NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek,
odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič. odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
/4, marec 1991 • številka W • leto XLV • cena 20 Hinarlev
21.500uvodov - 32 strani
Itran 6
Zarotniki
jia tenisu
Iran 6
.ibanonizacija
lugoslavije
>(ran 11
Dol(umenti
^0 izginili
itran 22
Dan vseh moških
bvinizmov
Eiran 4
{deči mali
lodjetniki
Hran 13
Old timerji
na Rogli
Stran 5
tosel je za
oslovneže
Nisem tolažnik
nonlžanih in razžallenlii
Tako je v intervjuju za NT dejal družbeni pravobranilec samoupravljanja Jože;
Drofenik, kije poudaril, da pravobranilstvo danes ni tolažnik ponižanih in razžalje-!
nih in tudi ne ostanek sistema. Stran 7. \
Najboljša pot do novega
avtomobila in hitrega
servisa
AVTO BRANCE
SERVIS BRANCE
LAŽKO
SUPER NOVOST:
ŠKODA FAVORIT 135 L
za 106.500 din
Redna prodaja
GOLFOV in SKOD.
Telefon: (063) 731-282
2. STRAN ~ 14. MAREC 1991
DOGOr
Repriza v Celju
OpozicUa protestno zapustila sejo skupščine
Na zadnjem zasedanju celjske ob-
činske skupščine se je ponovilo doga-
janje s februarske seje. Zasedanje so
morali zaradi nesklepčnosti predčas-
no prekiniti, saj so ga poslanci preno-
viteljev, liberalnih demokratov in
socialistov protestno zapustili. Do
zapleta je tudi tokrat prišlo pri
obravnavi odloka o volitvi funkci-
onarjev in možnosti njihove razre-
šitve.
Omenjeni odlok je bil v obravnavi že
na prejšnjem zasedanju skupščine,
vendar ni bil sprejet v predlagani obli-
ki. Poslanci prenoviteljev so takrat
ocenili, da gre za sklep, ki onemogoča
razrešitev tistih članov občinske vla-
de, ki delajo slabo, zato so protestno
odšli s seje, kmalu za njimi pa še soci-
alisti.
V pogovorih na predsedstvu skupš-
čine so nato oblikovali sklep, da neko-
liko spremenjen odlok ponovno uvr-
stijo na dnevni red skupaj s spremem-
bami statuta, ki med drugim govorijo
tudi o vprašanju zaupnice občinskim
funkcionarjem. Statut so poslanci
v celoti sprejeli, pri obravnavi odloka
pa se je zataknilo. Janez Lampret, vo-
dja celjskega Demosa, je namreč me-
nil, daje odlok v neskladju s statutom
kot najvišjim aktov delovanja skupšči-
ne. Odlok namreč govori o razrešitvi
posameznih članov občinske vlade,
medtem ko statut predvideva nezaup-
nico vladi kot celoti. Lampret je zato
predlagal, naj se odlok ustrezno popra-
vi. Opozicija je takšen predlog razume-
la kot ponovno onemogočanje uvelja-
vitve sprememb, ki bi zagotavljale
možnost razrešitve posameznih funk-
cionarjev in ne le vlade v celoti, zato je
zasedanje zapustila, skupščina pa
s tem ni bila več sklepčna. V ponede-
ljek bodo zato poslanci ponovno zase-
dali, s^ morajo obravnavati občinski
proračun. T. CVIRN
Slatinčanka - doktorica teologijel
Ivanka Tadina iz Tržišča pri Rogaški Slatini, ki je M
petnajstimi leti diplomirala na teološki fakulteti, je p?
dnevi doktorirala na znani vatikanski univerzi Urbaniah,
Ena redkih doktoric teologije je postala z znanstveno k
pravo o znamenitem misijonarju Ignaciju Knobleharju, g]
vencu, ki je bil v prvi polovici prejšnjega stoletja edi
najpomembnejših raziskovalcev Afrike. ^
Varčevali bodo
Šmarska skupščina seje odločila, da bodo z gradivom za J
občinske skupščine, ki so ga do sedaj pošiljali v približno |
izvodih, varčevali. V krajevne skupnosti, kamor je doslej pri}^
jalo po dveh poteh, ga ne bodo več pošiljcili. Kdor bi gradivo j
vedno želel dobiti, zanj lahko zaprosi, vendar ga bo moral pi;
čati. Strokovna služba je izračunala, da stane razmnoževanj
gradiva, skupaj s stroški pošiljanja, za eno sejo 29 tisoč dinarje
za sejo v zmanjšanem obsegu pa dobrih 17 tisoč. j
Cinkarna -
na čakanju
30 deiavcev
Uvajanje nove tehnolo-
gije, reorganizacije v ne-
katerih sektorjih ter tudi
kakšen discipUnski po-
stopek so osnovni vzroki,
da so v Cinkarni poslali
na čakanje 30 delavcev.
Največ jih je iz skupnih
služb, iz obrata pakiranja
titanovega dioksida in
skladišča gotovih iz-
delkov.
Gospodarstvo na psu, zdravstvo na prepiiiu
Preden so morali zaradi nes-
klepčnosti prekiniti zadnje zase-
danje celjske skupščine, so poslan-
ci obravnavali tudi nekaj vsebin-
skih točk dnevnega reda. Med dru-
gim so govorili o gospodarskem
stanju v občini, po dolgotrajni raz-
pravi pa so sprejeli tudi poročilo
o modernizaciji celjske bolnišnice
in uresničevanju programa samo-
prispevka.
Poslancem so predstaviU rezulta-
te poslovanja v celjski občini, ki ka-
žejo precej zaskrbljujočo podobo.
Maks Bastl, minister za trg in pod-
predsednik celjske skupščine je
menil, daje celoten sistem v prihod-
nje naravnan v smeri, ko bodo od-
padle vsakršne intervencije vlade
v gospodarstvo. Železarna kot naj-
bolj kritični primer v občini je pre-
rasla možnosti reševanja v podjetju
in občini. Podržavljanje železarn
naj bi bila ena od obhk prehodnega
reševanja, sicer pa n^j bi zakon
o privatizaciji prinesel ključne spre-
membe v slovenskem gospodar-
stvu.
Mirko Krajnc, predsednik celj-
skega izvršnega sveta je menil, da
stanje v občini ni tako katastrofal-
no, če vemo, da imata več kot polo-
vico vseh izgub Železarna in Emo.
Predlagal je tudi, da bi o gospodar-
stvu pripravili poseben posvet, kjer
bi lahko podrobneje spregovoril
o problematiki.
V nadaljevanju so poslanci govo-
rili o Zdravstvenem centru, njegovi
modernizaciji in izvajanju progra-
ma samoprispevka, torej o temi, ki
je bila na dnevnem redu že na prejš-
njem zasedanju. Po burni razpravi
so takrat poslanci zahtevali dopol-
nitev poročil, očitno pa tudi tokrat
niso bih povsem zadovoljni. Pred-
stavniki Socialdemokratske stran-
ke so zahtevah natančno poročilo
o tem, kolikšen delež sredstev mo-
dernizacije so dobUi tisti oddelki,
katerih predstojniki so biU člani od-
bora za modernizacijo. Po ponovni
žolčni razpravi o tej temi so poslan-
ci poročilo Zdravstvenega centra
sprejeh, novemu odboru pa predla-
gah, da pripravi program nadaljnje
modernizacije in posebej prouči in-
temistično dejavnost.
TC
Praznik bo 11. april
Celjani bodo odslej praznovali ob-
činski praznik 11. aprila v spomin na
dan, ko je Celje leta 1451 dobilo mestne
pravice. Praznik se bo imenoval Dan
celjskih mestnih pravic.
Na zadnjem zasedanju celjske občin-
ske skupščine je bilo shšati iz vrst opozi-
cije precej negodovanja zaradi predlaga-
nega datuma, saj so 11. aprila leta 1941
Nemci vkorakali v Celje. Prenovitelji so
zato predlagali preiznovanje med 6. in 11.
majem, v spomin na več pomembnih
dogodkov v zgodovini Celja. Dr. Aleš
Demšar, predsednik komisije za pripra-
vo predloga novega praznika, je zavrnil
vse pomisleke in menil, da gre za načrt-
no nasprotno kampanijo, ki se je začela
šele v zadnjem mesecu, medtem ko
v preteklih ni nihče omenil spornosti
predlaganega datuma. Poleg tega je
ugotovil, da lahko za vsak dan v letu
najdemo vsaj dva nasprotujoča si do-
godka. Član komisije Zeljko Cigler je
menil, da je komisija obravnavala pre-
malo različnih datumov in da pomeni
predlog novega praznovanja razdor med
Celjani, saj bodo eni na ta dan praznova-
li, drugi pa žalovaU. Kljub vsem tem
pripombam so poslanci izglasovali
predlagani 11. april kot nov celjski ob-
činski preiznik.
TC
IVIesto ceijskib knezov
Celje naj postane sedež Svetovnega slovenskega kongresa
Sredi februarja ustanovljena
Podružnica Svetovnega slo-
venskega kongresa za celjsko
območje si prizadeva, da bi Ce-
lje, mesto celjskih knezov, po-
stalo sedež Svetovnega sloven-
skega kongresa, najprimernej-
ši prostor pa vidijo v »pred več
kot pol stoletja nasilno opušče-
nem domovanju celjskih kne-
zov, v njihovem dvoru, celj-
skem Spodnjem gradu«.
Podružnica SSK za celjsko
območje, kiji predseduje novi-
nar Peter Kavalar, podpred-
sednika sta Silvester Dreven-
šek in Peter Simoniti, sekretar
pa Tomaž M. Jeglič, je s tem
predlogom oziroma ponudbo
že seznanila Konferenco SSK
za Republiko Slovenijo. Od 27.
do 30. junija bo v Sloveniji prvi
Svetovni slovenski kongres,
na katerem se bodo zbrali
predstavniki Slovencev iz izse-
Ijeništva, zamejstva in matične
domovine, prvič pa bodo na-
stopili kot narodno občestvo.
Prvi trije delovni dnevi kon-
gresa bodo v Ljubljani, gosti-
telj četrtega, zaključnega dne
pa bo Celje. Prav zaradi tega'
vodstvo Podružnice SSK i
celjsko območje že zdaj pozi\
Celjane in vse pristojne insi
tucije, da se na pomembni d
godek temeljito pripravijo. C
Ije naj bi udeležence Svetovn
ga slovenskega kongresa pra
nično pričakalo, Celjani pa n,
bi se odzvali in sodelovali n
vrsti kulturnih prireditev, kor
certov in razstav, športnih sre
čanj, izletov in obiskov spo
minskih krajev. Temu prime
ren naj bi bil tudi izgled mesta
ki bi moralo Slovence iz vseg
sveta pričakati urejeno ii
čisto.     IVANA STAMEJČI(
TRAČ I
niče ■
Programsko-voUlne konfe-
rence celjskih demokratov so
se udeležili predstavniki
ostalih celjskih strank, žal pa
kaže, da v dvorani Narodnega
doma ni bilo nobenega borca.
Sicer bi le-ti protestirali proti
uporabi »nove« slovenske za-
stave. Demokrati so namreč
zborovali ob trobojnici brez
zvezde.
Prvak celjske Stranke demo-
kratične prenove Željko Cigler
je demokratom v pozdrav de-
jal, da verjame v vzajemno
vzgledovanje obeh strank po
sodobnih parlamentarnih de-
mokracijah. Naštel je tudi ne-
kaj skupnih točk (zrak in ce-
ste) za katere se zavzemata
stranki -a na koncu seje vpra-
šal: »Ah bomo v Evropo prišU
s tanki ali po cestah ?« Mislil je
seveda na nevzdržno stanje na
slovenskih cestah, a kaj, ko je
minister Janša prav iz vrst Slo-
venske demokratične zveze.
Odlično pripravljena pro-
gramsko-volilna konferenca
celjskega občinskega odbora
Slovenske demokratične zve-
ze je dala misliti tudi opozici-
ji. Z vrsto kritičnih razprav,
vezanih na posamezna po-
dročja družbenega in gospo-
darskega življenja, je liberal-
ne demokrate Polnerja, Aluje-
viča in Podlesnika prepričala
v to, da hujši in bolj kritični
ne bi mogel biti niti opozicij-
ski zbor. Potem pa so odšli na
kavo - pojasnilo za vse tiste,
ki so mislili, da protestno za-
puščajo dvorano Narodnega
doma.
Če kdo misli, da poslanska
klop v republiškem parla-
mentu ni primeren prostor za
razmišljanje o obnavljanju
strehe na domači hiši, se glo-
boko moti. Celjski poslanec
dr. Janez Črnej je predlog re-
publiškega integralnega pro-
računa primerjal s svojimi
varčevalskimi podvigi in na
dlani je, da je vse jasno. Dr.
Cmej je varčeval za ureditev
vrta, pa mu je toča načela
streho na hiši - Slovenci pa
dajemo denar za ceste, ki ga
bo republika porabila v druge
namene. Denar mora torej tja,
kjer se ga najbolj rabi, je pre-
pričan globoko zamišljeni dr.
Črnej.
Pobuda Tomaža M.Jeghča,
da bi ožje mestno jedro zaprli
za promet, je med udeleženci
zborovanja celjskih demokra-
tov naletela na odličen odziv.
Zaploskali so mu - Jegla pa je
zdaj razočaran, saj avtomobili
še vedno veselo smradijo me-
sto celjskih knezov in z njego-
vo pobudo spet ni nič.
Članice decembra ustanov-
ljene Skupine za neodvisno
žensko gibanje razmišljajo
o spremembi imena. Dva mo-
ška člana njihove skupine na-
mreč ne prihajata na sestan-
ke, ker ju v službi zafrkavajo,
da sta stari devici. Tega pa
zase ne mislijo niti ženske
predstavnice Skupine.
»Ne bom več hodil v cer-
kev,« je izjavil znan žalski krš-
čanski demokrat, kmet, ki ni
navdušen nad zahtevami Cerk-
ve po gozdovih: »Kmetje ne
morejo več sekati, na žagah so
brez lesa in kot kaže, bodo
v Gornjegrajski župniji, potem
ko dobijo nazaj gozdove, spet
veseljačili tako kot v starih ča-
sih. Zato se ne grem več,« je
komentiral svojo odločitev.
Med izvirno osmomarčev-
sko turistično ponudbo je vse-
kakor izstopal turistični pa-
ket znane domače agencije.
Za uvod v dvodnevno potepa-
nje ob Dnevu žena so ponujali
najprej seminar na temo »Go-
spodarske perspektive Slove-
Poslancem celjske skupščine se na zadnjem zasedanju ni
prikazala Marija, pač pa Maks Bastl (na sliki skrajno desno).
Po vztrajnih prošnjah opozicije, da bi si ga vendarle radi kdaj
ogledali tudi v celjskih skupščinskih klopeh, je končno prišel
in takoj nadoknadil zamujeno. Njegov govor je trajal najmanj
pol ure.
nije«, nato pa šoping v Trstu.
Edina napaka paketa je bila,
da stroškov potovanja ni pla-
čala agencija, ampak so jih
morale potnice kriti same.
Celjskim prenoviteljem tudi
osmomarčevski nagelji po-
slankam skupščine niso poma-
gali. Njihov odlok spet ni šel
skozi.
Celjski poslanec Silvan Bo-
žič postane ob vsaki razpravi
v skupščini tako zaripel, da bi
ga kdo lahko zamenjal za
»rdečega«. Verjetno je zato na
zadnji seji novinarjem pose-
bej pojasnil, da je član social-
demokratske stranke.
Glasba in matematika se ni-
sta nikoli kaj prida ujemali. To
dobro ve tudi Matjaž Železnik,
ki je izračunal, da je od leta
1977 do danes minilo natanko
23 let. Smeh iz poslanskih klo-
pi ga je opomnil, da nek^j ni
v redu z njegovim izračunom,
zato seje hitro popravil - na 24
let.
Bivši direktor IMP - ISO
v Slovenskih Konjicah se je
zaposlil pri mesarju. Razlog
je verjetno preprost: ne upa si
tvegati govoric, kakršne kro-
žijo o dveh še zaposlenih ko-
mercialistih v tej firmi, ki
bojda v svojih d.o.o. kršijo
konkurenčno klavzulo. Dru-
gih dokazov kot luksuzne av-
tomobile teh delavcev še niso
našli. Kaj bodo pa ljudje re-
kli, če se bo tudi Alojz Kračun
pričel voziti z limuzino?
Iz zelo zaupnih virov, blizu
republiškim vrhom in bifeja,
kjer točijo laško pivo smo izve-
deli, da se bo novi slovenski
denar imenoval Štajerc, manj-
še enote pa Dolenje in Go-
renje. Da se ve, kdo je kdo!
Socialdemokratski posla-
nec v celjski skupščini Mirko
Krajnc (pa ni premier) bi lah-
ko svoj govor posnel in ga po
potrebi predvajal na zaseda-
njih. Tako bi si prihranil pot
do govorniškega odra, od ko-
der stalno ponavlja: »Kaj pa
45 let?«
TRačnico iz prejšnje številke
moramo dopolniti z obvesti-
lom, da je predsednik celjske
Liberalno-demokratske stran-
ke Robert Polnar kljub oviram
iz Demosa že naredil vozniški
izpit. Nekateri ocenjujejo, daje
to največji dosežek v njego-
vem mandatu.
Sposobnost mozirskega iz-
vršnika Alfreda Božiča prese-
ga vse meje. Isti dan ob istem
času je bil uradno v Portorožu
na seminarju, nekateri pa so
prisegali, da izvršuje sanacij-
ski program v Elkroju. Verja-
memo slednjim.
Težav z imeni in priimki ]ji
di, ki jih sicer dobro poza
a vseeno pomeša med sebo,
nima samo celjski župan Ai
ton Roječ. Prejšnji teden s
mu je pridružil Miro Gradil
predsedujoči programsko-vi
lilne konference celjskih di
mokratov. Na konferenci jeni
mreč prisrčno pozdravil poi
predsednika stranke in slov&
skega pravosodnega ministi
dr. Rajka Rupla. Prisotni sm
- že po načinu govora in t
stem, kar je povedal - prepOi
nali ministra Pirnata.
O tem, kako bi se lahko zg
dilo, da bi predsednika koJt
sije za volitve in imenovao,
v republiški skupščini Jane
Lampreta kadarkoli razrei^
na enak način in z enakit
argumenti, kot so guverneii
NBS Milico Ozbič, preberi
v 11. številki Mladine (12.
91). Naš predlog za novo slft
bo: tiskovni ataše za celjsl
regijo.
pOGODKI_
14. MAREC 1991 - STRAN 3
jngrad še kar tone
^ podJeUu Je kar petsto režllskilt delavcev preveč
pelavci Ingrada so prejš-
petek le prejeli razliko
januarskega osebnega do-
godka, ki je v povprečju in
I vsemi dodatki vred znašal
^04 dinarjev. Stavke, ki jo
je za ponedeljek napovedal
^odikat, tako ni bilo, osta-
jajo pa zahteve sindikali-
stov, ki terjajo takojšnje
plirepanje. O tem, kakšne so
jiožnosti, da Ingrad preživi
jj o trenutnem stanju v In-
rradu so govorili na razšir-
jeni seji izvršnega odbora
jindikata.
Razlogov za optimizem ni
veliko, tako zunanje kot no-
tranje razmere pa terjaOo ta-
kojšnje ukrepanje. Investici-
je so se namnreč prepolovile,
položaj pa je še posebno pe-
reč v regiji, kjer ni nikakrš-
iflih gospodarskih investicij,
ustavlja pa se tudi cestna in
stanovanjska gradnja. Prak-
tično tudi ni več kreditiranja
[investitorjev in kupcev, na
račun tega pa je menda In-
grad že izgubil nekaj dogo-
vorjenih gradenj.
Predstavnik republiškega
sindikata gradbenih delav-
cev Franc Berginc je pove-
dal, da je gradbeništvo tre-
nutno v te^em položaju kot
železarstvo, tekstilna indu-
strija in druge panoge (na ča-
kanju je trenutno 7 tisoč
gradbenih delavcev), da pa
katastrofalen položeni grad-
beništva kljub trudu ne n^j-
de svojega mesta v parla-
mentarnih razpravah.
Položaj je po njegovem še
posebno težak v Ingradu, ki
ga dogajanja v zadnjem času
prehitevajo. Marsikateri
gradbeni organizaciji se je
namreč uspelo vsaj začasno
rešiti težav, medtem ko In-
grad tone vse globlje. Prave
poteze lahko v takšnih raz-
merah vleče le poslovodstvo,
ki pa bi moralo spoštovati
splošno kolektivno pogodbo
in ki na trgu ne bi smelo, kot
se je po Berginčevih bese-
dah to dogajalo v Ingradu,
nastopati s cenami, ki ne kri-
jejo stroškov.
Direktor Ingrada Janko
Golob je to zanikal, hkrati pa
dejal, da imajo nekateri deli
Ingrada vse možnosti za pre-
živetje. Rešitev za celotno
gradbeništvo vidi v odprtju
javnih del, v Ingradu pa
v prestrukturiranju na posa-
mezne tržne enote in očišče-
nju podjetja vseh neproduk-
tivnih delov. Med drugim
gre tudi za višek petstotih re-
žijskih delavcev, kijih bo po-
trebno prestaviti v proizvod-
njo ali pa jih uvrstiti med
viške.
Sindikat je, vezano na tre-
nutne razmere, sestavil vrsto
zahtev. Prva, izplačilo
skromnih januarskih plač, je
bila uresničena v petek. Po-
leg tega zahtevajo spoštova-
nje splošne kolektivne po-
godbe, boljšo informiranost,
izplačilo dodatkov, ne pod-
pirajo pa odpuščanja delav-
cev in viškov, dokler delav-
cem ne bo zagotovljen soci-
alni minimum in dokler ne
bo jasne strategije razvoja
podjetja. Sindikat tudi zah-
teva, da se delavci na zborih
izjasnijo o zaupnici delav-
skemu svetu, posebej še, ker
delavski svet in tudi vodstvo
podjetja niso upoštevali ne-
katerih zadnjih sindikalnih
zahtev.
V razpravi so nekateri
sprožili tudi vprašanje zaup-
nice vodstvu, ki so ga pove-
zovali predvsem z njgovo
trenutno učinkovitostjo,
vendar sindikat razprave
o zaupnici zaenkrat ni uvrstil
med svoje zahteve. Zahteva
pa od vodstva jasno strategi-
jo razvoja in opredelitev, ka-
teri deli Ingrada im^o mož-
nost preživeti.
RADO PANTELIČ
Celjsko gibanje za Jugoslavijo
v Celju so prejšnjo sredo ustanovili organizacijo Zveze komu-
nistov - Gibanje za Jugoslavijo, ki ji predseduje Dimitrije Mar-
kovič, sekretarje Joško Hercog, blagajnik organizacije pa Miran
Kremne.
Že pred ustanovnim zborom je v Celju deloval 5-članski inici-
ativni odbor, nekaj Celjanov pa je Zvezo komunistov - Gibanje
za Jugoslavijo podprlo takoj ob ustanovitvi in se v stranko
vključevalo neposredno v Beograd. V slabem tednu delovanja je
v celjsko organizacijo vključenih 99 članov, do ustanovitve pa je
bilo evidentiranih 62 ljudi. Sicer pa so na ustanovnem zboru
Zveze komunistov - Gibanja za Jugoslavijo sprejeli program in
se dogovorili o delu vnaprej. IS
Predsedstvo o odmevnili temali
v javnosti je v zadnjem ča-
su vzbudilo zanimanje kar ne-
kaj šentjurskih tem, zato so
po zadnji, burni skupščinski
seji na torkovo zasedanje nje-
nega predsedstva povabili tu-
di novinarje. Do teh tem naj
bi na seji zavzelo stališča ali
jih obravnavalo.
Pismo liberalnih demokra-
tov o razmerah v občini na
skupščinski seji ni vzbudilo
prave razprave in njen pred-
sednik, mag. Franc Kovač, je
menil da je zadeva že odmak-
njena, v razpravi pa so razprav-
Ijalci iz vrst pozicije in opozici-
je menili naj bi v pismu tudi
pretiravali ter je zdaj posebna
reakcija nepotrebna. Glede
praznovanja občinskega praz-
nika bi zaradi varčevanja
osrednjo občinsko proslavo
opustili in praznovali v krajev-
nih skupnostih, brez posebne-
ga imena pa bi ostala tudi ob-
činska priznanja. Glede od-
mevnih sprememb v občinski
kadrovski komisiji, je župan
menil, da je med vodenjem
zadnje seje prišlo do njegove
napake, saj poslovnik zahteva
tajnost volitev in odprto listo
ter predlagal ponovitev voli-
tev. Povabljeni predsednik po-
slanskega kluba prenoviteljev,
Jože Štiglic, je povedal da so
podobne izjeme že naredili, za-
to hi za pogrevanje teme, temu
mnenju pa seje pridružil pred-
sednik občinske kmečke zve-
ze-ljudske stranke Ivan Pevec.
BRANE JERANKO
Vlada v Alposu
šentjurska vlada, ki je ob-
javila program dela za letos,
se bo poslej občasno sestajala
v podjetjih in tako je bil v to-
rek sestanek v Alposu, kjer so
se na začetku podrobneje sez-
nanili z Alposovimi načrti,
razvojem, lastninjenjem ter
načrti za zaposlovanje.
|Tako so v Alposu povedali, da
znaša vrednost predvidenih
'naložb podjetja 23 milijonov
Imark, oziroma 211 milijonov
dinarjev, v zadnjem času pa so
celo zaposlili nekaj dodatnih
'ustrezno kvalificiranih delav-
m. Predsednik vlade Grdina
je ocenil, da imajo Alposovi
projekti tudi možnosti za ude-
janjenje in da bo v Sloveniji za
kakovostne programe še de-
narja.
Šentjurska vlada je nato
predstavila konkretni program
letošnjega dela ter so ob tem
spomnili, da je bil program za
Štiriletni mandat v skupščini
kritiziran kot preveč splošen.
Program za leto 1991 obsega 23
konkretnih točk, vendar bo
pred sejo skupščine še ena seja.
občinske vlade, kjer lahko čla-
ni predlagajo dopolnitve. Vla-
da ima tako za letos v načrtu
med drugim program za nate-
čaj po zakonu o demografsko
ogroženih območjih, projekt
plinifikacije, pridobitev zem-
ljišča v Anderburgu za proiz-
vodno obrt in izpostavo celj-
ske Štajerske banke v Šentjur-
ju. V programu, kjer so večino-
ma navedeni tudi roki, je tudi
tržni center, pa avtobusna po-
steča, projektna dokumentaci-
ja obvoznice in predvidena os-
novna šola v Hruševcu, inve-
sticijski elaborat za izgradnjo
doma upokojencev, program
telefonskega omrežja za šent-
jursko občino, saniranje slabe-
ga šentjurskega zraka, pilotski
čistilni napravi, peta faza iz-
gradnje vodovoda Kozarica ter
več predvidenih naložb s po-
dročja kmetijstva in kulture.
V programu pa ni navedenih
podrobnosti glede posameznih
cest in vodovodov, vendar je
predsednik dejal, da so o tem
govorili že v krajevnih skupno-
stih. BRANE JERANKO
Nemški mobiliziranci
za svoje pravice
v Celju so v začetku febru-
arja ustanovili Društvo mobi-
liziranih Slovencev v nemško
vojsko v času 1941/45, ki bo
delovalo v vsej Sloveniji, se-
dež pa ima v prostorih celjske
krajevne skupnosti Aljažev
hrib, Teharska 2a.
Odbori Društva mobilizira-
nih Slovencev v nemško voj-
sko so že zaživeli v Mariboru,
na Ptuju, v Velenju, Šmarju
pri Jalšah, Slovenj Gradcu in
Brežicah, te dni pa se odbor
ustanavlja še v Trbovljah.
Nemški mobiliziranci se bodo
zavzemali za priznanje in izpol-
nitev pravic, ki jim na povsem
pravnih osnovah gredo iz na-
slova nasilne mobilizacije, iz-
polniti pa jih mora združena
Nemčija. Svoje zahtevke bodo
skušali uveljaviti preko repu-
bliške vlade, če pa jim to ne bo
uspelo, se namerav^o v Dru-
štvu obrniti neposredno na
nemško vlado.
Sicer pa so v Društvu mobi-
liziranih Slovencev v nemško
vojsko oblikovali tudi svoje
zahteve po spremembi zako-
nodaje invalidsko-pokojnin-
skega zavarovanja. Podpred-
sednik začasnega odbora Rudi
Markovič pravi, da je povsem
sporen 163. člen, ki predpisuje
črtanje delovne dobe, ki jo je
imel udeleženec nemške voj-
ske pred mobilizacijo.
V Društvu mobiliziranih
Slovencev v nemško vojsko
bodo sprva poskušali zbrati
kar najpopolnejši spisek vseh
mobiliziranih slovenskih fan-
tov, zato pozivajo vse nekdanje
nemške vojake, naj se jim ogla-
sijo in posredujejo potrebne
podatke. Ker se v Društvu za-
vedžoo, da je večina dokumen-
tov izgubljenih in uničenih,
bodo zbrane podatke (tudi, če
gre le za pričevanje) preveijaU
v centralnem uradu v Berlinu,
kjer je ohranjen arhiv. Na od-
bore Društva (podatke zbirko
v vseh območnih odborih in
v glavnem odboru v Celju) pa
se lahko obrnejo tudi vdove in
nepreskrbljeni družinski člani
nekdanjih nemških vojakov.
IVANA STAMEJČIČ
V Šentjurju obvoznica?
Prihoania podolta Šentjurja
številne Šentjurčane je
v prejšnjem tednu zanimala
javna razprava občinske
vlade o lokacijskem načrtu
šentjurske obvoznice s prik-
ljučki ter zazidalnega načr-
ta industrijske cone, kjer so
jim strokovnjaki republi-
ške uprave za ceste, projek-
tantov in urbanistov pred-
stavili mogočo prihodnjo
podobo Šentjurja.
Šentjurčane, ki jih delita
dva železniška prehoda z ve-
nomer zaprtimi zapornica-
mi, je zelo zanimala pred-
vsem večja prepustnost le
teh. Strokovnjaki so oceniU,
da se kot neg primernejša iz-
kazuje 5. varianta obvoznice
vzhod-zahod, z mogočo etap-
no gradnjo, kjer bi začeh
z reševanjem številnega pro-
meta skozi center mesta, po-
tem pa regionalne ceste proti
Slivnici (ter naprej proti Le-
sičnemu oziroma Planini) in
lokalnega prometa. Tako bi
železniški prehod na cesti
proti Slivnici premostili
z nadvozom, priključek proti
Hruševcu, kjer so zapornice
spuščene po uradnih podat-
kih po 8 ur na dan, pa bi
semaforizirali, kar bi vzdrža-
lo 8 let. Predsednik občinske
vlade Ladislav Grdina je
predlagal občanom, da bi se
zedinili za obvoznico, ki ni
sporna, ostalo pa bi pustili za
gospodarsko bolj naklonjeni
čas, saj so tudi strokovnjaki
povedali, da predstavlja 60
odstotkov prometa v mestu
tranzit med Celjem in Šmar-
jem. Potreben je glavni pro-
jekt, kajti brez njega Šentjur-
čani ne bi mogli pridobiti po-
trebnega denarja. Tako so iz-
vedeli, da so glede obvoznice
dela v programu že za letos
jeseni ter je treba pohiteti,
saj po mnenju predsednika
občinske vlade takšne pri-
ložnosti za ureditev dela
šentjurskih prometnih zagat
ne bo kmalu. Krajanov, ki so
jim drugi očitali lokalizem
ter osebne  interese,  niso
uspeli prepričati, eden od
razpravljalcev pa je omenil
že petnajstletne šentjurske
prometne zdrahe, ki zavirajo
prometno ureditev kraja.
Zbrane je manj zanimala
seznanitev z zazidalnim na-
črtom šentjurske industrij-
ske cone, ki meri 60 hektar-
jev in se sestoji iz severnega
ter južnega dela, ki bi ju po-
vezali z zelenim pasom
v okohci Voglajne. Najprej
bi pozidali severni del med
Alposom in Emom, zaključi-
li pa bi s pozidavo južnega
dela v okolici veterinarske
postaje.
......BRANE JERANKO
Zdravstveni center v težavah
Zdravstveni center Celje je preteklo leto zaključil z 69 milijoni
liinarjev izgub, letos pa je v hudih likvidnostnih težavah. Dotok
denarja je namreč negotov in že ob izplačilu osebnih dohodkov
prejšnji mesec so si morali izposoditi 20 milijonov dinarjev. Ta
mesec so jim grozili zajamčeni osebni dohodki, vendar so
vtorek na seji kolektivnega poslovodnega organa sprejeli odlo-
čitev o normalnih osebnih dohodkih, čeprav so bili blokirani še
^ 7 milijonov din. Kdaj bodo lahko izplačali osebne dohodke
~15.marca ali kasneje - pa je odvisno od doliva denarja.
MBP
Sindikati in delovna zakonodaja
Območna organizacija sindikatov Celje je v torek pripravila
"Jelovni posvet za predsednike sindikatov in zaupnike. Sprego-
vorili so o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih raz-
''^erjih in nalogah sindikatov ter o zakonu o zaposlovanju in
^Varovanju za primer brezposelnosti. Novosti jim je predstavil
^lan predsedstva Sveta zveze svobodnih sindikatov Slovenije
Gregor Miklič.
Seminar so pripravili zaradi potrebe po usposobitvi za novo,
v^čjo vlogo sindikatov v postopkih odločanja o pravicah delav-
^^v. katerih delo postane začasno ali trajno nepotrebno, pa tudi
sindikalne dejavnosti v širšem pomenu besede.
MBP
Za Celje - zdravo mesto
že januarja je celjska občin-
*a skupščina sprejela odloči-
o pristopu Celja k projek-
'1 Svetovne zdravstvene or-
ganizacije »Zdrava mesta«,
"jlj projekta je, da postane
^favje skrb vseh in vsako-
za njegovo uresničitev pa
Veliko poti.
f*o kateri se bodo odpravili
j Celju, bo soodločal tudi pro-
^^Ktni svet, ki ga bo imenovala
^[>"^'inska skupščina. Možni
pil so se v ponedeljek na po-
^^voru pri predsedniku občin-
^•^^ skupščine zavzeli pred-
^^m za podporo projektom,
ki v Celju že tečejo - na primer
na področju ekologije ali pa na
področju predšolske vzgoje (za
to področje je Celje že koordi-
nator v okviru mreže zdravih
mest v Jugoslaviji). Postopno
bodo v skupna prizadevanja
skušali vključiti čimveč podro-
čij v občini. Strokovne in teh-
nične naloge projekta bo
opravljal Zavod za socialno
medicino in higieno v Celju, ki
ima s tem že tudi največ izku-
šenj. Seveda pa bodo v pod-
projekte vključevali širok krog
sodelavcev.
MBP
Pozabljena dolina
Prejšnji teden je že kaza-
lo, da se bo končno rešila
problematika ceste Ljubno-
Luče, ter obvoznice in mo-
stu na Ljubnem. Žal ostaja
vtis, da je po četrtkovi štiri-
urni razpravi na Ljubnem
ostalo vse pri starem. Razli-
ka je le v tem, da tudi ob-
ljub ni več.
Razprave se ni udeležil mi-
nister Jazbinšek, opravičili
so ga, da skupščinsko zase-
danje še traja. Pravzaprav se
razpravljalci sploh niso po-
govarjali o cesti Ljubno-Lu-
če, niti o denarju in rokih,
kar so nekateri pričakovali.
Razprava se je omejila le na
različna mnenja, na eni stra-
ni je bilo mnenje republiške
izvedenske komisije, ki je
ocenila, da naj bi se Ljubno
v prid izgleda kraja odreklo
obvoznici, na drugi strani pa
so bili krajani (podpira jih
tudi občinska vlada), ki so
trmasto vztrajali pri obvozni-
ci in mostu. Zmagali so sled-
nji, vendar se poraja vpraša-
nje o zmagi, ki ne bo nikoli
uresničena. Skoraj nič niso
spregovorili o rokih, še manj
o denarju. Vsaka stran je
v razpravi zagovarjala svoj
prav, izvedenska komisija na
podlagi strokovnih ugotovi-
tev (tega vtisa med razpravo
niti ni bilo), krajani pa na
podlagi čustvenih reakcij.
Zakaj Ljubenci tako trma-
sto vztrajajo pri obvoznici,
komisiji ni bilo jasno. Najbrž
pa je treba resnico iskati
v tem, da ljudje hočejo dokaz
od republike, da kraj sploh
obstaja, da jim je nekdo pri-
pravljen pomagati. Ob vseh
rapravah pa se zdi najbolj na
mestu mnenje domačinke,
da desetletja ni nikogar skr-
belo, kako se bo kraj razvijal,
kakšen bo njegov izgled, in
tudi ne, kakšna je podoba
Zgornje Savinjske doline.
Sedaj pa naenkrat vse skrbi
slika, ki bi si jo vtisnil turist
v svoj spomin.
In žal, ostaja vtis, da bi na-
mesto štiriurne razprave po
petih minutah lahko rekli,
da tako ali tako ni in ne bo
denarja za nič. Zgornja Sa-
vinjska dolina bo ostala uni-
čena, opustošena in pozab-
ljena? Ah vendar ne?
URŠKA KOLENC
4. STRAN-14. MAREC 1991
DOGOhi
KOmENTIRAMO
Lov je odprt
Ms^jhen narod je ustvarjalen
narod ali pa izgine! (dr. Anton
Trstenjak). Kaj pa tisti narod,
ki se kar naprej grize, in sicer
zgoraj in spodaj-
Lov je odprt.
S tem dramatičnim povabi-
lom je Lojze Peterle sklenil
uvodno besedo v republiškem
parlamentu. Poslance je z zani-
mivo metaforo »pognal« v raz-
pravo o republiškem proraču-
nu, češ napadate vlado in išči-
te boljše rešitve. Televizijski
novinar v kulturni oddaji Osmi
dan pa se je oh sklepni besedi
predsednika izvršnega sveta
vprašal nekako takole. Lov je
odprt. Samo ne ve se, kdo je
divjačina.
Zadnje čase je res tako, daje
lov kar naprej odprt. Divjačina
se najde, saj je pomemben lov.
Prav pritisk novega prehodne-
ga obdobja, vštevši zaplete
v Jugoslaviji in slovenske teža-
ve pri razdruževanju z Jugosla-
vijo, čedalje bolj ponovno poti-
ska politiko v ospredje javnega
življenja. Ne samo, da naci-
onalni politiki tržijo kapital, ki
ni njihov, kot je zapisal Drago
Buvač, in da s proračunom
vsak mesec bolj izkoriščajo de-
lo, kapitala in plač pa ljudem
ne povečujejo, tudi v občinah
in regijah se bolj ukvarjajo
s politiko. Tako nekako, kot da
nas bo v Evropo in do boljših
plač pripeljala politika s stran-
karskim smislom za špektakl.
Kaj se dogaja s kapitalom,
kaj s privatizacijo in kaj se dela
za prodorni nastop na konku-
renčnem trgu, je še zmerom
manj pomembno.
Za celjsko regijo se v tem
trenutku na primer ne ve, raz-
en delnih ocen, kaj so prinesle
reorganizacije posameznih po-
slovnih sistemov in kako daleč
je gospodarstvo regije z lastni-
njenjem. Ali je vsa reč prepuš-
čena managementu v podjet-
jih ? Ali so se banke začele stro-
kovno ukvarjati z vprašanjem,
kaj bo s kapitalom, ki ga bodo
namenile podjetjem v izdihlja-
jih? Ali se regionalna gospo-
darska politika (zbornice, iz-
vršni sveti) vprašuje, kaj je bil
optimalni model privatizacije
za tržno najbolj perspektivne
firme v regiji ?
Ali je res, da se z novimi,
velikimi reorganizacijami po-
djetij in poslovnih sistemov
(Gorenje, EMO, Aero, Železar-
na itd.) predvideva racionalno,,
podjetniško poslovanje na viš-
ji ravni? Morda. Vendar so šte-
vilna vprašanja kapitala, raz-
voja in zaposlovanja ostala po-
vsem zamegljena. Nekatere za-
misli so celo zelo radikalne,
dobrodošle. Tak primer je
EMO, ki se je organiziral v de-
set podjetij in je zdaj holding.
Najvažnejši je radikalni poseg
v strukturo tovarne, s^ bo od-
slej deset podjetniških profit-
nih centrov moralo samo pre-
živeti na trgu. Vsak del proiz-
vodnje je dobesedno vržen na
trg, kjer se bo moral dokazati
s kvaliteto in ceno, ali pa ne bo
preživel. Vsako podjetje bo tu-
di samo reševalo problem plač.
Tak model ni nič nenavadne-
ga. Je znan pri nas, še bolj na
tujem. Za podjetje EMO kot
enega izmed kroničnih bolni-
kov slovenskega gospodarstva
pa je nova podjetniška organi-
ziranost velik izziv med dru-
gim zaradi odločitve, da bo
vsako novo podjetje začelo no-
vo podjetniško življenje brez
starih izgub. EMO ima še iz le-
ta 1989 36 milijonov din nekri-
te izgube. Lanska izguba je 70
milijonov, vendar pa tovarni
po mnenju Jožeta Gubenška,
direktorja, ne grozi stečaj. Po
njegoVem ima EMO dobro per-
spektivo, samo mora biti dru-
gačen, kot je bil.
