SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 37 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 16 de septiembre-16. septembra 1999 V čast ljubemu Slovencu Antonu Martinu Slomšku Občestvo Kristusovo Te praznuje. S Teboj se veselim, Anton Martin! Darove božje v Tebi občudujem, saj naroda slovenskega si sin. Z zemlje slovenske rastel si v Nebesa, pojoč s slovenskimi besedami: s krivuljami pišočega peresa, z molitvijo iz not Gospodovih. Zemljo vso našo zreš v Nebes ekranu-ni dosti nas, izprosi nam rasti! Nekoč da srečamo se vsi v Pristanu, kjer val ob valu tli v edinosti. Dovoli, Blaženi, še eno prošnjo: da se zaceli rana narodu! Sam vrag mu je naprtil krivde mošnjo-le milost luč bo razdvojenemu. Pripravljajo kazensko prijavo zoper Kučana, Drnovška in vlado zaradi soudeležbe v vojnih zločinih Prisrčen pozdrav!, vdani Vladimir Kos Postaviti verodostojno koalicijo V Sloveniji pripravljajo zoper predsednika Milana Kučana, premiera Janeza Drnovška in celotno vlado kazensko ovadbo zaradi sodelovanja pri vojnih zločinih, to je prikrivar\ja resnice o množičnih likvidacijah po drugi svetovni vojni. Prijavo pripravljajo, kot v daljšem prispevku piše Večemji list, Združenje ob lipi sprave s Stanislavom Klepom na čelu, Društvo za ureditev zamolčanih grobov, ki ga vodi Franc Perme, ter Liberalna stranka Vitomirja Grosa. Prijava, katere besedilo je v pripravi, bo, kot kaže, vrhunec dolgoletnih poskusov, da bi se konč- no ugotovila resnica o množičnih likvidacijah poražene vojske in civilistov po drugi svetovni vojni. S prijavo bomo poskušali končno skleniti ta del slovenske zgodovine, je za Večerr\ji list dejal Franc Perme in dodal, da ne želijo nikakršnega politiziranja, temveč samo ugotovitev dejstev. Od oblasti pa pričakujejo, da se bo ogradila od teh zločinov in zločincev, kajti prikrivanje ni nič drugega kot sodelovanje pri zločinih. Večernji list, Zagreb, 6. septembra V okviru združitvenih postopkov so Predstavniki ljudske stranke (SLS) in krščanskih demokratov (SKD) 7. septembra v šentviškem Ljudskem domu pripravili slavnostno akademijo ob 130-letnici viž-marskega tabora, na kateri sta zbrane nagovorila predsednika obeh strank Marjan Podobnik in Lojze Peterle. Pri tem je Podobnik poudaril, da „želijo narediti korak oblikovanja enotne stranke zato, ker verjamejo, da so slovenske razvojne možnosti na številnih področjih uresničljive v bistveno večji meri, če bodo enotno, močno in samozavestno stopili v novo tisočletje”. Med doslej še neopravljenimi nalogami pa je opozoril na (neizvajanje denacionalizacije, pojasnitev vprašanj iz tragične povojne zgodovine ter razjasnitev nepravilnosti in korupcije v dosedanjem poteku privatizacije. Med praktičnimi politično-organizacijs-krnu vidiki političnih usmeritev v prihodnosti pa je Peterle izpostavil potrebo, da je treba „čimprej združiti SKD in SLS v novo stranko relativne večine desno-sredinskega Profila; organizirati trdno volilno koalicijo nove stranke s Socialdemokratsko stranko Slovenije (SDS) in novimi političnimi silaki; čimprej začeti skupne priprave za nov Križ bo Vipavski in ne Sveti Ko se je Slovenija izvila iz komunistične diktature, je bilo treba marsikaj popraviti, čeprav še ni vse opravljeno. Tako tudi imena. Komunisti so takoj po prevzemu oblasti Preimenovali vsa krajevna imena, ki jim niso bila povšeči, predvsem svetniška (Št, Sveti, itd.) Tako so tudi Sveti Križ pri Vipavi, ki ima stoletno tradicijo, okrajšali le v Vipavski Križ. Od tam je bil doma veliki Pridigar v času protireformacije, ki nosi 'nie Janez Svetokriški. Pred kakim letom so odborniki na občini večinsko izglasovali, da se povrne kn\ju staro častitljivo ime. To spremembo imena s° pričeli zahtevati kapucini. A bivši-seda-^)i komunisti niso bili zadovoljni in so Zahtevali nazaj ime, kot ga je kraj nosil P°d komunisti. Tako je bil razpisan refe-fendum o tem vprašanju za nedelo, 12. SePtembra. Po začasnih neuradnih izidih se je na Naknadnem referendumu, na katerem so se i območju občine Ajdovščina odlo-di odloka o preimenovanju Vipa- vladni program; končati z modelom vladanja dveh koalicij ter postaviti verodostojno koalicijo, ki bo enotna v vladi in v parlamentu.” Sicer pa je med daljšim nastopom kritičen odnos do komunistične preteklosti in liberalistične sedanjosti sklenil z oceno, da ne eno in ne drugo ne vodi v pravo razmerje med svobodo in odgovornostjo. „V tem smislu vidim kot drugo vrednostno izhodišče za bodoče skupno delo personalističen pogled na človeka, v duhu krščanskega družbenega nauka,” je še povedal predsednik krščanskih demokratov. Skupne akademije s kulturnim programom pod vodstvom pesnika Toneta Kuntnerja se je udeležila večina vidnejših predstavnikov obeh strank. Na vižmarskem taboru je leta 1869 približno 30.000 udeležencev v takratni Avs-tro-Ogrski podprlo ideje slovenskega narodnega gibanja in združevalni program slovenskih poslancev štajerskega, kranjskega in goriškega deželnega zbora iz istega leta. V okviru taborskega gibanja oziroma ljudskih zborovanj na prostem, na katerih so udeleženci postavljali narodne zahteve po Zedinjeni Sloveniji, se je prav vižmarskem taboru zbralo največ narodno zavednih Slovencev. Pismi papežu o odnosu oblasti do množičnih grobišč Stanislav Klep in Vinko Vodopivec sta na časnikarski konferenci 9. septembra predstavila pismi, ki sta ju Združeni ob Lipi sprave in Civilna družba za demokracijo in pravno državo naslovili na papeža Janeza Pavla II ob njegovem bližnjem obisku v Sloveniji. Svetega očeta združenji v pismih opozarjata predvsem na odnos trenutne slovenske oblasti do množičnih grobišč, pobitih po II. svetovni vojni, kot že večkrat doslej, poudarjata, da oblast prikriva povojne zločine, preprečuje civiliziran pokop pobitih in ne obsodi krivcev za poboje. Pismo s podobno vsebino pripravlja tudi Svetovni slovenski kongres. Civilna družba je skupaj z Združenjem za demokratizacijo javnih glasil v pismu papežu zapisala, da slovenska oblast „še vedno odreka temeljne človekove pravice do groba, spomina in imena stotisočem žrtvam totalitarnega komunističnega režima” in „zavestno zamolčnje, prikriva in preprečuje odkrivanje grobišč”. Kot so Slovenija ne bo pristala na nobene grožnje K Slovenski zunanji minister Boris Frlec je na TV Slovenija poudaril, da so po diplomatski poti avstrijsko stran opozorili, da je sedanji ton in način obravnave perečih in občutljivih problemov za slovensko stran povsem neustrezen. „Slovenija ne bo pristala na nobene grožnje, diktate, ki temeljijo na neresnicah ali slabo formuliranih zahtevkih,” je poudaril minister in opozoril, da so sedanje zahteve z avstrijske strani predvsem v znaku predvolilnega obdobja v sosednji državi. V zvezi z vnovičnimi zahtevami avstrijske politike po ureditvi statusa t.i. staroavs- vskega Križa v Sveti Križ, več kot polovica (51,24%) občanov zavzela za ime Vipavski Križ. Žal je tako pokazano, da je slovenski narod idejno razdeljen in da so bivši oblastniki tako zastrupili svoje pripadnike, da jim