Zasavski
Izda]« Okrajni odbor SZDL Trbovlj« • Urejuj« uredniški odbor • Odgovorni urednik Stane Šuštar • Naslov uredništva In uprave; »Zasavski tednik* Trbovlje I, Trg revolucije 28 • Telefon Štev. 91 «* Račun pri Komunalni banki, Trbovlje 62-KB-10-148 • List Izba j a vsako soboto • Letna naročnina «00 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečne «0 dinarjev
•	Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani
•	Cena Izvodu 10 din • Rokopisov, ki morajo biti v uredništvu najkasneje
mak torek, ne vračamo.

—a«
•tev. 10
TRBOVLJE, 8. MARCA 1958
Leto XI
7
dni
po svetu
. V;i vemo, da je Zahod vztra-na tem, da naj bi se pred Sestankom najvišjih državnikov Vzhoda in Zahoda sešli najprej zunanji ministri. SZ je vztrajno zavračala ta pogoj in menila, da je moč dnevni red Pripraviti po rednih diplomatskih kanalih oziroma z nadaljevanjem obojestranskih zamenjav pisem. V zadnjih predlogih poslanih zahodnim državam pa je
SZ PRIVOLILA V SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV
njihova naloga pa naj bi bila Pripraviti dnevni red in skleniti, kdo vse naj sodeluje na konferenci šefov vlad. SZ je prav tako predlagala, naj bi bil sestanek šefov držav že junija. Vendar je videti, da moskovska privolitev v sestanek zunanjih ministrov še ni odstranila vseh težav, kajti ameriški zunanji minister je takoj Pohitel izjaviti, da je proti Predlogom SZ, ker bi morali zunanji ministri govoriti o vseh tistih stvareh, ne le o določitvi dnevnega reda in kraju sestanka. Ali se bo res spet zataknilo? Trezni ljudje ne Pričakujejo od sestanka šefov vlad takojšnjega — velikega Uspeha v vseh spornih zadevah, marveč predvsem prenehanje oboroževalne tekme in dobre volje za nadaljnje reševanje vseh vprašanj, ki razdvajajo svet. — V svoru med Francijo in Tunizijo tudi ni kaj bistvenega. Pariz celo trdi, da je prva faza končana in da
DO MEDSEBOJNEGA POPUŠČANJA SE DALEČ
Ameriški posredovalec se je Po obisku v Tuniziji spet vrnil v Pariz, tod pa napovedujejo, da se bo vnovič vrnil v Tunizijo, čeprav je ondod kar šest dni razpravljal z državniki o Ureditvi spora s Francijo. Zna-mino je to, da Francija v nadaljevanju tega posredništva Ue vidi nobene osnove za neposredne razgovore in celo me-n*> da ameriško posredovanje Ustvarja zgolj komplikacije. Francija je za to, da bi Varnostni svet obnovil razpravo o francosko - tunizijskem sporu, ker sodi da bi ta postopek pri-, Bilil Washington in London do bolj konkretnih postopkov. Tu-Uizija ne namerava popustiti svojih zahtevah, ker meni, ~u je že dovolj popuščala. — Yždija pa je imela pred dnevi dnevno vladno krizo. Grški Pfetnier Karamanlis je odsto-P*‘ tn na njegov predlog je bi-1(1 sestavljena
uradniška vlada
j'1 Pa bržčas ne bo dolgo ži-ela< saj je njena edina naloga , zagotoviti, da bo parlament 'Prejel nov volilni zakon in ~T9anizirati volitve. To pa je Udi vse, kar je Karamanlis elel pre(j svojim odstopom, pridobila sta torej Karamanlis h njegova stranka, medtem\o 1 druge stranke, ki imajo svo-. ie Predstavnike v parlamentu, niso izboljšale položaja. Kajti jbramanlisova radikalna uni-j* sedaj verjetno uspela, a bo parlament sprejel tak afc°n( b0 najbolj primeren njenim interesom.
OBISK DANSKEGA DRŽAVNIKA
Jutri pride na petdnevni n°isk v našo državo danski » Fremier , Hansen. Predsednik yansen bo med drugim obiskal udi Hrvatsko in Slovenijo, izgovarjal pa se bo tudi z na-*'mi najvišjimi predstavniki o bPrašanjih, ki zanimajo obe
Uspelo predvolilno zborovanje v Trbovljah
Boljšega življenja ni brez boljšega dela
V nedeljo je bilo v Trbovljah pred Delavskim domom veliko predvolilno zborovanje, katerega so se udeležili številni Trboveljčani in gostje iz ostalih občin našega okraja. V spre. vodu so prihajali na trg pred Delavskim domom, na čelu pa sta igrali Delavska godba »Svobode-Center« in Mladinska godba »Svobode II« iz Trbovelj. Lep sončni zimski dan je bil kakor nalašč za to uspelo zborovanje, na katerem je najprej govoril v imenu okrajnega odbora SZDL Trbovlje tov. France Kimo-vec-Ziga, ki je poudaril velik pomen tega zborovanja in vseh predvolilnih priprav. Tovariš Kimovec je nato dal besedo poslanskemu kandidatu za republiški zbor. predsedniku občine Trbovlje tov. Franca Kralju, za njim je spregovoril še poslanski kandidat za zvezni zbor proizvajalcev, direktor rudnika Tr-bovlje-Hrastnik tov. Lojze Ribič — kot tretji govornik pa je toplo pozdravljen, spregovoril član Zveznega izvršnega sveta tov. Mijalko Todorovič.