Zdaj je EMO na novem za-
četku. Problem je nov in star
- brez dokapitalizacije in po-
kritja izgub ne bo šlo. Kaj bo
odgovorila banka in kaj repu-
blika? Republika ne da denar-
ja. In ker so socialni pritiski
sestavni del tržnih razmer, jih
doživljajo in jih bodo doživlja-
la tudi podjetja v EMO. To, kar
se dogaja v EMO, je samo prvi
korak do drugačnega podjetni-
škega ravnanja in je predvsem
možnost. Kaj pa na primer pri-
vatizacija? In kaj usposoblje-
nost za povsem drugačno razu-
mevanje marketinga kot do-
slej?
Lov je potemtakem res od-
prt. Toda odprt naj bo za nova
znanja, za nov slog delovanja
managementa in vsakega de-
lavca, za tako politiko, ki se ne
bo neustvarjalno izgubljala
v besedovanju, malo poveza-
nem z življenjem v gospodar-
stvu. Za prehodni čas ni dovolj
le taka ali drugačna iznajdlji-
vost. Brez stroke, znanja in
kreativnega dela ne bo niti pa-
metne privatizacije niti prodo-
ra na evropski trg. Politika
o tem samo govori, kaže, da je
na potezi management.
JOŽE VOLFAND
Nujna je razbremenitev
Gospodarstvo ni sposoijno zilržati pritisiiov
Prejšnji teden so se zbrali člani Od-
bora območne gospodarske zbornice
Velenje in razpravljali o gospodar-
skih in zaposlitvenih gibanjih v mo-
zirski in velenjski občini.
Ugotovili so, da kljub splošni krizi
na tem področju ni bilo hudih pretre-
sov. Lani je velenjska Služba družbe-
nega knjigovodstva tri podjetja v regiji
predlagala za stečaj zaradi blokiranega
žiro računa. Gospodarstvo je imelo hu-
de likvidnostne težave, probleme so
uspeli razreševati z odlogom plačila
obveznosti, iskali pa so tudi druge
možnosti.
Člani odbora so med razpravo po-
udarili, da je najbolj nujen korak raz-
bremenitev gospodarstva. Po eni stra-
ni nanj pritiska sindikat z zahtevami
po socialnem varstvu delavcev, po
drugi strani pa ga obremenjuje država
in gospodarstvo teh pritiskov ni več
sposobno zdržati.
Iz težav v gospodarstvu izhajajo tudi
težave zaradi nezaposlenosti. V velenj-
ski in mozirski občini je trenutno brez-
poselnih nekaj več kot tisoč sedemsto
delavcev, za letošnje leto pa v podjet-
jih napovedujejo tisoč šeststo presež-
nih delavcev. Na Zavodu za zaposlova-
nje rešujejo problem z dodatnim izo-
braževanjem, sofinanciranjem pri-
pravništva in odpiranjem novih delov-
nih mest. Možnosti za razreševanje
problema brezposelnosti pa vidijo še
v javnih delih, občasnih oblikah zapo-
slovanja in samozaposlovanju.
Pri izvršnem svetu velenjske občine
so že ustanoviU sklad za pomoč posa-
meznikom, ki imajo v svoji dejavnosti
možnost odpiranja novih delovnih
mest, izvoza in tujih sovlagateljev. Čez
približno mesec dni bodo razdelili pJ
ve kredite iz tega sklada. Zanje je dol^
čena 16-odstotna obrestna mera z eno,
letnim moratorijem in devizno klavz^
lo. Podoben »rizični sklad« ima tuH;
»Z našim sistemom res nekaj ni v
du. Če bi na primer propadel velenjsi
rudnik, bi rudarji z Zavoda za zaposi
vanje prejemali približno sedem ti«
dinarjev mesečno,« je dejal direkt
rudnika Franc Avberšek. »Jasno je, (
ni nikakršne primerjave s tistimi,
vsak dan hodijo v službo za tri ali šti
tisoč dinarjev.« <
Ljubljanska banka, kjer imajo določe
no 25-odstotno obrestno mero z dve
letnim moratorijem, nimajo pa devi^
ne klavzule.
URŠKA KOLENC
V Prevozništvu končno plače
Zaposleni v celjskem Pre-
vozništvu so v petek prejeli
januarske plače, pa še to
predvsem po zaslugi vrnjenih
prispevkov za interesne skup-
nosti. V začetku prihodnjega
tedna naj bi prejeli februar-
ske plače, vendar še ne vedo,
kako jih bodo zagotovili.
Težave v celjskem Prevozni-
štvu se vlečejo že več mesecev.
Splošnim težavam zaradi raz-
mer v gospodarstvu so se pri-
družila še notranja trenja in ta-
ko so zaposleni pred mesecem
izrekli nezaupnico direktorju,
za vršilca dolžnosti pa imeno-
vali dotedanjega sindikalnega
predsednika Slavka Lakovi-
ča. Ta ugotavlja, da ima Pre-
vozništvo še vedno največ te-
žav z likvidnostjo in zaradi te-
ga s plačevanjem goriva in
ostalih stroškov, ki so poveza-
ni s prevozi. Letos so imeli
s prekinitvami 58 dni blokiran
žiro račun, v zadnjih desetih
dneh pa so se blokade rešili.
Podjetja sirom Jugoslavije jim
dolgujejo 3,6 milijona dinarjev,
zato so se lotih široke akcije
izterjave dolgov, ki pa je bila le
deloma uspešna, saj so jim
dolžniki pripravljeni plačati
predvsem s svojimi izdelki.
V Prevozništvu zato razmišlja-
jo o ustanovitvi trgovine, kjer
bi vse te izdelke prodajali.
Ena od spornih zadev je bil
po mnenju zaposlenih tudi nov
sistem nagrajevanja, zato so se
vrnili na starega, ki določa, da
so vozniki plačani po prometu,
ki ga ustvarijo s svojim kami-
onom. Tako so pri zadnjem iz-
plačilu zaposleni prejeli v pov-
prečju nekaj več kot 5 tisoča-
kov. V prihodnje pa bodo nji-
hovi prejemki še nižji, saj je
imelo Prevozništvo ob koncu
preteklega leta 1,7 milijona di-
narjev izgube.
Po besedah Borisa Bajca,
sindikalnega zaupnika v po-
djetju, so zaposleni sedaj bolje
obveščeni o vsem, kar se doga-
ja in se zavedajo, da gre za teža-
ve, ki so značilne za celotno
branžo. Kljub temu so za pone-
deljek napovedovali stavko, če
ne bi prejeU januarskih plač.
Glede na težave Prevozništva
bo grožnja še aktucdna.
TC
REKLI SO:
Direktor Rudnika lignitj
Velenje Franc Avberšek:
»Razmere so nas prisilile, dj
smo v rudniku postali kar da
bri vrvohodci. Znašli smo s(
med največjimi dolžniki 5
elektriko na Celjskem, vendai
je to začaran krog: če bi nan
plačali premog, bi lahko tud
mi plačali elektriko. Praviji
nam, naj pošteno plačujeriK
dodatek za jamsko delo, drža
va pa bo dajala subvencije
V rudniku pošteno plačujemo
država pa se ne odloči o sub
vencijah. Za rudnik bi bilo naj
bolje, če bi postavili ceno 5,1
DEM za gigajoul, o subvenci
jah naj odloči država, od po
marke do 1,5 DEM, kakorkol
že, potem pa naj velenjski rud
nik zdrži ali propade. Držav
bi morala postaviti le okviiji
(davki), nato naj bi deloval ma
nagement.«
Nadaljevanje
prekinjene seje
Skupna seja zborov celjske občin-
ske skupščine se bo nadaljevala
v ponedeljek, 18. marca ob 10. uri
v veUki dvorani Narodnega doma
v Celju, Trg svobode 9. Dnevni red
bo isti kot za sejo 8. marca.
BIH v zgodovinski
preizkušnji
BiH v zgodovinski preizkušnji - to,
tema 7. celjskega večera v hotelu D
brna, gosta pa bosta Alija Izetbegov
predsednik Predsedstva BiH, in Mili
Kučan, predsednik Predsedstva SI
venije. Za najnovejšimi dogajanji v £
biji se jugoslovanska kriza bliža vreliš
ču. Slovenski, hrvaški, bosansko-her
cegovski in makedonski bojkot sei
zveznega državnega predsedstva pl
pomeni novo fazo v razdruževanju Ju
goslavije. Kaj zdaj? Moderator 7. celj
skega večera na Dobrni v petek, 15
marca ob 20. uri bo novinar Jože Vol
fand. J V
Nas obramba preveč
stane?
Interesna skupina za področje vs
nosti in obrambe pri Stranki demokl
tične pre.iove v Celju pripravlja dan
popoldne ob 17. uri v Narodnem don
okroglo mizo za vse tiste, ki jih zanir
normativno pravna ureditev varnoS
no obrambnega področja. Pogovor 1
zanimiv tudi za tiste, ki imajo pomisl
ke okrog višine repubUških sredst(
namenjenih obrambi ali pa dvomi
v upravičenost podpisovanja Mirovi
deklaracije. Gosta bosta Miran Bog3'
taj, republiški svetovalec za ljudsW
obrambo in doktor Anton GrizoU
redni profesor na FSPN - katedre I
Pojasnilo
Zaradi obilice gradiva je to pot iz
številke izpadlo nadaljevanje feljto-
na Denar in valuta. Objavili ga bo-
mo prihodnji teden.
Iskrica pod pepelom
Nesporazumov med vodstvom podjet-
ja in sindikati v konjiškem IMP - ISO ni
več. To je glavna novica zadnjega tedna
iz tega 148 članskega kolektiva, o kate-
rem smo prejšnji teden pisali, da je na
robu preživetja. Tega tudi novi vršilec
dolžnosti direktorja Bruno Grabnar ne
zanika, vsaj glede na podatke zaključ-
nega računa za preteklo poslovno leto
in sprotne likvidnostne težave, ne. To-
da, IMP - ISO ima vizijo prihodnosti.
Vodstvo pa se je skupno z delavci že
tudi izreklo zanjo.
Ta vizija, ta iskrica pod pepelom, kot
pravi novi direktor, je izvoz. Po zadnjih
podatkih imajo naročil za izvoz že za 48
odstotkov skupne planirane realizacije.
Cene v izvozu sicer niso ravno visoke,
vendar so glede na zajamčeno plačilo še
vedno precej ugodnejše kot na domačem
trgu. S cenejšimi in bolj kakovostnimi
materiah iz uvoza ter časom dobave so
lahko tudi konkurenčni - kljub obstoje-
čim težavam zaradi tehnologije. Njihova
tehnologija namreč ni tako strogo speci-
alizirana kot na zahodu. Z ne prevelikimi
vlaganji bodo to lahko presegli, tako da
direktor Grabnar ocenjuje, da bo IMP
- ISO izplaval iz težav v dveh do dveh in
pol letih, če bo uspel izvažati polovico
proizvodnje.
Od uspeha dogovorov in seveda poslo-
vanja je odvisna usoda delavcev. »Me-
nim, da je glede na predvidena naročila
približno 30 ljudi preveč zaposlenih,«
pravi Bruno Grabnar. Zaenkrat presežke
rešujejo z dopusti, za naprej pa se bo
treba pogajati s sindikati, ki so razumlji-
vo proti odpuščanju delavcev.
Viške ugotavljajo tako v režiji, kot tudi
v neposredni proizvodnji. V njej so že
ukinih norme in določih 182 urni delovni
mesec. Glede na doseganje ali preseganje
lahko skupinovodje in obratovodje de-
lavcem povečajo zaslužek za 30 odstot-
kov oziroma zmanjšajo za 15 odstotkov.
Pričakujejo, da se bodo na tak način pri-
bližali evropskim izdelovalnim časom.
To pa seveda kljub povečanim poslom
zmanjšuje potrebe po delavcih.
MILENA B. POKLIC
Rdeči mali podjetniki
in nemočno gospodarstvo
Pregled izgub v celjski in ostalih ob-
činah regije kaže, da se je na listi zgu-
barjev poleg skrahiranega družbenega
dela gospodarstva našlo tudi veliko
število novih zasebnih podjetij. Koliko
je med njimi takšnih, ki so šli v rdeče
številke zaradi spornih terjatev, koliko
KOMENTIRAMO
je takšnih, ki bodo zaradi izgub zahte-
vali povračilo že plačanih prispevkov
in koliko takšnih, ki so se zgolj izognili
plačilu novega davka na dobiček, je
brez analize vzrokov izgub za-vsako
posamezno podjetje težko ugotoviti.
Vsaj slednje je, takole na oko, lahko
odkriti. Kar nekaj jih je namreč, ki
imajo minimalno izgubo, takšno, ki ne
dosega polovice vsote trajnega kapita-
la (če bi jo, bi jo morali pokriti, sicer
sledi predlog za stečaj).
Kakršnikoli vzroki so že, jasno je, da
z razcvetom podjetništva še ni nič.
Vzroka temu sta lahko le dva. Ali ni-
mamo pravih podjetnikov ali pa ni
pravih pogojev. Ker prvemu skorajda
ni verjeti, nam ostane le druga trditev.
Sicer pa nič čudnega. Nova oblast se
namreč obnaša, kot daje njena glavna
funkcija pobiranje davka (med najviš-
jimi v Evropi), namesto da bi dala
z nižjimi davki (da o ostalih pogojih ne
govorimo) gospodarstvu in podjetni-
štvu nov zagon, kar bi se seveda obre-
stovalo dolgoročno. In ker je tudi zad-
nje skupščinsko zasedanje o proraču-
nu pokazalo, da si bolj kot močno go-
spodarstvo želimo močno vojsko, ne-
resno pa je bilo vzeto tudi priporočilo
gospodarske zbornice po bojkotu pla-
čil petine dajatev, imamo to, kar ima-
mo. Nemočno gospodarstvo, ki ga na
eni strani dušijo družbene dajatve, na
drugi pa si bo zanko zadrgnilo samo,
s svojo neodločnostjo in nemočjo.
RADO PANTELIČ
LJUBLJANSKA BANKA - Splošna banka
Celje d.d., Celje, obvešča cenjene varče-
valce, da ponovno odobrava kredite po
vseh veljavnih pravilnikih in sicer ne osno-
vi prodaje tuje valute.
Občani tako lahko prejmejo stanovanjske kredi-
te, potrošniške kredite za določene namene,
banka pa bo kreditirala tudi obrtnike, kmete in
občane, ki opravljajo svobodne poklice.
Kot novost pa banka nudi nenamenski gotovin-
ski kredit za vse imetnike dinarski ti računov,
katerega višina je 200% vrednosti od prodaniti
deviznili sredstev, po 47% obrestni meri in za
dobo 6 mesecev.
Višina posojila je omejena s kreditno sposob-
nostjo.
Prav tako lahko občani koristijo povečane limite
na TR, ki presegajo znesek 5.000,00 din. Pravico
do povečanega limita si bodo pridobili s prodajo
tuje valute in sicer v višini 300% od prodanega
zneska. Višina tega limita je odvisna tudi od
mesečnega priliva na TR in bonitete dosedanje-
ga poslovanja s TR
Vse podrobnejše informacije prejmete v banč-
nih ekspoziturah.
KIEBVJU
14. MAREC 1991 - STRAN 5
Razmišljati z lastno,
ne strankarsko pametjo
^poslom se naj ukvarjalo poslovneži, ne poUtikS - Delavec v tovarni se že boli za
g^oje tlelo, v aružbenih delavnostih o tem ne razmišljajo - Poslanci pa se ne
^gveilajo dometa svojega uma
žalska liberalno-demokratska
tranka je ena tistih, ki se obregne
praktično v vsako stvar v občini. Nje-
gjjn članom ni po volji predlagani
bčinski proračun, niso zadovoljni
financiranjem strank in delom ob-
činskega parlamenta. Precej zanima-
jga je vzbudila njihova zamisel
J ustanovitvi agencije za razvoj po-
^etništva. O vsem tem govori sekre-
^ liberalno-demokratske stranke
Žalec Gregov Vovk.
»Zakaj menite, da v žalski občini
potrebujete agencijo za razvoj po-
^etništva, in kako si zamišljate nje-
no delovanje?*
Vovk: »Agencija za razvoj podjetni-
štva, kakršno si zamišljamo, bo name-
njena predvsem nadaljnjemu razvoju
občine in odpiranju novih delovnih
mest. Za začetek smo predlagaU usta-
novitev posebnega odbora. To naj bi
bil nekakšen poslovodni odbor, nje-
gov mandat bo trajal dve leti, sestav-
ljali pa naj bi ga štirje strokovnjaki,
predvsem podjetniki, in trije ljudje iz
državne uprave. Naloga odbora bo pla-
siranje vseh sredstev v profitne dejav-
nosti, v dejavnosti, kjer se bodo odpi-
rala nova delovna mesta; temu smo
dodali še dva pogoja: skrb za okolje ter
prispevanje k imidžu občine. Razpisali
bomo javni natečcO in zbirali podjetni-
ke z dobrimi idejami ter jim pomagali
pri uresničevanju zamisli. Dogaja se,
da na primer ljudje z idejami nimajo
na voljo zemljišč ali potrebnih prosto-
rov, drugi potrebujejo pomoč pri dobi-
vanju kreditov. Za urejanje teh stvari
nameravamo zaposliti enega profesi-
onalca, zagonski kapital za delo agen-
tke pa nameravamo dobiti s sredstvi,
flsi se pojavlj^o kot ,višek sredstev
\ proračunu občine Žalec. Po seda-
iljem osnutku predloga proračuna je
II milijonov dinarjev teh sredstev.
Vprašanje je še, kaj bo z ostankom
sisovskega denarja; po kuloarjih se go-
vori, da je tega denarja okoli 25 mihjo-
nov dinarjev. Če preračunamo, je to
Štiri milijone nemških mark, verjetno
so denar še obračali, tako da so tu
zraven še obresti. Poleg tega ima pro-
račun sredstva, ki so jih posojaU kot
kratkoročne kredite podjetjem, tudi
tega denarja je za 25 milijonov dinar-
pev. Skratka, v občini kroži masa de-
narja in če bomo od tega dobili vsaj
dva milijona nemških mark, v dinarjih
seveda, potem bomo letos zaposlili od
50 do 100 ljudi, to pa v teh časih gotovo
|ii zanemarljivo. Naj dodam še to, da se
nam ustanovitev agencije zdi boljša re-
šitev, kot da s tem denarjem operira in
se z razvojem podjetništva ukvarja sa-
[110 občinska vlada.«
»Istočasno se v žalski občini govori
tudi o ustanovitvi obrtniške zborni-
vi govorite o ustanovitvi posebne
*Sencije. Zakaj teh stvari ne rešujete
enotno?«
Vovk: »Stvari so res nekoliko neus-
W^ene, vendar ljudje v občini in tudi
^ izvršnem svetu podpirajo ustanovi-
rv agencije. Pogovarjah smo se tudi
že s poslanci zbora združenega dela in
tudi oni se zanimajo za agencijo, ker bi
preko nje lahko reševah problem vi-
škov delavcev tudi v firmah, ki so, de-
nimo, tik pred stečajem. Mi smo se
konkretno pogovarjali s tremi podjet-
niki: gostinsko-turističnim delavcem,
uslužnostnim podjetnikom in podjet-
nikom, ki se ukvarja s čisto produkci-
jo. Vsi ti ljudje imajo projekte za do-
datno zaposlovanje (štiri do osem lju-
di), naložbe pa so vredne od sto tisoč
do dveh milijonov dinarjev. Ponekod
gre za reševanje prostorskih proble-
mov, drugod kapitala, spet drugje za
pridobivanje kreditov.«
»Boste lahko dobili to maso denar-
ja, za katero pravite, da kroži v obči-
ni? Obstaja namreč bojazen, da bodo
s tem denarjem reševali probleme od
danes do jutri v nekaterih po-
djetjih?«
Vovk: »Ta boJEizen seveda obstoja.
Vprašanje pa je, kako dolgo bomo še
pristajali na vzdrževanje socialnega
miru. Sam menim, da je ljudi treba
naučiti predvsem drugačnega razmi-
šljanja. Ne razumem tistih, ki plačo
jemljejo kot garant in se mučijo za tri
tisočake. Ljudem je treba dati
možnost, da delajo in z delom zaslužijo
za svoje življenje.«
»Računate na viške v proračunu,
na predlagani osnutek pa imate
ogromno pripomb.«
Vovk: »Res je, glavna pripomba je,
da je predlagani proračun prenapih-
njen. Vsi največji porabniki, to so za-
posleni v državni upravi, družbene de-
javnosti ter Komunala, imajo previso-
ke indekse. Ko so osnutek obravnavali
na zadnjem zasedanju skupščine, so se
poslanci uvkarjali s tistimi porabniki,
ki dobivajo minimalna sredstva. Zame
je to izguba časa. Če združimo deset
tistih, ki dobijo po 0,1 odstotek, je to
komaj en odstotek proračuna, in če
zmanjšujemo sredstva pri teh porabni-
kih, potem zagotovo ne bomo ničesar
dosegli. Zagovarjam stališče, da je tre-
ba zmanjševati sredstva pri največjih
porabnikih. Če na primer zmanjšamo
indeks pri delavcih v upravi s 124 na
100, potem smo prihranili vehko de-
narja, če računate, da gre za zaposlene
4 milijone nemških mark. Ali če vza-
memo družbene dejavnosti, katerih
delež v proračunu znaša 211 milijonov
dinarjev. Če bomo tu indeks zmanjšali
za 25 odstotkov, bo to spet ogromen
prihranek, zato naj se varčuje pri teh
velikih porabnikih, predvsem pa se
naj proračunski porabniki začnejo za-
vedati razmer v gospodarstvu. Tu re-
šujemo viške delavcev takoj, rešujemo
jih tržno, grobo, da ne rečem surovo,
medtem ko se v družbenih dejavno-
stih ljudje še niso začeli bati za svoja
delovna mesta.«
»V proračunu je zmanjšan tudi de-
lež sredstev za stranke, tudi vaša
stranka bo dobila manj denarja, če-
prav ste edini, ki imate zaposlenega
profesionalca.«
Vovk: »Prvotni predlog je bil, da se
masa denarja za stranke zmanjša v pri-
merjavi z lanskim letom za 60 odstot-
kov, s tem bi prihranili 900 tisoč dinar-
jev, kar je v proračunu 0,003 odstotke.
Predlog, naj bi ta denar razdelili dru-
gim, se mi zdi smešen in celo žaljiv,
takšni poslanski predlogi pa po moje
izvirajo iz neznanja in dejstva, da so se
ljudje vključili v politiko, ne da bi pre-
sodih domet lastnega uma. Zmanjša-
nje denarja za stranke pomeni zame
zatiranje vsakega profdsionaUzma
v politiki, to pa nas bo v sedanjih slo-
venskih razmerah pripeljalo do še več-
je centralizacije. Konkretno dobinio
v stranki šest tisoč dinarjev na osebo
v občinskem parlamentu in še 2 tisoč
din za materialne stroške. Ostane pre-
malo za redno delo, vsaj to bi morali
podpirati. Razlogi so preprosti: profe-
sionalca potrebujemo že zato, da ob-
vešča svoj poslanski klub, da išče in-
formacije in razčiščuje stvari. Večina
poslancev za to nima časa ali volje.
Osebno me najbolj moti, da poslanci
kmečke stranke nimajo profesionalca.
Prepričan sem, da varčevanje pri poli-
tiki nima smisla in vzdrževanje politi-
ke je - dolgoročno gledano - edina pot,
da bomo regije še kaj dosegle v boju
s slovenskim centrom.«
»Z delom občinskih poslancem to-
rej niste zadovoljni?«
Vovk: »Če sem odkrit, je ta parla-
ment slab. Imamo poslance, ki se na
stvari ne spoznajo in se tudi ne potru-
dijo, da bi se poučili o stvareh, ki jih
obravnavajo in za katere glasujejo. Če
se ljudje ne spoznajo na stvari, naj si
poiščejo strokovnjake, ki jim bodo po-
jasnili določene probleme. Tako pa je
bila na primer razprava o proračunu
na zadnji skupščini pod vsakim nivo-
jem. In še eno bi dejal: ljudje potrebu-
jejo lastno pamet za odločanje, ne pa,
da glasujejo po strankarski pripad-
nosti.«
IB
^hčni zbor brez redarjev
sodstvo savinjske kmečke zveze terja več denarja
^ proračunu in razrešitev odnosov z družbenim sektorjem
jMinulo nedeljo je bil v Šem-
petru občni zbor podružnice
^lečke zveze Spodnje Sa-
vinjske doline. Udeleženci so
j^lišali poročilo o delu kmečke
|yc2e, spoznali so njihov pro-
Pam, vmes pa tudi nekaj pi-
^•"•h na račun tistih, ki krojijo
^'netijsko politiko.
, Nsuglasnejše so bile pripom-
na račun kmetijske zakono-
^e, ki še vedno čaka na
'''»ravnavo in sprejem, ljudje
bi končno že radi vedeli,
^0 bo organizirano gozdar-
^0, kako bo z oblikovanjem
f^drug in predvsem, kd^ in
bodo začeli v republiki
■^''ačati premoženje. Vprašanje
° Vračanju zemljišč je bilo tudi
^^Pogosteje zastavljeno gostu
zbora Francetu Zagožnu, seve-
da pa konkretnih odgovorov ni
mogel stresati iz rokava.
Med dognanji v Savinjski
dolini so na občnem zboru iz-
postavili proračun in odnos
z družbenim sektorjem. Mar-
jan Ribič je povedal, da se ni-
kakor ne strinja o s predlaga-
nim proračunom občine, so
kmetijstvu ukinili regrese in
subvencije, za potrebe kmeto-
valcev pa namenili samo 835
tisoč dinarjev, kar je štirikrat
manj, kot znaša delež za teles-
no kulturo v žalski občini. Kot
je dejal Vinko Drča, jim v pro-
računu namenj^o le 0,20 od-
stotkov denarja, zato terjajo
spremembo in prosijo za pove-
čanje tega deleža. Pri tem so
leteli očitki na pospeševalno
službo v občini, ki bi morala
pripraviti poseben program in
na njegovi osnovi zagotoviti
sredstva, po trditvah pospeše-
valne službe pa bi takšen pro-
gram morali pripraviti v za-
drugi.
Na občnem zboru so zahte-
vali tudi n^ se uredijo odnosi
z družbenim sektorjem v žal-
ski občini. V kmečki zvezi so
namreč prepričani, da v Sa-
vinjsko dolino ni treba uvažati
delovne sile od drugod, da bi
vsa dela, predvsem v hmeljiš-
čih, lahko opravili sami.
V družbenem sektorju tem tr-
ditvam oporek^o, vendar vod-
stvo kmečke zveze trdi, da jih
lahko dokaže s številkami.
Sicer pa je štiri ure tr^^oči
zbor v Šempetru izzvenel
v prepričaryu razpravljalcev,
da je kmečka zveza opravila
svoje poslanstvo, da pa bi lah-
ko storila veliko več za dobro-
bit slovenskega kmeta, če bi
bila v parlamentu, tako občin-
skem kot repubhškem, dru-
gačna razmerja sil, če jim ne bi
nagajala opozicija in če bi bili
mediji bolj naklorvjeni delu
kmečke zveze. Na račun sa-
vinjske podružnice kmečke
zveze tokrat ni bilo slišati
kakšnih posebnih pripomb.
Mnenja ljudi pa so n^brž de-
ljena, kar bi lahko sklepah po
besedah Marjana Ribiča na za-
četku zbora. Dejal je namreč:
»Slišal sem, da bodo na tem
zboru pred vrati dvorane stali
ljudje, ki bodo preprečili vstop
vsem tistim, ki mislijo drugače
kot mi v kmečki zvezi. »Redar-
jev sicer ni bilo opaziti, druga-
če misleči pa po predsednikovi
izjavi očitno so v Savirxjski do-
lini.
IB
OKNO V JUGOSUkVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
»Tepite to ljudstvo!«
Manj kot 47 mesecev so veljale besede Slobodana Milo-
ševiča »Nihče ne sme tepsti tega ljudstva«, izrečene aprila
1987 v Kosovem polju pri Prištini, ki so tega srbskega
politika kot zvezdo repatico potisnile najprej v vrh srbske
politike, potem še jugoslovanske. V soboto so srbski poli-
caji sredi Beograda tepli srbsko ljudstvo (en mrtev demon-
strant, en mrtev policaj, 126 ranjencev in še šest ranjenih
študentov v ponedeljek) in s tem je ukaz »Nihče ne sme
tepsti tega ljudstva!« dokončno odšel v zgodovino.
Kako preroška je bila Politika Ekspres, ko je pred dnevi
natisnila masten naslov na vrhu prve strani: Pokol goloro-
kega ljudstva; pri tem je razglasila, daje bilo v slavonskem
mestecu Pakracu »ubitih 11 Srbov, nekaj deset pa ranje-
nih«. V Pakracu mrtvih ni bilo (samo trije ranjeni hrvaški
poUcaji), pač pa je kri v potokih res tekla v Beogradu.
Kaj vse smo doživeli v teh 47 mesecih! Pod vodstvom
Slobodana Miloševiča, ki je najprej odstranil svoje
nasprotnike (med njimi Ivana Stamboliča, predsednika
predsedstva Srbije, in Dragišo Pavloviča, šefa beograjske
partije), se je Srbija dejansko spremenila v Veliko Srbijo
(praktično ukinjeni avtonomiji Vojvodine in Kosova, vse
glasnejše zahteve po tem, daje Srbija tam, kjer živijo Srbi,
pa četudi samo eden); v tem okviru obUkovanje SAO
Krajina s težnjami po priključitvi dela Bosne in vzhodne
Hrvaške); izvozila je »protibirokratsko revolucijo«, najprej
v Vojvodino, potem še v Črno goro (ponesrečil se je
poskus, da bi na ta način vrgli tudi hrvaško in slovensko
vodstvo); po zasedbi Kosova je z ustavo 1989 zrušila Jugo-
slavijo; začela je gospodarsko vojno s »separatisti« in
z »ustaši« na severozahodu države (bojkot slovenskih
izdelkov, dajatve in takse na blago iz Slovenije in Hrvaške,
uvoženo v Srbijo; vdor v jugoslovanski denarni sistem), ki
jo še kar nadaljuje; začela je medijsko vojno proti vsemu,
kar ni srbsko, in tudi to še nadaljuje. Ob vsem tem pa
nekateri v Sloveniji še zmeraj mislijo, podobno kot so Srbi
ves čas trdili za Slovenijo, da »so ljudje dobri, le vodstvo je
slabo in ga je treba zamenjati« - potem bo pa vse v redu.
Res pa je, da se Slovencem vseeno še godi bolje kot
Hrvatom, ki so v Veliki Srbiji razglašeni za »genociden in
ustašoiden narod« ...
Ne vprašuj, komu zvoni, je zapisal Ernest Hemingway,
ker zvoni tudi tebi. Tudi zato je v sporočilu predsedstvo
Republike Slovenije (po nastopu tankov na beograjskih
ulicah in po tem, ko se je okrnjeno predsedstvo države
postavilo na stran vladajoče politične stranke v Srbiji)
zapisano: »S tako odločitvijo je bila proti svoji volji
v notranjepolitična dogajanja v eni od republik vpletena
tudi Republika Slovenija.« Zato je bil čas, da so se prebu-
dili »vsi, ki v srcu dobro mislijo, takih pa je precej tudi
med Srbi, ne glede na Miloševičevo politiko«, kot piše
eden naših bralcev.
112.000 let na bolniški
Zaradi notranjih nasprotij v Srbiji so srbska javna gla-
sila tokrat »zapostavila« Hrvaško. Tudi pri naših sosedih
se krčevito bore z gospodarskimi zagatami, ki jih še stop-
njuje podatek, da so bili delavci na Hrvaškem lani na
bolniški kar 112.000 let (skoraj za četrtino več kot leto
prej). Zato bodo poslanci v saboru v kratkem morali odlo-
čati o tem, ali naj se stopnja za zdravstveno varstvo poveča
z 11,6 na 14,4 odstotka in zmanjša pravice tistih, ki so
v bolniškem staležu. Od 41 milijonov dni bolniških je kar
sedem desetin pokrival republiški sklad, le tri desetine pa
podjetja, kar pomeni, da je bila velika večina bolniških
daljših kot en mesec. Rezultat tega je, daje imel republiški
sklad 350 milijonov DEM izgube, ta pa še narašča.
.-■Zdaj sta na Hrvaškem dve struji: ena, ki se zavzema, da
ne bi smeli krčiti pravic bolnih ljudi, seveda res bolnih in
ne namišljenih bolnikov, zato naj bi povečali prispevno
stopnjo; druga pa ugotavlja, da so Hrvati v enem samem
letu poštah najbolj bolni na svetu in da bi bilo za državo
cenejše, če bi organizirala javna dela in tako zaposlenim
delavcem izplačevala plače pač glede na možnosti državne
(hrvaške) blagajne. S tem bi bilo tudi konec prepirov, kdo
je res bolan in kdo je na bolniški le zaradi popoldanskega
dela na črno.
Ko začne zmanjkovati dela in denarja za plače, se pač
odpre kopica spornih vprašanj, ki jih je bilo včasih lahko
reševati s tiskanjem dodatnega denarja ali pa z zadolževa-
njem v tujini. Ti časi pa so minili...
»Prepiri v vrtcu«
Svojski pogled na sedanjo jugoslovansko krizo ima tudi
hrvaški grof Janko Dobrinovič-Vranitzany, sedanji mini-
ster za turizem Republike Hrvaške. Na berlinski turistični
borzi, s katere so prihajale vznemirljive novice za naše
turistične delavce (vse manj zanimanja za nestabilno
Jugoslavijo, čeravno naj bi se turizem po svetu spet raz-
cvetel, potem ko je bila končana zalivska vojna), je grof
rekel, da je »bistveni problem hrvaške in jugoslovanske
turistične ponudbe v medijskih prikazih naših spopadov,
ki so pretirano dramatizirani. Naše .prepirčke iz vrtca'
prikazujejo kot pravo državljansko vojno; mi se le malo
spraskamo, videti pa je, kot bi se morili, in tako gre že več
mesecev,« je potožil Janko Dobrinovič.
Drugi vzrok, zakaj turisti Jugoslaviji obračajo hrbet, je
po ministru (Hrvaška je udeležena z 80 odstotki v jugo
turizmu) ponovitev lanskih »cestnih ovir in ilegalnih kon-
trol«, ki so povezane tudi s streljanjem na cestah in trpin-
čenjem nedolžnih turistov v Kninski krajini. Tokrat je
minister prekosil sebe: najprej je izrazil upanje, da teh ovir
letos ne bo, če pa že bodo, je treba »možne goste prepri-
čati, da v najslabšem primeru lahko pri nas dožive
majhno, nenevarno, za marsikoga celo zanimivo pusto-
lovščino«.
Pustolovci vseh dežel, združite se in obiščite Jugosla-
vijo!
6. STRAN - 14. MAREC 1991
_DOGO0|
»Zarotniki« na tenisu
Rogla gostila visolio poiitiito - Obtožbe Poiitil(e Eifspres
»Prejšnja, starejša politična elita
se je ukvarjala z najbolj destruktiv-
nimi hobiji na svetu, kot so bili lov,
ubijanje divjačine, izoliranje od na-
vadnega sveta v posebna letovišča.
Nova elita igra tenis in goji individu-
alizem, ki manjka naši politični kul-
turi, saj zvečine ne priznava posa-
meznika in je še obremenjena s tota-
litarizmom«, je ob »političnem teni-
su« na Rogli izjavil svetovalec hrva-
škega predsednika dr. Pranja Tudj-
mana dr. Slaven Letica.
Dr. Letica je še povedal, da se tudi
na tej ravni vidi razlika med politiki
v zahodnem delu Jugoslavije in tistimi
v Črni gori ali Srbiji; tamkajšnji politi-
ki naj se namreč ne bi ukvarjali z nobe-
nim športom. Takšna izjava bi zagoto-
vo še bolj razbesnela vedno »dobro
obveščeno« beograjsko Pohtiko Eks-
pres, ki je zapisala, da sta slovenska in
hrvaška politika v navzočnosti ameri-
škega, avstrijskega in grškega ambasa-
dorja od petka do nedelje kovali zaroto
proti Srbiji.
Ameriški veleposlanik Warren Zim-
mermann je takoj ovrgel takšne zle
špekulacije in zatrdil, da je na Roglo
prišel igrat tenis, se sprostit in spočit
in da se o politiki ne misU pogovarjati.
Seveda pa čisto brez politike ni šlo.
Predsednik slovenske vlade v senci
Emil Pintar je kar naravnost povedal,
da tega niti niso poskušah; z neformal-
nim srečanjem so želeli predvsem
oblikovati in poglobiti osebna poznan-
stva ter okrepiti dialog in zaupanje, ob
tem pa naj bi tudi prišlo do kakšnih
političnih dogovorov brez trdega pro-
tokola.
To je pravzaprav pravilo. Udeleže-
nec teniškega turnirja dr. Zdravko
Tome, član hrvaške Stranke demokra-
tičnih sprememb in profesor na pohto-
loški fakulteti v Zagrebu, namreč pra-
vi, da se na uradnih srečanjih, sestan-
kih in konferencah samo javno pove
tisto, kar je bilo že prej dogovorjeno.
Seveda nihče ni hotel zaupati, kaj stra-
teškega ali taktičnega naj bi se politiki
dogovorih na Rogli; morda bo kaj več
znanega po kakšni vroči seji v Beogra-
du ali po že tradicionalnih sestankih
slovenske in hrvaške politike na
Otočcu.
Razen vnovičnega posmeha »eks-
prespohtikinemu« razkritju zarote je
sedma sila lahko dobila le nekaj »re-
kreativnih« brzojavk. Dr. Ribičič nam
je zaupal, da so za to soboto povabili
na Roglo Demos, da bi se pomerili
v športnem mnogoboju (tenis, namizni
tenis, šah, smučanje, košarka), vendar
je oblast povabilo zavrnila. ZvedeU
smo, da slovenska in hrvaška SDP pri-
pravljata »teatar u gostima«, na kate-
rem naj bi oba predsednika recitirala
v jeziku drugega, dr. Letica pa je pove-
dal, da v Zagrebu odpirajo diplomat-
ski teniški klub, kjer naj bi med dru-
gim sprejemah tudi resne poslovne in
politične odločitve.
Da bi bile te odločitve dobre in ko-
ristne, morajo tudi pohtiki po mnenju
dr. Letice - tako kot drugi ljudje imeti
alternativne kanale za porabo odvečne
energije, ukvarjati se morajo s t. i.
stress menagementom: nadomestilo je
mogoče iskati v družini, planinstvu,
igranju tenisa, smučanju, na drugi
strani pa tudi v kockanju in kurbanju.
Za Ivico Račana, predsednika hrvaške
SPD, je politika lahko zelo nevarna
bolezen in da ga ne bi popolnoma
prevzela, se je treba od nje tudi »odka-
čiti«, kot pravi.
To zadnje žal ni uspelo Stjepanu Me-
siču, dr. Vasilu Tupurkovskemu in dr.
Janezu Drnovšku, saj zaradi vroče po-
litične situacije niso mogh priti na Ro-
glo. Prav dr. Drnovšek naj bi bil naj-
resnejši tekmec dr. Cirilu Ribičiču
v tenisu. V tako okrnjeni konkurenci
je naslov najboljšega brez težav pripa-
del dr. Ribičiču.
ROBERT GORJANC
Foto: EDI MASNEC
Lihanonizacija Jugoslavije
Kal(šen bo razplet jugoslovanske krize, smo vprašali ugledne politike
Odnosi v državi se vedno
bolj zapletajo, zdi se da sta-
nje postaja vse bolj kritič-
no. Kako pa se bo vozel raz-
pletel? Kaj o tem menijo ne-
kateri politiki, ki so v svo-
jih odgovorih upoštevali tu-
di nova dejstva, beograjske
demonstracije?
dr. Ciril Ribičič, predsed-
nik slovenske Stranke de-
mokratične prenove:
»Srbija in Črna gora sta
trdno na konceptu sodobne
federacije, kot ga sami ime-
nujeta, kar pa pomeni veliko
bolj   centralizirano   državo
kot je današnja (ukinjanje
konsenzusa, drugačne voli-
tve predsednika države) in ki
ustreza velikim narodom.
Slovenija in Hrvaška imata
popolnoma nasproten kon-
cept, ki izhaja iz suverenosti,
samostojnosti in neodvisno-
sti posamezne republiške dr-
žave in pristajata na takšno
obliko sodelovanja, ki bi to
priznala. Zgornja meja je to-
rej konfederacija ah popolna
samostojnost, na drugi stra-
ni pa sodobna federacija.
Stvari so prišle tako daleč,
da za Srbijo ni nič hudega, če
se Slovenija odcepi, čeprav
gre tukaj bolj za neko verbal-
no podporo, kot pa resno
strategijo, bolj za taktiko, ki
pa bi se pozneje maščevala,
ko bi obračunali z našimi se-
danjimi zavezniki - Hrvaško.