še vedno smrdi vse, kar je svetega. In še to, da jih je veliko. trijske manjšine v Sloveniji je minister Frlec dejal, da je predlog novega slovensko-avstrijskega kulturnega sporazuma v vladnem postopku. „Zahteve po spremembi slovenske ustave, ki prihajajo iz tnjine, so za Slovenijo popolnoma nesprejemljive,” je poudaril Frlec in ob tem dodal, da imajo nemško govoreči prebivalci v Sloveniji že danes zagotovljene vse pravice, individualno po 61. členu ustave. Omenjeni kulturni sporazum bi dodatno dal tiste pravice slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem, ki bi jih že zdsu morala uživati po 7. členu avstrijske državne pogodbe, dodatno pa bi dobili pravice tisti Slovenci, ki živijo zunaj gosto naseljenih območij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. pojasnili, oblast še po več kot pol stoletja preprečuje prepoznavanje žrtev, njihov civiliziran pokop in izdajo mrliških listov pomorjencev. Takšno dvolično ravnanje slovenske oblasti, ki ne obsodi krivcev povojnih pobojev in prikriva ter celo sodno varuje oblastni kriminal in s tem množično krši človekove pravice, pa ogroža Slovenijo in ji jemlje mesto med civiliziranimi državami in narodi sveta, sta zapisali združenji, ki papeža tudi seznanjata, da sta skupaj s podobnimi gibanji od oblasti že večkrat zahtevali, naj nemudoma začne z dostojnim pokopom vseh pobitih na vseh straneh po državljanski vojni, a je ta vse njihove pobude prezrla. Enega od teh pozivov, v katerem zahtevajo nemu-den pokop pobitih ali izvedbo predloženega referenduma, so priložili tudi pismu. Podobna je tudi vsebina pisma Združenih ob Lipi sprave, saj tudi ti opozarjajo, da je „državna oblast še vedno v objemu pošastne ideologije, ki je v imenu svobode pobijala in pobila nasprotnike svoji absolutni oblasti”. Oblast, kot so zapisali, ne zbere moči, da bi javno obsodila zločine in odgovorne poklicala pred sodišče ter spodobno pokopala mrtve. Združeni ob Lipi sprave so se v pismu dotaknili tudi razmer na področju šolstva in sodstva ter položaja Cerkve. Zapisali so, da so napadi na Cerkev v medijih stalnica najvplivnejših javnih občil, predmet neobjektivne kritike pa sta predvsem pokojni škof Gregorij Rožman in slovenski metropolit Franc Rode, ki pri večini državljanov uživata spoštovanje. Sodstvo, tako Združeni ob Lipi sprave, ne deluje, šolstvo pa je ostalo strogo ateistično in približno takšno, kot je bilo pred osamosvojitvijo. Pismi so podpisniki naslovili tudi na apostolskega nuncija v Ljubljani Edmonda Farhata, ljubljanskega nadškofa Franca Rodeta ter mariborskega in koprskega škofa Franca Krambergerja in Metoda Piriha. Združeni ob Lipi sprave pa so svoje pismo poslali še državnemu zboru in vladi. Po STA STRAN 4: Malteški vitezi i@88i@aaa®aii9si8^8Bewi BLAŽENI - SVETNIK Iz življenja v Argentini Tone Mizerit Pred zadrgo prenovo postopka sta bili beatifikacija in kanonizacija praktično dva povsem drug od drugega neodvisna postopka. Novi cerkveni zakonik (kan. 1403) pa niti ne omenja beatifikacije, ampak izrecno govori samo o postopku za razglašanje svetnikov. S tem je izražen nov pogled, ki beatifikacijo sprejema kot del postopka za kanonizacijo (razglasitev za svetnika). Sama beatifikacija je še nepopolna sodba in naravno teži h kanonizaciji, ki je šele dokončna papeževa sodba o tem, da je določen blaženi zares v nebesih in jo izreče v največji povezanosti s svojo karizmo nez-motnosti. Z beatifikacijo pa samo potrdi herojsko mero krepostnega življenja božjega služabnika in dovoli, da se lahko prične javno češčer\je z določenimi omejitvami (napri- SLOVENSKI DIPLOMAT V TIMORJU Slovenski veleposlanik pri ZN Danilo Tiirk bo sodeloval v misiji VS ZN za Vzhodni Timor, ki je odpotovala v Džakarto na pogovore z najvišjimi indonezijskimi predstavniki. Državni sekretar na MZZ Franco Juri je ob tem opozoril, da sedanji dogodki na Vzhodnem Timorju spominjajo na nedavne dogodke ob krizi na Kosovu in da bi bilo potrebno dejavnejše posredovanje mednarodnih enot. AVSTRIJSKA VLADA O NEK Avstrijski kancler Viktor Klima in njegov namestnik, zunanji minister Wolfgang Schuessel, sta po prvem zasedai\ju vlade po počitnicah poudarila, da bodo krško nuklearko obravnavali enako kot vse ostale jedrske elektrarne držav, ki mejijo na Avstrijo. Vlada bo zahtevala preučitev varnosti NEK pred potresi, vztrajala pa bo tudi pri uresničevargu zahtev sveta EZ glede varnosti Krškega. Koroški deželni glavar Joerg Haider je sklepe avstrijske vlade glede vprašanja NEK ocenil kot nezadostne. TUDI AVSTRIJSKI ŠTAJERCI Avstrijska zvezna dežela Štajerska ne vztraja pri takojšnjem zaprtju NEK, zanima jo predvsem boljša varnost NEK, kar zadeva potresno varnost, postopen prehod na druge vire energije in vključitev avstrijske Štajerske v sistem zgodnjega obveščanja, je v Ljubljani poudarila deželna glavarka avstrijske zvezne dežele Štajerske Waltraud Klasnic. Zunanji minister Boris Frlec pa je poudaril, da je NEK zasnovana na ameriški tehnologiji in povsem primerljiva z jedrskimi elektrarnami v zahodni Evropi, hkrati pa je tudi najmočneje protipotresno projektirana jedrska elektrarna v Evropi. PAKT STABILNOSTI Slovenija mora odločno povedati, da želi sodelovati v Paktu stabilnosti za JV Evropo - ima interese in izkušnje vendar pa ne želi biti umeščena v regijo. Takšna naj bi bila splošna sklepna ugotovitev prve popočitniške seje komisije DZ za evropske zadeve. Zunanji minister Boris Frlec je takšen sklep podprl, saj je skladen z junija sprejetimi stališči vlade. POEZIJA WOJTYLE V SLOVENŠČINI Društvo slovensko-poljskega prijateljstva bo počastilo obisk papeža Janeza Pavla II. in beatifikacijo Antona M. Slomška s posebnim knjižnim izborom poezije Karola Wojtyle v slovenščini. Izbor najpomembnejših pesniških stvaritev iz tenkočutne osebno izpovedne ustvarjalnosti slovanskega papeža je - pod naslovom Lju- mer v določeni škofiji, cerkveni provinci, znotraj določenega reda, gibanja ...). Po novi zakonodaji torej ni več beatifikacija nujna stopnja, ampak se lahko privede ves postopek direktno do kanonizacije. Iz pastoralnih razlogov pa sedanji papež nadaljuje razglaševanja blaženih in to celo v večjem številu kot kdajkoli prej. ZVELIČAN - je vsak, ki je v nebesih. BLAŽEN - je tisti ZVELIČAN katoličan, ki ga mu Cerkev prizna herojske kreposti in je njegovo svetost uradno potrdila ter dokazala vsaj z enim čudežem. SVET - je tisti ZVELIČAN, BLAŽEN katoličan, čigar svetost mora biti potrjena z enim ah več čudeži in ga papež postavi za zgled vesoljni Cerkvi z gotovostjo, da je pristen učitelj vere. Po Družini 18. sept. bežen mi je vse razodela - pripravil in prepesnil prevajalec in polonist Niko Jež. Knjižna izdaja je brez dvoma poseben dogodek v življenju Društva slovensko-poljskega prijateljstva. SLS SUSPENDIRALA GREŠOVNIKOVO Častno razsodišče Slovenske ljudske stranke je 8. septembra odredilo suspenz nekdanje finančnice stranke Bože Grešovnik. Obenem ji je prepovedalo opravljanje nalog članice izvršilnega odbora SLS ter nalog v zvezah in