kot v 26 letih stare Jugoslavije. Danes ni treba več našim delovnim ljudem, zlasti pa mladini, hoditi po širnem svetu za zaslužkom in kruhom, ampak se mladina lahko zaposli doma v rudniku ali pa v industriji — in to je velik plus, ki nanj ne
Tovariš Franc Kralj, pred. sednik občinskega ljudskega odbora Trbovlje, je v svojem govoru na tem predvolilnem zborovanju med drugim poudaril, da so Trbovlje v povojni dobi temeljito spremenile svojo" zunanjo podobo in da je bilo to obdobje za trboveljsko dolino izredno bogato. Ob vsem tem ne smemo pozabiti na vrsto objektov, ki so bili zgrajeni po osvoboditvi v Trbovljah v industriji, na kulurnem področju, v komunali in še drugod. Tr_' bovlje, nekdaj izrazit rudarski kraj, se vedno bolj spreminja v industrijsko in rudarsko središče. Tako je bila v kraju po osvoboditvi zgrajena vrsta novih tovarn, kot na primer Strojna tovarna, ki zaposluje 900 delavcev, podjetje »Mehanika«, ki bo po končani dograditvi lahko zaposlovala 300 delavcev, prav tako Strojno mizarstvo, ki zaposluje 160 delavcev, nadalje podjetje »Metalija« s 60 zaposlenimi delavci, rekonstruirana in povečana pa je bila tudi termo, elektrarna v Trbovljah, za katere izpopolnitev je dala družbena skupnost milijardo 200 milijonov dinarjev — za zgraditev potrebne transformatorske postaje v kraju in za iz,popolnitev električnega omrežja pa je bilo porabljeno okrog 500 milijonov dinarjev. Tudi začrtana postopna rekonstrukcija trboveljske cementarne bo zah. tevala večje vsote. Tovariš Kralj je nadalje poudaril, koliko sredstev je bilo po vojni vloženih v razne komunalne naprave, v zdravstvo, za kulturne domove, športne in planinske domove itd. Mnogo denarja smo dali tudi za gradnjo šol. V zaključni fazi j© v kraju izgradnja Trgovskega doma, okrajne pošte z avtomatsko telefonsko centralo, prostori Na.
Tov. Vido TomSICevo v Zagorju
V četrtek, 13. marca 1958, bo ob 16. urj v Zagorju govorila na zboru žena-volivk tovarišica Vida Tomšič.
Na to zborovanje že sedaj opozarjamo.
rodne banke, skladišče »Vita-minke« in bencinskega servisa-Navzlic temu, da je bilo v Trbovljah po osvoboditvi zgrajeno preko 800 novih stanovanj, je teh še vedno premalo, da bi izbrisali iz trboveljske doline žalostne sledove kapitalistične preteklosti. \
Ob koncu svojega govora je tovariš Franc Kralj opozoril, da bo treba posvetiti še večjo skrb razvoju obrti in trgovine.
V TRINAJSTIH POVOJNIH LETIH JE BILO DOSEŽENO VEC KOT V
Šestindvajsetih letih
STARE JUGOSLAVIJE
Tovariš Lojze Ribič, poslanski kandidat za zvezni zbor proizvajalcev, je v svojem govoru opozoril predvsem na , velik napredek zasavskih revirjev v zadnjih trinajstih letih, v katerih smo dosegli neprimerno več
dnik Tkbovlje — Hrastnik Je v ta namen prispeval blizu 250 milijonov dinarjev.
NAS DELAVSKI RAZRED SI SAM KROJI NADALJNJO USODO
Kot tretji govornik je spregovoril zbrani množici član Zveznega izvršnega sveta tovariš Mijalko Todorovič, ki je uvo.
Nadaljevanje na 2. strani
'Marec naših žena
8. marec. Klara Zetkin, trpeče matere, razmrcvarjena telesa žena na frontah in žuljave roke. Roke, ki so nekoč samo dajale, danes tudi sprejemajo. Slika žena udarnic, brigadirk ir{ upravljavk. Podoba novega časa.
Obisk, ki smo ga te dni napravili k zasavskim ženam, je dogodek, ki ga človek še dolgo čuti. Slišali smo preprosto resnico iz ust gospodinje, upravljavke, intemiranke, zadružnice, borke, volivke in učiteljice.
... Hvala za veliko zdravstveno akcijo v Trbovljah. 3.000 žena nas je bilo pregledanih, mnoge so bile iztrgane iz rok grozeče bolezni in prezgodnje smrti. Hvala za dispanzer za žene in otroke ...
... Naš novi čas je opravil s pojmovanjem o ženski manjvrednosti; žene v delavskih § vetih, svetih potrošnikov in hiš, svetih ljudskih odborov, to dokazujemo. Se se srečujemo s spodrsljaji, s premajhno učinkovitostjo dela, toda tudi najmračnejše oči ne morejo prezreti lepih uspehov, ki smo jih dosegli. Ti pa so najlepši kažipot na cesti nadaljnjega vključevanja naših žena v gospodarsko in politično življenje...