Vmes sta Bosna in Hercego-
vina ter Makedonija; zaveda-
ta se, da sta dobili že takšno
stopnjo suverenosti, da od
nje ne bosta želeli več odsto-
piti, vidita pa tudi veliko
skupnega interesa, skupno
tržišče, obrambne funkcije,
mednarodne zadeve in člo-
vekove pravice. Zdaj je pro-
drla tudi ideja o asimetrični
federaciji, ki sem jo sprožil
pred dvema letoma. V Bosni
govorijo o stopničasti, ki je
inačica asimetrične. Če želita
Srbija in Črna gora več skup-
nih funkcij, naj sijih pač do-
ločita, če žeUta Slovenija in
Hrvaška več samostojnosti,
naj se jima to omogoči. V asi-
metrični skupnosti bi se cen-
ter moral premakniti iz Beo-
grada proti Bosni, ker ne bi
več ustrezal takšni zamish,
treba bi bilo razseliti, če ne
vse, pa vsaj nekatere funk-
cije.«
dr. Zdravko Tomac, član
Hrvaške Stranke demokra-
tičnih sprememb in profe-
sor na Politološki fakulteti
v Zagrebu:
»Mislim, da bo zveza suve-
renih držav. Potem se bomo
pogajah ah bodo te ah one
funkcije skupne. V vsakem
primeru je to edina realna re-
šitev. V tem trenutku ni
možnosti za samostojne dr-
žave, mednarodni faktor ni
pripravljen na to. Mishm, da
bomo do konca leta prišli do
rešitve. Dogovor se ne bo do-
segel na sejah razširjenega
predsedstva, ampak na raz-
lične načine, z bilateralnimi
kontakti, mednarodno aktiv-
nostjo, tudi ni pomembno,
kje se formalno sklene. In
kriza se bo v Jugoslaviji kon-
čala v tistem trenutku, ko bo
Srbija razumela, da ne more
Sloveniji in Hrvaški vsiliti
svojih stališč, da mora sesti
in se pogovarjati kot z ena-
kopravnimi partnerji. Zveza
suverenih držav je mogoča
samo med tistimi državami,
ki so prijateljske, torej je tre-
ba vzpostaviti prijateljske
odnose. Nikakršnega realne-
ga razloga ni, da sta na pri-
mer Srbija in Slovenija
v takšnih odnosih kot sedaj,
razen zaradi želje Srbije, da
bi pokorila Slovenijo. Ker pa
to ne bo mogoče, ni nobene-
ga razloga, da se ne bi vzpo-
staviU prijateljski odnosi.«
dr. Slaven Letica, bivši
politični svetovalec hrva-
škega predsednika dr. Pra-
nja Tudjmana:
»V tem trenutku obstaja
nekaj scenarijev razpleta kri-
ze: eden od njih je vojni puč
različnih oblik, z razhčnimi
motivi, ki ima trenutno ver-
jetnost 20 odstotkov, druga
možnost je oblikovanje mini
ekonomske skupnosti, ali
v zahodnem delu Jugoslavi-
je ali v Jugoslaviji v celoti,
torej oblikovanje niza suve-
renih, samostojnih držav, ki
zaradi ekonomskih in drugih
interesov oblikujejo mone-
tarne, carinske in druge uni-
je, tej možnosti bi dal 40 od-
stotkov. Tretja možnost je
oblikovanje Slovenije in Hr-
vaške (v obstoječih mejah)
kot samostalnih držav, po-
tem je tu ustvarjanje Velike
Srbije... Zadnja možnost je
kaotizacija tega prostora,
z balkanizacijo v najslabšem
smislu, ki bi pomenila raz-
cep na majhne državice ali
lokalne skupnosti, ki bi žive-
le v relativni varnosti, brez
konfliktov, vendar tudi brez
komunikacij. Ah pa balkani-
zacija s prepiri in krvjo, če
bo to, potem Libanon zame
ni dovolj strašen primer te-
ga, kar bi se lahko zgodilo.
Jugoslavija ima dva do tri
mesece do popolnega gospo-
darskega kaosa. To pa bi po
logiki stvari privedlo do av-
toritarnih razpletov, ne glede
na to, ali bo obstajal niz dr-
žav, ki bodo znotraj sebe
imele mini avtoritarne siste-
me (torej Slovenija, Hrvaška,
Srbija), ah pa se bo javil av-
toritarizem globalnih jugo-
slovanskih dimenzij, z vojno
hunto ali kakšno drugo voja-
ško nominirano državno
upravo. Do konca junija je
skrajni rok, da se nekaj zgo-
di. Zaradi neumne teze,
p pravici srbskega naroda,
da živi v eni državi, pa bi se
lahko onemogočil kakršen-
koli tip dialoga - že v roku
enega meseca.«
Emil Milan Pintar, član
SDP, predsednik slovenske
vlade v senci:
»Zelo sem črnogled. V tem
trenutku narašča nevarnost
temnega scenarija, da bo pri-
šlo do posega in samookupa-
cije v Jugoslaviji. Slovenija
bi se morala potegniti iz te-
ga, to pa ne ustreza Hrvaški,
ki potem ostane osamljena.
Hrvaška bo poskušala uve-
ljaviti svoj večji vphv, avto-
nomnost, neodvisnost, če se
ne celo nekako ,odpeti' od
tega, vendar takšna kot je, ne
pa takšna kot bi ji pustila Sr-
bija. Tako se ustvairja za^af.
ni krog in bojim se, da i
Jugoslavija odreagirala z
ko vrsto posega, ki ne bo r^,
no vojaški, ker ga tujina pj^
poveduje Srbiji. Vendar 51
stojijo še druge vrste, to,f
primer, kar se sedaj dog^,
v Iraku, notranja tiha revoij
cija. Konec koncev, to kar;
sedaj dogaja od Knina do p,
krača je ustvarjanje neke«
vzdušja, v katerem normajj
pogovori niso možni in ne v
dim možnosti, da bi se \
hitro spremenilo.
Moralo bi priti zelo hitj
do padca Miloševiča, če |
hoteh, da se v srbskem
štoru ustvarijo pogoji za dp
gačne pogovore in rešit\
kot sedaj. Videh smo, da;
z enim delom opozicije I
pogovarjati, čeprav je zaj
miva razlika: v Slovenj
opozicijske stranke zadrži
jejo Demos, da ne gre v m
umne radikalne poteze, v S
biji pa je ravno obratno,
zicija vidi svoj prostor sam
onkraj ali pa še dlje od vlac
ne stranke in jo zato sili v j
večjo radikalnost.
Težko je časovno opredel
ti scenarij razpleta, ker s
zmer^ da čas kupiti. Z mil
jardo dolarjev se v Jugosl;
viji v tem trenutku kupi štii
do šest mesecev. Tujina zi
enkrat ne namerava intervi
nirati z denarjem, vendar]
tako vedno govorila, potei
pa se je v zadnjem trenutk
r^e odločila, da nam da mi)
jardo dolarjev, kot da bi imi
la tanke na cestah. Nekate
tudi sedaj na to računajo i
izsiljujejo situacijo tega tip
Mislim, da bo prva faza ra
pleta do maja, druga do se|
tembra, do takrat se bo m
ralo nekaj gospodarsko odi
čiti. Ne vidim druge mo
nosti.«
Ivica Račan, predsednil
hrvaške Stranke demokn
tičnih sprememb:
»Upam, da bo zmagal rai
um, da se bo uredilo v koris
demokracije in miru. Venda
zdi se mi, da vidim prevd
mnoštvo postrojenih vojsl
preveč rovovskih položaje^
iz katerih se že sedaj strelj
z ustreznimi sredstvi. V kol
kor pridobimo na času, pc
tem bo čas delal v korist d<
mokratičnega razpleta kriz*
Najpomembneje je ne izgt
biti živcev, vsaj tisti jih n
smejo, ki jim je do demokrJ
cije. Hegemonistične sil'
Miloševič, oni izgubljajo ži\
ce, toda njim zelo odgovaij'
da se živci izgubljajo tudi n
drugi strani.
V Sloveniji in Hrvaški eks
tremizem lahko ima dobr
namere, vendar se bojim, ke
hoče vse takoj, da lahko pri
de do slabega rezultata. Nc
ostanimo pri tem, da vojn
ne bo, vsak pa naj k tem'
prispeva kolikor zmore.«
ROBERT GORJAN'
Foto: EDI MASNE'
IMTERVJU
14. MAREC 1991 - STRAN 7
Nisem tolažnik ponižanih in razžaljenih
Ijutiie prihajajo po pomoč k Jožetu Droteniku, družbenemu pravobranilcu samoupravljanja s strahom In obupom
pružbeni pravobranilci samo-
upravljanja so bili svoj čas po-
jpembni možje. Z zatonom samo-
upravljanja in uvedbo politične-
ga pluralizma ter tržnega gopo-
larstva pa se v povezavi z njimi
postavlja vrsta vprašanj, večina
brez odgovorov.
Veliko ljudi, ki so to delo oprav-
ljali- je obupalo v negotovosti in
Q(jšlo, nekateri vztrajajo. Takšen
jg Jože Drofenik, ki opravlja svoje
jjelo za občine Celje, Laško^ Slo-
^.gnske Konjice, Šentjur in Šrnar-
je, odkar je julija lani odšel iz Žal-
ca tamkajšnji družbeni pravobra-
nilec samoupravljanja, pa še za to
občino. Po ukinitvi delovnega me-
5ta pomočnika, kar je zahtevala
občina Laško, je odšla na bolj trd-
na tla še pomočnica in ostal je sam
2 vodjo pisarne.
Ali družbeni pravobranilci sa-
0ioupravljanja še sodite v današ-
ni čas?
Drofenik: Neodgovorno je sodi-
li o potrebnosti organa ah institu-
cije zgolj na podlagi naziva. Odkar
so se pričele spremembe v naši
družbi, smo žrtev takšnih pogle-
dov na naš obstoj in delo. Imajo
nas za ostanek določenega siste-
ma, ki bi naj v novem življenju ne
imel več svojega mesta.
' Z zatonom samoupravljanja pa
> so se vaše pristojnosti in obseg
' dela vendarle bistveno zmanjša-
I le, kajne?
Drofenik: To je res. Vendar pa
so nove razmere, veliki spremem-
be zlasti delovne zakonodaje in iz-
enačitev družbene lastnine z dru-
gimi lastninskimi oblikami nado-
Imajo nas za ostanek sistema, ki
bi naj v novem življenju in delu
ae imel več svojega mesta. Neod-
lovorno je soditi o potrebnosti
oi;ana, institucije zgolj na pod-
ligi naziva.
knadile vse izgubljene vsebine in
obseg dela. Zato je med slovenski-
mi družbenimi pravobranilci sa-
moupravljanja prevladalo trezno
razmišljanje, da smo tudi v seda-
njih razmerah potrebni. Treba pa
je spremeniti naziv institucije in
ga aktualizirati glede na nove vse-
bine.
Razmišljajo tudi drugi tako
frezno?
Drofenik: Na eni izmed sej re-
publiške skupščine je na poslan-
sko vprašanje, zak^ nas ne ukine-
jo, republiški izvršni svet odgovo-
ril, da smo potrebni predvsem za-
radi varstva družbene lastnine.
Pred tem je tolkel po nas vsak, ki
je imel čas. Nemogoče razmere, ko
lismo vedeli ne ure ne dneva, so
sprožile odhod dragocenih ka-
drov. Najbolj pa me bolijo namer-
ne dezinformacije o naši skorajš-
nji ukinitvi, saj so močno ogrozile
niožnost delavcev za uveljavljanje
fazličnih oblik pravnega varstva.
^0 ljudi je to kriminalno zavaja-
nje, ScO so bili neredki primeri, da
so zaradi tega zamudih pritožbene
■■oke, ko se jim je zgodila krivica.
Kaj pa občine, za katere de-
late?
Drofenik: S financiranjem je bi-
lo precej težav, na splošno pa so
l^dnosi korektni. Neposrednih de-
lovnih stikov je sicer manj kot
prej, še zlasti na področju gospo-
darstva, kar pa je razumljivo, saj
s^ sedaj občine manj vtik^o v go-
spodarstvo. Če pa ugotovim, da se
^ katerem izmed podjetij zapleta
'n bi to lahko imelo škodljive po-
sledice, obvestim pristojne organe
^bčinske skupščine. Menim, da so
•^Ijub zmanjšanim pristojnostim
'Odgovorni za dogajanja na svojem
območju.
I*a upoštevajo vaše predloge,
•»»nenja?
. Drofenik: Nisem še doživel, da
šli popolnoma mimo pobud,
^tališe.
Lahko poveste kakšen primer?
Drofenik: Po zakonu smo dolžni
delovati preventivno. V množici
vsakodnevnih primerov, je enemu
samemu to sicer težko, vendar
brez tega ne gre. Lani je bilo na
primer na območju veliko prime-
rov nelojalne konkurence in ne-
spoštovanja konkurenčnih klav-
zul. V družbenih podjetjih zapo-
sleni delavci so legalno aH nelegal-
no opravljali obrtne dejavnosti, ki
neposredno posegajo v poslovni
predmet matičnega podjetja in so
ga neredko opravljaU tudi s sred-
stvi tega podjetja, prilaščali so si
poslovne vezi, rezultate propa-
Obsežen prenos pristojnosti na
poslovodne in druge vodilne de-
lavce je skrajno neuravnotežen
z njihovimi odgovornostmi. Sin-
dikati kot delavska stanovska
organizacija še zdaleč niso spo-
sobni učinkovito poseči v doga-
janja.
gandnih aktivnosti in celo delov-
na sredstva in kadre družbenega
podjetja v svojo korist. Poznamo
primere prisiljevanja podrejenih
delavcev ali celo služb, da so
v rednem delovnem času opravlja-
h naloge za potrebe zasebnih po-
djetnikov - svojih nadrejenih. Da
ne govorim o prehajanju družbene
lastnine v druge oblike in ob tem
pretakanju v zasebne žepe še zla-
sti na račun prenizko vrednotenih
vrednosti. O vsem tem smo naslo-
vili pobudo na vse gospodarske,
družbene in oblastne strukture še-
stih občin celjskega območja in
jih opozorili na resnost problema
ter naloge za preprečevanje pojav-
nih oblik. Pobuda je vsaj v treh
občinah naletela na ustrezen od-
ziv, saj so ustanovile skupščinska
telesa za varovanje družbene last-
nine. S tem je bil cilj dosežen.
V večini primerov pa vendarle
nepravilnosti ni mogoče prepre-
čiti. Zlasti posamezniki so obi-
čajno našli pot k družbenemu
pravobranilcu samoupravljanja
takrat, ko je bila krivica že stor-
jena. Je tudi danes tako?
Drofenik: Pred leti so v gospo-
darstvu in drugod družbenega
pravobranilca samoupravljanja
imeli za zaščitnika nedelavcev in
nergačev. Zaradi katastrofalnih
razmer v gospodarstvu je postala
.problematika s področja^delovnih
razmerij prevladujoča. Še zdaleč
pa ni mogoče reči, da prihajajo de-
lomrzneži in nergači. Ne, prihsuajo
prestrašeni in obupani ljudje, tisti,
ki nimajo več kaj izgubiti. Drugi
se očitno bojijo, da bi v podjetju
zvedeU, da so iskah pomoč, pravi-
co, izven njegovih plotov. To potr-
jujejo številni anonimni telefonski
pogovori, nepodpisana pisma...
Delavce mečejo na cesto na vse
načine: opredelijo jih kot tehno-
loške in druge viške brez analiz
in meril, jih brezkončno preraz-
porejajo, jim nameščajo disci-
plinske postopke. Zraven pa jih
še zavajajo, da jim nihče ne more
pomagati.
V ljudeh tli lažno upanje - če se
bom izkazal za pohlevnega, pa če-
prav se mi godi krivica, je manj
verjetnosti, da se bom znašel med
viški ali na disciplinski komisiji.
Ljudi je očitno strah pred izgu-
bo zaposlitve?
Drofenik: Vsega jih je strah.
NcObolj pa sem ogorčen, ko v po-
djetjih ali pri zasebnikih delavce
zavajajo, da nimajo kam pa pravi-
co. Češ: družbenega pravobranil-
ca ni, sodišča združenega dela ni,
sindikat ti ne more pomagati...
Ljudje se vd^o v usodo - dokler
se ne znajdejo na cesti.
Kar tako, na pamet?
Drofenik: Kar tako! Opredelje-
vanje tehnoloških in drugih vi-
škov v posameznih delovnih sre-
dinah praviloma ne temelji na
predhodnih analizah o njihovem
obstoju. Prevladuje subjektivna
ocena o tem ali viški obstajajo in
kdo to so. Delavci potem rečejo,
da so se zamerili, da jih šef ni imel
rad, da... Res je, da so vsi nosilci
gospodarskih in drugih dejavnosti
prisiljeni odpuščati odvečne de-
lavce, sramotno pa je, na kakšen
način to počno.
Odpuščanje po simpatijah to-
rej ni edini način?
Drofenik: Vse mogoče se doga-
ja. Med začasne viške uvrščajo de-
lavce v bolniškem staležu. Pogo-
sto so tarča delavci invahdi. Ima-
mo celo primer družbenega po-
djetja, ki je s sklepom presodilo,
da postane tehnološki višek vsak
delavec, ki je bil v tekočem letu
več kot 14 dni v bolniškem stale-
žu. Poseben problem so odpusti
pri zasebnikih. Najmanjšo poslov-
no težavo prikazujejo kot uteme-
ljen razlog za zmanjšanje števila
zaposlenih delavcev. Če ne gre
drugače, tudi začasno odpovejo
obrt, da lahko odpustijo delavce.
Da ne govorim o primerih, ko za-
sebniki prevzamejo del dejavnosti
v podjetjih - na primer čiščenje,
družbeno prehrano, prevoze.
Prevzamejo delo in delavce, de-
lavce pa odpustijo.
Kar tako jih pa vendar ni mo-
goče odpustiti - še vedno ne...
Drofenik: Zaradi relativno za-
pletenih postopkov pri odpredele-
vanju viškov delavcev iščejo in
najdejo druge poti. Zelo uporab-
ljano je brezkončno premeščanje
delavcev na druga, praviloma tež-
ja in manj plačana dela, v druge
krgje. Delavec obupa in sam da
odpoved. Ali pa zloraba discipUn-
skih postopkov. Namesto da bi ti
bili usmerjeni v preventivo, služi-
jo kot sredstvo za razreševanje
ekonomske problematike. Sreču-
jem se z nameščenimi postopki
brez vsake pravne ali dejanske
podlage, z izrekanjem rigoroznih
ukrepov za nepomembne kršitve,
z nezakonitim in nepotrebnim iz-
rekanjem dolgotrajnih suspen-
zov... Vse bUžnjice uporabljajo,
da se rešijo delavcev. Težko je to
gledati, če imaš le košček srca in
kanček razumevanja. Odigravajo
se prave tragedije.
Vodilni in vodstveni delavci
v družbenih podjetjih ustanav-
ljajo zasebna podjetja z enakim
poslovnim predmetom in s sred-
stvi svojega podjetja, si prilašča-
jo poslovne vezi in celo prisilju-
jejo podrejene delavce, ali celo
službe, da v rednem delovnem
času delajo za potrebe njihovega
zasebnega podjetja.
Pa lahko tem delavcem poma-
gate?
Drofenik: Če ugotovimo krši-
tev, najprej opozorim podjetje in
skušam doseči, da to sami popra-
vijo. Če ne gre, svetujem delavcu,
kako naj uporabi oblike pravnega
varstva. V večini primerov delavci
tega sami ne zmorejo. Takrat jim
sestavim ugovore, se povežem
s službo pravne pomoči pri sindi-
katih, po potrebi pa se vključim
tudi v sam postopek.
Krivice so se vedno dogajale.
Zakaj jih je danes toliko več?
Drofenik: Grd čas je. Vodilne
kadre je zajela prava evforija. Se-
d^ so »bog in batina«. »Vse je
v naših rokah«, razmišljajo. Pa to
ni posledica njihove hudobije. Ne,
dobili so pristojnosti, o kakršnih
niso niti sanjali, njihovo poveča-
nje pa ne spremlja povečanje od-
govornosti niti poznavanja pred-
pisov.
Sami ste, njih pa je veliko. Pa
niste zaradi tega podobni Don
Kihotu v boju z mlini na veter?
Drofenik: Vehko primerov je iz-
gubljenih, preden pridejo do me-
ne. Ampak tudi takrat človeku še
vehko pomeni, če mu vse razložiš,
če še skušaš obuditi upanje, poi-
skati nove možnosti. V vsako delo
je mogoče vnesti kanček človeč-
nosti, pa čeprav imaš občutek, da
se igraš socialno službo. V teh raz-
merah je pač tako. Pa nisem tolaž-
nik ponižanih in razžaljenih. Po-
magati jim želim. Kdo pa jim bo?
Je to glavni razlog, da ostajate
družbeni pravobranilec samou-
pravljanja ali gre za stolček?
Drofenik: Za stolček prav goto-
vo ne. V Zdravihšču Rogaška Sla-
tina me čaka delovno mesto. Lah-
ko mi verjamete, da me tu ne drži
ne denar, ne oblast, ne avtoriteta.
Tega ni kaj prida. Tu me zadržuje-
jo razmere. Ne morem kar tako
zapustiti ladje, ne da bi vedel, kaj
bo z njo. Verjamem pa, da bodo
v naši družbi tudi drugi spoznali
potrebnost našega dela. Kdo,
s kakšnim imenom ga bo oprav-
ljal, pravzaprav ni pomembno.
Prav gotovo pa je naše mesto med
varovalci svoboščin in pravic dr-
žavljanov.
MILENA B. POKLIC
Sociala naj zagotavlja varnost
Skupina za neodvisno žensko
gibanje, ki v Celju deluje od
sredine decembra, je na svo-
jem zadnjem sestanku obliko-
vala tudi stališča do predlaga-
nega programa socialne politi-
ke republiške vlade.
Ženske menijo, da je vprašlji-
va realnost samega programa,
saj gre ob tem, da niso znani
pogoji razdruževanja Slovenije
z Jugoslavijo, naša republika pa
že zdaj vse bolj izgublja jugoslo-
vanski trg, pričakovati je dolgo-
trajno agonijo slovenskega go-
spodarstva. Tudi nekatera šte-
vilčna predvidevanja, zapisana
v programu, niso realna, saj je
denimo v Sloveniji že zdaj 403
tisoč upokojencev, program pa
predvideva do leta 2000 le 400
tisoč upokojencev. Ob tem so
članice Skupine za neodvisno
žensko gibanje opozorile na te-
žak položaj republiških poslan-
cev, ki so razpeti med dvojnimi
zahtevami, med potrebami po
denarju in nezmožnostjo plače-
vanja prispevkov.
Sicer pa v skupini menijo, da
je potrebno spremeniti in do-
polniti Zakon"'o stečajih in sti-
mulativno vplivati na povečeva-
nje zaposlovanja. PoskrbeU naj
bi za decentralizacijo socialne
politike in socialno pomoč ob-
čanom čimbolj približali, pri
tem pa opozarjajo tudi na pre-
malo socialnih elementov v ob-
stoječi davčni politiki, saj davč-
ne olajšave za otroke in vzdrže-
vane osebe niso dovolj visoke.
V prizadevanjih za samostojno
in neodvisno Slovenijo bi mora-
h krojiti tudi lastno družinsko
politiko, ob tem pa poskrbeti,
da v družbi ne bo prihajalo do
pretiranega razslojevanja ljudi
na zelo bogate in revne prebi-
valce Slovenije.
Perspektivno gledano naj bi
upokojenci za časa svojega ak-
tivnega dela po zavarovalni-
škem principu združevali de-
nar, zdajšnji upokojenci pa ne
bi smeh postajati socialni pod-
piranci. Skupina za neodvisno
žensko gibanje v Celju zahteva
ureditev plačevanja participacij
v zdravstvu in olajšave za bolni-
ke s kroničnimi obolenji, ob
tem pa poudarjajo, da moramo
v Sloveniji za telesno in dušev-
no prizadete ljudi poskrbeti kot
za enakopravne državljane, ki
ne smejo biti prikrajšani.
IVANA STAMEJČIČ
Demos ne vidi skupščinske krize
Novinarska konferenca o dogodkih v celjskem parlamentu
Predsednik celjskega Demosa
Janez Lampret je v ponedeljek
zvečer sklical novinarsko konfe-
renco, na kateri je predstavil po-
glede pozicije na zadnje dogodke
v celjski občinski skupščini, ko
je opozicija protestno zapustila
zasedanje. Na konferenci so sode-
lovali še Franc Kovačič, pod-
predsednik zbora združenega de-
la, Silvester Drevenšek, predsed-
nik kluba Demosovih poslancev
in Matjaž Železnik, predsednik
zbora krajevnih skupnosti, vsi so
krščanski demokrati.
Janez Lampret je poudaril , da
je odlok o vohtvah funkcionarjev,
ki je bil na dnevnem redu zaseda-
nja skupščine, v nasprotju s statu-
tom. Slednji namreč pravilno dor
loča - tako kot republiški akti - da
nosi mandatar odgovornost za de-
lo občinske vlade in zato se lahko
poslanci izrekcuo le o zaupnici iz-
vršnemu svetu v celoti, ne pa nje-
govim posameznim članom. Pro-
testni odhod opozicije z zasedanja
skupščine je označil kot gesto uža-
Ijenosti in dokaz nezrelosti po-
slancev. Sicer pa bi po mnenju
Lampreta moralo priti do usklaje-
vanja pred zasedanjem skupščine
v okviru statutarne komisije, ki pa
je v Celju ni. Med zasedanjem pa
bi se lahko sestah vodje poslan-
skih klubov, ko so ugotovili, da je
odlok sporen, ne pa, daje opozici-
ja na vrat na nos zapustila sejo, je
menil Larnpret.
Matjaž Železnik je ocenil, da tu-
di spremenjen statut ne ustreza
povsem sedanjim parlamentar-
nim razmeram, saj na primer po-
slanski klubi niso niti omenjeni.
Kot član predsedstva skupščine
pa je priznal, da na svojih zaseda-
njih niso ugotovili, da bi bil odlok
v neskladju s statutom.
V nadaljevanju so omenjali tudi
slabo vodenje skupščinskih zase-
danj kot enega od razlogov za neu-
speh sej. Vsi skupaj pa so menili,
da tako nepomembno vprašanje,
kot je odlok o vohtvah in razreši-
tvi funkcionarjev, ne more biti
razlog parlamentarne krize, pač pa
gre za provokacijo opozicije.
Kljub temu Demos o dogovoru
z opozicijo ne razmišlja, pač pa naj
bi po besedah Janeza Lampreta
zadeve razčiščevali prek medijev.
T. CVIRN
8. STRAN - 14. MAREC 1991
KUL

Gradu vdihniti dušo
Do Svetovnega kongresa prekriti polovico strehe
Hoja po Celju,^ očmi uprti-
mi malo više od vsako-
dnevnih skrbi razkrije prene-
katero zanimivost, zlasti ko
gre za prenovo starega mest-
nega jedra in zadnje čase je
vse bolj vidna prenova Mest-
nega gradu, ki dobiva novo
kritino in za rdečkasto fasado
nekdanje kasarne tudi novo
vsebino. Resda ta obnova ne
mineva brez težav, ki so pred-
vsem gmotnega značaja,
a vendar se vrti, bi lahko re-
kli. Vodja prenove starega
mestnega jedra pri Samou-
pravni stanovanjski skupno-
sti Celje inženir Anton Šepec
zna pri tem razkriti zanimive
podrobnosti.
Pove, da so z obnovo začeli
minulo jesen, čeprav je bila le-
ta načrtovana že mnogo prej.
Tedaj namreč, ko je grad pre-
šel v last občine in je skrbni-
štvo nad gradom prevzel Za-
vod za planiranje in izgradnjo
in pripravil projekte, po kate-
rih naj bi grad prenovili v ob-
stoječi obliki in mu dali navz-
ven poslikano, neoklasicistič-
no fasado. Gre domnevati, da
projekt ni bil uspešen, ker je
grad prevelik, da bi ga bilo mo-
goče obnoviti v enem zamahu.
Lani, na začetku leta, pa je
skrbništvo gradu prešlo na
Stanovanjsko skupnost, kjer
s predvideno obnovo niso bih
zadovoljni, kakor tudi ne pri
Zavodu za naravno in kulturno
dediščino. Menili so namreč,
da je potrebno dati gradu dru-
gačno vsebino, bolj grajsko in
ne kasarniško. Lotili so se
sondnih raziskav, ki so razkrile
še mnoge specifičnosti gradu,
kijih bodo dokončno razvozla-
h v mesecu dni.
Zanimivo j^ pritrjuje tudi
inženir Anton Sepec, da se drži
gradu na nek način čudna uso-
da. Vse mogoče namembnosti
po obnovi so mu že prerokova-
h: da bo v njem izobraževalni
center SDK, mestni arhiv, da
bo poslovno stanovanjski ob-
jekt in še kaj. Kakšno vsebino
namenjajo gradu novi »preno-
vitelji«? Bogato, pravi Anton
Šepec in omenja dva ločena
trakta. Novejši je južni trakt
s tako imenovanim kulturnim
stolpom. Starejši del pa je za-
hodni trakt, s stolpom na dvo-
rišču. S smiselno prekinitvijo
bo ločena tudi vsebina gradu.
V novejšem delu naj bi prevla-
dovali poslovni prostori, v sta-
rejšem delu pa kulturna dejav-
nost, zlasti v viteški dvorani.
Težko je verjeti, da bi lahko
mesto Celje samo zbralo denar
za tako obnovo, ki naj bi bila
končana v petih letih, zato bo-
do predlog za pomoč pri obno-
vi Mestnega gradu v Celju na-
slovili tudi v repubUko, saj so
pri Samoupravi stanovanjski
skupnosti prepričani, da tudi
vsebina bodoče prenove prese-
ga celjske okvire.
Letos bodo uredih predvsem
streho, polovico le-te pa že do
Svetovnega kongresa, ki bo
v juniju, saj si pomoč pri finan-
ciranju obetajo nato tudi iz te-
ga naslova. Obnovljena streha
bo nato, upajo, motivirala tudi
druge investitorje.
Poseben problem, teh nas-
ploh ni malo, predstavlja sko-
raj šest metrov globok nasip
zemlje na dvorišču gradu, kjer
je zdaj parkirišče. Pod tem na-
sipom je pričakovati temelje
stare Celeie, pravijo strokov-"
njaki in pripominjajo, da bi bi-
lo koristno poseči v globino že
v^rvi fazi obnove gradu, a bi
bil to prevehk finančni zalogaj,
saj meri dvorišče z neposredno
okolico ob gradu 3400 kvadrat-
nih metrov. Zato se bodo arhe-
oloških raziskav lotili kasneje.
Vsa ta dela pri obnovi Mestne-
ga gradu tečejo v navezi s stro-
kovnjaki Zavoda za naravno in
kulturno dediščino in arhitek-,
ti, izvaja pa jih Ingrad Celje. To
sodelovanje, poudarja Anton
Šepec, je vzorno.
Tudi ljudje, Celjani, so obno-
vi Mestnega gradu naklonjeni.
Imajo le pomisleke, če je čas
ob tej finančni stiski primeren
za tovrstne naložbe, na katere
pa je brez dvoma treba gledati
dolgoročno in s stališča celj-
ske, slovenske biti. Druga res-
nica pa je, da bo mogoče Mest-
ni grad obnavljati glede na pri-
tok denarja. Prenova gradu,
brez ureditve dvorišča, bo
predvidoma veljala 70 mihjo-
nov dinarjev. Letos bodo vanj
vgradili okoU 20 mihjonov di-
narjev.
Napori, da bi Mestnemu gra-
du vdihnili dušo, so očitni.
■ Upati je, da mu bodo naslednja
leta rojenice obnove bolj na-
klonjene.
MATEJA PODJET
Foto: EDI MASNEC
Premieri v Žalcu in Taboru
V soboto je dramska skupina Prosvetnega društva Ivan
Cankar iz Tabora prvič uprizorila satirično komedijo F. Ha-
džiča Človek na položaju, v režiji Janeza Kozmelja. Premi-
era je bila v gasilskem domu v Kapli, ponovitev pa nato
v nedeljo. Tokrat so se gledalcem predstavih mladi gledah-
ški amaterski igralci in sicer Uroš Zoranič, Brigita Jelen,
Nataša Turnšek, Dušan Uranjek, Vesna Metelan, Grega
Lukman, Tomaž Leskovšek, Branko Ribič, Vlado Jelen in
Beba Šanca. Gledahška skupina KUD Žarek iz Žalca pa se
bo v soboto 16. marca ob 19.30 prvič predstavila z komedijo
Iva Brešana Orhideja, v režiji Štefana Žvižeja. Premiera bo
v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Na sliki: Gledališka
skupina iz Tabora. T. TAVČAR
Razstava o varstvu oiiolja
V Celjskem Foto kino društvu iz Cankarjeve ulice, ki je
imelo v ponedeljek letni občni zbor, ocenjujejo leto 1990
kot najuspešnejše v dolgih letih obstoja.
To potrjuje tudi 17 nagrad in priznanj za dela njihovih
članov. Za najpomembnejši dogodek ocenjujejo lansko
jugoslovansko medklubsko razstavo fotografij in diapoziti-
vov, Celje 1990, za letos pa pripravljajo 1. mednarodno raz-
stavo umetniške fotografije in diapozitivov na temo varstvo
okolja. V prihodnjih dneh bodo izvedeh, če bo pri FIAP
v Bruslju prijavljena celjska razstava pod pokroviteljstvom
te mednarodne organizacije za fotografijo. Poleg lanske
medklubske razstave v Celju, so priredili tudi foto tečaj za
začetnike, seminar za foto inštruktorje za udeležence iz
večine slovenskih klubov ter za najmlajše delavnico s pred-
stavitvijo kemografije in starografije v Pionirskem domu.
Največkrat nagrajeni Vinko Skale je svoja dela predstavil na
dveh samostojnih razstavah.
BJ
IViiadi glasbenilci v Celju
Visoka raven glasbenega šolstva obeta uspehe
Srečanje učencev in peda-
gogov glasbenih šol celjske
regije, ki je bilo v soboto, 9.
marca v prijetnem vzdušju
v dvorani Glasbene šole
v Celju, je bilo lep kulturni
dogodek
Predstavilo se je 39 učen-
cev občinskih glasbenih šol
vseh osmih občin območja.
Mladi so izvedli več kot dve-
urni program, v katerem se
je predstavilo pet flavtistov,
trije klarinetisti, oboistka,
saksofonist, šest trobenta-
čev, pozavnist, deset kitari-
stov, šest harmonikarjev in
prav tohko pianistov. Glas-
bene šole so predstavile vsa
instrumentalna področja,
razen godal in tolkal.
Ob primerjavi s prejšnjimi
medobčinskimi revijami še
vedno drži s strani Zavoda za
šolstvo in strokovnjakov že
nekajkrat ugotovljena trdi-
tev, da je kakovost glasbene-
ga šolstva na Celjskem
v stalni rasti. Ta rast pa je
glede na obseg in raznohkost
instrumentarija kakovostna
in številčna.
Visoka izvajalska raven so-
botnega srečanja pomeni tu-
di enega tehtnih prispevkov
k ravni slovenske glasbene
kulture. Še vedno prednjači-
ta celjska in velenjska glas-
bena šola, ostale šole pa so
med seboj nekako izena-
čene.
Ker je pred vrati dvajseto
tekmovanje učencev in štu-
dentov glasbe v Sloveniji (od
14. do 17. marca na Vrhniki
in v Ljubljani), kjer bodo
tekmovali pihalci, harmoni-
karji in solo pevci, pa je bilo
na nastopu v Celju vseeno
pričakovati predvsem več
pihalcev. Ta tekmovalna pri-
zadevanja pa so ob koncu
programa nakazali odhčni
pihalci velenjske glasbene
šole. Letošnjega repubhške-
ga tekmovanja se bo udeleži-
lo osemindvajset učencev
glasbenih šol iz celjske re-
gije.
Revija je bila za učence in
učitelje priložnost za primer-
javo dosežkov šolskega dela
in seveda spodbuda za delo
v prihodnje. Za prijetno
vzdušje so poskrbeli letošnji
gostitelji. Glasbena šola
v Celju. Srečanje glasbenih
šol celjske regije je namreč
vsako leto v drugi občini.
CIRIL VERTAČNIK
Pokonci izpod Icorenin
Oživitev dela dr. Antona Korošca
Založba za alternativno teorijo, ki
jo vodi Roman Leljak, avtor znanih
knjig Teharje, Teharske žive rane in
S^m proti vsem, bo v kratkem posla-
la na knjižni trg prvobitno knjigo
o doslej po vojni domala neznanem
možu dr. Antonu Korošcu. Avtor
knjige je publicist, pisatelj in satirik
Miroslav Slana-Miros, ki ga javnost
pozna po kritičnih temah iz dnevne-
ga časopisja.
Uvodoma je k delu treba povedati,
da nas je Anton Korošec odcepil od
avstro-ogrske monarhije, predsedoval
je novi državi Slovencev, Hrvatov in
Srbov ter poskrbel, da je gospodarsko
in kulturno izmozgana Slovenija med
obema vojnama zacvetela na kmetij-
skem, gospodarskem in podjetniškem
področju. Zaradi drugačne idejne na-
ravnanosti so ga komunisti že pred
vojno sovražili, po vojni pa so o njem
v leksikone natresli veliko slabega.
Današnje gospodarske razmere po
plebiscitu pa vabijo k oživitvi in spoz-
navanju dela dr. Antona Korošca.
Rodil seje v kmečki vasici Biserjane
pri današnjem Vidmu ob Ščavnici leta
1872. Vzgojen je bil v duhu kmečke
starožitnosti. Ker ni imel sredstev za
študij, seje odločil za duhovniški stan,
kmalu pa seje uveljavil tudi kot časni-
kar in urednik Slovenskega gospodar-
ja ter še nekaterih drugih hstov. Nje-
gov prvi članek v Slovencu je bil zelo
odmeven; pisal je o celjski gimnazi
članek pa je bil deloma zasežen.
V Korošcu so se vse bolj razvija
voditeljske sposobnosti. Uveljavil
je kot tvorec narodne napredne kato
ške stranke, slovenski pohtik, pos
nec v avstro-ogrskem državnem zl
ru, pa tudi kot voditelj slovenske Ijt
ske stranke oziroma kmečke zveze. I
njegove prezgodnje smrti leta 1940,
je ostala nepojasnjena, je deloval
najvidnejših jugoslovanskih in slove
skih vladnih in ministrskih mestih.
Knjiga z naslovom Oživitev dr. Ani
na Korošca in s podnaslovom KoroŠ
na tehtnici, ki je tik pred izidom, p
naša dragoceno dokumentarno gra(
vo iz zasebnega Koroščevega arhi>
ki je bilo doslej nedostopno slovens
javnosti. V knjigi bo tudi več kot '
fotografij. Delo se spogleduje z dan«
njim časom, izhajajoč iz obdobja m<
obema vojnama, in je namenjeno o
kri vanju naše slovenske identitete.
CVETA PETB
ZAPISOVANJA
Wild on the road
Prva četrtina leta 1991 je
vs£u pri nas popolnoma
v znamenju ameriškega reži-
serja (Eraserhead, 1978, The
Elephat Man, 1980, Dune,
1984 in Blue Velvet, 1988) in
scenarista ter producenta
Davida Lyncha. Naprej so
nas na TVSl bombardirali
z atomsko TV serijo Twin
Peaks, nato nas zaradi po-
manjkanja posameznih de-
lov serije onesrečili in nas
pustili v nadaljnji negotovo-
sti glede morilca Laure Pal-
mer, zdaj pa Ljubljanski ki-
nematografi prikazujejo nje-
gov film Wild at Heart. Film,
ki je prvič, precej podoben
oziroma je v nekaterih ele-
mentih zelo podoben seriji
Pwin Peaks, drugič, gre za
film, ki je na lanskoletnem
festivalu v Cannesu prejel
Zlato palmo in tretjič, gre za
film z zelo visokim ratin-
gom; skratka rentabilen
film. Kako tudi ne, s^j je
Lynch postal s Twin Peaks
kulten avtor (mimogrede,
kar zadeva kultnost posa-
meznega filmskega projekta
šteje zgolj odmev v Združe-
nih državah ali drugače,
ameriški film je samo tisti
film, ki je skrajno ameriški;
torej tisti film, ki ga sprejme-
jo Združene države).
Ko pravim oziroma ko na-
vedem podobnost med pro-
jektoma Twin Peaks in Wild
at Hesart mislim predvsem in
samo na igralsko zasedbo, ki
se med tema dvema projek-
toma zelo pokriva (Sheryl
Lee, Peggy Lipton, Sherilyn
Fenn). Sicer pa, za Lynchaje
tako in tako značilno, da se
opira predvsem na preizku-
šene in bolj ali manj iste
igralce. Tako v Wild at Heart
Piše Tadej Čat«
srečamo Isabello Rosselinu
in Lauro Dem, ki ju pozn^
mo že iz Blue Velvet. V Tht,
Peaks Kylea McLahlana ko
naivnega mladeniča iz Bl^
Velvet... Bolj ali manj novi
ime v Wild at Heart je zgo\
Nicolas Cage, ki pa po teji
filmu to sigurno ne bo ve(
Ali drugače, Cage je v vlog
Sailorja Ripleya zaig^
Američana, kakršnega po
trebuje Amerika. In sicet
oblači se v »leather snaki
skinjacket«, ki mu »simbol
žira izraz individualnosti j
vere v osebno svobodo,
Navsezadnje je ravno svobc
da tista, ki najbolj obreme
njuje povprečnega Američi
na. Sailor Ripley je tradici
onalist, kar je še en znak, d
je Amerika zelo zelo tradici
onalna in celo konzervativn
dežela. Namreč, junak kaa
Maribora, znamko cigaret, I
jih je kadila že njegova mat
taista mati, ki je tudi umrl
zaradi kajenja. Nadalje, pc
sluša ameriško glasbo, ljul
ameriški film, hitre avtomi
bile in cesto (»Just follo\
the yellow brick road!« s
glasi citat iz Čarovnika j
Oza, ki ga izreče glavni ji
nak), ki vodi v srečo, zai
stavlja nevarnost, in nem
zadnje predpostavlja happj
end. Sailor Ripley ima nek
tradicijo. In to pozitivne
Medtem ko Lulu (Lata
Dern) te nima. Poleg tega t
tradicije niti ne spoštuje
Skrega se namreč s svoji
materjo, ki Ripleya zaradi ta
kih ali drugačnih dogodkom
v preteklosti, ki nam jo filn
prikazuje z uporabo flash
backa, ne mara in zaradi tegi
pošlje nad njega plačanegi
morilca. In ko Harry Deai
Stanton drvi v New Orlean.
sliši na radiu pesem »Bab.
please don't go to New Orle
ans...«, kar pomeni podpi
smrtne obsodbe. j
Pri vhodu v mestece Tvvi
Peaks stoji tabla na kateri pi
še: »Welcome to Twin Pe
aks«, kar ni nič drugega ko
ironizirana verzija dogodkom
pred New Orleansom. Nico
las Cage pa preživi, kar >
povsem razumljivo. Junak
se rodijo, umirajo nikoli. Al
kot pravi Madellaine Harms
worth v Sunday Mirrorju
»The film is by turn sex}
surreal, shocking, satiricd
sinister and always stylis
\^ KRAJI IN UUDJE
14. MAREC 1991 - STRAN 9
prihodnii
teden žrebanje
Končali smo z objavljanjem kuponov za sodelovanje
na 19- izletu 100 kmečkih žensk na morje, ki bo v petek
in soboto, 5. in 6. aprila v Lucijo pri Portorožu ter
z obiskom gostišča Tomi in Lipice. Zadnje kupone
bomo sprejemali še danes, potem pa jih bomo razvrt-
stili po občinah in pripravili za žrebanje, ki bo od
srede, 20. do petka, 22. marca v dopoldanski mavrici
Radia Celje od 11. ure dalje. Do ponedeljka opoldne
smo dobili že 1350 prijav.
