ZLATIH PETEDEST LET ZAKONCEVBIRK 
V Gabrju je bilo 29. ja-nuarja nadvse slovesno. Janez Birk—Kavčkov ata in žena Marija sta slavila častitljivo obletnico: zlato poroko. Sicer pa bo vsak od njiju kmalu do-polnil dvainsedemdeset let. Znana in priljubljena sta že dolga leta tudi zunaj domače vasi.
Daleč je že leto 1929, ko je Janez zapustil rodno doma-čijo na Vnajnarjih in se priže-nil v Gabrje. Veseli so ga bili, saj so v njem hitro spoznali delavnega in pametnega go-spodarja. Tekla so leta, pogo-sto je pri Birkovih tekla tudi zibel.
Z vojno so prišli tudi za Gabrje težki časi. Toda Kavčkova nista klonila. On je bil od vsega začetka v vaškem odboru OF in vnet terenski delavec, ona ga je v vsem sk u-šala dohiteti. Nenehno je skr-bela za utrujene borce in jim pekla kruh.
Po osvoboditvi je bil Kavč-
kov ata krajevni odbornik, predsednik SZDL Janče, predstavnik SZDL v Besnici, na Prežganju, v Polju in Mo-stah, pa ves čas aktiven pri gradnji šole na Jančah in na-peljavi elektrike ter vodovo-da. Kolikokrat je pešačil z Gaberja na Prežganje, kjer so imeli sestanke!
Ves čas je bil član ZB NOV. Kot goreč borec za svobodnejši in boljši jutri je prejel medaljo zaslug za narod.
Pred štirinajstimi leti se mu je pri podiranju drevja pripe-tila nesreča in od takrat je Kavčkov ata brez dela noge. A ostal je trden in še danes z
veseljem opravlja vsa dela, kar jih zmore. Zena Marija mu rada priskoči na pomoč. Obnovljeno kmetijo že dalj časa vodi sin Francelj. Drugi otroci so se razselili po oko-liških nižinskih krajin.
Na dan slovesne zlate po-roke je odbor KO ZB NOV Janče pod vodstvom pred-sednika Staneta Bratuna pri-pravil pogostitev in obdaritev slavljencev. Med gosti je za sproščen pogovor poskrbel predvsetn predsednik občin-ske ZZB NOV Lado Mazo-vec, Alojz Možina, vodja po-družnične' šole Janče pa je izročil dobro razpoloženima zakoncema v imenu šole poh-valo, v imenu KO SZDL Be-snica pa bronasto priznanje OF.
Pridružujemo se iskrenim željam, da bi Kavčkova mama in Kavčkov ata v krogu naj-bližjih preživela še mnogo zdravih in srečnih let.
DUŠAN JEŽ