klubih SLS, pa tudi kakršnokoli predstavljanje ali zastopanje v imenu SLS, tega pa še gospodarjenje s premoženjem in finančnimi sredstvi SLS. Grešovnikova bo v pritožbi, ki jo bo naslovila na Častno razsodišče SLS, med drugim zahtevala izločitev predsednika Častnega razsodišča SLS Janeza Lukača, ki je mož Metke Karner-Lukač - zato naj bi bila po mnenju Grešovnikove njegova presoja vprašljiva - pa tudi zato, ker naj bi bil domnevno član Udbe in visok državni uradnik v Beogradu in kot tak po njenem mnenju nevreden zaupanja. ZBORNIK DRAGE ’98 Teden dni pred začetkom 34. študijskih dnevov Draga ’99 je izšel zbornik lanske Drage ’98. Predstavili so ga na današnji novinarski konferenci, na kateri so spregovorili o letošnji Dragi. Naslov zbornika je Biti to, kar si, in sicer po naslovu lanskega predavanja Prešernovega nagrajenca Zorka Simčiča. V zborniku so objavljeni prispevki predavateljev in razpravljalcev lanske Drage v celoti, le Zorko Simčič je svoje predavanje dopolnil in razširil. Zbornik so uredili Sergij Pahor, Saša Maltelanc in Marij Maver, za fotografije pa so poskrbeli Peter Cvelbar, Studio Kroma in Marij Maver. Publikacijo je izdalo Društvo slovenskih izobražencev, založila Mladika, tiskali pa so jo v tiskarni Grafar v Trstu. ARGENTINSKI VOJAŠKI ATAŠE V LJUBLJANI Na obrambnem ministrstvu se je predstavil pivi nerezidenčni vojaški ataše Argentine v Sloveniji, polkovnik Richard Antonio Grunert, ki ga je sprejel tudi obrambni minister Franci Demšar. MISS SLOVENIJE ’99 NEDA GAČNIK Na finalnem izboru za letošnjo Miss Slovenije, 11. septembra v ljubljanskem Cankarjevem domu, je zmagala Neda Gačnik, 19-letna študentka iz Ljubljane. Prva spremljevalka je postala Mateja Kisovec, za drugo spremljevalko pa Silvija Osojnik. Štiri provineijske volitve pretekle nedelje so le potrdile veljavnost stare slike političnega položaja v Argentini. Vendar neka sprememba, čeprav počasna, prodira skoraj podtalno in nakazuje novo smer, ki bo dobila potrditev ali zavrnitev 24. oktobra. KAJ JE NOVEGA Volitve so bile v štirih provincah: La Rioja (rodna zemlja predsednika) San Luis, Misiones in Chaco. V pivih treh je zmagal peronizem, kar je bilo napovedano. V zadnji je zmagala Povezava, kot smo vsi pričakovali. Rezultat je torej 3:1 za peronizem in Duhalde je že napovedal, da bo 24. oktobra zmagal v prvi rundi. A sedaj poglejmo nekoliko bolj stvarno. Utrjena slika argentinske politike je premoč peronizma v notranjosti, zlasti v provincah, ki so trdo v kleščah sistema “caudillov”. V tem primeru zlasti La Rioja in San Luis. Vendar je tudi zaznati razne spremembe. Poglejmo: kot je koncem lanskega leta uspelo peronizmu zmagati v tradicionalno radikalni Cordobi, je radikal Angel Rozas že drugič zmagal (63%) v Chaco, ki je bila vedno v rokah peronizma. Adolfo Rodriguez Saa je petič zmagal v San Luisu (54%), vendar v prestolnici te province je prvič v zgodovini zmagala Povezava in prižgala alarmne zvonce v provincijski vladi. V Misiones je zmagal peronist Carlos Rovira (55,7%). O La Rioji ni kaj dosti pisati, saj tam so vsi menemisti (66,6%). A novega guvernerja (Angel Mazza) skrbi možnost, da bi zmagala opozicija in provinca ne bi imeli priviligiranega statusa, ki je zaradi bližine predsedniku države vsa ta leta zalagal blagajno z dodatnimi fondi. Tako vidimo, da slika ne odgovarja popolnoma tradiciji. Dodatni odetenek je vprašanje, zakaj toliko predhodnih volitev. Odgovor na to smo že večkrat zapisali, a ga je kazno ponoviti. Bralci morajo imeti pred očmi, da so si guvernerji hoteli najprej zagotoviti svoj položaj, šele potem jim bo na skrbi predsedniška kandidatura stranke. To pomeni, da bo marsikateri peronistični glas pri predsedniških volitvah pronicnil v opozicijske vrste. Da vrsta zmag por provincah pade v roke peronizma je že stara zadeva. Alfonsin je, kljub navalu radikalnih glasov leta 1983, imel največje težave v senatu, ker je tam večino imel peronizem. Kar se poslanske zbornice tiče, ki je sestavljena proporcionalno na število prebivalcev, ima težo nekaj gosto naseljenih provinc in prestolno mesto. Senat pa je predstavnik “federativnosti” in so vse province enakovredne: trije senatorji na vsako. Tu pa še dolga leta ne bo mogoče odpraviti peronistične večine, tudi če bi Povezava poplavila državo s svojimi glasovi. In senat bo glavobol za vsakega možnega neperonističnega predsednika še za dolgo dobo. RAZLIČNI ODRI Razumljivo je, da sije vsak od političnih igralcev izbral oder, ki mu najbolj prija. Zato so po zaključenem štetju volilnega izida pohiteli v notranjost na slavje in propagando na sledeč način: predsednik Menem v La Riojo (pozneje v TV konferenci povezan s San Luisom); guverner Duhalde v Misiones; kandidat Povezave De la Rua v Chaco. Vsak od njih se je kazal z zmagovitim guvernerjem in napovedoval zmago oktobra. A zanimivo je, da je Menem napovedoval peronistično zmago, ne da bi imenoval Duhaldeja. Razmerje med njima, čeprav ublaženo, nikakor ni iskreno. S tega vidika omenimo, da marsikateri opazovalec trdi, da je Menem prepričan v zmago Povezave in so vsi njegovi načrti usmerjeni v novo vlogo voclje opozicije za nadaljna štiri leta. Tako si lažje razlagamo njegovo zatrjevanje, da se bo leta 2003 povrnil “kot ptič Fenix”. Duhalde ni mogel iti v La Riojo, še manj v San Luis, ker se je guverner Rodriguez Saa tudi potegoval za predsedniško kandidaturo, pa ga Duhalde nikdar ni resno jemal kot tekmeca (kar je bilo sicer logično a kaj malo politično). Zamera ga še drži. Ni jasno, če je temu vzrok da Duhalde tudi ni bil vključen v telekonferenco, kar je bilo sicer prvotno predvideno, a se potem ni izvedlo. Če govorimo o odrih, pot to besedo razumemo tudi kulise, ki si jih vsak od kandidatov postavi v odnosu do volilcev in do tekmeca. Oba kandidata se danes postavljata na stališče, da bosta zmagala v prvi rundi. A če stvar resno premislimo, je položaj za oba težak. Duhalde je zadnje dni precej napredoval. Vprašanje je, do kje bo zagon držal. Problem Duhaldeja ni le, kako pridobiti še neodločene glasove (okoli 10%), temveč tudi, kako preprečiti, da bi De la Rua dosegel 45% že v prvi rundi. Radikal se drži na svojih 44% glasov. Tudi če Duhalde raste, on ne pada. Tisti, ki so se doslej izrekli, da ga bodo volili, mu ostajajo zvesti. Peronizem pa bo težko dosegel 45 odstotkov in ima resne upe le, če povzroči drugo rundo. Tam bi v povezavi z Cavallom lažje zmagal. Zato je vsa propaganda usmerjena v napad na De la Rua in njegovo ekipo (zlasti bodočega možnega gospodarskega ministra Machineo), v skoraj brezupnem poizkusu zbiti število glasov ki mu jih napo-vedujejo ankete. Kampanja tako postna vedno bolj surova in brezobzirna, kar pa seveda ne koristi možnostim sodelovanja v prihodnje. KOGA BRIGA PRIHODNJOST? Prej smo omenili težak položaj peronizma kljub številnim zmagam v notranjosti-Od štirinajstih provincijskih volitev je peronizem zmagal v desetih, Povezava le v štirih. A ključ državne zmage ostaja v petih veleokrožjih: Prestolno mesto ter province