... Nisem še odložila črne rute. Spomin mi še vedno bega v čas trpke internacije, v čas, ko smo tam daleč na tujem sanjali o domači zemlji, gledali smrti v oči in se za vedno poslavljali od najbližjih. — Od moža, sosedov In novih znancev. Naj bo dan žena «praznik svobode, sožitja med narodi t ... Žene zadružnice smo bile nekoč osamljene, danes smo vključene v močno organizacijo. Predavanja, tečaji in umno hišno gospodarjenje nam pripravlja življenje z več sonca...
... Se danes me brazgotina skeli na 8. marec 1944, ko mi je švabska krogla prebila stegno. 8. marec je zame opomin na čase, ki se ne smejo več povrniti,..
... Stari je sprva pravil, da z ženami tu na vasi ni tako kot v mestih. Žena naj bo doma, moški pa bo že sam stopil na sestanke in podobne reči. Toda jaz ga nisem poslušala in potem se je omehčal. Tudi drugod je tako. Je pa že dobro, če tilovek tudi sam kaj sUši in pove. — Na volitve bom šla med prvimi.
...Kaj naj vam povem kot učiteljica na vasi? Težak, ali lep je ta poklic. Mik, ki ga ima, uspehi, ki se rode, odtehtajo vse ...
Hvala vam, vsem ženam, ki se po domovih, ljudskih kuhinjah, tovarnah, poljih, pisarnah in šolah pehate za -naš skupni cilj. Skupaj z vami čutimo in proslavljamo.
Lep, mogočen je naš dan žena.
; .....................
V ponedeljek se snidemo
ČLAN ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA TOV. MU ALKO TODOROVIČ GOVORI MNOŽICI TRBOVELJČANOV
smemo pozabiti, če primerjamo preteklost in sedanjost. Eden izmed najvažnejših problemov v revirjih pa je vsekakor stanovanjsko vprašanje. Tako smo samo lani v vseh treh revirskih dolinah investirali v stanovanjsko izgradnjo blizu 400 milijonov dinarjev. Sam ru-
Vest o tem, da Je odhod mladinskih delovnih brigad preložen na 10. marec, je marsikaterega brigadirja razžalostila, toda ko mu je bilo pojasnjeno, da je priSHo do te odločitve zaradi
Ta teden v Sevnici
Minulo nedeljo je bil v Bo-štanjn predvolilni sestanek, na katerem je govoril kandidat za republiški zbor Ljudske skupščine. tov. Slavko Štrukelj.
V sredo je obiskal Krmelj kandidat za zbor proizvajalcev Zvezne Ljudske skupščine Ing. Tone Koželj, jntrl pa bodo predvolilni sestanki na Blanci, v Tržišču in Šentjanžu, kjer bo govoril kandidat za zvezni zbor Ljudske skupščine, tov. Tine Gosak.	•
Tudi v Zagorju predvolilno letovanje
RAZŠIRJENI PLENUM OBČINSKEGA ODBORA SZDL JE OCENIL DOSEDANJE PRIPRAVE ZA BLIŽNJE VOLITVE — NAMESTO 48 ZDAJ KAR 76 VOLIŠČ — DRUŠTVA IN MNOŽIČNE ORGANIZACIJE PRIPRAVLJAJO PREDVOLILNA ZBOROVANJA SVOJIH ČLANOV — PLENUM JE GOVORIL TUDI O MLADINSKI DELOVNI AKCIJI
Ko je plenum ocenjeval prve in druge* zbore volivcev po zagorski občini, je ugotovil, da so bili prvi zbori volivcev bolje obiskani kot drugi tn da ljudje marsikje niso dobili odgovorov na vrsto vprašanj, čeprav je bil celoten aktiv obveščen o vseh stvareh, ki naj bi jih posredoval volivcem.
Ponekod so zbori volivcev izve ne li tudi kot zahteva do občine in je bilo pozabljeno to, da 6o pač zbori volivcev prvi ljudski parlament, ki lahko s pomočjo vseh ljudi in političnih ter drugih organizacij uredi vrsto najrazličnejših vprašanj. Premalo je bilo zborom volivcev dano politične vsebine, zato je vsekakor važno, da v nadaljevanju predvolilne kampanje politični aktivisti pojasnjujejo ljudem ogromne uspehe, dosežene na vseh področjih naše družbene ureditve. Kolikšne
važnosti j« tako pojasnjevanje, je‘videti tudi petem, da so zbori volivcev, kjer so obravnavali to vprašanje, dejansko spoznali,
državne volitve v Zagorju mnogo več volišč . kot za občinske volitve — zagorska društva tn množične organizacije pa so sklenile prirediti do volitev ie vrsto predvolilnih sestankov in zborovanj.
