijskih pndi.lkov
4.	nabavi, potrebščin za obdelavo nabranega hmelja.
5.	us*anavijanje pr draži ic z istim predmetom poslovanja.
Načelstvo družbe je sestavljalo 5 poslovodij, ki so iz svojih vrst volili načelnika in podnaČelrika Nfdzor nad poslovanjem družbe je opravljalo 8 Elanov, izvoljenih na občnem zboru, ki so ga-sestavljali vsi člani družbe in je predstavljal njen najvišji organ,
Poleg omenjene so v dokumentih celjski notarjev izpričane Se tn družb-: s sedežem v Žalcu katerih predmet poslovanja sc bili nakup,, predelava za trg in prodaja hmUja. . Slovenija, jugos'ovamka hmeljarska eksportna družbah
Njena ustanovitelja sta bila oče in sin soimenjaka Vinke Vabi* st. I in ml., trgovca in posestnika iz Žulca, avguita 1921. Višina kapitala
ob ustanovitvi je bila 250.000 din. Poslovat je
prenehala maja 1940
Heil, hmeljarrk? elcj portiia družba'
Ustanovita sta jo hrane Fikl, hotelir in veleposestnik ter Ivan Virant, trgovec in gostilničar, oba iz Ž^lca, v avgustu 1927, Osnovna gj.ivi.ca je bila vredn? 250.000 din, vsak družabnik je od tega prispcvfl po 45,000 din v gotovim, ostanek je pm pokril z vrednositjo prostorov v zgradbi bivše pivovarne v Žalcu, katerih lastnik je bil, s pog^dbpmi, ki so se nanašal^ na predrlavo v teh prostorih m s pogedbanu s pivovarno Union, drugi pa s pogodbami za dobfvo hmelja »znanim tvrdkam«. L 1941 je družba sprožila postopek Tikvidacije, s pripombe, da dejansko že nikaj let ni poslovala.
Styria trgovina s hmeljem*0
Med omenjenimi družbimi jt ta delovala najkrajši čas, zelo verjetno je objtajala le formalno. Javna trgovska draiba A. Loibl & Gteser iz Žntca (CSR; in Krnest Krakenbergef, trgovec iz Pariza sta pr ¿ko pooblaščencev do podp^a družbene pogodbe julija 1934 sicer Že vpLČala vsak pc 50.00C din osnovne vlogi,, vendar družba verjetno ni zazivela, saj je s sklepom občnega zbora v februarju naslednjega leta prešla v likvidacijo.
Or ombe
1	Zarito B. at, Gr diva not' sirih fondov Arhivi, le'nik X ftev 1 -2, Ljubljani 1987, str. 44-46; omcijer!
. flanjk pri naitcraij" ii-.iGc o ohnnjen^m notarskem gradiv v slovcsldh rrhivih ni irpo£te\ ji 2) notarskih lordov H4 tekočili mclrov), k ra jo že tedflj hranil Zgodo>jislri odliv Celje (ZAC), do tfantb pc tc je njihovi kuličina pomnožile' že na okori 40 1 tof:h rr^trov.
2	Za delo ni. oocLoČj ccljskcg' okrajnega sod " Si eta bila od L 185, ki jt bil tzdilan prvi notarski rt d, prcdpt>_na dva nntaijt Nijstarcjf; onranjeno gradh i jc z L 1855.
3	ZA'«, OSC fast 193, m tar Morite Sajnviu, spis "tev. 928H- posestv saro je bilo ocenj no n? 26,*38, om ¡njeni ore dm e ti pa nii 6470 goldinar rv.
4	Z AC, OSC, ose. ¿83, notir dr. Kar Stcjan, -jisa itev. 117J 3n
5	ZAC, OSC, fese 281, notar dr, Ivan Stohn, ¡pis štev. 613.
6	ZAC, OSC, fe^c. 257, notar Lovro Bai, spi: Itev VI Sf 6
7	ZAC, OSC fese 236, notar Frane Burger, «ris itev. 911.
8	ZAC, OSC» fe" 27?, notar Jurii Dctifiek, spi« Itev. "5.9u9, fese, ¿38, notar dr. b^n Stojai spis itev. 1113
9	ZAC, OSC. fese. 237, rotar France Burger »pis atev. 120:': U :c 281 r-otar dr. Iv m Stoja» gpf- Itev. 1Ž39.
10	ZAC OSC, faic 280, notar dr, h on Stojaa, spis& itrv. 2; 8 In 302.