Buenos Aires, Cordoba in Santa Fe. Važna je še Mendoza. Buenos Aires, Mendoza in Cordoba so težke glede napovedi. V prvi bo Patti peronizmu povzročil veliko škodo, kljub slabemu dosedanjemu plasiranju gospe Graciele- V Cordobi se lahko volilna sreča obrne-Santa Fe se nagiba k De la Rui. Povezava ima tudi zagotovljeno odločno zmago v prestolnici. Če zmaga Duhalde, bo položaj nekoliko emnostavnejši. Če zmaga De la Rua se bo zapletel zaradi prej omenjenega stanja v senatu, in zaradi dejstva, da radikali in Solidarna fronta nimajo enakih pogledov na vladanje. Te razpoke se pojavljajo že sedaj, vsakič ko se govori o dobi po volitvah. Alfonsin ima v mislih dogovor z Menemom (kot domnevnim vodjem opozicije) za neke vrste pakt za vladanje (pacto de gobemabili' dad). S strani Solidarne fronte pa o kakem paktu nočejo niti slišati. Načelno so proti paktu s peronizmom, temu sploh ne zaupajo, obenem so pa namerjeni do konca sod-nijsko raziskovati možne primere korupciie peronistične vlade, kar bi v kali zadušil0 vsako možnost kakega sporazuma. Težave bodo tudi glede gospodarskega programa,. Iyer bo tudi težko uskladiti P°' glede enih in drugih. Soglasje se doslej kaže le na področju zunanje politike. Primer ubeglega paragvajskega generala Ovieda kaže, da bolj ga Menem in njegov krog branijo, bolj opozicija soglasno napada via-dni sklep, da ga ne izroče oblastem sosednje države, marveč mu priznajo “politični azil”. Seveda je za vsem tem mnog0 izkoriščanja v volilne namene. Ta dogodek, kaj nevšeč vladi, je opoziciji dobrodošel-Kot so dobrodošle razne pomanjkljivosti na področju varnosti s strani Duhald*^3 -provinci Buenos Aires. Zgodilo seje v Sloveniji... Buenos Aires, 16. septembra 1999 ■■■»as . ; SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3 % ft • Slovenci v Argentini]Slovenski malteški vitezi & -------------------------------------------------------------------------------------------------— 1\/T/>/i n ii m i f ii /71 nDom'//* rT1s\ r> 29. Mladinski dan na Pristavi Med njimi tudi pesnik Tone Rode JURE VOMBERGAR (2) Potovanje RAST XXVIII v Slovenijo Vsak član skupine je dobil zanj primerno obleko iz neoprena in plastično čelado. Športno zabavo, imenovano rafting, je težko °Pisati z besedami, treba jo je doživeti. Ne-VeLjetno je, da se je možno prekopicevati v v°di, ki ima komaj nekaj stopinj Celzija, ne da bi se občutil mraz. Ko so se člani odpra-Ve končno utrudili, so obiskali še muzej soške fronte v Kobaridu, nato pa se odpelji mimo Tolmina, Cerkna in Škofje Loke v "k Vid pri Ljubljani, kjer so prespali. V petek, 2. julija so šli na morje. Najprej 80 se ustavili v Kopru, kjer so obiskali škofa Metoda Piriha. Napravljeni v uniforme oz. argentinske narodne noše so dijaki obeh Sredr\ješolskih tečajev predstavili škofu program z recitacijami in plesi (te zadnje na dvorišču skofye). V isti stavbi je tudi uredništvo Ognjišča. Vodja ustanove France Bole ■>e djjake in voditelje obdaroval s knjigami, nato pa jih spremljal v stolnico, kjer jim je °risal njeno zgodovino in značilnosti. (Kot P° navadi je tema zanimala profesorja zgodovine, vidno manj pa njegove nekdanje nčence.) Blizu poldneva so se odpravili v Portorož, tam presedli na malo ladjo in se °dpe(jali na ogled slovenske obale. Izstopili s° v Piranu, si z vodičem ogledali Tartinijev r8 in okolico, nato pa se vrnili na ladjo in z djo v Portorož. Napotili so se v hotelski kompleks Bernardin in se kopali v pokritih bazenih in v morju ob pomolu. Vrnili so se v Ljubljano mimo Kobjeglave, Štanjela in skozi Vipavsko dolino. V soboto so šli dopoldne na Vrhniko, popoldne pa v okolico Postojne. Najprej so se ustavili pri hiši na Klancu, kjer je muzej Ivana Cankarja. Gospa Marija, ki je tam vodička ‘ad honorem’, jim je predstavila Cankarja v besedi in nato še v sliki, ko so si ogledali hišo. Tišina in pozornost, ki so jo izkazali dijaki, je bil dokaz, da ima gospa posebno karizmo za predstavitev tematike. Zatem so z vrhniškim županom Tomšičem obiskali Močilnik, izvir Ljubljanice. Župan jih je pogostil s pijačo, nato pa so odšli v Tehniški muzej Bistra, nekdanji cistercijanski samostan-kartuzija. Ogledali so si stalne zbirke, muzejske žage in vodne mline. Zanimiva je bila zbirka avtomobilov maršala Tita; imajo jih namreč 16 od 284, kar jih je imel. Nato so se člani skupine odpravili naprej. Kosili so kar na avtobusu in se pripeljali do Postojnske jame, katero so si ogledali delno z vlakcem, ki vozi po jami, delno pa peš. Fotografije Postojnske jame niti zdale-ka ne podajo veličine, ki jo doživi, kdor obišče jamo. Zatem so šli še v bližnji Predjamski grad. Videli so le manjši del gradu, ki je dostopen za turiste. Pred gradom so videli V sredo, 8. septembra 1999, na dan Malega Šmarna, praznika Marijinega rojstva, je bila v ljubljanski stolnici svečanost obreda slovesne investiture sprejema dvanajstih novih slovenskih članov in ene dame Suverenega malteškega viteškega reda. Svečanosti se je udeležil tretji odličnik reda, veliki grof Carlo Marullo di Condojan-ni, knez di Casolnuovo, ob njem pa sta bila veleposlanik Malteškega reda v Vatikanu, Slovenec dr. Štefan Falež in zastopnik avstrijskega priorata malteškega reda. Pri maši so prejeli investituro duhovniki mons. dr. Borut Košir (direktor Škofovih zavodov), mons. Stanko Lipovšek (župnik stolnice v Mariboru) in mag. Franci Trstenjak (Radio Ognjišče) in naslednji kandidati po starosti: Tadej Jakopič (absolvent teologije), Marko Kunstelj, mag. Aleš Weingerl (prof. mednarodnega javnega prava na Cambridge univerzi v Angliji), prof. dr. Jože Osterc (univ. profesor in bivši minister kmetijstva v Demosovi vladi), dipl. pravnik Andrej Šter (bivši notranji minister iz SKD), prof. dr. Lovro Šturm (univ. profesor in bivši predsednik slovenskega Ustavnega sodišča), inž. Jože Strgar (prvi župan Ljubljane po osamosvojitvi), dipl. pravnik An- detektiv v pravo Marušo, profesor Piškur pa v Mico. Toda detektiv, zaverovan, da je Mica gospodična Planšar, sproži veliko zmešnjavo, ki vodi v napovedan dvoboj med detektivom, psihiatrom in Piškurjem. Ženske skušajo to preprečiti, a edino, kar dosežejo je, da se bodo namesto s samokresom dvobojevali s plezanjem na Triglav in sicer po zahtevni severni steni. Piškur, psihiater in celo Jaka se ob dejstvu, da se je nemogoče izmakniti dvoboju, poiščejo korajžo in pogum v vinu in dragem šampanjcu. A to ne povzroči drugega kot zmedo in direndaj. Oglasi se tudi šef detektiva, (Bine Magister), da bi zvedel, kako potekajo stvari. Kot pri vsaki zgodbi tudi pri tej vsak izmed igralcev doseže zaželen in srečen zaključek. A pri gledališču ni pravega konca brez zahvale tistim, ki so to predstavo omogočili. Tako so se izza kulis prikazal na odru režiser, za njim pa še Dani in Marko Čop, Fredi Novak, Aleksander Gaser in Damijan Ahlin, ki so poskrbeli za zvočno napravo in luči; Andrej Golob, ki je prijetno okrasil scenski prostor, in Helena Dolinšek ter Marija Zurc Čeč, ki sta neutrudljivo stali za odrom in šepetali besedilo igralcem