Ko je plenum obravnaval priprave zagorske mladine za delovno akcijo, je ugotovil zares
skrbi družbe za mladino, Je bil pomirjen. Muhasto vreme n aru te dni res ni bilo naklonjeno, toda do 10. marca se bo prav gotovo spreobrnilo na bolje in na deloviščih vzdolž trase se bo — kakor nekoč —. spet razle gala pesem brigadirjev, pesem mladosti o novem in lepšem življenju, ki bo prišla prav iz src mladih ljudi.
Brigadirji iz Zasavja se bodo zbrali v nedeljo, 9. marca, v Trbovljah, kjer jim bo mladinska organizacija priredila topel sprejem. Dopoldne bo brigadna konferenca, kjer bodo brigadirji na demokratičen način izvolili štab brigade, se seznanili z brigad-nim pravilnikom in sploh z načinom življenja v brigadi. Vsi brigadirji bodo tudi zdravniško pregledani in cepljeni proti tifusu, tako da je izključeno, da bi na avtomobilski cesti lahko prišlo do epidemije kakršne koli bolezni. Taka bojazen, ki jo je tu pa tam slišati, je popolnoma odveč, ker bo na avtomobilski cesti v vseh pogledih poskrbljeno za vsestransko zdravstveno zaščito. Tudi v odločitvi o začetku del na avtomobilski cesti šele 10. marca, se — kpt rečeno — kaže skrb za zdravje mladine.
Se to moram na koncu povedati, da bo v nedeljo zvečer bri-gadnl večer, ki bo namenjen predvsem medsebojnemu spozna-
vanju brigadirjev. Predvideno je tudi, da bi sl brigadirji v ne* deljo popoldne ogledali Trbovljo In morda obiskali kako priredi« tev, ki bo tisti dan na sporedu. Naslednji dan, to je 10. marca, bodo pa že zgodaj zjutraj odpotovali preko Ljubljane na delovišče. Trboveljska brigada bo delala v bližini Trebnjega, se pravi nedaleč od Novega mesta. Del štaba brigade bo že nekaj dni prej odšel na delovišče, da bi pripravil vse potrebno za delo in življenje brigade.
Počastitev 8. marca v občini Videm-Krško
V	Vidmu-Krškem so včeraj proslavili dan borbenih žena. Proslave tega dneva bodo tudi v Dolenji vasi in Leskovcu.
V	Dolenji vasi so se že dalj časa pripravljali na to slovesnost, ki bo danes zvečer. Kljub temu, da so v kraju le 4 razredi osnovne šole, so prosvetni delavci pripravili malčke, ki bodo izvedli lep program. Nato bo sledil še zabavni del prireditve.
Tudi v Leskovcu vsako leto praznujejo dan borbenih ž na. V nedeljo popoldne bodo pripravili kulturni spored, zvečer pa nameravajo, kot vsako leto, izvesti tradicionalni družabni večer.
Okrajni odbor SZDL Trbovlje
ČESTITA OB DNEVU BORBENIH ŽENA, 8. MARCU, VSEM ŽENAM OKRAJA TRBOVLJE TER JIM ZELI SE MNOGO NADALJNJIH USPEHOV.
Mladina bo šla skupno na volišče
da so vsi ti uopehl sadovi njihovega in skupnega dela.
Terenski odibor SZDL Zagorja je sklenil napovedati tekmovanje vsem odborom organizacij 3 Socialistične zveze, prav tako je važno tudi to, da bo za bližnje
veliko pripravljenost zagorske mladine za to delo. Saj gre ža v prvo izmeno 18 mladincev, 1, aprila pa bo zbor zagorske brigade, na katerem bo razvila tudi svojo zastavo.
(v)
Občinski komite LMS Videm-Krško nudi svojo podporo Socialistični zvezi pri pripravah za bližnje volitve. To dokazuje tudi dejstvo, da so vsi mladinski aktivi že imeli sestanke in pripravili vse potrebno za volitve.
Na zadnji razširjeni seji, ki je bila v nedeljo, so mladinci sklenili, da bodo pripravili sezname volivcev, starih do 25 let ter jih povabili, ne glede na to, če so člani aktiva ali ne, na se. stanek, kjer bodo obravnavali volitve. Odločili so se, da bodo vsi mladi volivci med prvimi odšli na volišče.
Sdje sta se udeležila tudi kandidat -za republiškega poslanca tovariš Stane Nunčič ter predsednik občinskega odbora Socialistične zveze, ki sta razpravljala o vlogi mladine v naši družbi in njenih nalogah.
Kandidate za delovno akcijo ne bo več zbiral občinski komite mladine, temveč aktivi, ki bodo imeli tesne stike s štabom za delovne akcije pri občinskem komiteju Ljudske mladine Slovenije. Na vse delovne izmene bo iz občine Videm-Krško odšlo toliko mladincev, kolikor jih bo določil glavni štab za delovno akcijo.
VRBMt
Nestalno s pogostimi podavl-^•hl. ki bodo posebno močne 11. In 14. marcem. V tem ***dobju pričakujemo tudi »neg ^ nižin. Sredi marca prehodno ^»'JšanJe vremena In spomla-**nsko toplo vreme.