Iz Celja se bomo odpeljali 5. aprila ob 7. uri zjutraj
z avtobusne postaje Izletnika, prvi postanek pa bo pri
okrepčevalnici na hitri cesti nad Postojnsko jamo. Prvi
daljši postanek bo v gostišču Tomi nad najstarejšim
portoroškim hotelom Palače, od koder je lep pogled na
morje do Savudrije na eni strani in Bernardina na
drugi. Tudi letos nas bodo sprejeli v hotelu Lucija
v Portorožu. Popoldan si bo mogoče ogledati naše
najstarejše primorsko mesto Piran ali pa sam Portorož.
Zvečer bo v restavraciji družabni večer s pestrim pro-
gramom, kjer bodo med drugim nastopili Alfi Nipič
s svojimi muzikanti ter oktet Studenček, ki ga bo
spremljal trio Vikija Ašiča st. V programu bo sodeloval
tudi čarovnik Jani Jošovc. V soboto se bomo ob
povratku ustavili v Lipici, kjer bo oktet Studenček
pripravil dva krajša koncerta v tamkajšnji cerkvici,
udeleženke izleta pa si bodo ogledale poleg kobilarne,
v kateri je trenutno 260 plemenskih konj, še polurni
dresurni umetniški program, od 1. aprila, ko se začne
sezona, bosta vsak dan v Lipici dva programa in sicer
ob 11. in 14.30. uri.
T.V.
Ceste nam ne bodo uničili tovornjaki!
v zaselku Luč blokirali gozdno cesto
Problem gozdnih cest, na
katerega so opozarjali takoj
po poplavi, je dobil v mozir-
ski občini, predvsem pa v Lu-
čah, neslutene razsežnosti.
V Podvolovljeku, Podvezi,
Krnici, to so zaselki v bližini
Luč, so gozdne ceste ponekod
že neprevozne za osebna vozi-
la. Otroci iz oddaljenih krajev
že hodijo v šolo peš, ponekod
jih vozijo starši s terenskimi
avtomobili.
V ponedeljek pa so v Radu-
hi, v predelu, ki ga Lučani ime-
nujejo Na hribru, domačini
z osebnimi vozili zablokirali
cesto. Prejšnji teden so na-
mreč iz plazu v Raduhi, ki je
podrl hišo Olge Vršnik, začeli
odvažati les. »Ta les je odkupi-
la občina, od nekoga 2 tisoč
kubikov, od nekaterih drugih
kmetov pa po nekaj sto kubi-
kov lesa. Po vsej verjetnosti je
les namenjen Glinu v Nazar-
jah,« pripovedujejo domačini.
Vendar to ni težava, težava je
nastala zaradi tega, ker vozijo
les z UcOtežjim tovornjakom, ki
odpelje naenkrat po 20 kubi-
kov lesa.
»Cesto smo po poplavi sami
popravili, jo tudi sami vzdrže-
vali, sedaj pa jo bodo težki to-
vornjaki popolnoma uničili,«
pravijo domačini. Krajevna ce-
sta malo pred Lučami zavije
desno v hrib, približno 200 me-
trov je asfaltirana, od tam na-
prej pa je približno osemsto
metrov gozdne ceste. »Asfalt
smo zgradili popolnoma sami,
nihče nam ni pomagal,« trdijo
domačini. »Od asfalta dalje je
cesto nekaj let vzdrževalo
Gozdno gospodarstvo, lahko
rečemo, da je bila lepa cesta,
povsem normalno prevozna za
osebna vozila. Pred dnevi so
na cesto navozili kamenje, po-
nekod celo skale, predvsem pa
blato iz Lučnice in Predvolov-
Ijeka. Ničesar niso uredili, nik-
jer ni nasipov. Sami smo
spravljali kamenje iz svojih
travnikov, kamor se je zvalilo
s ceste.«
Kot da cesta, s katere bo po
prvem dežju prineslo vse blato
in kamenje do hiš in na travni-
ke, ne bi bila dovolj velik uda-
rec, so tovornjaki obračali kar
po travnikih. Med neg bolj pri-
zadetimi so na Koželjevem, ka-
terim so dobesedno razrili del
rvjih in travnikov.
V mozirski občini pa ni niko-
gar, ki bi ljudem Na hribru za-
gotovil, da bo cesto popravil.
V krajevni skupnosti Luče ni
denarja, na občini v Mozirju pa
pravijo, da je treba razumeti
yudi, ki v Glinu čak^o na les
in s tem na delo. Kdo bo po-
pravljal v prihodnje kilometre
gozdnih cest, ki so zgrajeni
v večini gozdov? »Nihče, vse
skup^ bo počasi propadlo,«
pravijo Zgornjesavinjčani.
»Nočemo nove ceste, hoče-
mo le pisno zagotovilo vsaj
s strani občine, da bo nekdo
naredil cesto spet takšno, kot
je bila pred vožnjo težkih to-
vornjakov,« pravijo ljudje Na
hribru pa so si enotni, kar se
tiče blokade. »Cesto smo sami
gradili, sami vzdrževali, po-
mlad pa nam jo bo gotovo do-
končno požrla. Nekje pa je
nekdo, ki bo imel dobiček od
lesa s plazu. Naj nam ta nekdo
uredi cesto, da se bomo nor-
malno peljaU z avtomobili do
svojih domov. Blokada pa bo
ostala,« so domačini trdno od-
ločeni.
URŠKA KOLENC
Ribe ne želUo kalnih vod
Celjski ribiči pri svojem de-
lu v lanskem letu izpostavlja-
jo dva mejnika: dokončno iz-
gradnjo ribiškega doma
z okolico na Brezovi ob Šmar-
tinskem jezeru in novembr-
sko poplavo, ki je močno pri-
zadela tudi Savinjo s pritoki
z okolico in življem v njih. Ta-
ko so lani v primerjavi z le-
tom 1989 tudi nalovili manj
rib (lani 10 tisoč 900 kg, leta
1988 pa 11 tisoč 200 kg), vzrok
pa je v poplavi, saj so z ulo-
vom končali že v začetku no-
vembra.
Ribiče še vedno najbolj skr-
bijo onesnažene vode,    je či-
stih vod vedno manj. Poseben
problem predstavlja Hudinja,
ki je od Ško^e vasi navzdol
zaradi onesnaženosti padla iz
drugega v tretji do četrti kako-
vostni razred. Ložnica je sicer
gojitveni potok, vendar je
v njej odlagališče vse mogočih
odpadnih izdelkov. S prito-
kom Voglajne v Saviujo se
močno poslabša kakovost vo-
de in tudi rib. Edina svetla toč-
ka je Lava, ki so jo rešili od-
plak s čistilno napravo v Kasa-
zah in je tako zdaj ribolovna in
sposobna za vlaganje rib. Le-
tos bo potrebno veliko dela pri
ureditvi Savinje od Petrovške-_
ga mostu do sotočja z Ložnico,
zaradi velikih nanosov gramo-
za ob lanski poplavi, kar je
močno spremenilo prejšnji vo-
dotok. Vodarji so obljubili, da
bodo strugo uredili, tako da bo
možno ponovno vlagati ribe.
Zaradi izpada vlaganja v Savi-
njo so več vložili v Šmartinsko
jezero, kjer so tudi odprli ribo-
lov za vse vrste rib, tudi ropari-
ce, že s 1. marcem. V Šmartin-
sko jezero so vložili 7400 kg
V Ribiški družini Celje je
trenutno 688 članov, od tega
je 76 mladincev in 44 ribi-
činj. Lani je bilo odlikova-
nih 41 ribičev, ribiška dru-
žina pa je dobila plaketo Ri-
biške zveze Slovenije.
rib, čakcoo še tri tone rib iz soli-
darnostne pomoči drugih ribi-
ških družin.
Med drugim bo letos izredno
bogato vlaganje, saj sta dva
ribnika na Blagovni že tretje
leto zaprta (v njih je krap in
amur). Spraznili iu bodo jeseni
in ribe vložili v Šmartinsko je-
zero. V načrtu je tudi ureditev
ribiške koče na ribniku 1 na
Blagovni, ki ga naj bi namenili
športnemu ribolovu. Okrepili
bodo tudi čuvajsko dejavnost
in vanjo vkjučili mlajše kadre,
da bodo učinkovitejši. Veliko
skrb bodo posvečali mladim,
da se bodo razvili v dobre ribi-
če in varovalce vod in okolja.
Ob tem se bodo tudi borih pro-
ti želji nekaterih po privatizira-
nju voda, kjer bi šlo bolj za
eksploatacijo in zaslužek.
TONE VRABL
Iščemo nove rejniške družine
Ta hip čaka v celjski obči-
ni na topel, varen in miren
dom sedem otrok. Sedem
malčkov in šolarjev, ki
v svojih družinah nimajo
normalnih pogojev za raz-
voj in uspešno življenje, kaj
šele za srečno otroštvo.
Skupaj s Centrom za soci-
alno delo Celje pripravljamo
v našem uredništvu akcijo,
v kateri bomo poskušali naj-
ti nekaj novih rejniških dru-
žin. V sodelovanju s krajev-
nimi skupnostmi smo se po-
dobnega dela lotili že pred
petimi leti, prihodnji teden
pa bomo spet potrkali na va-
ša srca. Kako drugače iska-
nju rejniških družin tudi ne
moremo reči, saj si želimo za
vse otroke, ki ostajajo brez
svojih družin, poiskati ljube-
če in razumevajoče rejnike.
V Centru za socialno delo
Celje so poskrbeli, da tudi
starši oziroma eden od star-
šev, ki skrbi za otroka (pa
tega ne zmore), soglašajo
z oddajo otroka v rejniško
družino. To pa je le korak do
nove, za večino rejencev
sploh prve, priložnosti za
drugačno življenje.
In kakšnih družin si žeU-
mo? Podrobneje bomo o tem
spregovorili v ponedeljkovi
popoldanski  oddaji  Radia
celJe ter zapisali ob začetku
skupne akcije v prihodnji
številki Novega tednika - za-
enkrat, v razmislek, pa le to-
le: »Družine z urejenimi
medsebojnimi odnosi, mlaj-
še in po možnosti v samem
mestu ali primestnih nase-
ljih, bi radi,« pravi direktor
Centra za socialno delo Bra-
ne But in to utemeljuje
z zahtevnostjo in tudi napor-
nostjo rejništva. Zdaj imamo
namreč v občini približno
100 rejniških družin, toda
vse bolj se starajo in v Cen-
tru skupaj z rejniki ugotav-
ljajo, da to za vzgojo rejencev
ni dobro.
IVANA STAMEJČIČ
Dan, ko otroci odrastejo
Matura in predvsem maturantski ples je dogodek, ki si ga starši in njihovi otroci zapomnijo za vse življenje.
Golovec bo ves mesec v znamenju takšnih prireditev. EDI MASNEC
10. STRAN - 14. MAREC 1991
NAŠI KRAJI IN UuJ
Gasilski dom
na Llubečni
Na občnem zboru so ga-
silci Ljubečne ugodno oce-
nili v lanskem letu oprav-
ljeno delo, saj so dosegli
več, kot so načrtovali. Zla-
sti uspešni so bili pri grad-
nji gasilskega doma, kate-
rega slovesna otvoritev bo
27. julija. V nov dom bodo
vzidali tudi spominsko plo-
šlo znanemu predvojnemu
gasilcu Jerneju Vengustu,
ki je bila doslej na podrtem
starem gasilskem domu. Iz-
volili so tudi novega povelj-
nika, to je postal Mirko Ko-
štomaj, njegova pomočni-
ka pa Dejan Brecl in Jože
Pangerl. Občnega zbora so-
se poleg predstavnikov so-
sednjih gasilskih društev
in občinske gasilske zveze
Celje udeležili tudi pred-
stavniki pobratenih dru-
štev iz Cezanjevcev, Brani-
slavcev in Sladke gore.
Dvanajst gasilcev z Lju-
bečne je opravilo izpit za
izprašanega gasilca, štirje
se trenutno izobražujejo za
gasilskega častnika, eden
pa za nižjega častnika.
M.B.
IVIanca Košir: Ženska pisma
Na Dan žena je bila v Ob-
činski matični knjižnici v go-
steh publicistka dr. Manca
Košir. Pogovor, ki ga je
usmerjala Anka Krčmar,
ravnateljica knjižnice je te-
kel predvsem o pravkar izda-
ni knjigi Mance Košir Žen-
ska pisma. Da je bila pred-
stavitev prav v Žalcu ni nak-
ljučje, saj sta pisma pisali tu-
di Valerija Pukl in njena
nekdanja učenka Magda No-
vak. To pa je seveda že stara
druščina, kot je povedala
v uvodu Manca Košir, saj je
postalo srečanje nekdanjih
osnovnošolskih novinarjev
na Polzeli že tradicionalno.
Sicer pa je bil večer z gostjo
topel in nenavaden, kot je
nenavadna tudi njena knjiga
- »Živa knjiga mojega življe-
nja, tvojega življenja, življe-
nja vsakega izmed nas«.
Knjiga je slavospev ljubezni,
kot najvišji vrednoti. Je klic
k pravim medčloveškim od-
nosom in žrtvovanju za dru-
gega, kot pravi v enem iz-
med pisem »Biti moraš sre-
čen, da lahko nekoga osre-
čiš. Treba je nekoga osrečiti,
da bi ostal srečen!«
Vsi, ki so ta večer preživeh
skupaj z Manco, Valerijo,
Magdo, Tanjo in drugimi, so
odnesli na svoje domove ve-
Uk kos svetlobe in ljubezni
do življenja. Istega dne pa je
bil podoben razgovor z Man-
co Koširjevo še z delavkami
Gorenja v Velenju.
TONE TAVČAR
Stanko Novak in Danica Antloga v pogovoru z jubilant
Marijo Ocvirk.
95 let Kačeve mame iz Ločice
Pred dnevi je v Ločici pri
Polzeli praznovala 95. rojstni
dan Marija Ocvirk, po doma-
če Kačeva mama. Ob tej pri-
ložnosti sta jo obiskala in ji
voščila za lep jubilej pred-
stavnika krajevne skupnosti
Polzela Stanko Novak in Da-
nica Antloga.
Kačeva mama je letom navk-
ljub vsa bistra in čila, zdravje ji
še vedno dobro služi in nadvse
rada se zaplete v pogovor. Spo-
min ji seže daleč v mlada leta,
ko je bila še otrok, in na skrbne
starše, do katerih je še vedno
polna spoštovanja, pa na pu-
bertetniška leta, za katera ta-
krat niso vedeli, bila so le bolj
norčava. Poročila se je leta
1920, takrat se je iz rodne Orle
vasi preselila na možev dom
v Ločico. Zdaj je že dolga leta
vdova in živi skupaj s hčerk
Marico. Kot najsrečnejših s
spominja dni ob koncu vojn.
Čeprav je ljudi čakalo delo,j
bilo takrat konec negotovosi
in strahu.
Če pa Kačevo mamo povpr-,
šaš o tem, kaj ima najraje, ^
tem so to knjige. Knjige so jij
ji še lepšajo življenje. Kakšni
tisoč jih je prebrala, morda
lo več. Prebirala je vse, kar jjj
prišlo pod roko, in prepričan
je, da je v vsaki knjigi nek^
dobrega. Kačeva mama še ved
no rada pogleda tudi televizijt
Ve za Gorbačova, za Buschi
za Huseina, ve, kaj je bilo v Za
hvu, in je srečna, ker se je voj
na končala. Zase in za vse s
želi mir. Mir in zdravje sta p.
njenem osnova za vse drugo.
T.TAVCAl
Najraje posodita pred domačijo
Pred pol stoletja, tri mesece pred izbruhom vojne, sta se
Helena in Jožef Močenik, po domače Kolarjeva, odločila
drug za drugega. Njuni trije otroci, tudi sin Jože, ki skrbi za
njiju, so se tako rodih med vojno vihro, v domačijo na
Klancu nad Dobrno pa prihaja danes tudi sedem vnukov in
pravnukov. »Živijo lepo in složno, oba sta zadovoljna,« so
sporočili bralci in dodali, da v lepem vremenu najraje poso-
dita pred domačijo, obujata spomine na Jožetovo delo
v zadrugi na Dobrni ter na svoje kmetovanje.
Dolgi nosovi in rdeče riti
Pred dnevi je v izložbi prodajalne
Baby trgovskega podjetja Moda v Ce-
lju vabil plakat z ugodno ponudbo ple-
nic Pampers. Za približno 630 dinarjev
so ponujali karton štirinštiridesetih
pleničk, resda uvoženih in kakovostno
izdelanih - a vaš mlaček bi vseeno
imel rdečo ritko, če ga ne bi vssu pet-
krat dnevno previli. Reklamni plakat,
prav tako pa tudi pleničke, so kaj hitro
izginili iz prodajalne.
Le nekoliko vabljivejša ponudba
enega večjih slovenskih uvoznikov pa
v televizijskem ekonomsko-propa-
gandnem programu še vedno ponuja
taiste Pampers pleničke za nekaj manj
kot 500 dinarjev. Vajeni lanskih ugod-
nih nakupov preko meje (tudi na ra-
čun ugodne menjave dinarjev) pa raz-
vajeni starši samo še preklinjamo in se
istočasno držimo za glavo. Ce tečaj ši-
linga obremenimo z največjo možno
»šticungo«, plačamo za te pleničke
oderuško carino in prištejemo bencin
za vožnjo do Pliberka, denimo, bomo
v tamkajšnji maloprodaji še vedno do-
bili te pamperske za 160 šilingov. Ra-
čun se bo iztekel, ker pa v Avstriji ne
bomo kupovali samo plenic, bomo še
KOMENTIRAMO
kaj privarčevali - sploh pa pametni
starši (z dovolj debelimi denarnicami)
ne kupujejo takšnih reči v Pliberku,
ampak se r^ši zapeljejo do graškega
Metroja...
In če smo lani še skoraj vsi zmogli
tistih nekaj več kot 150 dinarjev za
teden dni otrokovega dobrega počutja
v odličnih plenicah za enkratno upora-
bo, zdaj ne gre več. Pa malčki vseeno
ne razumejo, zakaj jim ritke ponovno
zavijamo v široke, neudobne platnene
plenice... Starši trepetajo, ali bo pri
ni stroj vzdržal, računi za elektriko^
zaradi daljšega likanja povečuje
- nekdo pa služi! "j
Kako naj si razlagamo pretirane d
ne v družbenih trgovinah, ko pa eni,
karton s štiriinštiridesetimi Pamp&
pleničkami zasebnica v Savinjski dol
ni ta hip prodna po 350 dinarjev? Mo
da tako, da se na verigo posrednika
(saj veste, pooblaščeni uvozniki s svc
jim zaslužkom, republiški in zvezi
davek...) - če hočejo preživeti - vs
eno obešajo s svojo maržo? In kot
nam povedali v trgovini Baby, so se
intervencije kupcev še pravočasno p
jeli za glavo in umaknili pleničke
prodaje, čeprav so jih sprva v do
veri, da so le naredili korak do potrt
nika, glasno reklamirali celo s plah
tom v izložbi. Konec koncev od proč
jalk v otroških trgovinah tudi ne |
pričakovati - tako kot tudi ne od S
venk, ki naj bi množično rojevale
tako skrbele za prihodnost naroda -
bodo poznale vse zakulisne igrice
zaslužkarstvo, ki je posredi.
IVANA STAMEJča
ITeseio v enaindevetdeseto leto
Minuli mesec je v enaindevetdeseto leto življenja stopila Marija Cestnik iz Dolenje vasi
pri Preboldu.
Cestnikovo Marijo aU po domače kar Mici poznajo ljudje predvsem kot gostilničarko in
trafikantko. Prvih delovnih izkušenj si je nabirala pri teti Mirni v Matkah, kjer so imeli
trgovino in gostilno. Kasneje je službovala v Logatcu, Ljubljani in Preboldu, zatem pa
odprla svojo gostilno v Dolenji vasi. Po vojni je Marija prevzela še trafiko v Preboldu.
Zdaj je Marija že vrsto let upokojena, a to nikakor ne pomeni, da ji je dolgčas. Še vedno si
kuha sama, veliko bere in plete ter vzdržuje stike z družino, sorodniki in prijatelji. V njihovi
družbi je Marija tudi praznovala svoj jubilej. In to praznovanje ni bilo kar tako. Sin Franček
je poskrbel za trinadstropno torto z devetdesetimi svečkami, nečak Ernest je pripravil
svečan govor, v družbo, kjer ni manjkalo harmonike, so povabili tudi preboldskega žup-
nika. Na voščilo pa niso pozabih tudi predstavniki krajevne skupnosti in vaškega sveta.
D.N.
Obnovljena Marelica
Trgovina Marelica ali po domače Sirčeva trgovina v Dolenji vasi pri Preboldu je en
najstarejših zelenjavnih trgovin na Celjskem. Nastala je še pod okriljem Agroprometa pre
dobrimi tridesetimi leti, pred kratkim pa je Potrošnik povsem obnovil dotrajane prostor«
Obnovljena trgovina pomeni kvalitetnejšo ponudbo potrošnikom, in zadovoljstvo zaposl(
nih. To potrjuje tudi poslovodja trgovine Anton Stergar: »Vesel sem, daje trgovina končn
obnovljena, saj se človek v obnovljenih prostorih bistveno bolje počuti, še zlasti zato, k<
sem s to trgovino povezan že polnih dvajset let. Tukaj sem se izučil za trgovca, za pokhc, 1
bi ga vedno znova izbral. Kot poslovodja sem v Marelici že šestnajst let. Spominjam S
časov, ko smo v naši trgovini ustvarjali izredno velik promet. Še pred tremi leti smo bi
med prvimi petimi trgovinami po prometu na zaposlenega v okviru našega podjetja. Dan«i
so časi drugačni, denarja je manj, konkurenca je huda in ob vsem tem smo lahko še ki
zadovoljni. Trgovci v družbenem sektorju se ne bojimo konkurence, vendar morajo za vs
veljati enaki pogoji.« D.I
KRAJI iN LJUDJE
14. MAREC 1991 - STRAN 11
pokumenti so Izginili
Kaj vse je vgrajeno v velenjsko skakalnico? Je Atli Pirtovšek res žrtveno jagnje?
Skakalnica v Velenju je
jed časom hudo burila du-
Lve v občini in tudi izven
jge. pozneje pa je vse potih-
nilo. Le včasih je bilo kje
jjslediti vest o sodni obrav-
pjvi, v kateri so obtoženi
povezani tudi s skakalnico,
gden izmed teh je tudi nek-
danji skladiščnik v velenj-
sKem rudniku Adi Pirtov-
šek, ki ga obtožnica med
drugim bremeni tudi nepra-
vilnega poslovanja na de-
lovnem mestu v povezavi
g skakalnico.
»Izgradnjo skakalnice je fi-
nanciral velenjski rudnik,«
je pripovedoval Adi Pirtov-
jek. »Jaz sem bil zadolžen za
pripravo materiala v skladiš-
ču. Material so dostavljali iz
posameznih tozdov, delal pa
sem po direktivi nabavne
službe v rudniku in tudi ti-
stih, ki so v rudniku priprav-
ljali material za skakalnico,
geni so prinašali dobavnice
in hkrati tudi izdajnice, tako
da sem imel vse potrebne pa-
piije. Dokler je to »štimalo«,
me ni zanimalo, kdo je
plačnik.«
I Vendar pa Pirtovška pri
vsej stvari moti nekaj druge-
ga: »Konec lanskega leta
sem bil khcan na zashšanje
v Zagreb. Naši organi prego-
na so vso obremenilno doku-
mentacijo dostavih Zavodu
za izvedenska mnenja v Za-
grebu. Med to dokumentaci-
jo pa NI dokumentov, ki se
nanašajo na skakalnico, ni
specifikacij, izdajnic. Te do-
kumene sem prej že videl,
v Zagrebu jih pa ni. Ne vem,
ali so vse skupaj zamolčah
ali pa jih niso dostavili. Na
rudniku sem vprašal, kje je
dokumentacija, vendar noče
nihče ničesar več vedeti. Jaz
pa sem vse delal po direktivi
nadrejenih! V skakalnico je
vgrajeno ogromno materiala,
samo železne konstrukcije je
20 ton. Nsobolj me boli to, da
se že dve leti ni nič razrešilo.
Ostal sem brez dela, saj so mi
prekinili delovno razmerje,
v skladišču pa sem preživel
24 let.«
Med izredno inventuro so
preiskovalci ugotovili, da je
v skladišču celo preveč ma-
teriala. »Vse to je preprosto
razložiti,« pojasnjuje Adi
Pirtovšek. »Ob koncu leta so
imeli v določenih tozdih ved-
no denar za investicije. Tako
so nakazovali določen mate-
rial v skladišče. Zanj so orga-
ni pregona ugotovili, da je
bil višek, dejansko pa je bil
nakazan. Sedaj me bremeni-
jo tudi zaradi teh viškov, saj
mi očitajo, da sem se s tem
materialom okoriščal. Mno-
go let smo v skladišču poslo-
vali na takšen način, pa je
bilo vse v redu, razen pri iz-
redni inventuri.«
Adi Pirtovšek se izogiba
pogovora o tem, česa vsega
je bil obdolžen, pravi pa, da
ga najbolj bremenijo zadeve
okrog skakalnice. »Tisti, ki
so bili za skakalnico najbolj
odgovorni, so delali v rudni-
ku. Pogosto so name priti-
skali in zahtevali material,
včasih že na žaljiv način. Po-
gosto sem moral organizirati
celo prevoze in razrez mate-
riala. Precej materiala, ki je
vgrajen v skakalnici, je urad-
no v jami, v rudniku. Na ska-
kalnici so delali tudi naši de-
lavci, prikazali pa so le po
nekaj ur dela.«
»Sedaj, po dveh letih, nih-
če ničesar ne ve, ostajam le
ja? kot žrtveno jagnje. Niče-
sar ne morem dokazati, nik-
jer ni računov, sedaj ni več
niti dokumentov. Edino to je
možno, da bi strokovnjaki
meter za metrom izmerili
skakalnico, preverili ves ma-
terial in ugotovili, kohko ga
je iz velenjskega rudnika.
O imenih pa zaenkrat nočem
govoriti,« je pogovor sklenil
Adi Pirtovšek. »Rad bi le, da
bi se stvcui dokončno razči-
stile in da bi bilo jasno, kdo
je kriv.«
URŠKA KOLENC
PLANINSKI
KOTIČEK
Porezen
Sobota, 23. marca
V organizaciji PD Celje bodo
izletniki odšU na Porezen
z Glazije ob 6. uri in se vrnili do
19. ure. S Petrovega brda na
višini 804 metre je do doma na
Poreznu dobri dve uri hoje.
Opozarjajo, da je treba računa-
ti na sneg in primerno opremo.
Letos bodo sestopili v Zakoj-
co, do Bevkove rojstne hiše, in
odšli domov iz Hud^užne.
Prevoz stane 110 dinarjev, pri-
javite pa se lahko v društveni
pisarni.
Tradicionalni poliod
na Šmolior
Planinsko društvo Laško že
sedmič zapored organizira tra-
dicionalni marčevski pohod na
Šmohor.
Žene, matere in dekleta va-
bijo še posebej, saj je pohod
namenjen prav njim, in sicer,
da se v nedeljo, 17. marca med
8. in 9. uro zbero pri samopo-
strežni trgovini v Debru, kjer
bodo udeleženci pohoda preje-
li spominske nalepke. Na poti
do Šmohorja jih bodo ogreli
s toplim napitkom, v planinski
koči pa so poskrbeli za veselo
razpoloženje.
VLADO MAROT
Nudilo delo
Planinsko društvo Celje išče
dobrega gospodarja in gospo-
dinjo za delo v planinski posto-
janki na Korošici, in to od 15.
junija do 15. septembra. Pi-
smene prijave lahko pošljete
na njihov naslov: Stanetova
uhca 1 (tel. 24-802).
Za večjo strokovnost
Da bi gasilci v žalski občini bili kar najbolj strokovno
podkovani so se odločili, da Občinska gasilska zveza pri-
pravi šolo oziroma tečaj za nižje gasilske častnike. Te dni
zaključujejo tečaj, ki ga je obiskovalo kar 40 slušateljev iz 20
društev žalske občine. Na sliki: Ena od skupin pri vaji
v tridelnem napadu. T. TAVČAR
Geotermalne
vode nI
Žalčani so si resnično veliko
obetali od projekta geoter-
malne vode, njihova pričako-
vanja pa so se zdaj dokončno
razblinila. Vrtina poleg kot-
lovnice je suha, delavci geolo-
škega zavoda iz Ljubljane pa
so delo prekinili.
Čeprav je vrtina globoka
1500 metrov, v Žalcu niso našli
tople vode. Delavci geološkega
zavoda pospravljajo svojo
opremo in še najbolj si bodo
oddahnili okohški stanovalci,
ki jih je v preteklih mesecih
motil štiriindv^seturni hrup.
Za občino in njen nadaljnji raz-
voj pa je propadel projekt vse
prej kot dober. Z geotermalno
vodo so Žalčani nameravali
ogrevati stanovanja, uporab-
ljali bi jo v tehnološke namene
in za potrebe kmetijcev, največ
pa bi z geotermalno vodo pri-
dobili tisti, ki vidijo prihod-
nost občine v razvoju turizma.
Projekt geotermalne vode je
žalski izvršni svet uvrstil tudi
v razvojni program občine in
z njegovo pomočjo bi se odpi-
rala nova delovna mesta.
IB
Kdo pravi, da ni
avtomobilov?
Medtem ko saloni avtomobi-
lov praktično nim^o kaj pro-
dajati (izjema je Zastava), na
avtomobilskih sejmih povsem
drugačna slika. Sejem v Go-
lovcu se reizvija v enega n^-
večjih pri nas in zadnjo soboto
so bila prciktično vsa mesta na
ogromnem parkirišču zasede-
na. Okoh tisoč prodajalcev so
našteh. Ponudbo novih avto-
mobilov so popestrih, pred-
vsem (pre) prodcoalci iz sosed-
nje republike, ki zaradi različ-
nih ugodnosti uvaž^o avtomo-
bile in jih seveda dražje proda-
jajo »lačnim« slovenskim ku-
pcem. Visoke cene in pred-
vsem devizna plačila seveda
prodajalcem še ne zagotavljajo
uspeha. Sicer pa še vedno ve-
lja, daje celjski sejem v soboto
nekohko dražji, kot, denimo,
mariborski, ki je v nedeljo.
EDI MASNEC
Pomoč poplavljenim
. Ob 8. marcu, Dnevu žena,
J« bila v domu Svobode na
''olzeli lepa humanitarna
slovesnost. Zveza sloven-
skih žena na avstrijskem
•koroškem je po svojih pred-
stavnicah obdarila 36 žena
občine Žalec, ki so bile
JI novembrski poplavi naj-
''olj prizadete.
. Žene, bilo jih je petdeset,
^ pozdravil župan občine
^alec prof. Milan Dobnik, ki
^ je Koroškim Slovencem
izvalil za njihovo solidar-
''ost. Vsaka od prizadetih že-
l**« je dobila nageljček in 2 ti-
l^f avstrijskih šihngov.
' znak pozornosti in zahvale
}^ je predsednik skupščine
Stanko Novak vsem po-
^^ril knjige »Polzela« in
zbirko pesmi Neže Maurerje-
ve »Kadar ljubimo«. Gostje
so si nato ogledale proizvod-
njo v Tovarni nogavic Polze-
la, popoldne pa so imele dru-
žabno srečanje v gostilni
Plevčak, ki je bila v popla-
vah najbolj prizadeta.
Poplavljencem pa so Ko-
rošci priskočili še enkrat na
pomoč. Predstavniki Mle-
karne Velikovec, ki dobro
sodelujejo z m.lekarno v Arji
vasi so Jožetu Bizjaku, kme-
tu iz Letuša, ki se tudi ukvar-
ja z pridelavo mleka, izročili
pomoč 13 tisoč dinarjev in
praktična darila. Ob tej pri-
ložnosti so si ogledali vzorno
kmetijo Antona Mešiča na
Polzeli. Na sliki: S slovesno-
sti v domu Svobode na Pol-
zeh.
T. TAVČAR
V Rogaški Slatini bodo volitve
v mestni krajevni skupnosti Rogaška Slatina bo 15.
aprila potekel mandat sedanji skupščini, zato bodo na
zborih volilcev od jutri, petka 15. pa do torka 19. marca
volili nove delegate. Skupščina bo večstrankarska,
stranke pa so morale prijaviti svoje kandidate do
torka, 5. marca. Kandidirajo tudi občani, ki so zbrali po
10 podpisov. V 12 volilnih enotah bodo izvolili 30
delegatov mestne krajevne skupnosti, nato pa bo
skupščina izbrala predsednika skupščine in sveta.
V Rogaški Slatini je 6 tisoč voUlnih upravičencev.
BJ
12. STRAN-14. MAREC 1991 j
RAD|(
Svežina na Radiu Ceije
Tudi radijski program je potrebno
občasno osvežiti, mu kaj dodati ali
kaj odvzeti, ga sprostiti. Zato smo se
odločili za spremembe. Slišne bodo
delno marca, v večji meri pa aprila.
O aprilskih vas bomo natančneje še
seznanili, danes pa vam bomo ponu-
dili le nekaj namigov.
Ponedeljkovi športni dopoldnevi,
nad katerimi bdi Robi Gorjanc, so od
ponedelja dalje skrčeni na čas med de-
veto in deseto uro dopoldne. Odločili
smo se namreč, da oddaji Iz društev
TVD Partizan, ki jo je pripravljal Me-
tod Trebičnik in Iz pisarne ZTKO, ki
jo je pripravljal Bogdan Povalej, uki-
nemo, obenem pa to ne pomeni, da bi
zaprli vrata problematiki športne re-
kreacije in telovadnih društev. Na-
sprotno! Šport bo dobil svojo mesto
tudi druge dni v tednu, ko ga običajno
nismo vajeni. Če se bo na športnih
igriščih dogajalo kaj posebnega, bomo
to umestili v program. Še vedno bomo
pri življenju ohranjali šahovski koti-
ček Francija Pešca, ki še posebej veli-
ko zanimanje budi pri poslušalcih
s svojimi nagradnimi igrami in zanimi-
vimi gosti iz sveta športa.
In kaj bomo vrteh ob ponedeljkih po
deseti uri? Glasbo, te za poslušalce ta-
ko ali tako ni nikoli dovolj. Če bo veli-
ko športnih dogodkov, bodo fantje iz
športnega uredništva svojo oddajo po-
daljšali čez deseto uro, sicer pa bo ve-
ljalo, da bomb s ponedeljkom, 18. mar-
ca, uvedli novo, petminutno rubriko,
ki bo na sporedu ob 10.30. Gre za ne-
koč že uveljavljeno oddajo Iz uredni-
kove mize, v kateri poslušalci uredni-
ku naslavljajo svoje želje, pripombe,
graje, pohvale. Oddaji bo na voljo pet
minut, poslušalci pa se boste morali
potruditi, da boste v čim krajšem času
in čim jedrnateje povedah čim več.
V petih minutah bomo skušali namreč
sprejeti šest khcev poslušalcev, pred
mikrofonom pa vas bova izmenično
čakala odgovorni urednik Radia Celje
Mitja Umnik in redaktorica Nataša
Gerkeš.
Pa še besedica ah dve o spremem-
bah, ki se obetajo aprila. Močno se bo
spremenil koncept Petkovega moza-
ika, postal bo pestrejši, rubriciran, čim
kontaktnejši. Ponovno bomo uvedli
rubriko Kavica za gosta... Za sodelo-
vanje se dogovarjamo s Sašom Hribar-
jem in Radiom Ga-ga ter z Dušanom
Uršičem. Zna biti, da bo tako iz valov
radia Celje odplaval tudi Žveplometer.
Zagotovo bomo spremenili koncept
Kmetijske oddaje in Srečanj z leti. Mo-
rebiti ju bomo ukinili, problematiki
starejših občanov in kmetijstva bomo
namenili prostor v radijskem progra-
mu vedno takrat, kadar se bo kaj po-
membnega in zanimivega pripetilo in
ne več takrat, kadar to narekuje urnik
oddaj.
Zavedamo se, da ukinitev nekaterih
oddaj lahko povzroči negodovanje ti-
stih, ki ste že leta naši zvesti poslušal-
ci. Toda spremenjena shema, ki bo go-
vor na radiu dovoljevala le takrat, ka-
dar bo kdo imel kaj povedati, in ta kaj
mora biti v interesu čim širšega kroga
poslušalcev, bo gotovo sčasoma nale-
tela na ugoden odziv. Obenem se obe-
tajo spremembe v otroškem progra-
mu. Ne ukinitev, tudi termini bodo
ostali enaki, morebiti jim bomo enkrat
mesečno kakšnega še pridali. Ohranili
bomo Alfovo nagradno igro, klepet
otrok z otroki ob sobotah, tudi enkrat
tedensko kramljanje voditeljic z njimi
bo sprejemljivo, dva do trikrat teden-
sko pa bodo oddaje dobile novo obh-
ko. Informativni program radia bo mo-
ral doživeti spremembe, že v kratkerri
se obeta, da bomo lahko te oddaje
obarvah dodatno z novicami iz ožje in
širše domovine. Skratka - načrtov je
vehko, izvajali jih bomo postopno, da
se vam od sprememb ne bi zvrtelo
v ušesih. Če imate sami predloge ali
pripombe v zvezi z radijskim spore-
dom jih lahko naslovite bodisi pisno
na naslov našega uredništva, s pripi-
som za radijsko redakcijo, bodisi jih
poveste v eter že kar v ponedeljek 18.
marca ob 10.30.    NATAŠA GERKEŠ
ŠKRATKI
Radijski teliniki so vse
boljši  avtomobilisti.   Sašo
Mateličje namreč iz Dobrne
v Celje pridrvel v pičlih pet-
najstih minutah, daje moral .
voziti še posebej varno, pa j
mu je narekoval tudi tovor,]
ki gaje prevažal. To sta bilii
lastnica trgovine Afrodita na I
Dobrni Azra, in Mateja Po-i
djed. Obe sta prišli pravo-]
časno v studio, od koder sta]
predstaviU  trgovino  Afro-1
dita. i
•iT -ir ^ I
Beli zajec je z Golt zaradi j
odjuge sicer pobegnil, a seje
očitno zatekel kar v našo re-
dakcijo, kjer bo počakal
ugodnejše razmere. Za bele-
ga zajca smo namreč v šali
krstili našega šarmantno
srebrnosivega propagandi-
sta Valterja Lebna. Salo je
vzel dobrohotno na znanje.
Škratek pa pripominja, da
sivi las pri moškem pomeni
šarm, pri ženski pa malo-
marnost.
■ ^  -iT   it
Rumenega CE v petek ni
bilo. Oboževalkam Bojana
Kranjca sporoči o škratki,
daje Bojan živ in zdrav, ven-
dar pa ga je nemirna novi-
narska žilica zapeljala v so-
sednje republike. V petek pa
vam zopet napoveduje
rendez-vous.
■iT i!
Bojan Pišek je v zidanici
nekje na Dolenjskem. Pri-
voščil si je zasluženi oddih,
natančnega naslova kje je pa
ne smemo sporočiti.
iT  iT  iT
Janez Vedenik je preživel
razburljiv vikend. V soboto
seje odpravil v Beograd, po
vrnitvi v rodne kraje pa je
zadovoljen zavzdihnil: »Šel,
videl, in se hvala bogu živ in
zdrav vrnil«
RADIJSKI OPOMNIK!
V prihodnjih dneh bo na va-
lovih radia Celje nekaj zanimi-
vih oddaj, na katere vas želimo
še posebej opomniti.
V soboto se bomo v Mavrič-
nem loku podali na sejem rab-
ljenih avtomobilov, ki je pred
dvorano Golovec v Celju, in ki
vsak teden privabi ogromno ti-
stih, ki avtomobile kupujejo
ali prodajajo. Mateja Podjed
bo s tehnikom sedla v repor-
tažni avto, oddrvela na sejem
in s sebi lastno zvedavostjo
pripravila zanimivo oddajo.
V primeru, da bi bilo vreme
slabo, bo Mateja ostala doma,
avtomobilsko-sejemsko Ma-
vrico pa bo pripravila kdaj
drugič.