v primeru zmote. Tako so nam ob iskrenem ploskanju podali zadnji poklon in zastor se je končno zaprl. AG tudi 515 let staro lipo, ki jo je menda zasadila nevesta viteza Erazma Predjamskega. Nazaj grede so si v Dravljah ogledali novo cerkev, ki je delno pod zemljo, delo arh. Mušiča. V Št. Vidu so po večerji morali pospraviti vse svoje stvari, kajti naslednji dan se niso več vrnili, ampak se zvečer že nastanili v Dijaškem domu na Poljanah v Ljubljani. V nedeljo, 4. julija, je vsa argentinska skupina odšla na Brezje. Najprej so obiskali kapelo z milostno podobo Marije, ob 10. uri pa so bili pri sveti maši, ki jo je daroval beograjski nadškof Franc Perko, somaševal pa Janez Cerar CM. Pri maši sta bila prisotna poslanec lic. Marjan Schiffrer in gospa Alenka. Po končani maši so argentinski turisti odšli na Bled in sicer na blejski grad, nato pa še v Vintgar. Imeli so namen kopati se v Blejskem jezeru, pa ni bilo mogoče parkirati avtobusa, zato so nadaljevali pot v Bohinj. Ustavili so se ob kamnitem mostu pri cerkvi sv. Janeza. Nekateri so se kopali, ton Drobnič (prvi generalni državni tožilec po novi slovenski ustavi) in dr. Jože Bernik (predsednik Svetovnega slovenskega kongresa). Magistralna dama je postala Kristina Lazarini Stupica. V red bosta sprejeta tudi Tomaž Kunstelj (pooblaščeni minister na slovenskem veleposlaništvu v Buenos Airesu) in Tone Rode (slovenski pesnik in kulturni delavec v Buenos Airesu), ki ju ni bilo v Ljubljani. Ob sprejelju v red so se vitezi in dama zavezali delovati po načelu reda „obramba vere in pomoč revežem” in po vsebini osmerih evangeljskih blagrov, ki jih predstavlja osmerokotni malteški križ. Nadškof dr. Rode je kot konventualni kaplan „ad honorem” član reda v svoji pridigi razložil zgodovino malteškega reda in povedal, da je red najstarejša krščanska aristokracija na svetu. Ustanovljen je bil v 11. stoletju. Sedež reda je nekaj stoletij bil na Malti (od tod tudi ime), od začetka prejšnjega stoletja pa je v Rimu. Red je subjekt mednarodnega prava in ima tako diplomatske odnose z 82 državami, med katerimi je tudi Slovenija. Na čelu reda je veliki mojster, ki ga izvolijo člani za dobo njegovega življenja, izvolitev potrdi papež. Že od srede 17. stoletja ima veliki mojster naslov in dostojanstvo kardinala. Slovenski vitezi imajo sedaj nalogo, da v doglednem času pripravijo slovenski priorat. V Sloveniji že nekaj let deluje Slovenska Malteška Bolniška Pomoč, katere člani se obvežejo kar nekaj ur mesečnega prostovoljnega dela v prid bolnim in ostarelim. Vitezi reda morajo skrbeti za dotok sredstev za delovanje Pomoči. K slovesnosti so bili vabljeni mnogi slovenski politični in državni predstavniki, med njimi tudi predsednik države, ki je leta 1992 ob medsebojnem priznanju prejel visoko odlikovanje tega reda. Med povabljenimi gosti je bilo opaziti viteze is sosednjih držav, nekaj diplomatov, Lojzeta Peterleta, Janeza Janšo, Ivana Bizjaka, rektorja obeh univerz dr. Jožeta Mencingerja in dr. Ludvika Toplaka, predstavnike katoliških redov, teološke fakultete in drugi. Predsednik države je poslal nekega zastopnika. Svečanost je snemala tudi slovenska televizija, vendar se je v večerni oddaji čisto izognila omembi imen novih članov in posnetkov, po katerih bi bilo mogoče spoznati obraze novih vitezov. Nekateri dnevni časopisi sploh niso poročali o tem dogodku, objektivno in informativno poročilo pa sta objavila agencija STA in mariborski Večer. Nedvomno je bila ta slovesnost s svojo liturgično in obredno veličino in izrednim Nad. na 4. str. večina pa je bila že utrujena ter je obsedela ob jezeru. Proti večeru so se odpravili v Ljubljano in iskali pravi dijaški dom (jih je namreč več) in ga končno našli, z vhodom z notranje, dvoriščne strani. Na recepciji so se predstavili s potnimi listi, da so jih vpisali in razporedili po spalnicah. Po večerji je bil sestanek z voditelji doma in tečaja, kateri so jim razložili potek bivanja in učenja. Vsem so razdelili brošuro: Vodnik 1999 po 18. Poletni šoli slovenskega jezika. Iz njega so zvedeli, da je voditeljica Poletne šole Jana Zemljarič Miklavčič, da bo umik lektoratov od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.30 v Srednji zdravstveni šoli na Poljanski 61, popoldanski izbirni tečaj pa od 14.00 do 15.30 v Djjaškem domu Poljane na Potočnikovi 3. Vsak dan po 16. uri so bili predvideni spremljevalni programi v obliki obiskov, srečanj, predavanj, izletov, športnega udejstvovanja, ipd, ki pa so bili neobvezni. Argentinci so se kdaj udeležili pripravljenega programa, kdaj pa si omislili lastnega. Vabilo nas je to pot klicalo na prvo nedeljo v septembra v Moron. V tem mesecu se počasi pritihotaplja pomlad s prijaznim soncem in brstečimi vrtovi. Zato se naš korak z lahkoto napoti proti zeleni Pristavi jo gospa Terry (Nevenka Pavlovčič) s svojim „srčkom”, ki je kar precej izmuzljiv muc; nerodni in pozabljivi prof. Piškur (Adrijan Gaser), ki kar naprej zahteva pritožno knjigo in se posveča raziskovanju z njenim bujnim ombujem. A človek obrača, Bog pa obme. In odločil nam je Pust in deževen dan. Pristavčani so bili ntalo razočarani, kajti odpadle so tekme v odbojki in nogometu, a pripravili so kar števen kulturen program. Prisostvovali smo igri „Pri rdečemu jelenu”, čigar premiera je bila že v soboto zvečer, katero je čredno duhovito napisal in režiral Miha Gaser. Naša zgodba se dogaja pri „Rdečem jelenu”, ki je bogato opremljen hotel nekje Pod Triglavom. Tam mora ubogi majordom ^ka (Marko Petek) potrpežljivo poslušati, trpeti in postreči najbolj nenavadnim gostom. Na počitnice je prišlo v hotel kmečko dekle, Mica Teleban (Andrejka Zupanc), ki čaka na sobo. V hotelu se trenutno nahaja- raznih živali. Seveda pri vsaki zgodbi, ki se dogaja v hotelu, ne more biti odsotna sobarica, Pepca (Ingrid Kopač). V letovišču se je tudi oglasil psihiater (Danijel Kocmur), ki je prišel na oddih po naročilu svojega psihiatra. Primadona Maruša Planšar (Veronika Vivod) si je tudi rezervirala sobo. Zato je po naročilu filmske dražbe, ki je zavarovala Marušo s 500 tisoč dinarjev, prišel detektiv (Kristjan Vivod). Poskrbeti mora, da Maruša ne krši pogodbe, ki določa, da se še pet let ne sme poročiti. Ko to Mica „nehote” zblebeta Maruši, jo ta prosi za pomoč in z namenom, da bi njena prisotnost ostala skrivnost, se Mica vpiše pod Marašinem imenom. Drag za dragim si sledijo vsakokrat bolj smešni prizori. Psihiater se zaljubi v Pepco, Zedinjeni v tretje tisočletje Gospodarski Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice Slovenija danes Gospodarska zbornica sicer ne organizira preveč pogosto sestankov, a ti so vedno na višini in udeležencem nikdar ni žal časa, ki so ga v srečanje vložili. Tako je bilo tudi v četrtek 19 avgusta, ko je ustanova svoje člane povabila na predavanje poslanca v Državnem zboru, lic. Marjana Schiffrerja. Lepo število članov in tudi nekaj prijateljev je prihitelo v Slomškov dom. Srečanje je otvoril predsednik Zbornice Herman Zupan, ki je naprej podal