-••»«•« «•«•••••* •••••»■•- ••-»•-••
j IZ VSEBINE:
: • LANi 696 MILIJONOV ! ŠKODE ZARADI POŽAROV, i »IZ ČRNIH BUKEV TRŽNE-•GA INŠPEKTORJA (no 2. t strani)
!• TOV. MIMA ZUPANČIČ: i IN TOV. STANE NUNČIČ i •ODGOVARJATA NA NAŠA; ■ VPRAŠANJA (na 3. strani) f !• NOVICE IZ ZASAVJA,! i TRIBUNA BRALCEV, PEPČEi • IN HALO 911 (na 4. str.) •
NEKAJ MISLI Z OBČ-t
VELIKEGA PREDVOLILNEGA ZBOROVANJA V TRBOVLJAH, NA KATEREM JE GOVORIL ČLAN ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA MIJALKO TbDOROVIC, SE JE UDELEŽILO VEC TISOČ TRBOVELJČANOV, PRIŠLI PA SO TUDI VOLIVCI IZ ZAGORJA IN DRUGIH KRAJEV
; NEGA ZBORA LT V RADE-J i ČAH, ZANIMIVOSTI IZ TE- i •LESNE KULTURE, ŠAH,; • RADIO (na 5. strani) ?
! # RAK IN DR. SALK, RO-! iMAN, FL0RENTINA (na 6.i ; strani)	j
•*••*•• ••••tMf» «••••««•• •••*•«••• «••«••• 1^'
Boljšega življenja brez boljšega dela
(Nadaljevanje s 1. strani)
doma Izrazil svoje zadovoljstvo nad tem. da lahko govori pred trboveljskimi rudarji, saj je o njihovem revolucionarnem boju slišal že, ko je bil študent pred vojno. Nato je podtria. pomen bližnjih volitev, na katerih bomo izvolili najvišje predstavnike v naših vrhovnih državnih telesih, v republiških in Zvezni skupščini. Njihov pomen bomo lahko v oeloti spoznali, ce bomo imeli pred očmi ves tisti mehanizem, v katerem sodeluje naš delovni človek, ko odločamo o vseh družbenih in drugih vprašanjih. Ves naš družbeni in politični mehanizem je sestavljen tako, da so najvišjd organi čvrsto povezani s srednjimi in najnižjimi. Tako na primer noben sklep ne .nore biti sprejet brez volje našega delovnega ljudstva, kaj šele proti njegovim željam in mori. stim. Ves naš razvoj in napredek ni več odvisen predvsem od volje, razpoloženja in pripravljenosti samo nekaterih posameznikov na višjih položajih, marveč od razpoloženja, želja in volje vseh delovnih ljitmi.
Ko je tovariš Todorovič nato govoril o sredstvih, ki jih
TOV. LOJZE RIBIC JE TUDI GOVORIL NA VELIKEM PREDVOLILNEM ZBOROVANJU V TRBOVLJAH
ustvarjamo, o njihovi razdelitvi to trošenju, je poudaril, da o tem neposredno odločajo delovni kolektivi, komune, organi sooialnega zavarovanja ter drugi družbeni in upravni organi-— Recite mi, tovariši in tovarišice — je vprašal tovariš Todorovič, kje na svetu je dežela, v kateri imajo delovni ljudje, delavski razred in delovni kmetje, tako prevladujoč to odločilen vpliv na vsa bistvena vprašanja, od katerih je odvisna usoda vsakega posameznika in vsega ljudstva? Kje je ta dežela, razen socialistične Jugoslavije?
Res je, da je mnogo razvitejših držav, kjea- porabijo delovni ljudje več sladkorja, več masti na prebivalca, kjer imajo delavci večje mezde, kjer porabijo več tekstilij in električne energije, kjer imajo več hladilnikov in motociklov ter boljša stanovanja, kakor jih ima naš delavski razred trenutno. Tudi mi delamo to si prizadevamo, da bi tudi naš delavski razred dohitel razvitejše države. Toda pri nas je vendar vseeno malo drugače. Vprašam vas, tovariši in tovarišice, kje je tista dežela, v kateri je delavski razred suveren gospodar svojega življenja in dela, kakor je delavski razred Jugoslavije? Sam delavski razred uveljavlja v svojem podjetju njegovo gospodarsko politiko, sam odloča o uporabi dobička gospodarske organizacije, sam je gospodar v tovarni, rudniku in komuni. In to samo v sociali, stični Jugoslaviji.
Naš delavski razred si sam kroji svojo nadaljnjo usodo. Postal je svoboden proizvajalec, gospodar sadov svojega dela. Mnoga usodna vprašanja smo prenesli neposredno v roke delavnega ljudstva, v roke delovnih kolektivov, naših občin in okrajev. Zato pa imamo tudi velike naloge. Nova ljudska skupščina, ki jo bomo izvolili ta mesec, bo morala temeljne zakone, ki urejajo vse naše življenje, še bolj izpopolniti, da bo naš sistem socialistične demokracije čimpopolnejšl in učinkovitejši. Zato -bo ena izmed naših najvažnejših nalog, da uspo. šobimo vse naše organe družbenega upravljanja, da bodo znali reševati svoje naloge v korist delovnih ljudi in naše skupnosti- Naša naloga bo, da bi bil vsak naš delovni človek živo zainteresiran na delu dejanskih svetov, da bi zahteval, naj mu poročajo o vseh vprašanjih, da bi sam predlagal, kritiziral in dajal predloge. Tega še nismo povsem dosegli, ko pa to bomo, tedaj bomo lahko trdili, da se naša socialistična demokracija razvija in funkcionira od spodaj navzgor. Našega delovnega človeka moramo usposobiti, da bo postal akti. ven državljan, ki bo soodločal pri reševanju vseh problemov.