Oddaje Čaj za dva so se usi-
drale v nedeljske radijske do-
poldneve. Upamo, da tudi
v ušesa poslušalcev. Tokrat bo
Irena Baša čaj skuhala za Man-
co Košir, novinarko, profesori-
co na Fakulteti za sociologijo
politične vede in novinarstvo,
ki se je v življenju poizkusila
že z manekenstvom, igral-
stvom, objavljala je v številnih
revijah, izdala nekaj knjig...
Skratka Manca živi bogato in
razgibano življenje, zato se je
bati, da bo ura kar premalo za
tako zgovorno in zanimivo
gostjo.
V ponedeljek, 18. marca, vas
opozarjamo na popoldansko
oddajo ob 16. uri, ki jo bo pri-
pravila Ivana Stamejčič. De-
lovni naslov oddaji bi lahko bil
Iščemo rejniške družine. Celj-
ski Center za socialno delo je
namreč leta 1986 sprožil akcijo
pod tem naslovom, na katero
je bil odziv ugoden. Danes, pet
let kasneje ugotavljajo, da rej-
niških družin primanjkuje, še
posebej v mestih, in da se za to
odločajo predvsem starejši lju-
dje. Trenutno potrebuje rejni-
ško družino sedem otrok, na
leto pa jih je kcir 150.
V torek bo v terenski avto
sedla Irena Baša in se odpelja-
la v Petrovče. Tam bodo že
tretjič zapored pripravili Jože-
fov sejem. Na valovih radia
Celje ga bomo oživili v Ma-
vričnem loku. Gre za sejem,
kjer prodajajo staro in novo
mehanizacijo, živinorejski se-
jem, veliko zanimanje vlada
zanj, saj ga je lani obiskalo pre-
ko dva tisoč obiskovalcev.
V torek popoldne vas opo-
zarjamo na oddajo o celjski
tržnici. Obstoječa je namreč
postala pretesna, zato razmi-
šljajo v Celju o razširitvi obsto-
ječe oziroma o novogradnji.
Kako in kaj, bo skušal s sogo-
vorniki izvedeti Tone Vrabl.
Prihodnji teden bodo v pe-
tek, soboto in nedeljo smučar-
ski poleti v Planici. Tudi mi
bomo tja poslah svojo ekipo na
čelu z Robijem Gorjancem. Že
v sredo, ob 16. uri, pa bo pri-
pravil oddajo o Planici pred
Plcinico. Sprehodil se bo skozi
zgodovino s pomočjo eminent-
nih sogovornikov, skušal bo iz-
vedeti drobne zemimivosti po-
vezane s televizijskim preno-
som, skušal se bo dokopati do
arhivskih posnetkov radijskih
prenosov iz minulih let, skrat-
ka, ker Robi velja za novinarja,
ki ničesar ne naredi polovičar-
sko, temveč si na svoje oddaje
vzame veliko časa, si smemo
upravičeno obetati oddajo, ki
jo bomo poslušali z odprtimi
ušesi.       NATAŠA GERKEŠ
jpOBT
14. MAREC 1991 - STRAN 13
Siari dobri in poceni časi
Smučarji alti timerji na Rogii
Capljali so z velikimi, zavi-
hanimi lesenimi smučmi,
v planšarski ali kaki drugi
opravi, s hlačami in gojzerji
svojih dedov, celo z rdečim
metuljčkom na ponošenem
»gvantu«.
To je samo del pisane deko-
racije, ki so jo s staro smučar-
sko opremo in oblačili uprizar-
jali udeleženci sobotnega sre-
čar\ia smučarjev old timeijev
na Rogli.
Za ta naziv je bilo
potrebno s" podstrešja ali iz
kakšnih drugih domačih arhi-
vov privleči smučarsko opre-
mo, ki so jo uporabljali tam do
leta 1960. Predpostavljamo, da
so se prijavljenci tega držali,
s^ ni bil namen prirediteljev
TV Slovenija oziroma odd^e
Zdravo, da bi za vsak kos opre-
me strogo preverjali in sumni-
čili. Potem gotovo ne bi bilo
toliko prešernega razpolože-
nja, smeha in zabave ob doma-
či glasbi in kapljici domačega
žganja.
Tudi navadni gledalci
in »normalni« smučarji so lah-
ko prišli na svoj račun, čeprav
so bih v primerjavi z old timer-
ji bolj podobni robotom oziro-
ma vesoljcem.
Letos je prišlo na Roglo na
r\jihovo tretje srečanje približ-
no 70 old timerjev iz vse Slove-
nije, da bi se pomerili v vele-
slalomu in obudih spomin na
zgodovino belega športa pri
nas, ki se začenja nekje z blo-
škimi smučarji. Da bi narod, ki
se proglaša za smučarskega, ne
pozabil na čase, ko to ni bil
samo šport, marveč tudi oblika
transporta in komuniciranja
preko hribov, družabnosti in
sprostitve, ki pa je zaradi svoje
preproste opreme bila mnogo
bolj poceni kot danes.
ROBERT GORJANC
Foto: EDI MASNEC
Bravo, šamnionice!
Kegljavke EMO Celje so
v nedeljo proslavile 7. na-
slov državnih prvakinj, že
peti zaporedni. Letošnje pr-
venstvo so končale brez po-
raza, kar doslej še ni uspelo
nobeni ekipi.
Uspeh žal ni imel odmeva
kot bi si ga zaslužil, kljub
simpatično pripravljenemu
svečanemu programu. Na
pol prazne tribune res niso
na nivoju ekipe, ki je že
osvojila svetovni klubski po-
kal in ki ima v svojih vrstah
kegljavke, ki redno osvajajo
medalje na svetovnih prven-
stvih. Pričakovati   je,    da
bo publike več oktobra, ko
bo v dvorani Golovec sve-
tovni klubski pokal.
Kot je povedal trener in
predsednik kluba Lado Go-
bec bodo štartali na prvo me-
sto, saj je pred domačo pu-
bliko zmagati še poseben
čar. Ne dvomimo, da temu
vzornemu kolektivu ne bi še
naprej uspevalo zmagovati
in dosegati velike uspehe,
z nekaterimi spremembami
v načinu tekmovanja v keg-
ljanju, o katerih razmišljajo
v mednarodni federaciji, pa
je verjeti, da bodo tudi tribu-
ne kdaj bolj polne.
Na sliki Avgust Likovnik,
predsednik kegljaške zveze
Slovenije, Jugoslavije in
mednarodne kegljaške fede-
racije, ki je predal pokal in
odličja najboljšim, nazdrav-
lja velikemu uspehu. V sezo-
ni 90/91 so ga za KK EMO
Celje priborile: Biserka Pe-
tak, Marika Kardinar, Metka
Lesjak, Sonja Mikac, Jožica
Šeško, Mira Grobelnik, Lju-
ba Tkalčič in Tanja Gobec,
skupaj s trenerjem Ladom
Gobcem. Čestitamo tudi mi!
ROBERT GORJANC
Foto: EDO EINSPIELER
POGLEDI
Proti duliu
zmagovalnili
tisl(Ovnih
Iconferenc
športni novinarji danes za-
gotovo niso v enakem položaju
kot poročevalci s političnega
področja. Vsak bralec lahko
opazi, kako se razlikujejo poro-
čila novinarjev z južnega in se-
vernega dela Jugoslavije. Raz-
like so tako očitne, da bi lahko
za marsikatere kolege trdili, da
so »domači« novinarji.
Pri športnih novinarjih te
razlike niso tako opazne. Kljub
temu smo se v zadnjih tridese-
tih letih srečevali z nekakšno
blokado pretoka pravilnih po-
ročil o celjskem športu. Osred-
nji dnevniki in tedniki iz Za-
greba, Maribora in Ljubljane
ter TV in radijske hiše namreč
še zdaleč niso posvetile celj-
skim uspehom tolikšne pozor-
nosti, kot bi si jo šport v mestu
ob Savinji zaslužil.
Morda delamo krivico veli-
kim peresom športnega novi-
narstva pri nas, ki so poročale
iz Celja objektivno, korektno
in strokovno in so popeljala
celjski šport in športnike tudi
v svet. Žal jih je vedno manj:
Vilko Luncer, Ev gen Bergant,
Franci Pavšer, Henrik Ubelais,
Ivo Bajec, Jože Pogačnik, pred
leti še aktivni Mladen Delič,
Veka Ilič in Zdenko Vahter so
najbolj znani med njimi.
Kljub prispevkom teh kole-
gov pa so zlasti celjski atleti
v času razcveta atletike pri nas
dobili občutno manj medijske-
ga prostora v jugoslovanskem
in slovenskem merilu. Uspehi
Lorgerja, Stamejčičeve, Lube-
jeve, Urbančičeve, Leska, Ma-
rinčeve, Urhove, Vivoda, Važi-
ča, Červana, Kolnika, Brodni-
ka, Žuntarja in ostalih, ki so
kar na nekaj olimpijskih igrah
sestavljali vsaj polovico repre-
zentance, nikoli niso dobili ti-
stega mesta, kot ga dobijo da-
nes mnogo manj uspešni
športniki iz republiškega sre-
dišča. Še posebej so bili oško-
dovani rokometaši, hokejisti,
jadralni piloti, judoisti in keg-
ljavke. Republiško in pokra-
jinsko središče (Ljubljana in
Maribor) imata vsekakor pre-
Piše: Jože Kuzma
malo posluha za športnike iz
province!
Zaradi tega so prijatelji špor-
ta celjskim poročevalcem več-
krat očitali premalo agresivno-
sti. Tudi uredništvo Radia Ce-
lje in Novega tednika je že sli-
šalo pripombe na ta račun. To-
da zapora za poročanje v repu-
bliške medije ni v Celju, tem-
več pri uredništvih izven Celja.
Skromna stran v Novem tedni-
ku ne more pokriti vse športne
aktivnosti v mestu.
In kako lahko športni poro-
čevalec v Celju deluje? Dobro!
Večina klubov je odprtih za in-
formiranje in sodelovanje. No-
vinarje korektno seznanjajo
z vsemi podatki, pripravljeni
so se pogovarjati tako o uspe-
hih kot tudi o težavah. Zlasti
z atleti, judoisti, jadralci, keg-
Ijavkami in nogometaši je pri-
jetno delati. Najdejo pa se tudi
taki, ki želijo slišati samo poh-
vale, trdijo, da pri njih ni slabe-
ga dela, na igriščih pa se potem
pokaže drugače. A tiskovne
konference pripravijo samo ob
uspehih, o neuspehih raje mol-
čijo. In če potem napišeš svoje
poglede in kritike, sledi pole-
mika, bralci pa ostanejo neza-
dovoljni. A poročevalec lahko
objektivno poroča le, če je ob-
veščen o vsem, o dobrem in
o slabem, vodstvu kluba mora
zaupati, pa četudi gre za ekipo,
ki trka na vrata prve zvezne
lige.
Klubskih novinarjev v Celju
ni, smo le poročevalci. Prav
vsem športnikom žehmo
uspeh in napredek, želimo pa
si tudi dobrega sodelovanja in
zaupanja. Napredek je možen
le, če dobro delo pohvalimo,
na mcinj dobre poteze pa opo-
zorimo! Verjemite, tudi mi se
vesehmo zmag in smo potrti
ob porazih. Saj smo vendar Ce-
ljani!
14. STRAN - 14. MAREC 19911

PANORAMA
Kegljanje
Ob koncu brez
poraza prve
Kegljavke EMO Celje so
sklenile letošnje državno keg-
Ijaško prvenstvo. Brez poraza
so v 22 kolih premagale vso
jugoslovansko elito in niti
predstavnice SCT iz Ljubljane
niso mogle preprečiti celjski
vrsti poti do sedmega naslova.
V soboto so celjske kegljavke
premagale zrenj aninski Kristal
za 200 kegljev razlike
(2572:2372), v nedeljo pa še eki-
po varaždinskega Varteksa za
288 kegljev razlike (2653:2365).
V obeh srečanjih slabih med
celjskimi tekmovalkami ni bi-
lo. Izidi: Tkalčič 425 proti Kri-
stalu in 432 proti Varteksu,
Grobelnik 409, 429, Petak 435,
456, Gobec 407, 436, Kardinar
444,455 in Mikac 452,446 podr-
tih kegljev.
Rokomet
II. ZL: moški
Ajdovščina - Celje Pivovarna
Laško 19:27 (9:12), lUV Usnjar
- Velenje 21:29 (9:13)
Bilo je to rutinsko gostova-
nje Pivovarne in dober trening
za igralce trenerja Toneta Ti-
slja, kijih čaka čez dobrih štiri-
najst dni zahtevnejši program
- gostovanje v Slovenj Gradcu
in prihod bjelovarskega Parti-
zana v Celje.
V Ajdovščini so gostitelji
v prvih dvajsetih minutah še
imeli dovolj moči za korak
s Celjani. Toda že do odmora
so bili kratki za tri zadetke
9:12. Pozneje se je prednost
Celjanov zvišala. Zaigrah so
bolj zbrano v obrambi, svoj de-
lež je dal vratar Anžič z odlični-
mi obrambami in vse je bilo
opravljeno. Posebno je veseh-
lo, da se je razigral Jeršič
z osmimi zadetki, solidna sta
bila Safarič 5 in Razgor 4. Osta-
le zadetke so dodali Jašarevič
in Pungartnik po 3, Čater in
Franc po 2.
Umetnostno
drsanje
Državno prvenstvo
v Beogradu je bilo prven-
stvo za pokal republik in po-
krajin v mladinski in članski
konkurenci. Edina celjska
predstavnica Polona Eberhnc,
ki je bila po originalnem pro-
gramu peta, je na koncu zased-
la zadovoljivo sedmo mesto.
METKA, HLADUi
Nogomet
SL
Ljubljana - Ingrad Kladivar
3:3 (1:2), Partizan Hmezad
- Rudar (V) 0:0, Vozila - Ste-
klar 2:0 (0:0)
Lokostrelstvo
v soboto in nedeljo je bilo
v Kranjski gori v dvorani Re-
lax državno prvenstvov loko-
strelstvu. Tekmovanja se je
udeležilo 149 tekmovalcev iz
30 klubov iz Jugoslavije, Italije
in Avstrije. Rezultati celjskih
predstavnikov: moški veterani
compound: 1. Roman Zupane
(LK Sokol Celje), ekipe: 4. LK
Sokol Celje, pionirji compo-
und: Jože Kočevar, moški
compound: 21. Bojan Vedenik,
33. Miran Terglav.
CIRIL PILIH
Košarka
SL: moški
Jezica - Celje 64:73 (38:36),
Elektra - Mineral Slovan
90:101 (46:54), Comet - Helios
97:114 (43:51), Rogaška Donat
Mg - Color Medvode 75:70
(37:41)
Namizni tenis
1. SL: moški
Piran - Ingrad Celje 0:9, Se-
medela (Koper) - Ingrad Celje
1:8
Akrobatsko
smučanje
Državno prvenstvo
Tekmovanje je bilo na Kr-
vavcu v zelo slabih vremen-
skih razmerah, ob odjugi, ve-
tru in dežju, tako da so izvedb
samo tekmo v prostem slogu,
ne pa tudi skokov. Tekmovalo
je 24 smučarjev iz štirih klu-
bov: Rezultati: 1. Sandi Peter-
nel (SAK Mont Celje), 2. Marko
Klančar SAK Kranj, 3. Urban
Hercog (SAK Ljubljana), 18.
Marko Močnik SAK Celje.
Hokej
Pionirji Cinkarne Celje so
gostovah na turnirju za memo-
rial Karla Pavletiča in 40-letnic
HK Slavij a iz Vevč in v močni
zasedbi osvojili drugo mesto.
Na turnirju so nastopali na-
slednji klubi: Olimpija, Jeseni-
ce, Bled, Triglav, Cinkarna, in
domača Slavij a. V polfmalu so
pionirju Cunkarne premagali
ekipo Triglava z 9:2, v finalu pa
so se pomorih z domačo Slavi-
jo in izgubili s 7:5.
MARJAN SORŠAK
Judo
Pokal
Lendave
Nastopilo je 100 tekmoval-
cev iz 12 ekip. Tekma je bila
prirejena za pionirje do 12 let
in mladince. Rezultati pred-
stavnikov Ivo Reye: pionirji: 1.
Holer, 28 kg, Ferjan, 38 kg,
Nežmah 58 kg, Holer 50 kg, 3.
mesto Holer, 50 kg, mladinci:
1. mesto: Košir, 55 kg, 2. Eisen-
bacher, 71 kg, 5. Mlinarevič
65 kg, Beltram, 71 kg. Ekipno
pionirji: 1. Mladost Zagreb, 22
točk, 2. Čakovec, 19, 3. Ivo Re-
ya, 17 točk, ekipe mladinci: 1.
Murska Sobota, 14 točk, 2-3
Ivo Reya, Čcikovec 10 točk.
Karate
Prvenstvo celjske
regije
Tekmovanja se je udeležilo
30 karateistov: Rezultati: su-
perlahka (do 60 kg) 1. Cimper-
man (Žalec), 2. Novakovič (Ce-
lje), do 65 kg: 1. Stisovič (Pe-
trovče), 2. Bikič (Žalec), 3. Vin-
ter (Oplotnica), 3. Škrabl (88
Rog. Slatina), do 70 kg: 1.
Kunst (Celje), 2. Božič (Žalec),
3. Rajgl (88 Rog. Slatina), do
75 kg: 1. Zupane (88 Rog. Slati-
na), 2. Koželj (Petrovče), 3. Fa-
zliu (Celje), 4. Klemančič (88
Rog. Slatina), do 80 kg: 1. Gaj-
šek (88 Rogaška) 2. Ogriz (88
Rog. Slatina), 3. Jurak (88 Rog.
Slatina), nad 80 kg: 1. Polšak
(88 Rogaške), 2. Gohč (Žalec),
3. Šorli (Žalec), Šemsi (Celje),
absolutna: 1. Ogriz (88 Roga-
ška), 2. Gohč (Žalec), 3. Jurak
(88 Rogaška), 4. Šemsi (Celje),
Rezultati v katah: Stisovič (Pe-
trovče). Zmagovalci imajo pra-
vico nastopa na državnem pr-
venstvu v Ljubljani.
SILVO MANIČ
Streljanje
Republiško prvenstvo
v Ptuju je bilo republiško
prvenstvo s standardnim zrač-
nim orožjem. Rezultati: mla-
dinke ekipno: 1. Rečica, posa-
mezno mladinke: 1. Maček
374, 3. Kufner 364, 8. Taškar,
članice: ekipno: 1. Olimpija, 2.
Rečica, članice posamezno:
1 Toroš (Olimpija) 369, 2. Ma-
'' ček 369, 5. Kufner, Ekipno čla-
ni: 3. Mrož (Velenje).
Juteks četrti
Na avtomatskem strelišču za
zračno puško je SD Juteks Ža-
lec pripravila strelsko tekmo-
vanje za pionirje in pionirke
posamezno in ekipno za pokal
coca-cola. Nastopilo je 11 ekip.
Pokal je osvojila SD Partizan
Zalog s 532 krogi, SD Juteks
Žalec pa je bila s 507 krogi če-
trta. Med posamezniki pri pi-
onirjih je bil iz celjskega ob-
močja najboljši Krašovec (Ju-
teks) s 173 krogi, bil pa je peti.
T. TAVČAR
Regijsko prvenstvo
v osnovni šob Šempeter in
pri Ingradu v Celju so tekmo-
vali z zračno puško. Rezultati:
pionirke ekipno: 1. Juteks, 2.
Braslovče, pionirke posamez-
no: Urstvenšek (Juteks) 159,
Selič (Avto Celje), 3. Fiderji
(Juteks) 137, pionirji ekipno^
Juteks 488, Slavko Šlanri:
Šempeter 471, Celje 470,
onirji posamezno: Krašov,
172, Seibert 172 (oba Jutek'
Mijatovič 170 Celje, mladini('
ekipno: Juteks, mladinke
samezno: Habjan 362, Klovj
354, Flego 345, mladinci ekj!
no: Rečica, Juteks, Celje, m]^
dinci posamezno: Toplak
boje) 358, Dular 356, Vidmgjj
(Juteks) 356, članice ekipno;]
Rečica, članice posamezno: Vi
dec (Rečica) 352, Povše (,
Šlander Šempeter) 352, Vid,
(Rečica) 350, člani ekipu
S. Šlander Šempeter 1094, C
lie 1091, Juteks 1088 krogo
Člani posamezno: Oš«
(S. Šlander Šempeter) 371, H
lec (Celje) 369, Sašek (Rečic
368.
TONE JAGE
Žalčani regijski I
prvaki
Najboljši strelci med pion
in pionirkami so iz Žalca,
regijskem  tekmovanju
ekipno in posamezno so os\i
jili prva tri mesta. Rezultati:
onirke: 1. Derstvenšek, 2.
deršek, 3. Čižič, pionirji: Puc
meister, 2. Seibert, 3. Vrbiya
Ekipno: 1. Žalec, 2. Braslovi
3. Radeče.
T. TAVČ/
piSMA BRALCEV
14. MAREC 1991 - STRAN 15
ODMEVI
Odmevi
izmišljotina
ZVONKO JANIČIJEVIČ
SI JE IZMISLIL SODELO-
VANJE Z DR.J.RUG-
UEM
Zvonko Janičijevič je
dne 28. 2. 1991 na str. 22
objavil sporočilo v kate-
rem ponuja pomoč neki
prizadeti družini. Pri tem
navaja, da dela v povezavi
z menoj, kar je čista izmi-
šljotina. Gospoda Janiči-
jeviča sploh ne poznam.
Dr.sc.med.
JANEZ RUGELJ
pajel( v Ceiju
Povod za ta prispevek so
ilanki, ki so govorih o pajku
v Celju. Mishm, da je prisot-
nost pajka v cestnem prome-
tu nujno potrebna, vendar
pa se moti tisti, ki misli, da
bo le takšen odvoz osnova
reševanja problemov v cest-
nem prometu v mestu in ob-
lini Celje.
Pri tovrstnih odvozih je
treba namreč spoštovati
predpise oziroma zakon,
predvsem     pa    pravilnik
0 opravljanju pooblastil
uradnih oseb organov za no-
tranje zadeve. Ce bodo to
upoštevali, bo odvozov zelo
malo, nered pa še vedno ve-
lik. Odvoz je lahko le sekun-
darno ukrepanje, pred tem
pa je treba urediti še marsi-
k^. To pomeni, da je treba
redneje označevati in vzdrže-
vati obstoječe parkirne pro-
j store (tudi za invalide), orga-
1 nizirati dostavo blaga, izdati
dovoljenja s pogoji za odpi-
ranje obratovalnic, pred-
vsem pa preprečiti onesnS-
ievanje zraka s svincem in
hrupom za pešce in stanoval-
ce. Celju je treba vrniti tisti
prometni red, ki je že bil
vzpostavljen v preteklosti.
J. D., Celje
Izsiijevanle in
odicianjanle
Dogajanje v šentjurski'
skupščini je bilo odmevno.
Vsi časopisi so pisali o do-
godku, toda nihče ni pojasnil
dovolj bistva oz. vzroka za
dogodke. V demokraciji naj
bi bilo pomembno samo kdo
so akterji, ampak bolj po-
membna naj bi bila vsebina
in njeno razreševanje. Ker
me ljudje sprašujejo za kaj
gre, sem dolžan povedati res-
nico in to še zlasti, ker je po-
dučna kako nastajcOo avto-
krati.
Kandidat za predsednika
IS je bil izbran iz gospodar-
stva, kjer je imel takrat za
I* miljarde višjo plačo, kot je
bila zakonita za predsednika
IS. Ob kandidaturi je posta-
vil pogoj, da hoče imeti tako
plačo kot jo ima v podjetju.
Osebno se mi je to zdelo nor-
malno, zato smo ta pogoj ta-
l^oj sprejeli. Ker nismo poz-
f^ali določila, da je že v zako-
lu tako določeno, smo ta po-
Soj na prvi seji skupščine po-
trdili. Ob povišanju občin-
skih plač septembra lani (s
^emer se jaz osebno in komi-
sija nismo strinjah), je bila
Pogojena plača predsednika
IS dosežena. (Dsebno sem
Smatral, da se dodatek ne
Sme povišati, saj nismo kom-
Pententni spreminjati inter-
'^ih razmerij, ki so določena
Po repubhški zakonodcOi.
J^er sem bil podpisnik odloč-
be, sem osebno interveniral
Pn predsedniku IS in dobil
^dgovor, da si ne zaračunava
^i^gih opravičenih dodat-
l^ov (popoldanske seje, teren
'^d.). Smatral sem to celo za
pohvalno, zato sem tu odne-
hal. Republiški IS pa je za
tem ugotovil, da gre pri na-
šem predsedniku IS za neza-
konito visoko plačo, kar je
prišlo tudi v javnost.
Na podlagi zakona o funk-
cionarjih, ki je bil sprejet ju-
lija 1990, in sklepa skupščin-
ske komisije RS o koeficien-
tih, ki ga je sprejela novem-
bra 1990, je bilo potrebno us-
kladiti plače v naši občini po
novem zakonu. Občinska
komisija je to pripravila in
s tem je dobil predsednik IS
prav tako plačo, katro je zah-
teval ob nastopu. Toda neka-
teri odborniki so smatrah, da
mu pripada še dodatek, češ,
da smo mu ga dali in ga ne
moremo vzeti. Osebno sem
smatral, da to ni objektivna
resnica, sploh pa ni več zako-
nito. Ker kadrovska komisi-
ja pred skupščinsko sejo ni
bila sklepčna, in ker so bila
različna gledanja na ta doda-
tek, sem smatral, daje najbo-
lje, da odloči o tem skupšči-
na. Poleg tega pa bi se n^
skupščina ponovno odločila
tudi o izplačilu sejnine, kate-
re smo se na začetku prosto-
voljno odrekli, sedaj pa jo za-
kon dopušča. Osebno sem
smatral, da se dodatek, ka-
kor sejnina naj ne izplačuje.
Prvo ni zakonito, za drugo
pa smo se sami prostovoljno
odrekli zaradi gospodarske
situacije in znižanja stroškov
proračuna. Na skupščini so
odborniki pozabili na svoje
obljube vohlcem in svojo
predhodno načelno odloči-
tev, ter nedemokratično za-
menjali raje sestav kadrov-
ske komisije, da bi lahko do-
segh vprašljivo upravičene
bonitete, katere bodo plače-
vali davkoplačevalci.
Monistična partijska
oblast je govorila, da naj bi
vsak dobil kar potrebuje, to-
da ker to ni mogoče, če vsak
ne daje po svojih zmožno-
stih, je poskrbela predvsem
za sebe. Tako je vzgajala ge-
neracije in gospodarstvo pri-
peljala do beinkrota, ki ga se-
daj vsi občutimo. Dobri
učenci (med njimi tudi neka-
teri odborniki) s slabim ob-
čutkom za pravičnost in od-
govornost hočejo sedaj še
naprej tako delati, čeprav so
bile obljube pred volitvami
drugačne. Normalno je, da
so s tako dresuro in logiko
med nami še ljudje, ki sma-
trajo, da jim pripada več kot
določa zakon oz. so ljudje, ki
se še ne zavedajo odgovorno-
sti za svoje (ne)delo. Seveda
bi se morah odgovornosti za-
vedati odborniki, zlasti vla-
d^oče Demosove koahcije
in temu primerno odločati
v duhu zakonitosti in demo-
kratičnosti. Toda ne dovolj
osveščeni odborniki - saj ne-
kateri še ne vedo kateri
stranki pripadlo - so se ho-
teh prikupiti predsedniku IS
in mu odobriti dodatek, na
katerem je tudi sam vztrajal,
kljub nezakonitosti in s kate-
rim ima večjo plačo kot re-
publiški predsednik IS. Raz-
ume se, da so bili najbolj za-
greti za tak ukrep že imeno-
vani, ki im£yo od vsega tega
ugodnosti.
Največji nasprotniki de-
mokracije so zadovoljni hla-
pci, ki so raje odvisni od dru-
gega, kot da bi sami nosih
odgovornost za svoja deja-
nja. Hudo je, če so to še od-
borniki. Prav nevarni pa so
lahko ljudje, ki izsiljujejo ah
pa so pripravljeni na ukaz
podpisati stvari, ki niso pra-
vilne, s čimer se je pohvalil
in z izkušnjo podkrepil svojo
diskusijo mladi gospod od-
bornik proti mojemu stahš-
ču o nepripravljenosti pod-
pisati nezakonito stvar in
sprejeti enkrat prostovoljno
odrečeno sejnino. Njemu in
vsem, ki so radi odvisni od
avtoritet ah se jim skušajo
prikupiti, odgovarjam z be-
sedami Karla Destovnika
Kajuha: O, če ljudi bi ne bilo
pri nas, ljudi, ki ne ubogajo
na vsak ukaz, tedaj bi nas že
kdso odnesel plaz. Edino hla-
pci cvilijo ponižno kakor psi
in lajajo, da nas je malo, da bi
v uporu vse pobralo...
No ob takih ljudeh nastaja-
jo diktatorji, ki svoje zahteve
vedno večajo, S£U spoznajo,
da s tako lojalnimi ljudmi
lahko delajo kar hočejo, da
pa se zakrijejo, pa svoje na-
sprotnike primerjajo z nega-
tivnimi liki iz preteklosti kot
sta Stahn in Hitler.
No današnji čas je k sreči
drugačen in današnji Sada-
mi Huseini prej ali slej dobi-
jo svojo lekcijo. Vprašanje je
iiamreč kako zaupati lju-
dem, ki si sami hočejo po-
stavljati postave mimo zako-
nov in morjde.
FRANC ZABUKOVŠEK
Odbornik SDZ Šentjur
Prenapilinjeni
proračun
v gostiinišicem
vzdušju
Demosov klub odbor-
nikov v Skupščini občine
Žalec sporoča, da so po-
leg odbornikov Demosa
zapustili skupščinsko
dvorano tudi ostali od-
borniki - vzrok - seja je
bila končana. Če koga za-
nimajo podrobnosti seje,
naj pride poslušat magne-
togram.
Klub odbornikov
Demosa občine Žalec
Spoštovani
gospod
Siamlierger
Novinarska etika je kot
vsaka druga predvsem etika
resnice in poštenja. Morale
in vesti. Trezne objektivno-
sti,in diplomatske taktnosti.
Žal vaše žolčno pero notra-
njepohtičnega komentatorja
ne kaže prav nobene od na-
vedenih vrlin.
Še huje: vaše pisanje ni
skregano le z etiko, temveč
tudi s stroko.
Če si ugleden novinar, ka-
kršen ste vi, dovoli poeno-
stavljeno posploševanje in
enačenje na ravni (Ekspres)
politika : narod (ob tem pa
cel srbski narod razglasi za
nepošten - »Plače... je treba
zaslužiti... na pošten način,
ne na srbski...« - in Srbe
imenuje »cestne razbojnike,
pravoslavne Srboslavce in
Velikosrbe«), potem vašega
pisanja res ni mogoče razu-
meti drugače kot zlonamer-
no in žaljivo.
Če k temu dodam še dej-
stvo, da si vaše pisanje dovo-
ljuje primerjati položaj srb-
ske manjšine na Hrvaškem
s 50 Srbi, ki bi se na Troja-
nah odločili, da ne bodo več
priznavah Repubhke Slove-
nije, ampak bi se razglasili za
del Velike Srbije, postavih
barikade, se šli cestne raz-
bojnike in terorizirali lep kos
Slovenije, potem moram za-
devo razumeti kot očitno ne-
poznavanje zgodovinskih
dejstev. Razumeti ga moram
kot podcenjevanje bralcev
NT, ki menda po vašem lah-
ko prebavijo vsak diletanti-
zem in vsakršno jezikovno
navlako:...« da bi ga v Beo-
gradu kar pohopsali srbijan-
ski polički...«
Ob tem bi si vas drznil
spomniti, da politični ko-
mentar ni nobena humore-
ska ali kozerija in da se do-
ber novinar (kot primer si
preberite zunanjepolitični
komentar Roberta Gorjanca)
temu dejstvu tudi jezikovno-
zvrstno prilagaja.
Za konec pa še tole, da ne
bo pomote.
Jaz nisem nikakršen Srb,
jaz sem Slovenec. In ker to
res sem, mi svoje zavednosti
ni treba dokazovati z mod-
nim pljuvanjem po drugih.
Dovolj mi je spoštovanje do
sebe in drugih, zato ne potre-
bujem ne bratstva ne sovra-
štva.
Ker vem, da Prešeren ver-
zov: »Žive naj vsi nzirodi, ki
hrepene dočakat dan..«, ni
napisal le za Slovence, am-
pak za vse, »ki v srcu dobro
mislijo.«
In takih je tudi med Srbi
ne glede na Miloševičevo po-
litiko precej.
ANTON SEPETAVC,
Celje
Llubemu braicu
Spoštovani gospod Anton
Šepetavc,
veseh me, da ste mi posve-
tili toliko pozornosti. Vseka-
kor imate pravico do svojega
mnenja, čeravno je videti
precej drugačno, kot ga ima
velik del Slovencev, tudi po-
litikov (od Kučana prek Ri-
bičiča do Pučnika), pa Hrva-
tov, Muslimanov, Makedon-
cev, Albancev, Madžcirov, pa
Evrope in ZDA.
Zanima me, kakšno bi bilo
Vaše mnenje o Srbih na Hr-
vaškem, zlasti v Kninski kra-
jini, če bi Vas »aretirali« in
Vam pobrali denar (če si bo-
ste sploh upali s slovensko
ali hrvaško registracijo pole-
ti v ta del Srbskega samo-
stojnega območja - Krajina).
Za te Srbe gre, ne za vseh
9,313.676 živečih v Srbiji; na-
zivi zanje, ki Vam gredo na
živce, pa so se udomačili že
tudi v tujem tisku; ta z veli-
kim veseljem - na škodo hr-
vaškega, pa tudi slovenske-
ga turizma - objavlja vsak
roparski napad (zadnji je bil
ta teden), ki ga zagrešijo srb-
ski prebivalci ah policaji
SAO - Krajina.
Odveč bi Vas bilo spomi-
njati na poteze oblasti Velike
Srbije v zadnjih štirih letih,
ki so pripeljale do razpada
Jugoslavije. Vsak narod pa
ima oblast, kakršno je bil iz-
volil in kakršno si zasluži...
O »srbskem načinu« pa Vam
kaj več lahko povedo sosedi,
če so zaposleni v podjetjih,
ki jim srbska podjetja dolgu-
jejo milijone, hkrati pa hoče
srbska oblast še posebne da-
jatve in takse na blago s »se-
verozahoda«, da vdora Srbi-
je v jugoslovanski denarni
sistem niti ne omenjam.
In še to: na več kot 600
tipkanih straneh (gradivo za
povprečni slovenski knjigi),
ki sem jih bil doslej prispe-
val za Novi tednik, ne boste
našli izraza, ki ne bi bil v Slo-
venskem pravopisu. Moje
življenjsko geslo (in enako
velja za dobrih 36 let časni-
karske dobe) pa je: tudi naj-
hujše trenutke, če se le da,
začinimo s kančkom humor-
ja. Potem laže čakamo na ju-
trišnji dan.
S spoštovanjem
VLADO ŠLAMBERGER
Nadaijevanica
o piačali
Kot je že znano, je šentjur-
ska skupščina na svojem pr-
vem zasedanju obljubila
mandatarju za sestavo LS za
40% višjo plačo, kot bi mu na
tem delovnem mestu pripa-
dala.
Zakon o funkcionarjih
v RS je to izjemnost odpra-
vil. Komisija za kadrovske
zadeve, vohtve in imenova-
nja je plačo za to funkcijo
zmanjšala oziroma uskladila
z zakonom in s Pravilnikom
o plačah občinskih funkci-
onarjev. Skupščina je ta pra-
vilnik dobila v razpravo,
a o njem ni sklepala. Odsta-
vila je predsednika komisije,
izvolila drugega in komisijo
zadolžila, da pravilnik pri-
pravi znova.
IS se je strinjal, da o plači
funkcionarja odloča organ,
ki ga je izvohl; torej o plači
predsednika IS odloča
Skupščina oziroma njena
komisija. Menil je tudi, da
naj bi predsednik le dobil
plačo, ki je bila prvotno do-
govorjena.
Kolegij vodstva občine, ki
ga je vodil podpredsednik
g. Zdolšek, je soglasno skle-
nil, da se do sprejema pravil-
nika, t. i. stimulativni del pla-
če (do 10%) izplačuje vsem
občinskim funkcionarjem
kot akontacija v enakem od-
stotku.
Isti podpredsednik je na-
slednji dan, predvidevam,
z blagohotnim dovoljenjem
predsednika IS, odredil iz-
plačati svojemu predpostav-
ljenemu za 40% povečan
OD!
Tako sedaj plača predsed-
nika šentjurskega IS izhaja
iz koeficienta 7,0 - plača
predsednika Peterleta pa, zp
primerjavo, iz koeficient
6,5!
Nemogoče je mogoče!
Četudi bi bil g.Grdina t
ko izjemen voditelj, ustvan
lec ALPOS-a in rešitelj EM
ter GORENJA, kot so glas;
njegovi privrženci, ne vidii;
razloga, da bi se v Šentjurju
odpovedali širše sprejetim
normam družbenega sožitja!
Gre za načela!
FRANC KOVAČ
Predsednik SO Šentjur
PREJELI
SMO
Družba pa nič
s presenečenjem in osu-
plostjo smo sprejeli vest, da
obnova in rekonstrukcija re-
gionalne ceste Ljubno-Luče
ni upoštevana v republi-
škem proračunu, oziroma
planu izgradnje regionalnih
cest za leto 1991, vprašljiva
pa sta tudi most in obvozni-
ca Ljubno.
Krajani v Zgornji Savinj-
ski dolini desetletja nazaj ni-
Nadaljevanje na 18 strani
16. STRAN - 14. MAREC 1991
Ko oblast izgubi zaupanji
^vetovUansl!nseogfaTs^SoSfe^
Ko je ob natanko predvide-
ni uri z beograjske železniške
postaje odpeljal vlak proti
Sloveniji, sem si oddahnil.
Bil sem vesel, a hkrati sem se
spraševal, če ne bi bilo bolje
in bolj pošteno, da v Beogra-
du še ostanem. Beograjsko
nebo so preletavali helikop-
terji, študentje so povedali
svoje zahteve, s Terazij so nas
pregnali že ob enih popoldne,
ko so močne policijske enote
blokirale središče glavnega
mesta vse bolj nekdanje drža-
ve Jugoslavije.
Ko je vlak drvel proti seve-
rozahodu, je znameiiiti Bora
Džordževič srbskim študen-
tom prepeval o mafiji. Never-
jetno, kako je lahko v teh časih
spreobrniti filozofijo, ki govo-
ri, da duša ostane, telo pa se
menja ali odmre! Bora je živ
dokaz, da duša odmre in telo
ostane. Žal, Bora ni edini to-
vrstni primerek kameleon-
stva, ki je vedno bilo donosno.
Iz ure v uro sedaj dobivam in-
formacije iz prve roke nepo-
sredno iz Beograda in ko pi-
šem že tretji izvod nekakšnih
vtisov, me informacije prehi-
tevajo in ugotavljam, da sem
z dogajanji bolj na tekočem
kot pa sem bil v nedeljo v Beo-
gradu, pa čeprav sem se s po-
močjo kolegov dopisništva
Radia Slovenija neposredno
vključeval tudi v informativne
oddaje Radia Celje. O nedelj-
ski popolni blokadi informacij
skor^da nima smisla izgublja-
ti besed. Delati je bilo treba po
balkanskem sistemu - Znajdi
se! Napovedovati, kaj se bo
v Beogradu zgodilo do četrtka,
ko boste brali Novi tednik, je
tvegano. Bolj zanimivo bo
v tem trenutku prebirati, kako
smo novinarji doživljali sobot-
ne in nedeljske dogodke v Be-
ogradu.
Tudi novinarje Je biio
strali
Sobotnih dogodkov ni treba
posebej opisovati. V sliki in
besedi so obkrožili svet. Vsa
čast dopisnikom različnih no-
vinarskih hiš! Biserka Povše,
dopisnica radia Slovenija iz
Beograda je povedala, da jo je
bilo neznansko strah, profesi-
onalna dolžnost in novincU-ska
duša pa ji nista dovolila, da bi
stala kje ob strani ter opazova-
la dogodke. Tudi^njo so dolete-
h vodni curki. Še najtežje je
bilo, ko so bili novinarji do-
poldne dve uri zaprti v poslop-
ju skupščine ter v praksi spoz-
navali, kako deluje solzilec.
Novinarji, ki niso stalni dopis-
niki v Beogradu so takoj, ko so
izvedeli, kaj se dog^a v jugo-
slovanskem glavnem mestu,
prihiteli na pomoč svojim ko-
legom. Tja pa smo prišli tudi
tisti, ki v Beogradu nimamo
dopisništev. Mednje sodita tu-
di novinar Večera Boris Ja-
ušovec in fotoreporter Igor
Napast. Še preden je Igor pri-
tisnil na sprožilec, so njega in
novinarja zgrabili policzgi. Naš
sodelavec, fotoreporter Ljubo
Korber, je bil previdnejši, pa
mu tudi to ni pomagalo. V sla-
bi uri sva bila ob dva filma.
V tistem hipu je nekaj pohca-
jev, kakšnih dvEoset metrov
naprej od nas, naskočilo tele-
vizijsko ekipo CNN in to naju
je rešilo, kajti vojaki so odhite-
h na pomoč poUcEoem. Nedelj-
sko fotografiranje smo si po-
tem organizirah tako, da sem
posnete filme nosil v žepu jaz.
Ljubo pa je hodil nekaj me-
trov pred mano in bolj kot ne
skrivaj slikal zanimive dogod-
ke. Če bi kdorkoli zahteval, da
mu spet izroči film, bi nekaj
»materiala« še vedno bilo
v mojih žepih.