potanko poročilo o svojem potovanju v Slovenijo in o pogovorih, ki jih je tam imel s slovenskimi gospodarstveniki in vladnimi funkcionarji, pa tudi voditelji cerkvenega in političnega življenja. Zatem je predstavil gosta večera, katerega izvajanja so vsi z zanimanjem pričakovali. Lic. Marjan Schiffrer je nato povzel besedo in podal izčrpen pregled na položaj v Sloveniji. Najprej se je vprašal, ali je Slovenija res pravna država. Marsikaj ni v redu doma: vprašanje domobrancev ni rešeno niti ne podelitev mrtvaških listov, denacionalizacija ni prav izpeljana in ni dokončana, Cerkev doživlja številne napade, o verouku v šolah ni govora, mediji so v rokah sil kontinuitete in ni tržnega gospodarstva v pravem pomenu besede. Seveda je zabeležil tudi pozitivne strani: socialno skrbstvo je na višini, predvsem kar se tiče domov za ostarele; po izobrazbi smo Slovenci med prvimi v Evropi; izredno se študira. Poudarjal pa je zlasti, kako je Slovenija lepa. V teh okoliščinah se razvija politično življenje in delujejo stranke. A Slovenija ima med vsemi tranzicijskimi državami najbolj socialistično usmerjeno gospodarstvo. Na vseh ključnih mestih so predstavniki bivšega režima Obenem pa je Slovenija edina država, kjer ta svojevrstni socializem le funkcionira. Slovenijo v gospodarskem oziru drži pokonci srednje in malo poc(jet- JOŽE RANT Kaj pa sploh je arhivsko gradivo? Skratka moremo reči, da več kakor navadno mislimo. Tako, npr., zapisniki sej in občnih zborov; vse dopisovanje; občasniki; vse tiskovine, od letakov do programov ali značk kakega dogodka, predstave, koncerta; fotografije; uradna ali zasebne kronike o delovanju društva; zasebno dopisovanje odbornikov; pokali, nagrade, priznanja društvu ali članom; knjige iz knjižnice; letna poročila ali letni obračuni; izrezki iz slovenskih ali tujih časopisov o društvu ali njegovih članih; članki ali poročila o društvu ali njegovih članih v slovenskih ali tpjih časnikih, knjigah ipd. In to še ni vse! V zadnjem hipu »Svobodna Slovenija” je l.julija t.l. poročala, da bosta Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Arhiv RS priredila od 28.6. do 4.7. seminar o varovanju arhivskega gradiva slovenskih društev po svetu. Povedano je bilo tudi, da se bo seminarja udeležilo 18 predstavnikov slovenskih društev iz Avstralije, Kanade in ZDA, iz Argentine pa da je prijavljen podpisani. Novica ne pove, da sem se moral odločiti v komaj pol ure, in to na prigovarjanje predsednika Zedinjene Slovenije, dipl. nov. Toneta Mizerita, ki je navajal za razlog predvsem dejstvo, da sem ništvo, ker smo Slovenci nadvse delavni. Velika državna podjetja pa nenehno dajejo zgubo in čakajo, kdo jih bo kupil. Vendar je Slovenija brez lastnega kapitala, do tujega kapitala pa ima nek atavistični strah. Govornik je prikazal še obisk Clintona in grajal, da se Slovenija ponovno obrača na Balkan, ko je njena bodočnost v zahodni Evropi. Iz vsega podanega je lic. Schiffrer zaključil, da ima Slovenija politični problem, ne gospodarskega. Gospodarsko je solidna država, ki velik del svoje proizvodnje usmerja na zahod. Doma pa obstaja močna vera v tolar in prepričanje, da je to stabilna valuta. Končno je izrazil, da se Slovenija nahaja pred dvema velikima problemoma in sicer spremembo pokojninskega sistema in socialnega varstva, ki jih bo morala rešiti na zakonski ravni. Obema sistemoma namreč zaradi velikih izgub preti polom. Sledila je debata, med katero se je k besedi priglasil tudi opolnomočeni minister na veleposlaništvu RS v Buenos Airesu, Tomaž Kunstelj. Omenjal je, da je Balkan za Slovenijo trg, ki ga ni za zavračati, prav tako ne poslanstva, ki ga lahko Slovenija, kot dobra poznavalka položaja izvede na Balkanu v predstavništvu zahoda. Nakazal je tudi razne možnosti za ureditev kmetijskega vprašanja, ki je tudi vedno bolj pereče. Podpredsenik Zbornice Marjan Loboda je še poročal o svetovnem srečanju slovenskih gospodarstvenikov, ki ga organizira Svetovni slovenski kongres, in povabil, da se ga udeleže tudi naši podjetniki. Prof. Tine Vivod pa je govoril o poletju Luka Koper, ki nadvse uspešno prodira tudi na argentinsko in južnoameriško področje. Srečanje je zaključil nadvse okusen in bogat prigrizek, ob katerem so se člani in prijatelji v razgovoru zadržali še dokaj časa in izrazili željo po nadaljnjih sestankih. -e. -t. (D zbral vire za Zbornik in ga spisal. Seveda je pri odločitvi pomagalo to, da je omenjeni Urad kril vse stroške potovanja in seminarja. A treba je bilo dobiti še zadevno dovoljenje od rektorja Državne tehnološke univerze, kjer še delujem. Ko je tnjnik za institucionalne odnose, prof. Carlos Rios, zvedel za moje potovanje, seje vsa zadeva nekoliko zapletla s tem, da mi je rektor inž. Hector C. Brotto poveril vzpostaviti stike z rektorjema obeh slovenskih univerz za morebiten podpis pogodbe o sodelovanju v izmenjavi slušateljev, profesorjev in tiskovin. Težko je razumeti, kako da tako ali podobno vabilo v Argentino pride prav zadrge trenutke, medtem ko jih v drugih državah prejemajo en mesec ali več prej! To je bil verjetno glavni razlog, da nas iz Argentine ni potovalo več. Upam, da bo prihodnjič drugače in zato tudi malo več udeležencev od tod! Na srečo je bila tokrat ravno na obisku v Argentini za imenovani urad zadolžena oseba, dr. Mihaela Logar. V kolikor sem mogel zvedeti, je dejansko zamisel o seminarju bila izvirno r\jena, za kar ji gre pohvala in zahvala. Moram povedati, da se je veleposlanik RS, prof. dr. Janez Žgajnar, osebno zanimal za zadevo, ohranjal z mano stalen stik in mi 11. tabor Slovenske ljudske stranke pod geslom Zedinimo se! letos poteka 12. septembra v Vižmarjih pri Ljubljani. Z njim je stranka na simboličen način obeležila tudi 130-letnico vižmarskega tabora. Podobno kot pred dvema tednoma na taboru SKD v Prevaljah je tudi tabor SLS izzvenel v pričakovanju napovedane bližnje združitve omenjenih strank v krščansko demokratsko ljudsko stranko oz. združeno stranko, ki bo na prihodnjih volitvah dosegla relativno večino. Poleg predstavnikov SLS, so se tabora udeležili predstavniki in poslanci SKD. Navzoče je pozdravil tudi najstarejši živeči olimpionik Leon Štukelj. No, naj vam povem, da sva z možem bila konec avgusta, tako kot pač že vsako leto, na duhovnih vajah na Primorskem pri g. Vinku Kobalu. Tam nas je čakalo prijetno presenečenje. Pogovarjali smo se o tem, kako iz mrtvila in sicer po odlični knjigi slovenskega avtorja, ki je vaš sonarodnjak, g. (Milana) Komarja. Še večje presenečenje pa nam je pripravil g. Vinko, ki je v nekem trenutku prinesel usrgen podstavek, leseno bučko, posebno pipico in termo. Iz bučke se je prijetno kadilo, dišalo po še neprepoznavnem vonju... Seveda smo vsi morali poizkusiti, še preje pa nam je povedal, da je to družabni običaj v Argentini in kdor ne bo po prvem požirku rekel: hvala - in dal bučko sosedu, „ni več njegov prijatelj”. Seveda smehu ni bilo konca, še posebej, ker so bila mnenja o okusu tako zelo različna: od suhega sena do suhih sliv. Pili smo