Tovariš Mijatko Todorovič je nato govoril o naglem razvoju naše države v zadnjih štirih letih in kar nam omogoča, da bomo odločneje usmerili razvoj materialnih proizvajalnih sil za izboljšanje življenjskega standarda vse naše socialistične družbe. Socialistična gospodarska politika se odlikuje prav v tem, da'mora stalni gospodarski razvoj spremljati stalno zbolj-ševanje življenjskega standac-
Iz »ČRNIH BUKEV« tržnega inšpektorja
Le redkokdaj se nudi novinarju tako bogata snov za pisanje, kakor takrat, če mu pridejo v roke »črne bukve« tržnega inšpektorja. Tokrat ml Je dovolil trboveljski tržni inšpektor, Karel Na-prudnik, da sem listal po knjigi človeških napak in zapisal vse tisto, kar bi vas, dragi bralci, utegnilo zanimati.
kapljica iz NEGOTII^A ...
Najprej sem opazil, da Je tmel inšpektor zadnje čase dela čez glavo s prodajalci vina iz Negodna. Tl imajo namreč v Trbovljah dv« kleti, kjer prodajajo vino od pet litrov naprej. Problem pa J« v tem, da J« zelo otežkočeno nadzorstvo nad temi prodajalci. Proizvajalec iz Negotina - ali pa tudi pa več skupaj - pripelje na primer 1000 litrov vina, plača davek na promet proizvodov, nato pa ga prodaja kar dva meseca ali še dalje. Kdo more Jamčiti, vprašuje tržni Inšpektor, da prizadeti ni pripeljal v tem času še dva soda vina lz svojega kraja, za katerega pa seveda n! plačal trošarine, ampak se Je preprosto — če Je prišla kontrola — Izkazal s starim potrdilom o plačanem davku na promet proizvodov. ■.
Trboveljčani se najbrž ne bi strinjali, če bi prepovedali prodajati negotlnska vina, ker Je pač cenejše kot v gostiščih, a ne pomislijo, da Je po vsebini alkohola slabše. Krivi pa sta tudi obe • gostinski podjetji, ker te premalo potrudita, da bi preskrbela dobro kapljico, kakršno Trboveljčani radi pijejo.
KAJ PA PRE8E2KI?
Navadno pišemo samo o primanjkljajih v trgovinah, ne pomislimo pa, da se tu In tam pojavljajo tudi pretežki. Mi bi dejali, da Je treba take poslovodje, ki v trgovini Izkazujejo presežke, nagraditi, toda tržni inšpektor ni tega mnenja. Pretežek lahko nastane - In v Trbovljah Je bilo nekaj takih primerov - če pro-dajalci zaračunavajo višje cene, če slabo magUo In podobno. Zatorej Je potrebno — Je dejal tovariš Naprldnlk, da te odgovorna oseba zagovarja tudi zaradi presežkov ln da pojasni, kako so tl nastali. Tudi v tem primeru Je treba upoštevati preprosto pravilo: če bom dal menjati loe-dlnartkl bankovec, ml bodo vrnili natanko toliko kovancev, ln nič več ln nič manj.. ■
ZA SVOJ ZEP
Ali Imamo v Trbovljah privatne trgovine? Ne, teh že dolgo n« več, če Izvzamemo dve prodajalni, kjer sta oba poslovodja — kakor temu pravimo — na svojo roko nakupovala določene predmete ln Jih prodajala za svoj račun. Najbrž sta hotela pokriti kak primanjkljaj ali pa sta Imela večje želje, kot ata Jim z rednimi mesečnimi prejemki lahko ugodila...
»TO SE PA NE IZPLAČA...«
Kaj mislite, dragi bralci, zakaj včasih ne moremo dobiti v tej ali oni trgovini tistega, kar potrebujemo? Trboveljski tržni Inšpektor nam Je to napako v trgovski mreži takole pojasnil:
»So poslovodje, ki, da bi povečali promet svoje prodajalne ln ■ tem povečali zaslužek, nakupujejo raje dražje predmete kot pa razne drobne stvari, ki Imajo majhno ceno ln Jih Je treba mnogo prodati, da sploh vplivajo na vrednost prometa. Na primer: lesnih vijakov Je treba mnogo prodati ra so.oo« din, kolikor stane — na primer — kak hladilnik ali podobno ...«
Zanimivo, kat? Nekateri pravilo, da sveti potrošnikov nimajo Kaj delati, mi pa smo že v teh nekaf^vrsticah odkrili tako široko področje dela zanje ...	"•
da delovnih ljudi. Nekaj pa je — je dejal tovariš Mdjalko Todorovič — da brez boljšega de. la tudi ni boljšega življenja. —
Nato je govoril o potrebi dviga delovne storilnosti, o politiki nagrajevanja in poudaril, da ima tisti, ki več prispeva k skupnosti na svojem delovnem mestu, pravico od nje več zahtevati. To naše socialistično načelo smo v naših pogojih razširili jn izpopolnili-. Tista gospodarska organizacija, ki bolje gospodari, v kateri je večja delovna storilnost, ima pravico do večjega dohodka. Prav je, da v taki gospodarski organizaciji prejmejo delovni kolektiv,i in posamezniki več, kakor v organizaciji, ki slabše gospodari. Isto načelo mora veljati tudi za občine in okraje. Seveda pa je treba ob tem upoštevati tudi razlike med podjetji, da imamo tudi podjetja z zastarelo opremo. Isto velja tudi za občine. Zato naj skupnost s splošnimi predpisi uredi postavljene instrumente tako, da bo tistim gospodarskim organizacijam in občinam, ki so bolj zaostale, zagotovljen potreben eksistenčni minimum.