Razbite iziožbe,
prevrnjeni
avtomobili...
Ko smo ob sedmih zjutrgj
dopotovah v Beograd, smo
imeli na železniški postjgi ob-
čutek, kot da se že nekaj ur
pred tem ni nič dogajalo. Tudi
ob odhodu iz Beograda ni bilo
na letališču in železniški ter
avtobusni postaji čutiti, da bi
v mestu potekale silovite de-
monstracije. Grozljiv in mu-
čen pa je bil sprehod od na-
sprotne strani postaje, mimo
poslopij Zveznega sekretari-
ata za ljudsko obrambo in do
trga pred zvezno skupščino in
domom sindikatov. Razbite iz-
ložbe, prevrnjeni avtomobili,
poškodovana pročelja stavb.
Ulice so bile skoraj povsem
brez sprehajalcev, na vsakem
koraku smo videU pohcijske
in vojaške patrole, tanke in
miličniške ter vojaške avto-
mobile. Mrki in nič kaj prijaz-
ni pogledi policistov in voja-
kov so nam dali vedeti, da
v našem glavnem mestu ni-
smo več dobrodošh in da smo
kot sprehajalci po teh, tohko
opevanih ulicah, v bistvu sum-
ljivi. Enega izmed vojaških
stražarjev sem zanalašč vpra-
šal, če smo na pravi poti proti
Terazijam. Ni mi odgovoril
z besedami, s kretnjo glave pa
mi je pokazal, da sem na pravi
poti. Kdo ve, o čem je razmi-
šljal mladi vojak, ko je stražil
poslopja generalov in gledal
razdejanje vsenaokrog?!
Tanici pred sicupščino
Okrog pol osmih zjutr^ je
bilo videti pred skupščino Ju-
goslavije le nekaj sprehajal-
cev. Vsenaokrog pa so bili tan-
ki armade, ki naj bi bila ljud-
ska in ki naj bi bila armada
vseh narodov in narodnosti
Jugoslavije. Tu in tam je iz
kakšnega tanka gledal vojak,
po cesti pa sta počasi pripelja-
la le dva policaj ska avtomobi-
la. Moški, star kakšnih šestde-
set let, je na skrivaj fotografi-
ral okolje pred skupščino. Po
hcih so mu polzele solze in na
ves glas se je spraševal, kaj se
dogaja v njegovem rojstnem
mestu. Kako je sploh mogoče,
da so Srbi poslali tanke nad
Srbe, se je spraševal in morda
pričakoval tudi naš odgovor.
Zatišje pred neurjem
Do enajstih dopoldne se
v nedeljo v Beogradu ni nič
dogajalo. Novinarji iz Sloveni-
je so se zbiraU in srečevali
v hotelu Moskva, komunalci
so z vodnimi curki skušali od-
stranjevati sledove prejšnjega
dne, obrtniki so nameščah ste-
kla na izložbena okna, to pa je
bilo skor^da vse. Iz hotelske
recepcije sem poklical dopis-
ništvo Radia Slovenija, moški
zbrani pri receptorju so me po-
strani gledaU in ko sem odha-
jal iz hotela, sem shšal pripom-
bo, da smo za marsikaj krivi
predvsem Slovenci. Uro kas-
neje smo bih z vsemi informa-
cijami, ki jih je sploh bilo mo-
goče dobiti, že v našem, celj-
skem programu. Brez pomoči
beogrcoske dopisnice Biserke
Povše, bi bilo to nemogoče.
V Beograd sta prišla tudi Na-
dja Pengov in Marjan Rogelj,
Takšne prizore so lahko Beograjčani videli že leta 1941. Fotografirati tanke okrog
Jugoslavije leta 1991 pa Je svojevrsten Doeum- .    ^
v radijsko dopisništvo pa tudi
Vlado Vodušek (TV Sloveni-
ja). Vsi ugotavljamo, da vlada
nekam čudno zatišje, ki bi lah-
ko napovedovalo vnovični vi-
har. Kasnejši dogodki so po-
kazali, da se nismo motih. Bi-
serka hoče na vsak način dobi-
ti zvezo z neodvisno TV posta-
jo studio B in mladinskim ra-
diem 92. Nemogoče! Telefon-
ske zveze so prekinjene. Bojda
zaradi obrambe demokracije.
Napovedanih je nekaj novi-
narskih konferenc, toda izkaže
se, da z vsem skupcO ni nič.
Posamezne informacije sicer
kapljajo, vprašanje pa je, koh-
ko so resnične. Vendarle pa
slika o dogajanjih postEya vse
bolj jasna, a hkrati tudi zaple-
tena. Podah smo se na ulice in
hoteh napraviti tonske pogo-
vore z Beogreučani. Še predno
smo začeh, smo ob
biU ljudje zmedem
ni, obupani, prM
lostni... ^
Center mesta i
blokiran
Pretresljivo je bil
menikom kneza
so mnogi Beogrjoči
sveče v spomin na i
Ucaja. Zraven je b:
srednješolcev, ki
mogla doumeti, da
telji demokracije« i
vega sošolca.      A
Položaj je bil vM
in na Knez MihsgH
čelo zbirati vedi«
Pohcaji in vojaki!
moram vljudno, op
rejše ljudi, naj gre
V primeru, da bi s
bruhnilo, jim nam
mogli zagotoviti vai
naokrog pa seved
vozila in razbite izk
Zanimivo je bile
tudi pogovore m(
Nekateri so obsoji
strante in na ves gli
h, da Vuka Drašk(
obesijo. Srbi sma
tve, je dejal eden J
vomikov in srbsla
odločil, daje lahk(^
Miloševič. Nekdo
metrov naprej je tr(
vse gorje kriv Slob
lahko kdo sploh ust
in enotno Srbijo, p
more biti bivši ko
lopov, v primerjavi
sta Stahn in Sada
skorajda povsem nf
ji. Še najbolj zanin
ki bi lahko bila na
bolj tipična, pa je
neke natakarice. B
je verjela v Miloše
mu je zaupala. Čez
njeno zaupanje raz
je videla, da je P
tanke nad lastni n3i
sto, da bi jih najpr'
tarje in Hrvate.
Okrog trinajste ur
če Beograda spet P'
kirano. Zdaj so na
dentje, da povedoJ
Uboga oblast in m
ki nim^o podporel
dijakov, mladih Iju'
hudo bo šele oblasj
bodo tudi tisti, ki ']\
rekajo pripadnost i
spoznali, da je bil"
veliko, uresničenili
bog varuj ubogo, ^
nedolžno ljudstvo,
uhce pridrvelo ne
karskih borb, pač P
nih razlogov.
JANEZ'
Foto: LJUBO
Če bi knez Miloš vedel, kaj se dogaja...
Nageljček za tank sredi Beograda. Za mir ali za armado, ki naj bi nas branila
pred zunanjimi sovražniki?
Z najbolj svežimi informacijami je novinarju Janezu Vedeniku in poslušal-
cem Radia Celje lahko v neposrednem javljanju iz Beograda postregla
Biserka Povše (Radio Ljubljana).
14. MAREC 1991 - STRAN 17
iladih...
iekipo CNN so obdelali na način, ki je primerljiv le še s postopki velikih demokratov iz
isirešte, Pekinga in Tirane. Tudi fotoreporterji so morali slikati na skrivaj, če so hoteli
ti tudi fotografske dokaze o tem, kako si nekateri zamišljajo demokracijo.
Terezijah, zlasti okrog Knez Mibajlove ulice so bile razbite tako rekoč vse izložbe,
^mivo pa je, da niso bila poškodovana številna predstavništva slovenskih firm, kijih tam
ne manjka. Se največ dela so imeli v nedeljo steklarji.
^'ti avtomobili, izložbena okna in kioski so bile značilnosti nedeljskega dopoldneva
^Ofradi/. Časopisov je seveda takoj zmanjkalo. Srbskih seveda, kajti drugih v Beogradu
demokracije, kakršno si nekateri predstavljajo, ni mogoče dobiti. No, tudi s kruhom je
^soboto in nedeljo bolj težko... Kaj šele bo!
Ivan Posinek in Marika Vodovnik odnašata zbrane stvari na tovornjak.
Hrepenenje po
toplem bivališču
Pomoč NT&RC ter dobrih Hudi družini Koiar
»Na vas se obračam
v upanju, da mi boste poma-
gali. Stara sem 16 let in sem
trenutno brez službe, sicer
pa sem priučena natakari-
ca, stanujem pri starših, od
katerih dobi dohodek samo
oče, in to skromno invalid-
sko pokojnino. Imamo sta-
novanje, vendar premalo
denarja, da bi ga opremili
tako, da bi se v njem počuti-
li udobno, res doma in ena-
kopravno drugim.«
Tako je v pismu, ki ga je
poslala v naše uredništvo,
zapisala Agnes Kolar iz Ce-
rovca 32a v šentjurski obči-
ni. Pismo smo objavili v ra-
diu in nek^ ljudi se je dobro-
srčno odzvalo, da bi radi
s stvarmi, ki jih ne potrebu-
jejo več, pomagah Agnes in
njeni družini.
Ivan Posinek s Ceste na
grad v Celju je obljubil brez-
plačen prevoz, družina Vo-
dovnik .s Pristave v Laškem
nekaj pohištva, Urška Sešel
iz cvethčarne Majda v Šent-
jurju pa je podarila televizor.
»Več prevozov sem brez-
plačno opravil med poplava-
mi«, je med vožnjo proti La-
škemu pripovedoval Ivan
Posinek. »Ni mi težko, če-
prav je gorivo že precej dra-
go. Vendar pa je pomoč več
vredna. Lepo se počutim, če
lahko pomagam,« je dodal.
Njegov poltovornjak se
naprej ustavi pri Mariki in
Ivanu Vodovniku v Laškem:
»Obnavljamo dnevno sobo
in pohištvo, ki smo ga imeli
doslej, poklanjamo Agnes.
Tu so raztegljiv kavč, dva fo-
telja in električni štedilnik,
razen tega pa še velika pre-
proga in komplet kozarcev.
V takšnih akcijah vedno radi
sodelujemo. Prispevah smo
za malega Blaža Skornška,
pomagah smo lani ob popla-
vah, ko smo darovali jogije.
Hudo nam je, ko vidimo, da
ljudje uporabne stvari meče-
jo na odpad. Pred kratkim je
nekdo vrgel omaro kar čez
balkon, da se je razletela. Ko
bomo imeli novo dnevno so-
bo, bomo podarili še mizo in
omare. Naj imajo ljudje, ki si
tega ne morejo kupiti.«
Naloženo vozilo Ivana Po-
sineka je odpeljalo nazaJLpro-
ti Celju in potem skozi Šent-
jur proti Cerovcu. Sicer as-
faltirana cesta je post^ala
vse bolj blatna. Speljana je
med travniki in polji, ki jih
obkrožajo gozdovi. Na desni
se bohotijo večinoma nove
stanovanjske hiše, na koncu
pa je nizka zidana stavba, ki
spominja bolj na drvarnico
kot na človeško bivahšče.
Toda na njej je hišna številka
- 32a. Dva psa neutrudno la-
jata. Skozi ozka vrata prideta
Agnes Kolar in njena mama
Marija. Oče Miha je odšel po
opravkih v vas. »Ja, prav ste
prišh. S£y sem.dobila tele-
gram, n^j vas čakam,« pove
Agnes.
Bivalni prostor je res ne-
mogoč. Kar težko je opisati,
kje živijo trije Kolarjevi in
občasno še Agnesin fant. Ve-
hko bo treba storiti, da bo
soba, v kateri živi Agnes, po-
dobna sobi... Stene potre-
bujejo pleskanje, treba bi jih
bilo zavarovati pred vlago.
Tla bi bilo treba prekriti. Ko-
larjevi sami tega prav gotovo
ne bodo zmogh.
Kako so zabredh v takšno
revščino? Starša ne zmoreta,
Agnes pa je razpeta med
brezposelno mladostjo in ve-
hkimi željami po lepšem živ-
ljenju. Žal pa se s tem ne da
k^ prida narediti. Ji bodo
pripeljane stvari kaj poma-
gali? Hvaležna je vsem, ki so
jih darovali.
Na poti v Celje se ustavi-
mo še v Šentjurju pri Urški
Sešel: »Slišala sem, da bi Ag-
nes rada tudi televizor. Ker
smo imeli doma enega od-
več, sem ga odpeljala k njim.
Živi v resnično neprijetnih
prostorih. Kako si jih bo ure-
dila, ne vem. Vem pa, da je
po podstrešjih in kleteh še
veliko stvari, ki bi jih ljudje
lahko podarih Agnes in njej
podobnim ter jim tako po-
magah iz hudih stisk.«
Srečni bomo, če bo naša
akcija, v kateri so sodelovah
Ivan Posinek, Urška Sešel in
družina Vodovnik, le prvi
kamenček v pomoči mladi
Agnes in njeni družini. Da bi
si kljub mladosti z lastnimi
močmi poskušala urediti ti-
sto, po čemer hrepeni - toplo
bivališče.
TONE VRABL
Foto: EDO EINSPIELER
Agnes in Marija Kolar pred njunim bivališčem v Cerovcu 32a.
18. STRAN - 14. MAREC 1991i
PISMA
BRALC^i
Nadaljevanje s 15 strani
so prejeli od širše družbe ni-
česar, kar bi bilo zares
omembe vrednega, čeprav
so bili naši kraji med vojno
porušeni in požgani, ljudje
pa^razseljeni.
Številni ljudje so se deset-
letja nazaj morali in se še
morajo voziti na delo v Ljub-
ljano, Kamnik, Velenje ter
ostale kraje izven občine. In-
frastruktura je bila že brez
rušilne moči poplav v nemo-
gočem stanju. V vsej Jugo-
slaviji ni bilo mogoče najti
čez takšno reko, kot je Savi-
nja, nobenega mostu v tako
žalostnem stanju, kot je bil
most na Ljubnem. Nasprot-
no pa se je preko 100 tisoč
kubikov lesa letno odpeljalo
iz doline. Njej je od vsega
tega ostalo bore malo. Vse,
kar je danes mogoče videti,
je delo naših rok. Vseeno pa
smo ubogljivo in dosledno
plačevali bremena, ki so jih
nam naložili za odpravo po-
sledic potresa v Skopju,
v Banja Luki, črnogorskem
Primorju in za saniranje šte-
vilnih drugih naravnih ne-
sreč sirom po Jugoslaviji.
Ko pa danes od širše druž-
be potrebujemo nekaj pomo-
či, pa naj bi iz tega izpadli.
Razvojnega zaostanka, ki bi
ga nam s tem povzročih, dol-
go vrsto let ne bo mogoče
nadoknaditi. Ali je danes še
kje v Sloveniji cesta v tako
katastrofalnem stanju, kot je
cesta od Ljubnega do Luč in
bi bila bolj potrebna popra-
vila kot ta? V dnevih po pr-
vonovembrski poplavi so vsi
republiški predstavniki, ki
so se mudili v naših krgjih,
obljubljah sanacijo ceste, da-
nes, štiri mesece po katastro-
fi pa se je na vse to pozabilo.
Zato je vse, kar pričakuje-
mo in zahtevamo od vlade in
delegatov v republiški
skupščini to, da pri odloča-
nju o proračunu upoštevajo
navedena dejstva in se odlo-
čajo v skladu s strokovnimi
ugotovitvami in s svojo
vestjo.
Občani
Ljubnega ob Savinji
Mlin-ov ekološki
program
stanje na področju ekolo-
gije in razvoja je v Sloveniji
katastrofalno. Naša mesta so
konglomerati umazanije, ne-
reda in apatije. Naša indu-
strija je osiromašena in je
vse prej drugje kot pa na poti
v Evropo. Zatorej je jasno,
da mora biti naš prvi cilj sa-
nacija obstoječega stanja.
Kako to izvesti? Predvsem
se mora v našo deželo priva-
biti tuj kapital, ki se bo aku-
muliral in dal dovolj velik
BND. Šele vehk BND (bruto
nacionalni dohodek) lahko
omogoči odvajanje sredstev
za vsesplošno sanacijo. Tako
pa lahko v današnjih razme-
rah le še gasimo ekološke
požare, ki razplamtevajo po
Sloveniji.
Za celovito sanacijo eno-
stavno ni denarja, kajti go-
spodarstvo se mora razbre-
meniti, pa če se to shši še
tako nepriljubljeno, k^ti
s tem bo manj denarja za de-
litev v družbi. Vendar pa me-
nimo, da ni dovolj samo pi-
sati lepe programe, ki gredo
ljudem na dušo. Kaj je sedaj
npr. popularno?
Vsesplošna evforija ob
morebitnem zapr^u JE (po-
sebno še zaradi Černobila),
o ustanovitvi družinskih
kmetij, pridelava »umetne«
ali naravne »kemizirane«
hrane. Treba je vedeti, da so
zadeve izredno relativizirane
in problematične predvsem
dolgoročno gledano.
Naslednji pereč problem
so prav gotovo betonski kon-
glomerati in pa siva brezduš-
nost velikih gradbenih siste-
mov. Pa vendar je prihod-
nost prav v teh objektih,
vendar morajo biti humani-
zirani. Danes je znano geslo
»Vsi na svež zrak!«, vendar
pa bo to v prihodnosti le še
privilegij posameznih sreč-
nežev. Mesta prihodnosti bo-
do prav gotovo sodobni ro-
botizirani termitnjaki.
Naslednji problem je t. i.
centralizacija oblasti, ki je
posledica te bodoče ureditve
življenja, je pa že danes sila
nepopularen pojem. Potreb-
no je poudariti, da bo ta
oblast Izredno odtujena
predvsem zaradi avtomatizi-
ranosti življenja in tako ne
bodo možne zlorabe. Pomen
pisanih zakonov, tiskanega
denarja bo izgubljal na po-
menu.
Predvsem je pomembno
zagotoviti okolje, ki ne bo
stresno vphvalo na človeka
in tako se bo zmanjšal delež
kriminalnih dejanj oz. se bo-
do odpravih vzroki za nasi-
lje. Zaradi skrajšanega red-
nega delovnega časa, se bo
našlo več člasa za prostočas-
no dejavnost (kulturo, šport,
družabnost). Sedanjih teh-
noloških viškov ne bo več,
saj bo vsesplošna avtomati-
ziranost družbe omogočala
visok BND, le ta pa bo omo-
gočal bogato in materialno
življenje povprečnega držav-
ljana.
Skratka, po trenutnih tren-
dih nas čaka torej ANTI-
UTOPIJA, vendar pa je od
vsakega posameznika odvis-
no, kako si bo predstavljal ta
antiutopični sistem. Važno
je le to, da našim zanamcem
zagotovimo predvsem mate-
rialno osnovo za izbor, sedaj
pa kohkor je v naših močeh
saniramo določene posledi-
ce realsociaiističnega delo-
vanja.
BOJAN EKSELENSKI
GREGOR URANIČ
Za MLIN
pri SDZ Celje
Umiranje na
obroke
Sem vaša stalna naroč-
nica in imam Novi tednik
zelo rada, bojim pa se, da
ga bom prisiljena odpo-
vedati zaradi vsevečje be-
de, ki nas je doletela.
Sprašujem vse vodilne
v naši vladi, kaj čaka nas,
z n^nižjimi dohodki, ki
nam ne zadostujejo niti za
golo preživetje, kaj šele,
da bi poravnali vse go-
spodinjske stroške.
Z grozo prebiram vse po-
ložnice, ki se nabirajo.
Nihče več niti ne vpraša,
kako boš preživel mesec,
če živiš v bloku in si odvi-
sen le od nakupov v trgo-
vinah.
Sem navadna delavka
z najnižjimi dohodki.
Podpiram tudi moža, če-
prav je zaposlen in dela
vse nedelje in praznike pa
ni prejel osebnega dohod-
ka niti za januar, kaj šele
za februar, četudi vsesko-
zi gara. Imam še nezapo-
sleno hčerko, ki nikjer ne
dobi zaposlitve.
Vso breme nosim sama,
z 2400 dinarji, kar mi še
ostane od kredita za
ozimnico. Kruh bomo
lahko kupih vsak drugi
dan in še to samo četrt
kilograma, mleku se bo-
mo odpovedali, na meso
pa bomo le še obujali spo-
mine. Kje je toliko opeva-
na socialna varnost delav-
cev? Sedaj moraš biti tiho
in čakati, kaj bo bog dal,
če si preglasen, te že čaka
knjiga.
To smo dočakah na sta-
rost, ko še ni pogojev za
upokojitev. Zato samo
delaj, bodi tiho in umiraj
na obroke. Vaša obupana
Ucu-očnica
FANI
Odprto pismo
predsedniku
Brezupno gospodarsko
stanje, v katerem se nahaja-
mo, nas je naravnost prisili-
lo, da smo soglasno sklenili
vaju in javnost seznaniti
z našimi zahtevami po ta-
kojšnjem ukrepanju, ki mo-
ra preprečiti gospodarski in
finančni polom, v katerega
drvimo. Sklepe smo obliko-
vali v okviru kluba direktor-
jev gospodarstva občine Ža-
lec, ki je bil organiziran na
pobudo Izvršnega sveta ob-
čine Žalec, dne 27. februarja
1991. Med drugim zahte-
vamo:
1. Vlada in Skupščina Re-
publike Slovenije morata ta-
koj zagotoviti normalne po-
goje gospodarjenja z vzpo-
stavitvijo ustrezne zakono-
daje. Nedorečeni pogoji po-
slovanja in finančna nedisci-
plina silijo podjetja v zmanj-
šanje proizvodnje, kar je pri
tej stopnji razvitosti makro-
ekonomsko nedopustno.
Začetek in predpogoj osa-
mosvajanja Slovenije je eko-
nomska osamosvojitev
z vzpostavitvijo lastnega
ekonomskega sistema, brez
katerega politične osamo-
svojitve sploh ne bomo do-
čakali. Nevzdržno je odlaga-
nje sprejemanja vitalnih za-
konov, zlasti zakonov s kre-
ditno - monetarnega po-
dročja.
2. Pri postavljanju siste-
ma lastne slovenske eko-
nomske politike je potrebno
dosledno upoštevati kriterij
enakomernega regionalnega
razvoja in takoj prekiniti tre-
nutno prakso popolne cen-
tralizacije sredstev in odlo-
čanja v Ljubljani. V Evropo
lahko gre le celotna in eka-
komerno razvita Slovenija,
ne pa samo njeno glavno
mesto.
3. Takoj moramo sprejeti
ustrezen republiški predpis,
ki bo ponovno vzpostavil red
na področju plačil, plačilo
prispevkov pa omogočiti
v petih ali šestih obrokih me-
sečno, če nočemo, da bo za-
radi likvidnosatnih težav
propadla večina podjetij.
Trenutno prosta sredstva, ki
so letos skoncentrirana na
računu republiškega prora-
čuna, pa se morajo sorazmer-
no s prilivom usmerjati nazaj
v gospodarstvo po regional-
nem principu.
4. Izvršni svet in Skupšči-
na Republike Slovenije mo-
rata zagotoviti, da bodo odlo-
čitve pri postavlJEmju gospo-
darskega sistema temeljile
na strokovnih analizah in si-
muliranih modelih ter na
osebni odgovornosti predla-
gateljev. Osebna odgovor-
nost pomeni seveda tudi od-
stop predlagateha oz. ustrez-
nega ministra. Če se bo po-
novil primer, ko je bila pri
sprejetju sicer manjši obre-
menitvi gospodarstva, bodo
Slovenci za vselej izgubih za-
upanje v sedanje vodstvo.
Vemo sicer, da so naše
zahteve, ki so jih podprh tu-
di delegati na zasedanju zbo-
rov skupščine občine Žalec
dne 28. 2. 1991 podobne
mnogim, ki jih poslušata
v teh dneh. Kljub vsemu va-
ju tudi gospodarstveniki iz
občine Žalec želimo glasno
opozoriti, da moramo od raz-
prav o simbolih takoj preiti
k reševanju gospodarstva, si-
cer ne bomo imeli priložno-
sti dočakati, da bo Slovenija
sploh kdaj samostojna
evropska država.
Direktorji
gospodarstva
občine Žalec
Slovenija nekdaj
- sedaj
Dogajanje spominja na ča-
se, ki nam ga je vsilil režim
absolutizma. Ostanke tega
sistema še imamo, le da so
svoje rdeče barve prebarvaU
na zeleno, v socialdemokra-
te, krščanske demokrate itn.
Mišljenje ostaja isto, le da je
v kameleonski preobleki.
Žrtev vsega je delavec-na-
vaden smrtnik, ki ga je treba
odstaviti. Primer temu je
resnični dogodek v žalski
občini. Udeleženci dogodka
so predstavniki stanovanj-
skega gospodarstva, social-
nega skrbstva in posredno
Tovarna nogavic Polzela ter
delavska malenkost - delav-
ka, mati z 4 mesece starim
otrokom in fantom, brez sta-
novanja, brez možnosti od-
kupa stanovanja in brez stal-
nega bivališča v evropsko
usmerjeni Sloveniji. Ne ob-
sojam vodstva repubhke am-
pak njihove izvršilne organe,
ki delujejo v režimu demo-
kracije z manirami absolu-
tizma.
Dekle Sandra Naraglav iz
Prebolda, zaposlena v Tovar-
ni nogavic Polzela, trenutno
na porodniški zaradi rojstva
hčere, se z svojim fantom Mi-
ranom Založnikom bori za
pravico in uresničitev svojih
sanj o svetli bodočnosti. Za-
enkrat brezuspešno.
Z vso pravico ljudje, de-
mokratično misleči, obsoja-
mo birokratizem občine Ža-
lec in njenih organov. Pišem
v njunem imenu. Zakaj?
Sandra je brez stalnega
prebivališča, ki gaje izgubila
zaradi birokracije. Je Slo-
venka, doma v Preboldu, za-
poslena, a brez doma. Kateri-
koh Bavčarjevih fantov bi jo
lahko legitimiral in prijavil
skupaj z otrokom za klate-
štvo. Njen fant Miran ima
stalno bivališče v žalski obči-
ni, imata pa tudi prošnjo, od-
dano pristojnim v žalski ob-
čini. Rešitve seveda ni, zakaj
ne, pa tudi ni jasno, saj takš-
nih podatkov ne dajejo.
Skrbstvo pomaga Miranu
z denarno pomočjo, kaj več
pa ne morejo storiti. Stano-
vanjsko gospodarstvo v ob-
čini pa je država zase.
Tovarna nogavic ima svoj
pravilnik, po katerem bi pri-
šla na vrsto šele jeseni. In kaj
storiti?
Mlado družino pustiti na
cesti je najlažje. Zakaj? Če
smo že zamenjali vodstvo
s perspektivnejšimi in če to
vodstvo dovoli predčasno
upokojitev navadnih delav-
cev, zakaj ne upokoji pred-
časno kameleonov po obči-
nah, ter zaposli mlade, ki se
jim ne bi prilepil stolček na
sedalo in ki ne bi cel dan
komunicirali s prijatelji, če
rabijo službo ali stanovanje.
Zakaj mlada družina nima
možnosti normalnega vzga-
janja otroka, ki bo ne^
uresničil očetove in mamii
ideje o srečni in demokrati
ni Sloveniji?
Razumno bi bilo m\i^
družini takoj dati predrio
pri dodelitvi stanovanja j
ne dovohti nadaljnega zavl
čevanja, da ne bodo še n
prej živeli v strahu pred so
nikom za prekrške, ki j
lahko obsodi klateštva.   ^
Upam, da moje pisanje i
bo orožje za sankcije pr^
Sandri in Miranu, vsekalcj
pa mora biti vzrok za ugodjj
razrešitev problema. I
JORGE JIMENJS
Cel
Otroci v kletkah
Letošnja zima je po dol
gem času poskrbela za bel(
odejo tudi v nižinah. Otro(j
so lahko opazovali ples sne
žink in se vesehh.
Veste, dve in tri leta staij
otroci so zelo zabavni, lq
oponašajo snežinke, ko s|
smejejo in veselijo. Malo sta
rejši so še bolj veseU, saj ve
do, da se bodo lahko naužfl
zimskega veselja. Polni s(
najrazličnejših vprašanj: za
kaj pada sneg, zakaj je zin^
bo jutri tudi sneg... Že na«
sezgodaj, ko se v vrtcu zbirj
mo, ni bilo drugega pogovd
ra kot o snegu. Otroci pov?
do o vsem; kdo je čistil prd
hišo, kdo avto in tako napra
Takoj po zajtrku pa se p3
javijo vprašanja: »Ali gremi
danes kaj ven?« Nažaloi
moramo odgovoriti negativ
no. Razložiti moramo, daji
slab zrak,  da ne smemj
v park, ne na sprehod. Otroc
ne razumejo, da ne smejo ho
diti po snegu, da jim ne do
vohmo igranja, kepanja, di
ne smejo delati stopinj in na
rediti njim tako ljubega sne
ženega moža. Iz dneva v dai
ista vprašanja in isti odgovo
ri. Otroci postajajo nemirni
navehčani,  tudi  agresivr
Lahko jim damo še takS
možnosti izbire dela in igi
a veliko jih bo gledalo sko
okno. Zbirajo se pri oknu
modrujejo po svoje. Nekat
ri se pohvalijo, da so jih sta
ši peljali na Roglo ali ka
drugam. Vendar teh je ma
kot pa ostalih, katere star
ne morejo peljati tako dal«
in vsak vikend, da bi bil iyi
hov otrok vsaj dve, tri ure nJ
svežem oziroma boljšem zra
ku kot ga imamo v Celju.
Odločile smo se, da starej
še otroke peljemo na sanka
nje. Najeli smo svoj avtobus,
kuharice so nam pripravile
malico in odpeljali smo se ni
Svetino. Mnogi so se letol
sankali prvič. Ja, tako je, č<
moramo otroke zapirati
V stanovanja kot v kletke.
Ko smo se vrnili, so pojed|
vso kosilo in takoj zaspali
ležalnikih, čeprav mah šolaP
ji ne spijo več. Res, bili sd
močno utrujeni, a veseli, rd«!
čih ličk in svetlih oči.
PISMA BRALCEV - ROMAN
14. MAREC 1991 - STRAN 19
^al nam je, da ni bilo zra-
en kakšnega moža (gospo-
L) iz celjske vlade, da bi si
[^j ogledal. Zanima nas, če
^joh pomislijo na naše otro-
Z Ali so sploh imeli svoje?
Lji, če so, so jih verjetno
,zgajale žene in babice. Ver-
Ltno se ne spomnijo, kaj po-
meni otroku sneg. Saj vemo,
bi sigurno vsi odgovorni
fgkli ^6^'      P3      naredi-
ijjo, če ni denarja in tako na-
prej---
Ampak ljudje, saj že petin-
štirideset let stojijo iste to-
varne, bolnica ima svojo peč
Je tudi več let, pa še vedno
nič. Nič.
Čudno je, da imajo denar
23 preštevanje kosti, maše-
yanje in sojenje polpretekli
zgodovini. Vsi se zberejo na
Teharjah, vsi hodijo na se-
stanke v hotel Evropo, naših,
prav naših celjskih proble-
jiov pa ne vidi nihče! Poglej-
te samo čakalnico otroškega
dispanzerja! Medicinsko
osebje ima tako polne rolce
dela, kot da bi bih v eni iz-
med nerazvitih držav. Bolez-
ni je vse več, vse preveč.
Vsi prisegamo na našo bo-
dočnost, na naše otroke.
Vendar gospoda, ki ste za to
odgovorni, ker smo vas mi
izvolih, razmishte. Samo
zdrav otrok bo postal človek,
ki bo lahko nosil stebre naše-
ga naroda. Vsi ti otroci bodo
morah hoditi v službo, ko
bomo mi počasi odhajali
v pokoj.
Ah, naj bo dovolj, ker smo
zelo žalostne in jezne, kadar
o tem razmišljamo. Morale
smo napisati, čeprav vemo,
da je to ravno tako, kot da ne
bi.
Meglen pozdrav iz Celja...
VRTEC CENTER
(27 podpisnikovL
PRITOŽNA
KNJIGA
Vračilo
zdravstvene
icnjige
Nekje v mesecu decembru
lanskega leta sem oddal na-
potnico za slikanje glave na
nevrološkem oddelku pri
ambulantni sestri. Povedala
mi je, da naj bom v ambulan-
ti AMB bolnice Celje med 10.
in 11. uro dne, 19. 2. 1991.
Omenjenega dne sem odšel
od doma ob 6. uri zjutraj
z javnim prevozom, ker
vsled oddaljenosti do 20 km
nimam druge izbire. Sem
težji invalid, po levi strani te-
lesa hrom od kapi že pet let.
Okrog 8.30 uri sem v omenje-
ni ambulanti oddal bolniški
sestri vabilo in zdravniško
knjigo. Od tega trenutka pa
do 12.30 ure nisem uspel pri-
ti na vrsto, zato sem sestro
prosil, da mi vrne zdravni-
ško knjigo ter, da se po petih
urah čakanja odpovedujem
njihovim uslugam. Sestra mi
je v precej ostrem tonu odgo-
vorila, da jaz rabim njihove
usluge in da naj čakam ter,
da mi knjižice ne da. Pustil
sem knjigo, odšel, sedaj pa
se sprašujem: ali lahko na-
vadna ambulantna sestra za-
drži zdravstveno knjigo paci-
enta, bolnika in, če lahko
pred vrati ambulante spreje-
ma bolnike preko vrste.
Nekdo pa sedi in čaka, ven-
dar zaman.
Zato predlagam, da n^ si
v bodoče dr. Lajovec naroči
Stanke tako, da jim ne bo tre-
ba sedeti na hodniku nekoh-
ko ur in potem iznervirani
odidejo brez težko pričako-
vanih uslug.
Za točnost in resničnost
odgovarjam s polnim naslo-
vom in z željo, da mi ambu-
lanta Nevrologije, soba št. 1.
dr. Lajovca, vrne zdravstve-
no knjigo po pošti, njihovim
uslugam pa se odpove-
dujem.
LEBER JANEZ
M. Dobje
Pismo ministrici
Boiiovi
Od februarja letos zavaro-
vanci oz. bolniki plačujemo
zdravila na recept bodisi
v celoti, delno ali nič. Na
okrogli mizi na TV Sloveni-
ja, ki jo je vodila gospa Julka
Vahen, so prisotni zdravniki
razlagali, da je večina nujnih
zdravil na prioritetni listi, ki
se ne plačujejo, da pa tudi
ostala zdravila, ki se plačajo
ne stanejo več kot 30 din. Za-
to bi javnosti rada opisala
svoj primer.
Stara sem 62 let in bolujem
za sladkorno boleznijo že 28
let, (13 let sem na insuhnski
terapiji, zadnji dve leti s hu-
manim insulinom, ki ga apli-
ciram 4 X dnevno). Po toli-
kih letih te neozdravljive bo-
lezni imam vrsto komplika-
cij, kijih le s težavo obvladu-
jem. Naj naštejem le glavne:
1977 leta operacija ciste na
trebušni slinavki, (v bolniš-
nici sem preživela 6 mese-
cev) insuficienca ledvic z že
prisotno uremijo, zamašitev
arterij na obeh nogah, angi-
na pectoris, diabetična mre-
na na obeh očesih, da o teža-
vah prebavil, jeter, dvanajst-
nika sploh ne govorim. Za
lajšanje teh neizogibnih te-
gob ima predpisanih vrsto
zdravil, kijih, čeprav nerada,
moram jemati. Stroški pa za
najnujnejša znašajo:
Trental 400, 32,40 din za
škatlico v kateri je 20 draže-
jev in ker jemljem 3 na dan
jih nimam niti za teden dni.
To zdravilo je nujno za bolj-
šo prekrvavitev zlasti
okončin.
DOXILEK - za prekrvavi-
tev malega ožilja, zlasti očes-
nega ozadja, škathca s 30
kapsulami stane 57,60 din
- jemljem 3 na dan.
KATOKO »kapljice za oči,
ena steklenička 15 ml. stane
114,30 din. Tako dam še za
ostala zdravila mesečno kar
1.000 din.
Pokojnini imava z možem
tako nizki, da nobeden od
naju ne pride v poštev za pla-
čilo davka, potem mora biti
vsakemu jasno, kako težko
se prebijava z meseca v me-
sec. Če upoštevam še stroške
za dietno prehrano, stroške
ogrevanja, plačilo zdravil tu-
di za moža, ki jih pri 69 letih
tudi že nekaj potrebuje, je
kvaliteta najinega življenja
kaj bedna. Sva povojna ge-
neracija, ki je delala veliko
več kot danes pri obnovi do-
movine, ni bilo 8 urnega de-
lovnega časa ne prostih so-
bot, ne organizirane prehra-
ne. Z velikim odpovedova-
njem sva si zgradila skrom-
no hišico, od katere pa bova
zdaj na starost plačevala
davke višje od sedanjih. Res
enkratna stimulacija za prid-
nost.
Pravijo, da je dolžan vsak
sam kar največ skrbeti za
svoje zdravje, tako sem si sa-
ma nabavila injekcije »Vase-
lastike« za ožilje nog iz tuji-
ne, za katere sem odštela
preko 35.000 din, vse v veri,
da si lajšam bolečine in da še
sploh hodim. Ne vem ali bo
boljše, če pride do gangrene
ali slepote in bom morala do-
bivati dodatek za nego in tu-
jo pomoč ah celo domsko
oskrbo (za kar imam preniz-
ko pokojnino) kot, da bi se
tako težkim bolnikom zdaj
nudilo osnovno zdravstveno
varstvo.
Mnenja sem, da naj bi vsi
upokojenci, ki ne zapadejo
plačilu davka na dohodnino,
morali biti oproščeni plačila
vseh zdravil. Sicer naj se pa
vsaj življenjsko važna zdra-
vila vnesejo v hsto nepla-
čanih.
Vljudno prosim odgovor-
no ministrico za zdravstvo
gospo Katjo Bohovo, naj mi
zadevno javno odgovori, saj
takih priemrov kot sem jaz
ni tako zanemarljivo malo.
ANGELA URGL
Voj nik
Smrt na robu
vsai(dana
Namen mojega pisanja ni
obtoževanje, pa tudi moja
bolečina zaradi tega, kar
imam namen napisati, ne bo
nič manjša. Danes mineva
štirinajst dni, odkar je v celj-
ski bolnišnici umrl moj oče.
V času njegove poškodbe in
njegove smrti sem tudi sam
ležal v postelji s pljučnico.
Ker je brat odklonil obduk-
cijo, bo za mene za vedno
ostala skrivnost, zakaj je
umrl moj oče. Kljub vsemu
pa se mi zastavljajo nekatera
vprašanja, na katera bi želel
dobiti odgovore.
Oče je imel zaradi padca
spiralni zlom stegna, kar naj
bi bila težka poškodba in je
bila nujna čimprejšnja ope-
racija. V bolnišnico v Celju
je bil sprejet v sredo, 30. ja-
nuarja. Naslednji dan so bile
opravljene vse preiskave, ki
so bile potrebne, da bi se lah-
ko  pristopilo  k  operaciji.
V petek, j., febjfuaga q^ M
bil oče operiran, vendar zara-
di drugih »nujnih« primerov
ni prišel na vrsto. V soboto
in nedeljo v celjski bolnišni-
ci ne operirajo takšnih pri-
merov, zato je moral čakati
do ponedeljka. Že v soboto
zvečer pa se je zdravstveno
stanje očeta poslabšalo in je
bil prestavljen na intenzivno
nego. Po nekaj dnevih se je
zdravstveno stanje normali-
ziralo. V sredo, 6. februarja
naj bi bil operiran. Ko je do-
bil injekcijo, tako imenova-
no »blokado«, je umrl. Dom-
nevni vzrok smrti naj bi bila
pljučna embolija.
Vprašanja, ki se mi zastav-
ljajo, so naslednja:
Ali tako dolgo čakanje ob
takšni poškodbi ni bistveno
vphvalo na uspešnost opera-
cije?
Zelo me zanima, kakšni so
bili tisti bolj nujni primeri,
da je prišlo do tolikšnega od-
loga operacije?
Kakšne so bile preiskave
pred operacijo, saj je oče do-
bival transfuzijo zaradi sla-
bokrvnosti?
V kakšnih okoliščinah je
umrl oče?
In končno, kdo je tisti
v celjski bolnišnici, ki bi mi
lahko dal verodostojne po-
datke o zdravljenju in smrti
mojega očeta?
Do nekaterih zaključkov
sem prišel že sam. Ker sem
bil veliko let uslužbenec
zdravstvene skupnosti, sem
poizvedoval, na koga naj se
obrnem, da bi dobil odgovor
na zastavljena vprašanja.
Povsod sem dobil isti odgo-
vor, da je na tem oddelku
brezvladje, kar pomeni, da
ne bom nikoli dobil odgovo-
ra na zastavljena vprašanja.
Moj namen bo dosežen, če
se bo kdo zamislil nad mo-
jim pisanjem in ne bo smrt le
ob rob nekemu vsakdanu.
ODON SIMONIČ
ANTON KOMARI
<5>
ZA SIVIMI ZIDOVI
Samo, da prideš do zajtrka iz sobe, da te potem ne
iščem in da lahko ob uri začnemo delati, ga je hkrati
opozoril, preden sta stopilav jedilnico. Tam je bil zopet
drenj, zaporniki so izsiljevah prednost, paznik pa jih je
poskušal miriti.
Vojko je pozajtrkoval, mimogrede z dvigom roke poz-
dravil Mirka in Tineta, nato pa zunaj počakal na svojo
skupino. Ko so se vsi zbrali, jih je paznik odpeljal v li-
varno.
- Vi boste izpirali te odlitke! seje mojster, kije v delav-
nici sprejel skupino, obrnil k Vojku.