seveda čaj MATE, ki ga je skupaj s priborom dobil v dar in spomin od vaše slovenske mladine. Pri tem je seveda ves čas ponavljal, da mate ni čaj, ampak mate - mate. Tako, tudi mi smo preko dobrega g. Vinka na nek način bili povezani vsaj tiste dni z vami, Slovenci v Argentini. Seveda bomo še vse leto, saj se dobimo enkrat mesečno in letošnja tema je ravno ta, ki vse tedne pred odhodom razreševal vsakovrstne težave; za kar se mu prisrčno zahva-Ijnjem. Ko sem odhajal iz Slovenije, sem moral na hitro odbrati le najbolj potrebne knjige in papirje, ker se mi je nabralo okrog 30 kg knjig! Zato pišem skoraj vse samo po spominu in bodo seveda manjkala predvsem osebna imena. Na dobrem ali slabem glasu? Še pred odhodom iz Argentine sem slišal nekaj, kar sem potem v Sloveniji mogel potrditi. O argentinskih Slovencih imajo doma kar nekaj dogem: da smo radi sami zase, še v hotelih; da nam je všeč udobje (confort); da smo preveč mesojedi; da hočemo pijače zelo mrzle; da porabimo ogromno vode ipd. Mislim, da v tem nisem bil izjema. Sicer pa so se, vsaj kar porabe vode zadeva tudi drugi udeleženci seminarja izkazali kot precejšnji potrošniki. Kar je razumljivo, saj je večina dni vročina skočila nad 30 stopinj. Težave s prazniki, davki in poleti Po prenehanju bombardiranja Kosova in Jugoslavije so nekateri upali, da se bodo takoj nehale zamude z leti. čeravno zamude niso več tako dolge — včasih so bile po štiri ure in več! -, prevažanje čet in hrane zavzame še dosti časa. Tako je npr. let Lufthanse prišel v Frankfurt eno uro prezgodni, a je mogel pristati šele poldrugo uro kasneje. (Rajši bi zapisal polet, a doma vsi pravijo: let.) Ker je bilo do odleta Adrie samo eno uro časa, sem se upravičeno bal, da bi leta ne zamudil. Toda letalo je prispelo dobro Predsednik glavnega odbora stranke Franc Zagožen je dejal, da je prav na SKD in SLS, da združeni omogočita nov pi'odor, priložnost za to pa so volitve v prihodnjem letu. Po Zagožnovih besedah se skupnega programa strank ne morejo vsi veseliti, zato računajo na različne, tudi negativne, odzive; kljub temu pa je izrazil prepričanje, daje v slovenskih državljani!! dovolj pozitivne energije, ki bo vodila k združeni stranki relativne večine, ki bo na prihodnjik volitvah za Slovenijo na pragu tretjega tisočletja zagotovila dober začetek in samozavesten vstop v družino evropskih narodov. m m sem jo že omenila. Torej bomo »delali” po tej knjigi še vse leto. Verjetno pa se bomo ob leseni bučki in čaju mate smejali še kdaj, vsaj dokler ga mu ne bo zmanjkalo. Žal pa se je g. Vinko poškodoval in ne vem, če veste, da je bil tudi operiran na kolku. Zdrobil se mu je in zamenjali so mu ga z umetnim. Ampak - on se ne da in je še vedno iskrivega duha!! Naslov v uredništvu Malteški vitezi Nad. s 3. str. spremljanjem pevskega zbora in solistov ter orkestra nekaj izrednega in veličastnega. V soboto, 11. septembra so elani SMVR imeli v Škofovih zavodih v Št. Vidu skupno mašo, ki jo je daroval nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki se zgorcy omer\jene slovesnosti ni mogel udeležiti. Potem so člani imeli prvi sestanek in se dogovarjali o razdelitvi dela tako organizacijskega kot dela za revne, kot jim to nalaga statut. Čeprav v Sloveniji že deluje Malteška Bolniška Pomoč, je potrebno to okrepiti in njeno delovanje razširiti. uro kasneje, odletelo pa skoraj dve uri po napovedanem času. Kar pa ni zadostovalo, da se ne bi marsikomu izgubila prtljaga, tudi meni, čeprav sem jo dobil naslednji dan. Nekjy podobnega se je zgodilo s poletom nazaj. Ker Adria prileti iz Skopija, je imelo letalo dve uri zamude. Sicer je ostala še ura časa za prestop v Frankfurtu, a Lufthansa je namesto ob 21.50 odletela šele ob 23.15-Razlog je bil po komandantu ta, daje moral čakati na lete iz Valencije, Madrida in Barcelone, in daje želel, da bi vsi ob pristanku takoj dobili svojo prtljago. Vendar smo zaradi megle nad Reko srebra morali pristati v Sao Paolo in črpati kurivo, nato zamenjati še napravo za avtomatski pristop in tako smo prišli semkaj s skoro peturno zamudo. Seveda nikoli ne bomo zvedeli, ali Ezeiza res že ima vse naprave za pristanek v kakršnihkoli razmerah, kot trdi družba, ki jo ima v zakupu, ali pa ima tudi Lufthansa vsaj za Južno Ameriko malo pomanjkljiva letala. Če človek izgubi prtljago, je treba vsaj delno nadomestiti obleko. Toda v Sloveniji je bil tisti dan Praznik državnosti in nemalo veletrgovnic je bilo zaprtih. (Opazil sem, da Praznik državnosti prevajajo različno. Tako npr. v angleščini »Slovenia Day”; torej niti ne Slovenia’s Day ali kaj podobnega!) Še danes ne vem, kako je mogoče, da me je sredn)e' dobra srajca po vseh spremembah kreditne kartice od tolarjev preko mark v evro ih nato v dolarje stala 51 dolarjev! (Verjetno ima pri tem prste vmes Mastercard, ki ji v Evropi pravijo Eurocard; saj veste, da tu na dolgove v dolarjih računa obresti v pesih, ker so višje.) Varovanje arhivskega gradiva — in še kaj Pismo iz Slovenije Pisali smo pred 50 leti... Novice iz Slovenije POSTOJNA - V Postojnski jami so pripravili slovesnost ob 180-letnici jamskega turizma. Številni gosti so imeli možnost pozdraviti 28-milijonto obiskovalko kraške lepotice, Britanko Ann Laasna, ki je prejela grafiko Lojzeta Spacala in darilni paket. Na Prireditvi, ki je bila obarvana z bogatim kulturnim programom, so se organizatorji spomnili tudi 90. obletnice listine cesarja Franca Jožefa, s katero je Postojno povzdignil v mesto. Kraški biser je lani obiskalo prek 400.000 turistov, poleg domačih gostov pa prevladujejo Nemci, Avstrijci in Italy ani. AVČE - Predstavniki Uprave za zaščito >n reševanje ministrstva za obrambo so na časnikarski konferenci v naselju Avče ob reki Soči predstavili potek odstranjevanja topovskih granat iz reke Soče. Do sedaj so strokovnjaki v okviru akcije Soča ’99 z mesta najdbe izvlekli in do mesta za nadal-Mji postopek granat premestili 15 granat. Uničenih je bilo 11 granat, ostale še čakajo Ua postopek. Vse najdene granate so bile Polnjene s plinom fosgenom, vojaškim bojnim strupom, ki sodi v skupino dušljivcev, začeli pa so ga uporabljati v prvi svetovni vojni. LJUBLJANA - Srednje šole bo v šolskem letu 1999/2000 po napovedih obiskovalo približno 106.000 dijakov, osnovne pa 186.368 učencev. Med njimi je tudi 1499 šestletnikov, ki so vpisani v prvi razred devetletne osnovne šole in 900 učencev, ki bodo obiskovali sedmi razred devetletke. Letos bo namreč poskusno uvajanje programa devetletne osnovne šole steklo na 42 slovenskih šolah. VELENJE - V Velenju od sobote poteka ttmltimedijski kulturni festival, ki sta ga z imenom Kunigunda do 4. septembra priredila Mladinski center Velenje in Šaleški študentski klub. Festivalski spored je pestro zastavljen s po več prireditev na dan, od glasbenih, gledaliških in literarnih, prireditev za otroke in družabnih dogodkov „na koleščkih” (rolerji, skate), modne revije, dražbe umetniških predmetov, nastopa uličnega gledališča Torpedo, lutkovnih predstav, do branja enega najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnikov Daneta Zajca. Festival, ki je od 28. avgusta potekal v Velenju, se je zvečer sklenil z velikim koncertom v rdeči dvorani. Približno 40 prireditev v okviru festivala je obiskalo skoraj 4000 ljudi in prireditelji so ocenili, da je Kunigunda z malo drugačno umetniško ustvarjalnostjo ..razgibala mesto”. LJUBLJANA - Narodna in univerzitetna knjižnica je začela izdajati Novice, občasno publikacijo, ki ni namenjena knjižničarjem, ampak širši domači in mednarodni javnosti predstavljati najzanimivejše dogodke, obveščati o posegih, ki zadevajo namestitev NUK v sedanji in bodoči stavbi, predvsem pa o dejavnosti knjižnice seznanjati ustanove v Sloveniji in širom po svetu. Novice NUK je mogoče prebrati tudi na predstavitveni strani na spletu (http://nuk.uni-lj.si). MUENSTER. Nemčija - V organizaciji Društva za spodbujanje vestfalske kulture s sedežem v Muenstru je slovenski pisatelj Drago Jančar skupaj s prevajalcem njegovih del v nemščino Ludwigom Hartinger-jem iz Salzburga gostoval v več mestih nemške zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija. LENDAVA - Nafta Lendava je kot edina strokovno usposobljena organizacija v Sloveniji pred kratkim uspešno ekološko sanirala pet vrtin. V Sloveniji je namreč okrog 230 vrtin ter drugih opuščenih rudarskih objektov in naprav, ki predstavijo veliko ekološko nevarnost meddržavnih razsežnosti. Objekte so v preteklih 60 letih zgradile tuje in domače družbe. Ekološka sanacija ene vrtine stane okrog 20 milijonov tolarjev. DRAMMEN, Norveška - Norveška mlada reprezentanca (do 21 let) je v kvalifikacijski tekmi za evropsko nogometno prvenstvo premagala Slovenijo s 3:0, (stanjša) slovenska nogometna reprezentanca Pa je bila poražena z 0:4. Kljub visokemu Porazu si je le zagotovila drugo mesto v svoji kvalifikacijski skupini za nastop na ki bo prihodnje leto v Belgiji in na Nizozemskem. Zadnji dvoboj z Grčijo (9. °ktobra v Mariboru) je tako zgolj formalnega značaja, ostaja pa odprto vprašanje: kdo tekmec Slovenije na dodatnih tekmah *a uvrstitev na EP? Velja poudariti, da se ^boljša drugouvrščena reprezentanca neposredno uvrsti na EP, trenutno pa je v ^boljšem položaju Turčija, ki je zbrala 12 t°čk z razliko v golih (12:5). - ..Slovenska rePrezentanca je največje presenečenje kvalifikacij za evropsko nogometno prven-stvo leta 2000, kar je skupaj z uvrstitvijo Maribora v ligo prvakov svojevrstna senza-ci)a,” piše beograjski časnik Blic v komen- Tako pravi slovenska modrost. Mi pa vam svetujemo: vprašajte nas o vseh možnostih varčevanja. Ustanova, ki že nad 40 let uživa zaupanje tisočev članov. Telefon za vas: 4656-6565 Glavna pisarna: Bme. Mitre 97 - Ramos Mejia Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Obiščite nas! SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOC! RAZDELITEV STAVBIŠČ V LANUSU V nedeljo, 11. septembra so se kupci zemljišč v Lanusu zbrali na kupljenem prostoru in se pomenili o razdelitvi parcel med posamezne kupce. Gospod Hladnik je imel najprej kratek nagovor, nato je pa blagoslovil kupljeno stavbno površino. Razdelitev parcel je potekala v zadovoljstvo vseh. Za nakup novih parcel se je pa prijavilo še nekaj novih interesentov. Kdor se pa še zanima za parcele na novem stavbišču, lahko dobi pojasnilo to soboto in nedeljo na običajnem mestu. DRUŠTVENI VESTNIK V pisarni Društva Slovencev je na razpolago najnovejša pesniška zbirka g. dr. Antona Novačana „Peti evangelij”. Knjiga stane 15 pesov. Proste službe: Zakonski par brez otrok dobi službo v dobri hiši. Žena bi pomagala pri gospodinjskih delih, mož pa bi bil hišnik. Na razpolago jima je dvosobno stanovanje in oskrba. Oba skupaj imata 350.- $ plače na mesec, mož tudi službeno obleko. V isti hiši je tudi prosto mesto služkinje. Samski moški dobi službo cerkovnika v bolniški kapeli. Igralska družina Narte Velikonja Nedelja, 18. septembra ob petih popoldne Max Halbe „REKA” Drama iz kmečkega življenja na Visli v režiji Janeza Perhariča Dvorana San Jose, Azcuenaga 158 Vstopnice po $ 4, 3 in 2 Svobodna Slovenija št. 37; 16. septembra 1949 Slovenija moja dežela Ribniški konjiček Med mojstrovine slovenskih lončarjev sodi tudi izdelovanje lončenih otroških igrač in raznih piščali. Najbolj se je to izdelovanje razvilo med ribniškimi lončarji na Dolenjskem. Iger se je ohranilo vse do danes. Ribniški lončarji izdelujejo najrazličnejše živali in figure iz gline. Mnoge med njimi so opremljene s piščaljo. Osrednja figura lončenih ribniških piščali je konjiček, ki ima piščal no na mestu konjevega repa, zato SLOVENIJA 1 oblikova-se je zanj oprijelo tudi ime „ribniški konjiček, ki v riti piska”. Oblikovanje teh konjičkov se razlikuje po velikosti in tudi po loščih, s katerimi lončarji pobarvajo njegov trup. Nadalje poznamo tudi dve temeljni podobi. In sicer tisto z jahačem in ono brez. Ribniški konjiček, ki piska je značilno slovensko otroško zvočilo in igrača hkrati, zato se z lepimi primerki te naše ljudske umetnosti in rokodelstva ponašajo tudi nekateri tuji muzeji otroških igrač. DRAGA '99 tarju z naslovom Slovenija - prava evropska senzacija. Ugotavlja, da je na kvalifikacijah zanimiva tudi druga skupina, v kateri se bo papirnati outsider Slovenija skoraj zanesljivo uvrstil v dodatne kvalifikacije drugouvrščenih reprezentanc v skupinah. FIRENCE, Italija - Slovenska vaterpolska reprezentanca je v 4. krogu evropskega prvenstva v Firencah izgubila proti Hrvaški s 4:9, v 5. krogu pa proti Italiji s 7:9. V finalu evropskega vaterpolskega prvenstva bosta zaigrali Madžarska in Hrvaška. ČEŠKE BUDJEVICE - Slovenska kolesarska reprezentanca do 23 let na dirki Prijateljstva (od Linza prek Passaua do Čeških Bndjevic) ni ubranila lanske zmage Tadeja Valjavca, kljub temu pa je dosegla lep uspeh. Martin Derganc je štirietapno dirko za svetovni pokal končal na tretjem mestu, za zmagovalcem Nizozemcem Jo-som Lucassenom je zaostal le sekundo, Marko Žepič je bil sedmi, Tadej Valjavec pa deveti. Ekipno so bili Slovenci najboljši. Z okroglo mizo na temo Kakšna prihodnost za slovensko manjšino so se v Trstu 3. septembra začeli 34. študijski dnevi Draga ’99. Člani mlajše generacije manjšine geograf in raziskovalec Milan Bufon, gospodarstvenik Marko Štavar, zgodovinar Peter Černič ter politologinja in publicistka Breda Susič so skušali podati pogled na položaj in razvoj manjšine s stališča mlajše generacije. Milan Bufon je poudaril, da je treba promovirati slovenski jezik in kulturo ter imeti jasno vizijo o ciljih ter o sredstvih, s katerimi naj se ti cilji dosežejo. Marko Štavar je poudaril, da je treba v danih razmerah, ki so sledile nedavnemu propadu pomembnega dela gospodarstva manjšine, obdržati in razviti čimboljše pogoje za razvoj. Peter Čemic je povedal, da mora manjšina imeti jasen in prepričljiv odgovor na vprašanje, kaj je, od kod prihaja in kam gre. Za razvoj je treba izkoristiti možnosti, ki jih nudi združevalne Evrope in združevanje prostora Alpe Jadran. Breda Susič je navedla nek