V nadaljnjem izvajanju se je tovariš Todorovič dotaknil problemov stanovanjske in komunalne izgradnje. Pri tem je poudaril, da je na tem področju še dosti pomanjkljivosti. Ostro je nastopil proti razkošju pri gradnji stanovanj, kot se je dogajalo, da so se v stanovanja vgrajevale razne električne na. prave, hladilniki in še druge drage naprave. ,Tako razkošje in potrata zavirata gradnjo več stanovanj in zato smo jih zgra-
Samo v Sloveniji so lani povzročili požari
696 milijonov dinarjev škode
FRANC KRALJ-CINK GOVORI TRBOVELJ CAN OM
dili manj, kakor pa bi jih lahko.
Ob zaključku svojega govora je tovariš Mij alko Todorovič govoril še o nekaterih problemih trga to o tarifni politiki, ki naj bo enotna politika pri sestavljanju tarifnih pravilnikov. — Ob koncu je poudaril še mesto in vlogo, ki jo ima Jugoslavija v svetu s svojo dosledno in načelno politiko. Položaj to ugled naše države ter njen vpliv v mednarodni politiki daleč presegajo naše materialne sile. Vzrok za to na je treba iskati v naši načelni mednarodni politiki, predvsem pa v naši notranji moči- Jugoslavija je danes vzgled drugim in po njej ee ravnajo mnoge druge, bolj razvite in močnejše dTžave. Ta naša moč, Id jo imamo, in naša socialistična demokracija, pa sta glavno poroštvo in glavni temelj politične enotnosti naše socialistične Jugoslavije — je zaključil svoj bogat in uspeli govor tovariš Mijalko Todorovič.
Ob zvokih godbe na pihala so s« množice delovnih ljudi okra. ja Trbovlje razšle, obogatene ob spoznanju in prepričanju, da sl kujejo svojo bodočnost sami.
Ob teh, čeprav suhih statističnih podatkih se morajo zamisliti razen odločujočih oblastnih Jn družbenih činiteljev, ki so odgovorni za požarno varnost v Sloveniji, prav vsi državljani.
Ali je res potrebno, da je, kakor vidimo iz statističnih zapiskov iz leta v leto več požarov? Kje so vzroki za ta žalostni pojav? Ali je to sploh mogoče — se bomo vprašali. Na žalost so ti podatki točni. V minulem letu je bilo v Sloveniji zabeleženo več kakor 1143 večjih in manjših požarov, konkretno samo v našem okraju 72 požarov.
Skoda, ki so jo ti požari povzročili v naši republiki preteklo leto, je bila ocenjena na 696,940.000 din. Ce bi pa k temu prišteli še vrednost objektov in materiala, ki so ga gasilci rešili pred ognjem, bi ta škoda presegla več milijard dinarjev. Pri tej oceni pa niso upoštevana življenja, ki jih ob takih nesrečah rešujejo gasilci. Tudi tu ni ocenjena škoda, ki jo je praktično težko ocenit-i, kakor so to uničene ali rešene kulturne in umetniško-zgodovinske vrednosti, znanstveni izsledki, načrti, življenjska dela tihih oblikovalcev napredka ter dela, ki jih ni mogoče obnoviti in vrniti družbi. Našteli bi lahko še vrsto konkretnih primerov nepopravljive škode, ki so nam jo povzročili požari, toda to bi nas vodilo predaleč. Postaviti si moramo vprašanje: ali smo v danih pogojih kot državljani in člani družbe storili dovolj za preprečevanje požarov in sploh za varnost ter za obvarovanje skupne in zasebne lastnine. Z
Analizirajmo, predlagajmo
volimo!
Te dni ao jeli delavski avetl razpisovati volitve za nove organe upravljanja. Razpisovanje volitev morajo zaključiti do 15. aprila, volitve pa opraviti do 30. aprila. V gradbenih podjetjih pa morajo volitve opraviti do 15. maja in v gostinsko-turitičnih podjetjih do 31. maja.
Seveda bi bilo napak, če bi volitve delavskih svetov zožili samo na to tehnično opravilo. Vsakokratne . volitve organov upravljanja so tako važen dogodek za prav vsak kolektiv, za družbene organizacije v kolektivu, da velja temu posvetiti izredno pozornost.