- Pojdite z menoj in pokazal vam bom, kaj bo vaša
naloga! Delo res ni lepo, vendar ni naporno. A bodite
natančni!
Vojko je dobil modro delovno obleko in zaščitne roka-
vice.
- Dobili boste tudi gumijaste rokavice in posebne
klešče, da boste lahko izdelke izpirali potem, ko bodo
prišli iz brusilnice. Vaša norma je petdest izpirkov na
osem ur, je pojasnil mojster in pokazal, kako je treba
delati aluminijaste izdelke, ki jih je stiskalnica napačno
odlila je brusilni stroj popravil ob poliranju pa so jih
^mazali s črnim prahom. Vojkova naloga je bila, da
s čopičem in s pomočjo bencina mehko odstrani umaza-
nijo, nato pa izdelke poda naprej. Naslednji ga mora
izprati z vročo vodo, tretji posušiti pod toplim zrakom,
<^etrti vložiti v zaboje in peti odnesti v skladišče. Vodja
dela je izdelke štel in beležil njihovo količino na kartico.
- Kaditi ne sme nihče, ker so bencinski hlapi vnet-
^ivi, je še dodal mojster, ko je Vojku pokazal vse
Postopke in prvi očiščen obroč podal naprej delavcu, ga
Je spral pod vodo.
Delo seje pričelo: dolgo, utrujajoče in monotono. Ves
dopoldan je Vojko izpiral izdelke, večkrat so mu jih
Vrnili, češ da niso dovolj očiščeni, pa tudi sicer so bili
^ njegovi skupini zelo počasni. Od hlapov ga je pričela
boleti glava in uvidelje, da dela na delovnem mestu, ki
Sa nihče od teh, ki so delali z njim, ni hotel sprejeti ...To
So mu ob malici tudi priznali. Nazadnje je vodja, tisti
bi'kati, zahteval od Vojka, naj izpira izdelke še pod vročo
^odo. Ker ni imel kaj početi, je to res začel delati, da bi
Pregnal dolgčas. Opazil je, da sta dva iz delovne skupine
Odšla ven in da ju dolgo ni bilo nazaj. Zavedel seje, daje
Prišel v partizansko skupino, ki delo in marljivost prid-
nega izkorišča za svoje namene. Bil je novinec in je
Molčal.
Potem sta še druga dva iz skupine odšla iz prostora.
^ vodjem sta ostala sama.
- Kam pa so odšh drugi? je zanimalo Vojka.
- Dva izpiralca sta odšla na pregled k zdravniku,
druga dva pa na nove izdelke. Vojko je vedel, da to ni
res, a zaenkrat ni rekel ničesar.
Tik pred koncem dela so se vsi vrnili. Mojster je
povedal, da so sicer normo dosegli, vendar z njimi ni
zadovoljen, ker so prepočasni. V improvizirani umival-
nici na koncu delavnice so se umih in preobleki!, nato
pa jih je paznik odpeljal na kosilo. Prvega delovnega
dne je bilo konec.
Četrto pogiavje
Dnevi so minevali po ustaljenem dnevnem redu,
vedno bolj dolgočasnem in utrujajočem. Včasih, če seje
mudilo, so morali delati tudi popoldan, a to je bilo le
izjemoma.
Vojku je bencin razžrl roke, zato je prosil za gumijaste
rokavice. Z njimi sicer ni mogel dobro držati izdelkov in
jih čistiti, vendar je čutil manj srbenja in ob koncu dela
ni imel tako izsušenih rok.
V kratkem času, ko je delal v livarni, so kar trije iz
njegove skupine odšli drugam, prišli pa so še bolj leni
od njih. Očitno so vedeli, daje tukaj norma nizka, in so
pričakovali boljši zaslužek.
Visok, suh fant, kije kar naprej govoril, je iskal vedno
nove izgovore, da mu ne bi bilo treba delati. Enkrat sije
izmislil, da mora v ambulanto po zdravila, drugič, da ga
boli želodec in da ne more stati, tretjič, daje utrujen od
hlapov in da ne more dihati. Očitno pa je šlo za to, da bi
na najlažji način prebil čas v zaporu in pri tem porabil
najmanjšo količino energije.
Majhen, na stran počesan fant, morda nekaj let sta-
rejši od Vojka, pa je kar naprej hodil v sosednji oddelek
po vodo, češ da tukaj ni pitna, pri tem pa je žical ciga-
rete.
Sprva Vojko nikakor ni mogel razumeti psihologije,
ki je neuradno veljala v zaporu. Šele ko se je o tem
pogovarjal z Mirkom, jo je dojel.
- Ljudje tako malo delajo, je omenil nekoč, ko sta
skupaj sedela v dnevnem prostoru.
- Pa vendar ne misUš, da so prišli v zapor zato, ker so
bili delavni in prizadevni!
Tako je Vojko spoznal, da se ljudje ne razlikujejo
samo po pridnosti, ampak že zunanji videz in pogovor
pokažeta, kakšno kaznivo dejanje so napravili. Bolj ko
seje družil z njimi, bolj je spoznaval tudi drugo plat teh
ljudi. Tisti, ki so imeli na vesti posilstvo, prevare ali
napeljevanje in nečistovanje, so bili prave packe. Mnogi
med njimi so obiskali psihiatra, ki je občasno prihajal
v dom, pri njem so iskali utehe, saj jim je zapor ni dal.
Do drugih obsojencev so bili nesramni in opolzki, kar
naprej so povzročali prepire.
Ko pa so dosegli cilj, na primer medsebojno samoza-
dovoljitev, so žrtev, ki jim ni ugajala, oblatili in s tem
skušali preprečiti, da bi jih zatožila ali prijavila. Iz pri-
porniških izkušenj je Vojko vedel, da so te sorte ljudje
pravi pokvarjenci, ki pa se vedno znajdejo.
Med zaporniki so bih tudi mirni in preudarni ljudje,
nekateri celo vase zaprti, očitati bi jim bilo mogoče le to,
da so tu. Zlasti med morilci so bili taki - kot da bi po
storjenem dejanju v sebi čutili neko mirnost in z njo
oplajali zunanji svet in okolico.
Bili pa so tudi nepopustljivi in zamerljivi. Nekoč je
eden od zapornikov ostal brez malice, ker je nekdo pred
njim vzel dve. Zahteval je malico nazaj, sojetnik mu jo je
ponudil, nato pa umaknil roko. Ker seje vse še enkrat
ponovilo, je oškodovanec primazal sojetniku krepko
zaušnico.
Posebna skupina je naskrivaj delala alkohol iz fig,
v ambulanti nakradenega alkohola in sadja, ki so ga
dobivali obsojenci ob obiskih. S tem so se ukvarjali tisti,
ki so delali v lesnem obratu, ker so imeli možnost več-
jega gibanja zaradi zlaganja hlodov, desk in transporta
izdelkov. Med njimi so bili tudi taki, ki so kupovali
velike količine Vitala in potem vsak požirek posebej
prod^ali kot poživilo, čeprav je to le pripomoček, ki
vzbuja tek, poživi in prežene zaspanost.
Mladi za čuda niso imeli kakih posebnih nagnjenj,
starejši so jih poskušali dobiti pod svoj vpliv, a v glav-
nem so se posvečali športu in glasbi, sodelovali so v sku-
pini, kije pripravljala informativni listin kulturne prire-
ditve. Mnogi so objavljali svoje tekste ali pa nastopali na
proslavah.
Obsijala je tudi skupina obsojencev, ki se je vedno
nagibala na tisto stran, kije bila trenutno najboljša. Ko
je bilo vroče zaradi prehrane, seje priključila nergačem,
ko se je vnel spor zaradi delovnih norm, je bila spet
zraven. Svojega jaza pa niso skušali najti.
Takih skupin bi lahko našteli še več. Vojko je opazil
tudi starčke, ki so kar zdeli po kotih, včasih so pometali
po dvorišču, ali pobirali papir okrog blokov, preganjali
so svoje bolezni, poležavali v ambulanti, nadlegovali
paznike in obsojence za kratkotrajne dobrine. Pri njih je
občutek za krivice tako izplahnel, da se niti niso skušali
upreti sili. Tok življenja jih je po svoje oblikoval in
premetaval. Med njimi je bilo precej povratnikov, ki so
kot stari kriminalci in nepopravljivi znanci sodišč že
desetletja sedeli za podobnimi zidovi. Eden med njimi
je kar veselo pripovedoval, da je skupaj zaprt že trideset
let in da so ga prvič zaprli v stari Jugoslaviji, ko je
v pretepu ubil polička, nato zaradi poneverb in sedaj
zaradi tatvin, ki so mu jih naprtili, ker niso našli drugega
krivca.
20. STRAN - 14. MAREC 1991'
OTROŠKI VRTlUju
GREJEMO SM
LAHKO TUDI CENEJE!
RUDNIK UGNITA VELENJE
OBVEŠČA:
- Pod najugodnejšimi pogoji lahko kupite
premog v maloprodaji RLV VELENJE na Ru-
darski 6.
- Premog prodajamo že po ceni od 627,30
din za tono dalje.
- Koristite lahko tudi naš prevoz. V krogu
30 km skupaj z dostavo na dom stane tona
premoga od 727,30 din dalje.
- Za kupce, ki so oddaljeni več kot 30 km od
Velenja, nudimo v mesecu marcu 20% popust
pri prevozu.
- Preverite, če vam naša ponudba ustreza,
pokličite po tel. (063) 853-864, (063) 853-312 in
(063) 855-231.
OBČINA ŽALEC-
IZVRŠNI SVET
po sklepu skupščine razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo stanovanjske hiše v Pongracu 96, Griže
s pripadajočim zemljiščem pare. št. 342 in 805/2
v skupni izmeri 855,00 m^ k. o. Pongrac.
Izklicna cena stanovanjske hiše z zemljiščem je
375.265,70 din.
Stanovanjski oDjekt je bil zgrajen leta 1946 in je
v celoti podkleten, obsega še pritličje in eno sobo
v podstrešju, delno vzdrževan.
Javna dražba bo vsredo 3. aprila 1991 ob 11. uri,
v prostorih občine Žalec, ul. Savinjske čete 5, v sejni
sobi IS - II. nadstropje.
Ogled stanovanjskega objekta bo mogoč dne 28. 3.
1991. Za ogled objekta se je potrebno najaviti po
telefonu (063) 713-121.
Prednost pri nakupu nepremičnine bo imel tisti ude-
leženec, ki bo ponudil najvišjo ceno in najugodnejše
plačilne pogoje. Pogodbo o prodaji bomo s kupcem
sklenili v 30 dneh po končani javni dražbi.
Vsi udeleženci na javni dražbi morajo vplačati varšči-
no v višini 10% od izklicne cene na žiro račun št.
50750-789-3002 ali pri blagajni občine Žalec.
Kupcu, s katerim bomo sklenili prodajno pogodbo,
bomo varščino vračunali v kupnino, drugim udele-
žencem pa vrnili v treh dneh po končani javni dražbi.
Republika Slovenija
OBČINA ŠENTJUR PRI CELJU
IZVRŠNI SVET
razpisuje
na podlagi 8. člena Zakona o prometu
z nepremičninami (Uradni list SRS, št. 19/76) in
sklepa IS sprejetega na seji dne 26. 2. 1991,
naslednjo
JAVNO DRAŽBO
ki bo v torek, dne 2.4.1991 ob 12. uri v sejni sobi izvršnega
sveta Občine Šentjur.
Proda se objekt (stara osnovna šola v Dramljali), stoječ na
pare. št. 229, v izmeri 280 in pare. št. 668/9 - pašnik
v izmeri 111 m' k.o. M.Dobje pod naslednjimi pogoji:
- cena objekta m zemljišča skupaj je 397.558,00 din,
- rok za sklenitev pogodbe je 8 dni od dneva javne dražbe,
- rok za plačilo je 15 dni od dneva javne dražbe,
- kavcija 40.000,00 din se položi na račun št. 50770-630-
10014 pred pričetkom javne dražbe,
- objekt je po ZN Dramije predviden za rušenje in na istem
mestu je določena lokacija za gradnjo poslovno-stanovanj-
skega objekta (obrtna dejavnost je lahko samo mirna in ki ne
bo povzročala v okolju dodatne onesnaženosti),
- objekt se mora porušiti v roku 6 mesecev od javne dražbe,
v roku 3 let mora biti nov objekt gradbeno dokončan in
v poslovnih prostorih se mora odvijati obrtna dejavnost,
- ostalo funkcionalno zemljišče, ki ni v družbeni lastnini in
je določeno kot funkcionalno k temu objektu, si je uspeli
ponudnik dolžan sam pridobiti,
- davek na promet z nepremičnino in ostale stroške do
vknjižbe v zemljiško knjigo plača kupec in niso vključeni
v ceno objekta,
- neuspelim ponudnikom se kavcija vrne v roku 15 dni od
javne dražbe,
- uspelim ponudnikom, ki odpovedo sklenitev pogodbe, se
kavcija ne vrne,
- za javno dražbo velja načelo videno-kupljeno, reklamacij
ni,
- v kolikor pogoji javne dražbe ne bodo izpolnjeni v navede-
nih rokih, ima občina pravico zahtevati vrnitev nepremični-
ne, stranki pa bodo poravnani stroški koristnih investicij,
IZVRŠNI SVET
Zadnjič skupaj v 8. c razredu OŠ 1. celjske čete so učenci in učenke sestavili svojo lestvico in se tudi postavili pred naj
objektiv. Lestvica je taka: L KLF - 3A:M etend. 2. BON JOVl - Blase ofglory. 3. VANILLA ICE - Play that funky fun. i
DR. ALBAN - Hello Africa, 5. METALLICA - One.
Moj srnjak
Bila je nedelja, ko je pome pri-
šel sosed. Povabil me je v gozd,
kjer je imel presenečenje zame.
Kmalu sva prišla do majhnega
srnjaka. Bil je zelo lep. Sosed mi
je povedal, da srnjaček že ves čas
joče. Predlagal mi je, naj ga ne-
sem domov. Doma sem ga dal
v hlev. Dal sem mu ime Piki, saj
je imel na hrbtu veliko pik. Kar
naprej je jokal, saj je bil lačen.
Hotela sva ga nakrmiti z mle-
kom, a nisva vedela kako, stekle-
ničke pa nisva imela. Končno se
je sosed spomnil, da ima eno ste-
kleničko doma. Srnjak sprva
sploh ni hotel jesti, zato sva bila
zelo zaskrbljena. Ko sva mu dala
stekleničko, je jedel kot volk. Ko
sta oče in mama zvečer videla
srnjaka, sta se zelo začudila, kje
sem ga dobil. Povedal sem jima,
zato sta mi dovolila, da ga obdr-
žim. Hranil sem ga petkrat na
dan. Najprej je bil le v hlevu. Zu-
neO je bil le takrat, ko sem bil
z njim. Vsak dan sem mu nabiral
listje z drevja, saj ga je imel naj-
rajši. Nekega dne sem ga spustil
na vrt. Hodil je po gredah in jedel
solato in cvetlice. Nekaj časa sem
ga pustil samega. Ko sem se vrnil
ga ni bilo nikjer. Preiskal sem
ves vrt, a vse zastonj. Bil sem
zelo žalosten, saj sem mislil, da
se nikoli več ne bo vrnil. Klical
sem ga, pa ga ni bilo od nikoder.
Ko sem ga naslednje jutro spet
poklical, je pritekel iz gozda. Bil
sem vesel, da se je vrnil. Od ta-
krat je vedno zunaj. Okoli vratu
sem mu dal ovratnico, da ga ne bi
kdo ustrelil ali pa odnesel. Piki si
že sam poišče hrano. Najraje obi-
ra vršičke mladih dreves. Spoz-
nal sem, da je Piki najbolj srečen,
kadar je zunaj.
JOŽI PLIBERŠEK, 6. r.
Grozljivka
Nekega večera sem pri omi gle-
dala grozljivko na televiziji. Na-
slov je bil Drakula. Strah me je
bilo, ker je imel Drakula krvave
zobe. Tudi glasba je bila strašna,
da so mi šli lasje pokonci. K sebi
sem ves čas stiskala blazino. Po-
noči pa sem se v spanju prebuja-
la in jokala. Ne smem več gledati
grozljivk.
ANDREJA LANDEKAR, 3.r.
OŠ SOCKA
Poseben dan
v petek smo imeli naravoslov-
ni dan. Delali smo sadno kupo.
V šolo smo prinesli sadje in dru-
ge stvari. Najprej smo sadje opra-
li in olupili ter narezali na košč-
ke. Ob delu smo se že veselili
pojedine. Ko smo to naredili, je
dala tovarišica kupo v lončke. K;
sadje smo dali smetano, ki sitio
jo prej pripravili, nato pa smo;
vse okrasili s kivijem. Dva soš<
ca sta pokazala, kako naredin
pogrinjek. Takšno lepo ku|
smo z veseljem pojedli. Tudi ji
sem bil zadovoljen s sadno kup
saj sem jo delal tudi jaz.
TINE ŠTRLEKAR, 3
OŠ KOMPOi;
PRVA
LJUBEZEN
Pozabljena
Minevali so dnevi, ne-
skončno dolgi dnevi ob lju-
bezni in razumevanju, če-
prav je vedela, da ga nikoh
ne bo mogla imeti. Ljubih
ga je iz vsega srca. Da; tudi
on jo je imel rad, toda om
mu razen neskončne ljubez-
ni ni mogla nuditi ničesa
več. In prišel je dan, ko sta se
poslovila. »Moram iti,« je re-
kel. Vedela je zakaj. Prišlo je
dekle, ki mu je nudilo boga-
stvo, ki mu je pomenilo vse.
Tudi ona je vedela, da ne bo
srečen, kar je sama bila. Pod
srcem je nosila otroka, otro-
ka, ki sta ga spočela z ljubez-
nijo. Takrat sta se še imela
rada. Vedela je, da on zanj
nikoli ne bo izvedel. Svoje-
mu malemu bitjecu bo po-
svetila vso svojo ljubezen, ki
pa njegovemu očetu ni zado-
stovala. ALTHEM
Nagradi smo podelili Celjanoma
Minulo sredo smo v Alfovi nagradni igri izžrebali dva
nagrajenca, ki bosta prejela nagradi v Alfovi trgovini
v Žalcu. To pa sta GREGOR KRANJEC, Kocenova 2, Celje
in ALJOŠA ZORKO, Opekarniška 8, Celje. Vsem ostalim pa
več sreče prihodnjič! Lep pozdrav Vaš Alf
MODA V ŠOLSKIH KLOPEH
svetuje: Valentina Hudovernikl
8. a COŠ Fran RoM
Pomlad
dopušča vse
Pomladanska nioda do-
pušča prav vse. Ce imaš
rada malo daljša in ohlap-
na oblačila, si lahko jakno
ukrojiš po svoji domišlji-
ji. Materiali so lahko raz-
lični, usnje ali volneno
blago, prav tako tudi bar-
va. Da bo jakna bolj zani-
miva, si lahko čez ramena
prišiješ blago s karirastim
vzorcem, ki je zelo
moden.
Atkina zanka
Poišči besedo - nasprotno od
STAR.
Če ji dodaš še predpono, dobiš pri-
jetno dobo leta.
Rešitev pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3/a, 63000 CELJE do torka, 19. marca 1991.
Odgovor prejšnje Atkine zanke je oči, če pa naglas
preskoči lep pogled oči dobimo.
Nagrado dobi: Gorazd Gomze, Ul. heroja Šarha 22,
63000 Celje.
6LASBA
14. MAREC 1991 - STRAN 21
If pričakovanju prve televizijske oddaje
' yiki Ašič st. iz Celja se
svojo harmoniko prav go-
tovo uvršča med najpriljub-
ijenejše glasbenike domače
Ilasbe v Sloveniji. Harmo-
niki je zvest že dobrih štiri-
deset let.
pja upokojitev Viki še ne
razmišlja, saj mu harmonika
pomeni več kot vse ostalo.
|,Spominjam se prve harmo-
j^ike, ki mi jo je kupil oče,«
pripoveduje Viki in o njej
pripoveduje tako, kot da bi
ge spominjal prve mladostne
ljubezni. »Bil sem m^hen in
slaboten, tako da sem har-
nioniko na vaje pozimi vozil
jja saneh, poleti pa na kole-
gu, vendar vadil sem.«
Že več kot dvajset let ima
Viki Ašič st. tudi svoj ansam-
bel, ki je imel svoje zlato ob-
dobje okoh leta 1980. Naj-
večji uspehi so bili, ko je bil
leta 1972 proglašen za naj-
boljšega harmonikarja na fe-
stivalu v Števerjanu, leta
1980 je na festivalu na Ptuju
osvojil pet najvišjih priznanj,
igral je na Silvestrovo za Tita
na Brdu in za vrhunec je bil
let 1989 pet tednov na turneji
po Ameriki in Kanadi med
našimi rojaki. V vitrini ima
tri velike plošče, tri male in
tri kasete, na katerih so nje-
gove melodije (napisal jih je
več kot 70), tekste pa sta naj-
več prispevala naša najbolj
priznana tekstopisca za do-
mače melodije Marjan Stare
in Ivan Sivec, nekaj pa tudi
manj znani avtorji. Se vedno
ga veže pogodba s Helido-
nom in sodelovanje z Vil-
kom Avsenikom ter Bori-
som Kovačičem, s katerimi
pripravlja novo, četrto kase-
to, ki naj bi izšla do konca
leta.
»Posebej pa se v ansamblu
veselimo prve samostojne
televizijske oddaje, ki nam jo
bo s sponzorstvom omogočil
Presad iz Gabrovke,« okrepi
svoje pripovedovanje Viki
Ašič st., poleg katerega tre-
nutno v ansamblu igrajo še
Milan Džakušič (trobenta),
Franc Jerič (klarinet) tor Vla-
do Čuvan z bas kitaro in ba-
ritonom ter Stane Čeinžek
s kitaro. Vsi pa tudi pojejo.
V ansamblu že nekaj časa
nimate žensk?
»Čeprav so čisto prijetne,
je z njimi hudo. Enkrat so
bolane, drugič nimajo otrok
kam dati, tretjič se zaljubijo
in pride do špetira, tako pa
smo sami fantje, naložimo
instrumente in gremo.«
Kakšen je vaš repertoar?
»Mešan, kajti takšnega
zahtevajo poslušalci. Tako
igramo eno tretjino domače
glasbe ter po tretjino ever-
greenov ah melodij šestdese-
tih let pa disco in zabavne. In
nekaj humorja mora biti
vmes.«
Kako vzpostaviš kontakt
z ljudmi?
»To sem veliko treniral do-
ma pred ogledalom. Ko en-
krat vzpostaviš kontakt, in
za to je potrebno vehko zna-
nja, je noč tvoja. In mojih je
bilo vehko noči in prepričan
sem, da jih še bo.«
Veliko delaš tudi z okte-
tom Studenček?
»Z mojim triom jih sprem-
ljam pri petju domačih slo-
venskih pesmi, katere bomo
še letos izdali na kaseti. Za to
ima veliko zaslug tudi njihov
vodja Ivo Knez.«
Festivali?
»Bojišče moraš zapustiti.
ko si zmagal. Zdaj prihajcuo
mladi in glasbeno usposob-
ljeni ljudje, s katerimi je tež-
ko držati korak.«
Veliko si igral tudi na po-
rokah, Abrahamih, odhodih
v vojsko...
»Pred dvajsetimi leti so bi-
li ti običaji živi in pristni, po-
tem pa so se izjalovih. Vesel
sem, da se vračajo. Tako je
danes vedno več šranganj, ki
pa so bolj kot suhe kulise, saj
mladi ne vedo, kakšno je
pravo šranganje. Pa jim z na-
sveti pomagamo glasbe-
niki.«
Ljubečna in tekmovanje
harmonikarjev?
»Odhčna zamisel! Danes
se harmonikaiji tudi po pol
leta pripravljajo za Ljubeč-
no! To je nekaj čudovitega!«
Revije?
»Še vedno dajem prednost
libojski, kjer ljudje živijo za
glasbo. Tja grem vedno rad,
kajti vse je tako prisrčno na-
ravno. Nič ni izumetniče-
nega.«
Velikokrat si bil tudi na
izletu 100 kmečkih žensk na
morje...
»Nepozabno. Na prve izle-
te smo odhajali s parkirnega
prostora pri Zdravstvenem
domu. Zjutraj ob sedmih
smo igrah, ženske so dobiva-
le aperitiv in nageljčke, lju-
dje so pustih delo in so viseh
po oknih in gledah, k^ se
dogaja. To so bih prazniki.
Nepozabni. V Rovinju sem
bil na vašem izletu šestkrat,
sedemkrat...«
Prihodnje leto bo dvajseti
izlet...
»Če sem začel na prvem,
zakaj ne bi bil zraven na jubi-
lejnem? In melodijo bi napi-
sal, himno izleta, s^j si jo
kmečke ženske in vi zaslu-
žite!«
TONE VRABL
Alan Ford ima
največ poslušalcev
Drzni po obnašanju, ven-
dar ne vsiljivi, kljub skrom-
ni opremi ravno dovolj
glasni in s posluhom za ak-
tualno glasbo, ki kri požene
naravnost iz glave v pete.
To je ansambel Alan Ford
iz Žalca, ki mu bo te dni v ži-
vo prisluhnilo največ poslu-
šalcev oziroma plesalcev na
našem območju. Predvsem
bodo to maturantje in njiho-
vi starši, kajti Alan Ford bo
ta mesec kar šestkrat igral na
maturantskih plesih v dvora-
ni Golovec. Razen tega fant-
je zabavajo tudi goste hotela
v Žalcu. Ob vsej delovni vne-
mi se zavedajo, da bo slej kot
prej treba v snemalne studie.
Ansambel sestavljajo: Ma-
tej Volk - vokal, Sandi Pla-
skan - klaviature, Levin
Oparinovič - bobni. Robi
Vinko - bas in Matjaž Zu-
pane - solo kitara.
EDI MASNEC
Ašič pri Pianšarjili
Odhčni harmonikar Viki Ašič ml., kije pred leti tudi
zmagal na tekmovanju harmonikarjev na Ljubečni,
uspešno nastopa v kar dveh ansambhh. Tako so ga
medse povabih priljubljeni Planšarji, ki spadajo med
najstarejše tovrstne ansamble v Sloveniji, saj obstajajo
v različnih zasedbah že 35 let. Pri njih igra harmoniko,
vsi pa se pripravljajo na jubilejni koncert. Prav tako
Viki Ašič ml. nastopa tudi z zreškim ansamblom
Comet, kjer igra harmoniko v programu domačih me-
lodij.
Viki Ašič ml. pri založbi Helidon oz. pri Vilku Ovse-
niku in Borisu Kovačiču pripravlja samostojno kaseto
s svojimi melodijami »Ko zlata harmonika zapoje«.
Predvidoma 15. marca bo posnel še tri melodije, tako
da bi kaseta čez dober mesec že bila na tržišču. Na
kaseti bo poleg novejših Ašičevih melodij tudi nekaj
prav starih in primernih za harmoniko. Ob igranju pa
Viki Ašič ml. vestno poučuje mlade harmonikarje.
Praktično ves prosti čas posveča domači in zabavni
glasbi.
H T. VRABL
Franc Košir okreva
, Pred dnevi je marsikoga, ki
inia rad domačo glasbo in
tdrav humor, presenetila no-
rica, da je težko zbolel naš
priljubljeni glasbenik in hu-
morist Franc Košir.
Po odhodu iz ansambla Av-
senik je resnično veliko nasto-
pal m svoj zadnji nastop pred
boleznijo je imel prav v Čelju
v hali Golovec, kamor je vedno
fad prihajal, ljudje pa so ga tu-
(ii z vsem srcem sprejeli za svo-
jega. Številni nastopi in napor
sta napravila svoje in priljub-
ljenega Francija spravila v bol-
niško posteljo. Francijevo
zdravje se že uspešno izboljšu-
je. To nam je povedal njegov
\'eliki prijatelj Alfi Nipič, s ka-
terim sta po odhodu iz ansam-
Wa Avsenik veliko nastopala.
»Francija sem obiskal v bol-
^šnici na Jesenicah in odšla
Sva že tudi na kavico,« je zado-
voljen povedal Alfi Nipič, ko
Smo ga poklicali glede njego-
vega sodelovanja na 19. izletu
'00 kmečkih žensk na morje.
'V bolnišnici bo ostal do 13.
ftiarca, ko bo odšel na zdravlje-
v Rogaško Slatino. S Fran-
^ijevim nastopom na večerni
Prireditvi v Portorožu za 100
•trnečkih žensk sicer ne bo nič,
Prav gotovo pa ga boino kdaj
kasneje še videli na odru. Sicer
•^anj, kot doslej, vendar še
l^edno se bomo lahko nasmeja-
^ njegovemu zdravemu hu-
"lorju,«
Alfi Nipič ne počiva, saj ga
'*ka vrsta nastopov in sne-
*23. marca bom imel prvi sa-
mostojni koncert v Gradcu
v Avstriji, nato pa manjšo tur-
nejo od Gradca do Celovca.
Pel bom tudi na veliki plesni
prireditvi za okoli tisoč ljudi
pod šotorom med Gradcem in
Dunajem. Z ansamblom že pri-
pravljam gradivo za novo kase-
to in CD, kar bomo posneli
v Sloveniji, bo pa namenjeno
nemškemu tržišču.«
Ptujski festival, narečna
popevka v Mariboru...
»Na Ptuj ne bom šel, za Mjiri-
bor pa se še nisem odločil.«
Avsenik?
»Vilko Avsenik me je pova-
bil, da bi še sodeloval s Slav-
cem, vendar sem načelno od-
klonil, ker bom nastopal sam.«
O čem razmišljaš?
»Predvsem se veselim Por-
toroža in srečanja s stotimi
kmečkimi ženskami. Z ansam-
blom bomo poskrbeh za prijet-
no razpoloženj e!«
TONE VRABL
22. STRAN-14. MAREC 1991
ZA RAZVEDBi^
Vojne poročevalke
Med tujimi radijskimi in
televizijskimi poročevalci
z zalivskega območja je bilo
tudi sedem žensk. Poroče-
valke s fronte sicer že nekaj
časa niso več novost, so pa
vendarle vredne omembe.
Kate
v radijskih poročilih
BBCjeve dopisnice Kate
Adie, ki je bila z britansko
Prvo oklepno divizijo v Per-
zijsko-arabskem zalivu, je bi-
lo večkrat slišati strele, ki so
dokazovali, da je šlo na ob-
močju, s katerega se je ogla-
šala, zares. Njeno ime je po-
stalo znano ob ameriškem
bombardiranju Libije leta
1986 in od takrat dalje veči-
noma poroča iz najbolj kriz-
nih žarišč po vsem svetu.
Ustaviti je ni mogla niti kro-
gla, ki jo je oplazila pred le-
tom in pol, ko je poročala
o pokolu na Trgu nebeškega
miru v Pekingu. Britanski
televizijski gledalci že nekaj
časa ocenjujejo resnost krize
prav po njej: če se s kriznega
področja oglasi ona, to po-
meni, da gre res za nekaj po-
membnega. Vojaki v Zalivu
so v šali celo zagotavljali, da
se vojna sploh ne bi mogla
začeti, dokler se jim ni pri-
družila Kate Adie.
Elizabeti!
Po svetuje še veliko dopis-
nic, ki so se pripravljene spo-
pasti z nevarnostjo. Nekateri
trdijo, da so pri tem še hra-
brejše od moških. BBC-jeva
poročevalka Elizabeth Blunt
je lani poročala o liberijski
državljanski vojni in je bila
tudi edina priča oborožene-
ga spopada, v katerem so
uporniki ujeli predsednika
Samuela Doea. Več ur je pre-
ležala na cesti in poslušala,
kako so ji krogle švigale nad
glavo.
izlet v preteidost
Tudi v preteklosti se je iz-
kazalo kar nekaj poročevalk.
Clare Hollingworth, dopisni-
ca več britanskih časopisov,
kot so na primer DAILY TE-
LEGRAFE, GUARDIAN in
OBSERVER, je bila na Polj-
skem, ko so tja leta 1939 za-
peljali Hitlerjevi tanki, poro-
čala je iz Alžirije v nemirnih
60-ih letih in kasneje tudi iz
vojne v Vietnamu.
Američanka Martha Gell-
horn se je v 30-ih letih ogla-
šala iz Španije, ki jo je pre-
tresala državljanska vojna.
Znano je tudi, da je močno
vplivala na odnos Sveta do
vietnamske vojne, ker je
v svojih kritičnih poročilih
poskušala prodreti v ozadje
neposrednih bitk, ki so jih
podrobno opisovali njeni
(moški) kolegi. Kasneje je za-
pisala naslednje: »Čutila
sem se odgovorno za vsake-
ga ranjenega in pohabljene-
ga vietnamskega otroka, ki
sem ga videla«.
Posebni priviiegili?
Ne, hvala.
Poročevalke le redkokdaj
zahtevajo posebne privilegi-
je zaradi svojega spola. Clare
Hollingworth priznava, da si
je s tem rešila življenje leta
1940, ko je vztrajala, da ji vo-
jaki romunske Železne gar-
de, ki so jo prišli aretirat, da-
jo toliko časa, da se dostojno
obleče in uredi. Medtem ko
se je zmedeni vojak umaknil
v sosednji prostor, ji je uspe-
lo po telefonu priklicati
pomoč.
PISMO IZ
LONDONA
Piše MOJCA BELAK
Predsodki
Kljub neustrašnosti in za-
gretosti, s katero lahko gre-
do v korak s kolegi, dopisni-
ce prav zaradi svojega spola
pogosto naletijo na težave, ki
večinoma izvirajo iz pred-
sodkov. BBC-jeva dopisnica
Jane Peel se trenutno še jav-
lja iz Britanije, kmalu pa bo
odpotovala v Zaliv, je pove-
dala, da je srž vseh težav
v tem, da morajo dopisnice
delati z vojaškimi voditelji.
Nekateri pripadniki vojske
imajo skoraj privzgojeno
prepričanje, da ženske v voj-
ski nimajo kaj početi, zato
radi delajo težave tarn, kjer
jih je najmanj treba. Čeprav
verjetno ne gre za problem
širokih razsežnosti, bo ver-
jetno preteklo še nekaj časa,
preden se bodo ljudje osvo-
bodili teh predsodkov. Jane
Peel, ki je decembra 1989 po-
ročala o romunski revoluciji
iz Temišvara, upa, da se bo-
do nekatere dopisnice s fron-
te vsaj v prihodnosti bolje
uveljavile.
Dan vseh moških šovinizmovi
8. marec je bil letos tak, da
smo zlahka ugotovili, da je pe-
tek in da narodu ni več jasno,
če je ah ni. Praznik, namreč.
Ker je bil namreč tak kot slo-
venska suverenost, ki baje je
in je menda hkrati ni, smo ga
praznovali in ga hkrati nismo
praznovali. 8. marec, namreč.
Moja sodelavka, ki sem ji ho-
tel čestitati »praznik lepše po-
lovice človeštva«, mi je počasi
in razločno in z očitno prikri-
vano togotnostjo zdrdrala, da
ga ona že ne praznuje, da ga
ona ne, da ga ni in da ga nikoli
ne bo, ker ni noben dec, noben
dec nesramni in umazani, ker
je ženska, dama, ker je teh fars
že sita in ker ne more razumeti
tistih bab, ki so tako slepe, da
ne opazijo, v katerem grmu le-
ži za 8. marec njihov vzorni
možek.
»Barabe!« je še pribila in se
posvetila sosedki, ki ji je prec
zatožila svojega deca, ki je
prav na ta dan pred letom dni
pritaval domov čudno prija-
zen. S krvavimi očmi in s šop-
kom, ki je že kazal znake po-
mladanske utrujenosti.
In je rekla, kako je zlahka
ugotovila, da njenemu iz kan-
glice čez rob teče in gaje takoj
nagnala v kuhinjo, naj skuha
in je njen za mizo zaspal in ni
bilo večerje. In je njen potem
rekel, da hvala Bogu, da je in
da kuhal nikoh ne bo, pa če je
še stokrat 8. marec.
In je začela še druga, kaj je
naredil njen in sem postal tako
ogrožen v pisarni, da sem jo
pospešeno popihal v sosednjo.
No, tam so pa praznovah.
Štiri ženske in trije moški in
jaz. In nihče nijamral. Vsi smo.
se imeli super in fajn. Hvalili
smo praznik in vino, plesali in
čenčali in nikomur sploh ni
prišlo na misel, da bi filozofiral
o šovinizmu, zatiranju, pokvar-
jenosti in farsah. Nasprotno!
UgotoviU smo, da je življenje
lepo, da politika ni nič prida,
da nam grozi steč^, da se ma-
mo radi in da bomo v poprečju
preživeli.
In smo ga žingali do dveh in
nam ni bilo za domov.
V sosednji pisarni pa sta se
medtem togotiU že omenjeni
zoprnici in jima je praznik šel
strahotno v nos.
KOZERIJA
Tako zelo, da še vedno ja-
mrata o njunih, o šopkih, o kri-
vicah in o prazniku, ki da je
praznik moških in kozarcev,
ne pa žensk.
Meni je vseeno. Praznik je
bil, bilo je lepo in še vedno sem
prepričan, da ni bil greh. Kot
ni poti brez gostiln, tako ni I
Ijenja brez praznikov.       1
In zato mora biti prazni^
čim več - moških, ženskih,;
publiških, cerkvenih. Kak
nih koli.
8. marec je za nami. 25. q
recje pred nami. Praznik, kj
s predpartizanskim imeat
imenuje - materinski dan.
ga bomo praznovali, onidvt
sosednje pisarne, kije tudin
ja, pa ne.
Vrag ju vzemi! Le kdo bi
razumel?!
Bomo pač praznovali moji
čeprav še nismo rodih. In bol
en praznik moških šovinistoi
prof TONE PRAZt^
TIHA ŠEPETANJA
Ljerka Bizilj je v intervjuju, objavljenem v prejšnje^
Novem tedniku, izjavila, da se Peterle mehča.
Torej je le res, da je že pečen ?!
Iz njenih odgovorov se da razbrati, da bi Biziljeva n
marsikaterega slovenskega politika - kot se temu reči
- da7a roko v ogenj.
Moram reči, da tudi jaz. Ampak samo pod pogojem, da b
bila njegova.
Sicer pa se pridružujem mnenju, izrečenemu v republišk
skupščini, da je treba na slovensko zastavo namesh
nesramne zvezde vnesti prijazen pendrek.
Da bo pa simbol res čisto jasen, bi jaz osebno dodal ši
- denarnico.
In kakšna je zveza med pendrekom in denarnico?
Bolj finim je menda jasna brez komentarja, preprostejšia
pa tole malce vulgarno pojasnilo - oba se gibljeta okroi
riti. Pri čemer rit lahko razumemo tudi kot karakter.
Zadevo se da razložiti tudi psihološko. Pri tem si pomagan
s teorijo o slovenskem sado-mazohizmu: eni se veselijo, di
jih bodo s pendreki dobili, drugi pa se bojijo, da jih bod{
izgubili. Denarnice, namreč.
Pa še napis za na zastavo:
Denarnice vseh Slovencev, združite se!
S pendreki, v demokracijo, naprej!
Bodice
Tisti, ki omenjajo
zmanjšanje splošne
porabe, bi morali za-
četi - pri sebi.
Še čudno, da Cankar
v »Hlapcu Jerneju« ni
zapisal misli - »Pridi-
te jutri!« in »Ne čujem
dobro!«
Drugi izraz za prora-
čun je - polnilec fi-
nančnega korita.
Toliko časa bomo
iskali golo resnico, da
nas bodo tisti zgoraj
- slekli do golega.
Za vodilne je kompli-
ment,  če jim rečeš
- da so »vredni svoje-
ga denarja.«
Geslo politikov:
Vimenu naroda - pro-
ti narodu.
Mnogi krediti in inve-
sticije so našli »azil«
- v švicarski banki.
Kdor ima dober nos
za neupravičeno bo-
gatenje - ne čuti
smradu razpadajoče-
ga gospodarstva.
Da je življenje borba,
bi nekateri radi doka-
zali - s tanki na ulicah
in švercanjem orožja.
Odgovorni se vse po-
gosteje odločajo za
»sanacijski program«
- svojih bančnih ra-
čunov.
MARJAN BRADAČ
Trekking
po Turčiji
DRAGO aor
Z. nadaljevanje
Zraven baznega tabora je
tudi vojaška baza. Gibanje
izven tabora po 7. uri zvečer
je prepovedano. Zjutraj mo-
ramo najaviti nadaljevanje
vzpona. Takšen je režim, ki
so ga vpeljali leta 1982. Prej
je bilo mnogo težje dobiti
vsa dovoljenja in soglasja.
Hodimo po prašni stezi in
ves čas me navdaja občutek,
kot da stopam po velikem
kupu žlindre. Bazaltno ka-
menje vsenaokrog spominja,
da je Ararat ugasli ognjenik,
ki je zadnjič bruhal lavo leta
1820. Vrh gore, kije nenehno
pred nami, s svojo belo kapo
deluje veličastno.
Po štirih urah prispemo
v tabor ena na višini 4200 m.
Sestavljajo ga nekoUko večji
šotor, ki služi za kuhinjo, in
skupina manjših za preno-
čišče. Manjši šotori so zaradi
močnega vetra ograjeni
s kamnito ograjo. Tudi tukaj
nas pričaka oskrbnik s to-
plim čajem in piškoti. Kma-
lu za nami prispejo konji
z nahrbtniki. Namestimo se
po šotorih. Po malici se odlo-
čim za aklimatizacijsko turo.
Sledijo mi nekateri iz odpra-
ve. Povzpnemo se še kakš-
nih 450 m. Do mraka se vrne-
mo v tabor. Nekateri tožijo
zaradi glavobola, drugim je
slabo. Same nevšečnosti, ki
so v takšnih trenutkih zelo
zoprne. Noč je ob polni luni
spet jasna, svetla kot podne-
vi. V lahnem vetriču sedim
pred šotorom. K nogam se
mi stisne simpatična psička
Kirli, ki je nekakšna skupna
lastnina obeh taborov.
Zgodaj zjutraj, še pred svi-
tom, vstanemo in se pripra-
vimo za naskok proti vrhu.
Oskrbnik tabora Abdulah
ima v svojem šotoru že ku-
han čaj. Stojimo ob velikem
loncu in srebamo toplo teko-
čino. Za tako nadmorsko vi-
šino ni posebej mrzlo, kljub
temu nam čaj zelo prija. Naš
vodnik oblikuje kolono, me-
ne postavi na konec.
Počasi krenemo. Na vzho-
du, nekje za iranskimi hribi,
se že svetlika. Pot je podob-
na kot prejšnje dni, le da je
nekoliko bolj strma. Po
kakšni uri hoje se zdani, gora
pa v obliki ogromnega tri-
kotnika meče senco po doli-
ni. Zares nepozaben prizor.
Nekatere planince že daje sa-
pa, zato so postanki vse po-
gostejši. Tu in tam se kdo
usede in noče naprej. Z bo-
drenjem in tolažbo ga spravi-
mo pokonci.
Sneg v obhki ledeniških
jezikov sega ponekod do
4300 m, vendar ga mi doseže-
mo šele pri 4900 m. Zdi se
mi, da smo šele sedaj na pra-
vem hribu. Kopasti vrh, ob-
sijan od sonca, deluje pre-
lestno lepo. Na čevlje pri-
pnemo dereze, ker je zadnjih
150 metrov pod nogami sam
led. Proti vrhu začne močno
pihati. Temperatura zraka je
okrog minus 15 °C, čeprav je
jasno in sončno. Po dobre
pol ure hoje po ledu doseže-
mo vrh gore - 5164 m. Leden
kup snega, v katerega je za-
bit železen drog s turško za-
stavo. Na drog je z jekleno
vrvjo pripeta majhna lesena
ladjica. Simbolizirala naj bi
tisto pravo Noetovo barko,
ki naj bi po svetopisemski
legendi po vesoljnem poto-
pu pristala prav na vrhu Ara-
rata. Posebnega razgleda
z gore ni, v dolini je pustinja
v sivorjavem barvnem od-
tenku. Nastavljamo se foto-
grafskim objektivom, neka-
teri se objamejo in si stiskajo
roke. Za večino je to višinski
rekord. Stisnemo se kot ovce
in zapojemo: »Prijatli, obro-
dile so...« Slovenska himna
da mnogim moč, da lažje se-
stopajo.
Proti taboru se kolona raz-
vleče, hodimo pač tako, kot
kdo zmore. V taboru nas Ab-
dulah znova čaka s čajem in
piškoti. Ob največjem šotoru
stojijo konji in čakajo, da po-
neso nahrbtnike in drugo
opremo do baznega tabora.
Kar zasmilijo se mi živali, ko
nam takole podpirajo leno-
bo. Nekatkeri med nami so
v nahrbtnike nabasali tudi
precej nepotrebne opreme.
Pač zato, ker je ne bodo nosi-
h sami. Nadaljujemo sestop
v dolino in v mraku smo zo-
pet v vasi Eli, kjer nas že ča-
ka avtobus. Od prahu smo
umazani, da je joj - podobni
smo otrokom, ki se tudi to-
krat nagnetejo okrog avto-
mobila. Otroci, na katere
mnogi prisegajo, da so naj-
večje bogastvo, so v mnogih
deželah - tudi tukaj v Turčiji
- simbol revščine in poniža-
nja. Ob pogledu na vso to
revščino se stlačimo v avto-
bus in šofer nas zopet divje
vozi proti mestu Dogu Bey-
azit.
Po Anatoliji do
Instanbula
Vreme nam še vedno od-
lično streže, čeprav bi za
osvežitev bila dobrodošla
kakšna ploha. Iz mesta Dogu
Beyazit se vozimo proti jugu
ob jezeru Van. To največje
turško slano jezero je znano
iz križank. Leži na nadmor-
ski višini 1900 m in je 169 km
dolgo ter 75 km široko. Pra-
vo morje, le da na gladini ni
bilo videti nobenega plovila.
Pot nas vodi nekaj kilome-
trov stran v ogromen ognje-
niški krater. Na sredi krater-
ja je sladkovodno jezerce
z majhno turško vasico ob
obali. Po sporazumu z vašča-
ni si na obali jezera v topolo-
vem gozdičku postavimo šo-
tore. Naj omenim, daje topol
edini gradbeni les v Turčiji,
pri nas pa je bolj malo ce-
njen. Čeprav smo v ognjeni-
škem žrelu, smo skoraj
2000 m nad morjem. Nad va-
sico se vzpenja v nebo mo-
gočna gora Sufantač, visoka
4060 m. Gora, jezerce in
sploh vse okrog nas je doslej
najlepše, kar smo naravnega
videli na našem potovanju
po Turčiji. Odločimo se, da
tukaj ostanemo cel dan. Ne-
nehno nas obiskujejo vašča-
ni in ker je nedelja, so lepše
oblečeni kot običajno. Preži-
vimo čudovit dan v popol-
nem brezdelju, kot da je svet
brez težav, problem in zapl(
tov. Od iraške meje, kjer s
usoda svetovnega miru vs
bolj zapleta, smo oddaljen
kakih 150 km, vendar nas t
bližina čisto nič ne moti. Zd
se mi, da smo bili v Slovenj
veliko bolj zaskrbljeni na(
krizo v Zalivu kot Turki, če
prav so neposredni sosedj«
Tik pred odhodom z vaškim
fanti odigramo nogometn
tekmo. Turki ns prekašaj
v vseh elementih igre in n
veliko veselje gledalcev (d^
mačinov) gladko izgubimc
Naš dobri avtobus nas zop«
vozi novim dogodivščinaB
naproti. Spet prespimo no
v avtobusu in sredi našle«
njega dne prispemo v mest
Adiyaman. Krajevne tabJ
pred mesti in naselji so zare
zanimive. Zraven imena m(
sta sta navedena nadmorsk
višina in število prebivalcem
Adiyaman je sicer tipičii
turško mesto, vendar j
v njem tudi nekaj evropsk«
ga, čeprav umazanije, zlasi
prahu, tudi tu ne manjka.
Po kosilu se v aranžmam
turistične agencije odprav
mo na ogled razvalin davn«
ga ljudstva Komagenov, kij
tod živelo pred več kot 3O0
leti.
Ker imamo v programu S
vzpon na goro Erdižias, na
pot vodi do mesta Kayser
V tem mestu je še bolj čutil
Evropo. Erdižias, ki se na
mestom vzpenja v višin
3980 metrov, je zelo lepa gc
ra. Po nekem zapisu naj I
bil med sedmimi najlepšin
gorami na svetu. Kakšni
20 km od mesta je na višii
2000 m največji zimskošpor
ni center v Turčiji. Zgradbi
smučarske vlečnice in ostal
naprave nekoliko spominja
jo na alpska smučarska srt
dišča.
Nadaljevanje prihodnjič
^BAZVEDRILO^
14. MAREC 1991 - STRAN 23
24. STRAN - 14. MAREC 1991|
NASVt
ZDRAVILNE RASTLINE
Zebrat
Zebrat spada v družino usnatic, ki je razširjena po
vsem svetu, posebno pa je veliko njenih predstavni-
kov v Sredozemlju in v Prednji Aziji. Družina spada
med deset najobširnejših družin cvetnic, saj obsega
več kot 3000 vrst, ki jih porazdelimo na 200 rodov.
Družino v glavnem sestavljajo zelišča in grmi in le
redkokdaj drevesa ali plezalke.
Rod zebratov je evrazijski in obsega 9 vrst, od kate-
rih sta se dve udomačili v Severni Ameriki. Zanj je
pomembno, da so na njem botaniki proučevali razvoj
rastlinskega sveta. Z umetnim križanjem dveh vrst
tega rodu in sicer puhastega in pisanega zebrata se je
posrečilo ustvariti vrsto navadnega zebrata, ki je
v naravi samostojna vrsta. S križanjem obeh vrst je
umetno pridobljena rastlina imela prav vse značilnosti
v prosti naravi živeče vrste. Te lastnosti so se tudi
prenesle na potomce.
Zebrat je več kot pol metra visoka rastlina. Je eno-
letna rastlina in ima izrazito štirirobo steblo s števil-
nimi stranskimi poganjki. Stebla so v kolencih močno
odebeljena in porasla s ščetinastimi in žlezastimi dlači-
cami. Nasprotno nameščeni listi so dolgopecljati, jaj-
časti ali suličasti. Listna ploskev in pecelj sta porasla
z mehkimi dlačicami. Listni rob je to po nazobčan.
Zebrat ima okoli 1,5 cm vehke rumenkasto bele dvo-
ustne cvetove. Spodnja ustna je rumena ah škrlatno
lisasta. Rastlina je močno razširjena in raste kot plevel
na njivah, ob poteh, v gozdovih in na posekah. Razšir-
jena je po vsej Sloveniji in cvete od julija do septem-
bra. Sicer pa je razširjena od Irske do severozahodne
Indije in Joponske. Poleti nabiramo cvetoče rastline,
ki jih odrežemo tik nad tlemi in jih posušimo v senč-
nem in zračnem prostoru.
Zebrat vsebuje grenčine, čreslovine, kremenčevo
kislino, od katere je del vodotopen silikat, nekaj irido-
idov, zlasti harpagid in antirrinozid, ter nekaj saponi-
nov in eteričnega olja. Zebrat danes uporablja le še
ljudsko zdravilstvo in sicer kot silikatne droge pri
pljučnih obolenjih. Kremenčeva kislina in saponini
olajšajo in pospešujejo izkašljevanje zlasti pri bolnikih
s kroničnim bronhitisom in pri tistih, ki delsOo v prahu
in imajo pljuča obložena z velikimi kohčinami prašnih
delcev. Čaj iz zebrata je odhčen tudi za hude kadilce, ki
jih zjutraj muči hud kašelj in se težko odkašljajo. Sveži
sok iz zebrata pa uporablja ljudsko zdravilstvo za
zdravljenje bolezni vranice in tudi za kožne bolezni. Iz
zebrata kuhamo čaj in v ta namen vzameno 2 g zdrob-
ljene droge in poparimo s skodehco vrele vode, pokri-
jemo in ohladimo. Precejen čaj zasladimo z medom.
Čaj ima tudi rahel diuretični učinek, grenčine v njem
pa tudi izboljšajo apetit. Če pa zebrat prelijemo z mrzlo
vodo in kuhamo vsaj 5 minut, se obnese kot čreslovn-
ski čaj za kopanje potnih nog in umivanje nečiste kože.
Tu se pokaiže tudi zdravilni učinek kremenčeve ki-
sline. BORIS JAGODIC
BIOENERGETIK ODGOVARJA
Si lahko pomagam
sama?
Trga me v levi roki, kazalec
in rame. Kako mi lahko poma-
ga bioenergetik in ali si more-
biti lahko sama?
Urška Marovt
iz Laškega
Po izkušnjah sodim, da vaša
postelja ne leži pravilno. Pri-
bližno za 40 do 50 centimetrov
bi jo morali prestaviti v desno,
s tem bi se umaknih iz negativ-
nega področja. Potrebovali bi
eno do tri terapije, da bi vam
obnovil pretoke energij v roki,
za to potrebujem eno terapijo,
nato bi se hitro obnovil živec.
Vaše težave izvirajo iz področ-
ja hrbtenice.
Težave po
možganski kapi
stara sem 67 let, pred dvema
letoma me je zadela možgan-
ska kap in mi poškodovala del
možganov. To se odraža v tem,
da nimam pravega ravnotežja
in da zelo težko hodim, s pa-
hco. Dragica Knez
iz Celja
Ozdravitve po kapi vam ne
morem obljubiti, ker so dolo-
čene celice odmrle, dalo pa bi
se olajšati težave v zvezi z rav-
notežjem in bolečinami. Prvi
korak k temu je, da premakne-
te za 50 centimetrov od zidu
vzglavje, vzglavje naj bo na za-
hodu. Izogibajte ah odpovejte
se mesu, razen perutnine in
rib, maščobam, predvsem pa
jajcem. Ker pišete, da imate tu-
di preveč holestrola v krvi naj
povem, da pri 80 odstotkih bol-
nikov poviša holesterol že jaj-
ce na dan. Ker me prosite za
ambulantni obisk pri meni
vam sporočam, da sem trenut-
no prezaseden. Poizkusite me
najti konec aprila.
Izpadanje las
Zanima me, ali imate kakšne
izkušnje v zvezi z izpadanjem
las? S to težavo se namreč sre-
čujem že osemnajst let. Sodob-
na medicina mi ni mogla po-
magati, saj sem preizkusila vsa
zdravila ter opravila vrsto pre-
gledov.
Maja iz Celja
Marjan Knez
Tovrstnih izkušenj zares ni-
mam, vendar so za vaše težave
krivi notranji, psihični proble-
mi, ki bi jih bilo mogoče rešiti.
Sicer pa preizkusite znan re-
cept naših babic. Vsak dan po-
jejte nekaj kavnih žUc mletega
prosa. Lasje se bodo utrdili in
dobih sijaj-
Kako do
bioenergetika?
Prosim za naslov Maijana
Kneza in telefonsko številko.
Ker imam kup težav bi se žele-
la naročiti pri njem. BoUta me
hrbtenica in glava.
Elizabeta Kodre
iz Malih Braslovč
Prav gotovo bi se pokazah
rezultati sodelovanja, vendeir
vas moram prositi za razume-
varye, saj naslova in telefonske
številke ne objavljam. Že pre-
den sem javno nastopil sem
imel termine za stranke polne
za mesec do dva vnaprej, sedaj
pa je pravzaprav nevzdržno.
Zato izklapljam telefon. Delam
dopoldne in popoldne, včasih
celo ob nedeljah, več res ne
zmorem, saj ima dan 24 ur. Kli-
čite me, ali obiščite, konec
aprila. Hvala za razumevanje.
HČI In oče vprašujeta
Stara sem dvajset let in
imam težave z lasmi. Razen
tega, da so zelo tanki, imam
spred^ na lasišču nekakšen
izrez, takšnega kakršenga
im^o nekateri moški, ki pra-
vijo, dajim vojaška kapa stre
lase. Takšen izrez ima tudi
oče. Preizkusila sem že pre-
cej zdravil, obiskala zdravni-
ke, pomoči pa očitno ni. Ta
izrez imam že od rojstva.
Želela pa bi tudi odgovor
na očetove težave. Ima kro-
nično vnetje sinusov, nepre-
stano ga boh glava, večkrat
so ga punktirali. Ima tudi ze-
lo občutljivo kožo, saj na te-
lesu zazna še tako droben
mrčes in pršice. Zato ga telo
srbi. Star je 60 let in je bil
rudar. Renata Lokošek
iz Laškega
Tudi tebi svetujem proseno
kuro, ki sem jo opisal že Maji.
Izrez, kakor praviš ti, je verjetno
res posledica dednosti, veliko to-
vrstnih težav in bolezni pa se po-
javi zaradi napačne misli pacien-
ta ali staršev. Neg to pojasnim
s primerom. Otrok, naj mu bo
ime Janez, naredi veliko lumpa-
ryo, ki je podobna nasilju. Za to
izve, ali vidi oseba, ki rada ogo-
varja ter uživa v nesreči sočlove-
ka. Poudarjati prične to lumpari-
jo in obsojati otroka, daje tak kot
je njegov oče, ko je bil še mlad.
S tem je otroka »blokiral« oziro-
ma miselno programiral njegov
mentalni sistem. V fizični zasno-
vi torej si ti v sorodstvu s starši,
duhovno si povsem samostojna
karaktema podobnost staršem je
vezana na njuno vzgojo kakršno
sta ti dajala. Veliko ljudi ima te-
žave podobne tvojim, tudi sam
sem med njimi, vendar - vsega se
ne da uravnati po želji posamez-
nika. Vzemi to za svoje ip se drži
misli indijskega misleca: Ne jem-
Iji si k srcu tega česar ne moreš
spremeniti.« Tvojo težavo bi ti
lahko skušal le pomagati omiliti.
Glede očeta pa: lahko bi mu po-
magal le če je sam za to, ne sili ga,
le omeni mu možnost tovrstnega
zdravljenja. Zdraviti z ljubeznijo
namreč m mogoče proti človeko-
vi volji in veri.
MODNI KLEPEl
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNik
Sredi marca smo in po-
mlad se vse bolj bhža. Tudi
vreme počasi že kaže spo-
mladanske barve, mi pa se
bomo mode za pomlad lotili
na prvi spomladanski dan,
torej prihodnji četrtek. Za ta-
krat pripravlja naša modna
svetovalka Vlasta Cah-Že-
rovnik prvega iz vrste pri-
spevkov o spomladanski
modi, osnovnih modnih za-
konitostih, barvah, krojih in
materialih.
Danes pa še nekaj nasve-
tov za slovesne priložnosti.
Vesna iz Celja je zaprosila za
nekaj predlogov, kakšno
bluzo naj si ukroji v te name-
ne, še posebej pa jo zanimsOo
barve, ki ji pristcg^jo.
In še opozorilo za kM
V našem uredništvu se jj
nabralo nek^ nad 40 nagrj,
nih kuponov - iz škatle.
smo izločili vse tiste, ki njj
bili opremljeni z vprašanjei
oziroma prošnjo za nasvi
- in konec marca, v soboi
30. marca, bomo v Opoldaj
ski mavrici Radia Celje sp,
žrebah nagregence. To p,
vas bo izžrebanih nekolH
več, saj bomo ob glavni u
gradi - unikatni, ročno plet
ni jopici ali puloverju Vlasi
Cah-Zerovnik - podelili j
nekaj priložnostnih nagrai
Dotlej pa nagradne kupon
v našem uredništvu seved
še pričakujemo.
Uredništv
Vprašanje:
Vesna iz Celja je nekohko
nižje, vitke postave, ima
temno polt in lase ter nek^
čez trideset let. Zanima jo,
kakšne barve ji pristojijo in
kako bi si sešila bluzo, da bo
lepa, modna, in primerna za
nekoliko boljše priložnosti.
Odgovor:
Narisala sem vam tri pred-
loge bluz, ki so čisto po letoš-
njih modnih zapovedih in bi
odgovarjah tudi vaši postavi:
1. Saten v kombinaciji
z čipko ali phšastim žame-
tom. Bluza je krojena na pre-
kop, draperija se nadaljuje,
v vehko, zavezano pentljo.
2. Za ta model bi bil na
primernejši material polq
svile še žoržet, taft ah šifo^
V tem primeru morate blu2l
seveda podložiti. Na veli
kem, polkrožnem ovratnild
je prišit še manjši - izviren
asimetričnega kroja. ŽeljenI
obhko dobimo s pomočj
vstavljene plastične žice.
3. Kroj je klasično pok
prijet, od pasu dotokov zv(
nasto razširjen, okrase
s kontrastno obrobo.
»Vaše« barve so svetle: b
la, barva bele kave, vaniliji
zelene pistacije, svetlo tui
kizna, modra in letos nadvs
modna barva roža konfeto>
VLAS-I
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Živa meja ali ograja
Vedno znova se srečujemo
z vprašanjem, ali naj okrog
svojega hišnega vrta postavi-
mo ograjo ah posadimo živo
mejo.
Predno se dokončno odloči-
mo, moramo premisliti, koliko
prostora imamo na zelenici in
kje je naš vrt lociran - v urba-
nem ali ruralnem (vaškem)
okolju, v naravnem ambientu,
ob robu gozda, v bhžini reke...
Za manjšo zelenico v urba-
nem okolju je bolj primerna
ograja, ker zavzame manj pro-
stora. Za večje zelene površine
pa je bolje izbrati živo mejo, še
posebej, če ne želijo visoke
zaščite pred radovednimi po-
gledi mimoidočih. Višina žive
meje je zelo pomembna, treba
jo je redno vzdrževati, torej
striči in oblikovati. A zavedati
se moramo, da je precej težje
obrezovati živo mejo vsaj tri-
krat letno kot prebarvati ogra-
jo enkrat na tri leta!
Ko se odločimo, kaj bo ome-
jevalo naš vrt, je treba izbrati
ustrezen material za ograjo ozi-
roma rasthne za živo mejo.
Ograja naj bi bila v vsakem pri-
meru iz materiala, ki je upo-
rabljen tudi kot gradbeni ele-
ment pri hiši. Postavimo lahko
nizko kamnito ograjo, kombi-
nirano z lesom, povsem leseno
ograjo, ograjo iz kovanega že-
leza ali iz drugih materialov.
Vizualno jih lahko omehčamo
tako, da tik ob ograji posadimo
kcikšno plezalko.
Za živo mejo pa lahko izbira-
mo med vedno zelenimi rasth-
nami in hstavci, lahko je pro-
sto rastoča ali strižena. V urba-
nem okolju, kjer so vrtovi
manjši, priporočam strižene ži-
ve meje. Zanje so najbolj pri'
merne rastline češmin, hgu-
ster, tuja, tisa, ognjeni trn, ga-
ber in druge. V vaškem in na-
ravnem okolju so zelo lepe
prosto rastoče žive meje, posa-
dimo lahko liguster, pušpan,
jasmin, smreko, gaber in druge
rastline.
Dokaj težko pa je izbrati
rastline za vrtove v naravnem
ambientu. Prav gotovo ne bo-
ste zgrešili, če boste za živo
mejo uporabili kar rasthnski
svet okrog vaše parcele. Zelo
lepa je živa meja iz oblikovane-
ga ali prosto rastočega gabra,
Upo priporočam kot striženo
živo mejo, tudi smreke je treba
pogosto in močno obrezovati,
ker sčasoma izgubljajo spod-
nje veje. Izberete lahko tudi gr-
masti javor, vedno zeleno pro-
sto rastočo ali striženo tiso in
božji les.
Opozarjam pa, da bo živa
meja lepa in zdrava le, če jo
bomo redno zahvah, okopava-
h, rahljah in ščitili pred škod-
ljivci. Ob dobri in skrbni negi
nam bo pravilno izbrana živa
meja zares v veselje.
JAGLENKA
MARKULJ-LEBAN
Načrtovalka zelenih površin
rfLEVIZiJSKI SPORED
14. IMARECiggi - STRAN 25
26. STRAN - 14. MAREC 1991 i
TELEVIZIJSKI SPQ
„jFORMACIJE
14. MAREC 1991 - STRAN 27
28. STRAN - 14. MAREC 1991
1
INFDRMACj

14. MAREC 1991-STRAN 29
30. STRAN - 14. MAREC 1991,
MALI 00^^
^f^l\ OGLASI - INFORMACIJE
14. MAREC 1991 - STRAN 31
32. STRAN -14. MAREC 1991
KROHi
NOČNE
CVETKE
• Spet se je tresla dru-
žina. V bloku Pod kosta-
nji so bili v četrtek ponoči
zaskrbljeni nad eno od
osnovnih celic naše druž-
be. Celica je bila namreč
tako glasna, da je bilo
moč sklepati, da bo poči-
la. Da bi se to ne zgodilo,
so sosedje poklicali na
policijo, ki je prepir med
Nikolo in Margareto umi-
rila, zakonca pa so polici-
sti napotili k sodniku za
prekrške. Če je zakon gla-
sen, je ogrožen javni red
in mir, pa še nočni za
povrh.
• Nič na boljšem niso
bili stanovalci na Tehar-
ski cesti. Ti v četrtek prav
tako niso mogli spati, saj
so jih motili sosedski kri-
ki in ropot. Red in mir so
naredili možje postave, ki
so se srečali z razgretimi
Jožico in Rudijem L. ter
Petrom K. Nočni diren-
daj bodo vsi trije opravi-
čevali pred obličjem sod-
nika za prekrške.
• V cvetličnjaku so se
znašle tri osmomarčev-
ske cvetke. Prva je bila
z alkoholom zalita v resta-
vraciji na Hudinji, od ko-
der so sporočili, da se nek
možakar grdo dere in raz-
graja. Ko pa je razgrajač
zaslutil prihod policistov,
se je toliko zbral, da jo je
urno popihal, roki pravi-
ce pa s tem ni ušel.
• Da se človek moške-
ga spola nespodobno ve-
de, so sporočili iz Turške
mačke. Kako je ta nespo-
dobnost izgledala, ni zna-
no, ve pa se, da je bil kali-
lec javnega reda in miru
Žalčan Ljubo M.
• Osmega marca pono-
či seje po celjskem mest-
nem parku spreh^ala
skupina mladoletnikov.
Bilo bi vse lepo in prav,
če te skupine ne bi dohi-
tela druga skupina mla-
dih srboritežev. Srečanje
je bilo namreč vse prej
kot prijateljsko. Bilo pa je
strastno in prepričljivo.
Tako kot v filmih. Glavni
akterji pretepa bodo
ustrezno kaznovani.
• Srečko Š. je v soboto
zvečer menda prišel
v zdravstveni dom po
dzravniško pomoč, pa se
je zgodilo, da bi bili po-
moči bolj potrebni zdrav-
stveni delavci. Ti so se
obrnili na policijsko po-
stajo, ker je Srečko raz-
grajal. Zdravil seje v poli-
cijski pridrževalnici.
• V soboto okoli dese-
te zvečer je bil kraval
v avtobusu, ki je stal na
avtobusni postaji v Celju
in je bil namenjen v Do-
brno. Zadeva je bila tako
vroča, da si avtobus ni
upal speljati. Možje po-
stave, ki so prišli posre-
dovat, so ohladili Mari-
borčana Darka R., njegov
pretepaški pgjdaš pa jo je
pravočasno popihal. Pred
sodnika za prekrške bo-
sta stopila oba.
M. A.
Mladi na stranpoti
Skokovita rast knminaUtete med mladostniki
v Sloveniji je iz leta v leto več mla-
dostnikov, ki zaidejo na stranpota.
Lani so organi za notranje zadeve
obravnavali 6100 kaznivih dejanj, za
katera so bili osumljeni mladolet-
niki.
V primerjavi z letom poprej se je
število obravnavanih mladoletnikov
povečalo za skoraj trinajst odstotkov,
število kaznivih dejanj, ki so jih storili
pa je bilo večje za dobrih devet odstot-
kov. Ta dejanja, ki so jih storili mladi,
so v minulem letu predstavljala dobrih
enajst odstotkov celotne kriminalitete
na Slovenskem, mladoletni osumljen-
ci pa dvaindvajset odstotkov vseh
osumljenih.
Delež obravnavanih mladoletnikov
v zadnjem petletnem obdobju vztrajno
narašča. Leta 1986 je kazniva dejanja
storilo 4643 mladostnikov, kar znaša
19,9 odstotka v okviru celotne krimi-
nalitete. Dve leti kasneje je med storil-
ci kaznivih dejanj 4855 mladih ljudi
(17,1%), lani pa je kriminaliteta mlado-
letnikov in otrok narasla na število
6097, kar pomeni 22,1 odstotek celotne
kriminalitete v Sloveniji.
Mladoletniki so največkrat osumlje-
ni premoženjskih deliktov, pri katerih
tudi v letu 1990 beležijo povečanje gle-
de na delež obravnavanih mladoletni-
kov. Prav tako se je povečalo število
nasilniških dejanj in kaznivih dejanj
v zvezi z mamili.
Med storilci kaznivih dejanj so tudi
otroci. Lani so organi za notrernje zade-
ve obravnavali 2039 otrok zaradi suma
storitve kaznivih dejanj. Število obrav-
navanih otrok in kaznivih dejanj pa se
je v primerjavi z letom 1989 zmanjšalo
za četrtino.
Prejšnji teden je slovenski parla-
ment sprejel amandma odbora za pra-
vosodje, da se iz zakona o prekrških
črta tisti člen, ki pravi: »Z zakonom ali
s predpisom, izdanim na podlagi zako-
na, se sme določiti, da se kaznujejo
starši, posvojitelj oziroma skrbnik
mladoletnika, ki je storil prekršek, če
je do prekrška prišlo zato, ker so zane-
marili svojo dolžnost in niso skrbeli za
mladoletnika, čeprav je bilo to mogo-
če.« Črtanje tega zakonskega člena je
sicer s pravnega vidika na mestu, kako
bomo zajezili plaz kriminalitete med
otroki in mladoletniki pa ostaja vpra-
šanje, ki ga bo mnogo težje rešiti kot
s črkami zakona, kakršnega koli že.
Zakonska sankcija je le posledica ne-
kega dejanja.
MARJELA AGREŽ
NEZGODE
PRI DELU
Stresla ga le
elektrika
četrtega mcirca dopoldn^
je na železniški postaji v
skih Toplicah pripetila del
na nezgoda. Delavec sekcij,
elektroenergetiko ŽG Lju^
na - DE Celje Miran Roga|
Laškega je opravljal vzdrže,
na dela na stebrih elektrij
napeljave voznega sistema,
pregledu stikala je prišel V|
z električnim vodom m
3400 voltov. Električni tok
je tako hudo telesno poškd
val, da so ga v kritičnem sta
prepeljali v celjsko bolnišni
Nesreča v laškem
rudniku
v delovni nezgodi, ki s«
pripetila 6. marca ob 12.45
je zasulo dva rudarja, od k
rib je eden na kr^u nea
umrl.
Pri odkopu premoga na j
274, delovišču 20, sta po (
strelu premoga ostala na de
višču Jože Perko (34) in h
Jeran (25), oba iz Zgornje Re
ce. V trenutku je prišlo do z
ška krovnine (okoli 70 kul
nih metrov premoga), ki je;
sula oba rudarja. Rudarji, ki
takoj prihiteli na pomoč,
oba zasuta odkopali, vendaj
Jože Perko pod zruškom p
moga poškodbam podlej
Ivan Jeran je bil lažje poška
van. Vzrok nesreče še ni znj
Nezgoda v LIbeli
v petek dopoldne je dela\
Samo Kr^nc (31) iz Celja i
pravljal hidravlični sistem
viličarju. Pri popravilu je dv
nil vihce, nameraval je zateg
ti vijcik za hidravlično olje,
pa se je utrgal tako, da je c
brizgnilo iz rezervoarja, vil
pa so zdrsele po vodilu na i
Krajncu so stisnile zap-
desne roke.
93
4
POROČ«
Petega marca je do tal zi
rela lesena uta v Dobravi;
Radečah, skupaj z delovn
orodjem. Škode je za ok
20 tisoč dinarjev.
Naslednji dan je bila v (
nju vinska klet v BučJ
v kateri je bilo orodje, um
na gnojila in mUn za sad
Objekt je zgorel do tal, ško
pa je za 200 tisoč dinarjev
Zaradi napake na napn
za centralno ogrevanje je
marca gorelo pitališče p
čancev v Drešinji vasi. La
niča je par dni pred te
sprejela v rejo 4900 en d
starih piščancev. Škode je
okoli 40 tisoč dinarjev.
Osemletni fant iz Oblak
ve ulice se je igral v počiti
ški prikolici, ki je stala
parkirišču za Srednjo teh:
ško šolo v Celju. K jogiju
primaknil plastični vžigi
nik, ležišče se je vnelo, oge
pa se je razširil po vsej prik
lici, ki je zgorela z opreti
vred. Otroška igraje lastni]
prikolice stala 200 tisoč (
narjev.
M. ,
PROMETNE NEZGODE
Trčenje pred
zapornico
v naselju Mala Pristava se
je v torek, 5. marca dopoldne
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, gmotna škoda
pa znaša okoli 25 tisoč di-
narjev.
Voznik osebnega avtomobi-
la Zdravko Sekalec (31) iz Gor-
nje Stubice je v mali Pristavi
ustavil vozilo pred označenim
prehodom ceste čez železniško
progo in pred spuščeno polza-
pornico ter utrip^očo rdečo
lučjo. Za njim je takrat pripe-
ljala voznica osebnega avto-
mobila Mjirija Mah^nc (44) iz
Laš pri Šmarju. Ta je spregle-
dala stoječe vozilo pred želez-
niško progo in trčila v zadryi
del avtomobila. Pri tem se je
Mah^nčeva hudo telesno po-
škodovala.
Tovornjak v osebni
avto
Istega dne zvečer je prišlo
do nezgode na lokalni cesti
v kraju Tekačevo, v kateri je
bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, gmotna škoda
pa znaša okoli 600 tisoč di-
narjev.
Iz smeri Celja je proti Rogat-
cu vozil tovorni avtomobil Sa-
fet Jusič (36) iz Bihača. V Teka-
čevem je z regionalne ceste,
z leve strani, pripeljala voznica
osebnega avtomobila Jožica
Jesenek (24) z Vrha, ki je zavi-
jala v levo na magistralno ce-
sto. Voznik tovornjaka se,
kljub zaviranju, ni mogel usta-
viti in je trčil v bočno stran
osebnega vozila. Pri trčenju je
bila Jesenekova hudo telesno
poškodovana.
Z vozilom v jarek
V sredo zvečer je prišlo do
nezgode tudi na lokalni cesti
v kraju Dol Suhi. Ena oseba je
bila hudo telesno poškodova-
na, ena lažje, gmotna škoda
pa znaša približno 30 tisoč di-
narjev.
Iz smeri Dol Suhi je proti Re-
čici ob Savinji vozil osebni av-
tomobil Ivan Klopčič (51) iz
Nazarij. Ko je v krjgu Dol Suhi
pripeljal po klancu navzdol, ga
je v blagem levem ovinku za-
čelo zanašati, tako da je zape-
ljal v obcestni jarek in trčil
v tamk^šnji hrib. Voznik
Klopčič je bil lažje telesno po-
škodovan, huje pa njegov so-
potnik Slavko Volovšek (57) iz
Nazarij.
Nezgoda v Preiogah
Na avtobusnem postajališ-
ču v Preiogah se je minulo so-
boto ob 1.20 uri pripetila nez-
goda, v kateri je bila ena ose-
ba huje telesno poškodovana,
gmotna škoda pa znaša okoli
20 tisoč dinarjev.
Po magistralni cesti je iz
Stranic proti Slovenskim Ko-
ryicam vozil Ivan Kvac (34) iz
Zlakove. V Spodnjih Preiogah
je na avtobusnem postajališču
trčil v tam parkirani osebni av-
tomobil, v katerem sta bila
voznik Marjan Roje (51) iz Slo-
venj Gradca in njegova sopot-
nica Marinka Lakovšek (26) iz
Pameč pri Slovenj Gradcu. Pri
trčenju je bil huje telesno po-
škodovan voznik Roje, lažje pa
njegova sopotnica.
Smrt v Lokovici
V sredo, 6. marca se je, ob
6.50 uri, pripetila prometna
nezgoda na regionalni cesti
izven naselja Lokovica. En
udeleženec nezgode je na kra-
ju dogodka umrl, dva pa sta
bila lažje telesno poškodo-
vana.
Do nezgode je prišlo, ko je
voznica osebnega avtomobila
Bemardka Kolenc (20) iz Ga-
berk peljala iz smeri Lokovice
proti Gorenju. Ko je pripeljala
v blagi levi ovinek, je njeno
vozilo začelo na mokri in
spolzki cesti zanašati, tako da
je bočno zdrselo na levo polo-
vico vozišča. V tem trenutku je
z nasprotne smeri pripeljala
voznica osebnega avtomobila
Tatjana Cigala (26) iz Solčave,
ki je, kljub zaviranju, trčila
v vozilo Kolenčeve. Avto voz-
nice Cigalove je po trčeryu od-
bilo na nasip, tako daje obsta-
lo v bUžnjem potoku. Za vozni-
co Cigalovo je v tem času pri-
peljal z osebnim avtomobilom
še Simon Podlesnik (19) iz Pri-
moža, kije z vozilom trčil v av-
to voznice Kolenčeve. Na kra-
ju nezgode je poškodbam pod-
legla Tatjana Cigala, voznik
Podlesnik in njegov sopotnik
Štefan Podlesnik pa sta bila
lažje telesno poškodovana.
Motorist obležal
v jarku
V ponedeljek se je, okoli 18.
ure, pripetila nezgoda v Tin-
skem, v kateri je bil voznik
motornega kolesa hudo teles-
no poškodovan.
Aleksander Čavš (24) je vozil
neregistrirano motorno kolo iz
smeri Sodne vasi proti Loki
pri Žusmu. V rahlem desnem
ovinku ga je v Tinskem pričelo
zanašati po dolžini petdesetih
metrov, nakar je padel in drsel
po cestišču še sedemn^st me-
trov ter nato pristal v obcest-
nem jarku. Zdravijo ga v celj-
ski bolnišnici.
M. A.
Nasankana begunca
Na pot iz Romunije sta se
6. marca odpravila dva pa-
kistanska državljana. Na-
menjena sta bila pripotova-
ti v Avstrijo.
Dober mesec pred tem sta
z letalom pripotovala v Bu-
karešto in se pozneje sezna-
nila z dvema Romunoma, ki
sta ju bila pripravljena, za
mastno plačilo seveda, spra-
viti v Avstrijo. Ilegalno so
prešli preko romunsko-jugo-
slovanske meje, kjer je Paki-
stanca na naši strani že čakal
nek Romun. V svojem avto-
mobilu ju je vso noč vozil
»proti Avstriji«. Ko ju je pri-
peljal čez cestninsko postcuo
v Celju, ju je nedaleč stran
odložil, rekoč da sta že v Av-
striji. Za uslugo sta Paki-
stanca že vnaprej plačala
1.500 ameriških dolarjev. Po
napotkih Romuna sta se »be-
gunca« odpravila proti me-
stu Celju, kjer sta v zgodnjih
jutranjih urah stopila v trgo-
vino Dragstor na Mariborski
cesti. Tam sta poklicala na
celjsko policijsko postajo.
Ko sta ugledala mihčniški
avtomobil sta bila nemalo
presenečena. Na vratih je pi-
salo »MILICA« namesto
»POLIZEI«. V trenutku jima
je bilo jasno, da nista v Av-
striji.
MINI KRIMIČI
Z vilami nad
miličnike
Nenavaden »obračun« si je
osumljeni C. F. iz Slovenskih
Konjic privoščil 4. marca zve-
čer. Ncoprej je svojemu sosedu
razžagal leseno ogr^o, potem
pa je z motorno žago, ki je bila
še v pogonu, tekel za neko ob-
čanko. Ob posredovanju milič-
nikov se še vedno ni umiril,
ampak je z vilami grozil še
ryim. Vile so se mu medtem
zlomile, tako da so ga možje
postave končno le obvladali in
umirili ter za nek^ časa pridr-
žali.
Popraskani
mercedes
v noči na 5. marec se je nez-
nanec znesel nad osebnim av-
tomobilom znamke mercedes,
ki je stal na parkirišču na Šale-
ški cesti v Velenju. Z ostrim
predmetom se je živahno izživ-
ljal na pločevini, risbe pa džge-
jo zelo slab umetniški vtis. Me-
rdota bo treba nanovo prelaki-
rati.
Golfa našli v Vrhniki
Sredino noč si je neznani
storilec izbral za vlom v pro-
stor avtopoligona ZŠAM Žalec
v Ločici. V garaži se je odločil
za golfa in se z njim odpeljal
v neznano. Zdcy je vozilo spet
v pravi garaži. Naslednji dan
so ga našU na avtocesti na Vrh-
niki. Za storilcem še poizvedu-
jejo.
Našel, kar je iskal
Vlomilec, ki je 6. marca vlo-
mil v dvoje stanovanj, je vedel,
k^ mora iskati in n^ti. V do-
poldanskem času je »ukrotil«
vrata dveh stanovanj v Tomši-
čevi ulici v Velenju. Iskal in
našel je dinarje, devize in zlat-
nino. V obeh primerih se je
storilec lotil vrat, na katerih je
ključavnica (vložek) preko-
merno segal iz ležišča. Če bi bil
na teh vratih nameščan var-
nostni ščit, bi se jim lepo iz-
ognil.
Streli pred gostilno
Na parkirišču gostišča
Hramček na Frankolovem je
prišlo v četrtek ponoči do hu-
dega prepira, nato pa je F. Č. iz
Frankolovega večkrat s pištolo
ustrelil proti J. K. iz Stražice in
ga dvakrat zadel v desno nogo.
Revolveraš ni imel dovoljer^ja
za posedovanje tega orožja,
epilog dogodka pa se bo odvi-
jal na sodišču.
S kolesa smuknil
torbo
Kratka odsotnost je občana
H. D. iz Celja drago stala.
V Stanetovi uhci v Celju je za-
pustil kolo, na katerem je vise-
la torba, v torbi pa je bil denar
in sveženj računov za plačilo
naročnine za popoldnevnik
Večer. Neznani tat je v torbi
našel tudi okoh 15 tisočakov
gotovine.
Huda žeja in lakota
Devetega marca ponoči je
neznanec vlomil v prostore tu-
rističnega društva Jama Pekel.
Pri pregledu lokala se je odlo-
čil za nekaj drobiža, alkohol-
nih pijač, hrane in cigaret.
Brez posebnih predsodkov
je neznanec v nedeljo dopold-
ne razbil izložbeno okno Mer-
xove samopostrežne prod^al-
ne na Dolgem polju. Pri razbi-
janju ga je zalotil občan, ki se
je pripeljal mimo v avtomobi-
lu, ustavil je in izstopil, kar pa
storilca sploh ni zmotilo. Na
opozorilo občana mu je nezna-
nec odgovoril, da bo dejarye
brezpogojno opravil, ker je la-
čen. Občan, ki s takšnim odgo-
vorom ni bil zadovoljen, je po-
klical miličnike, ki pa jih vlo-
milec ni hotel počakati. Strah
je bil močnejši od laikote.
M.A.