Priprave za "volitve delavskih svetov so in morajo biti analiza dela teh organov, torej analiza gospodarjenja in tudi kritična ocena razmer v kolektivu. Ce bi volitve zožili samo na tehnična opravila, ne analizirali vsega prej naštetega, potem se bodo nujno pojavljale vse slabosti, ki so doslej hromile delo organov upravljanja, ki so škodovale gospodarjenju, rasti proizvodnje In atorllnostl ter zbujale slabo voljo v kolektivu.
Kaj naj torej ob tej priložnosti, pred tem izredno važnim dogodkom, razčlenjujemo, o čem naj razmišljamo? Kar dajmo analizirati, kako je rasla proizvodnost in proizvodnja, in ustavili se bomo pred vrsto problemov. Marsikje Je zaposlenih več ljudi, kot jih terja tehnološki proces dela. Marsikje
šepa organizacija dela in zato kvalificirani delavci čakajo na delo pri stroju in manj zaslužijo, zato je razmerje med številom zaposlenih in obsegom proizvodnje ali finančnim uspehom proizvodnje slabše, kot bi moralo biti, proizvodnja po obsegu sicer narašča, storilnost pa Je ne dohiteva.
Analizirajmo, kako je s plačnim sistemom v podjetju. Videli bomo, da marsikje norme niso realne, da je normirano premalo delovnih mest, da so norme predčasno spreminjali, kar je škodovalo zaupanju v nagrajevanje po učinku, v pre-nekaterih podjetjih so premijski sistem izrabljali posamezniki. Ozek krog si je delil premije za stvari, ki jih ni storil, za dela, ki so njihova redna dolžnost. Poglejmo, kako je z nadurami. Pod naslovom nadur marsikje izplačujejo razne neopravičene prejemke ali izplačujejo več nadur, kot bi jih smeli, če bi delo bolje organizirali.
Pretehtajmo, kakšni so odnosi v podjetja, kako so ljudje zadovoljni ln prišli bomo marsikje do žal nerazveseljivih ugotovitev. Vprašajmo sc, ali lahko v kolektivu posameznik opozarja na določene slabosti, opozarja brez strahu, da mu ne bo kdo iz upravnega vodstva jutri izročil za to dobronamerno kri-
tiko delovno knjižico v roke. Pretehtajmo, kako sc pripravlja delavski svet na svoje seje, kakšni so njegovi stiki z volivci, ali se opira na njihova mnenja ali razpiše referendum, kadar je treba odločati o važnih stvareh, ali obvešča delavski svet volivce o svojih sklepih?
Presodimo, ali ni mogoče postal delavski svet privesek tehničnega aparata, izgnbll posluh za predloge delavcev in na svojih sejah razpravlja samo o strojih, samo o stvareh, ne pa tudi o ljudeh, o tem, kako delavci živijo. Razmislimo, kaj bi lahko kolektiv storil za zboljšanje razmer v kraju, kjer delavci žive, itd.
O, vrsta vprašanj je še, ki bi jih veljalo razčleniti. Toda že iz teh nekaj naštetih je mogoče zaključiti, da pred volitvami delavskih svetov ne gre samo za opravljanje raznih tehničnih vprašanj, za razpis in določanje kandidatov, temveč za več. Analizirajmo te stvari, premislimo, ali je bilo vse prav, izberimo kandidate in volimo najboljše. Iz podrobnih analiz, analiz, podprtih s podatki, pa je mogoče sestaviti zelo konkreten delovni načrt za bodoče delo novih organov- upravljanja.
Naročite Zasavski tednik, priljubljeno glasilo prebivalcev zasavskega kraja
družbenimi sredstvi smo zgradili in še gradimo ogromne objekte težke industrije ter nešteto objektov za lahko in drobno industrijo. V trgovskih in obrtnih podjetjih so velike zaloge surovin in blaga za široko potrošnjo, največkrat še celo v zelo neprimernih skladiščih (v lesenih zgradbah, barakah itd.). Tudi naša vas ni več taka, kakršna je bila. Združevanje kmetov v zadružno organizacijo je ustvarilo pogoje za njen napredek. Za mehanizacijo kmetijstva so potrebni stroji vseh- vrst, strojne lope, garaže, delavnice in podobno. Kmetijske zadruge gradijo nova skladišča, trgovine ter zadružne domove, ki so ponos vasi in žarišče vsega kulturnega in naprednega izživljanja na vasi. Imamo tudi vzorne kmetijske poskusne in proizvodne obrate, modeme hleve, silose, skladišča itd. Ves ta velikanski napredek, ki naj bi pomagal pri ustvarjanju boljših pogojev za življenje delovnih ljudi v socialistični domovini, pa ni dovolj zavarovan pred požari.
Pri tem ne mislimo na zavarovanje pri DOZ. Pokazati hočemo le pomanjkljivosti, ki jih imajo lahko same konstrukcije zgradb. Pogosto ne upoštevamo dovolj predpisov o požar-no-vamostnih ukrepih pri raznih objektih. Tudi malomarnost in površnost stg velikokrat vzroka požarov, predvsem v gospodinjstvu, ob uporabi električnih aparatov in pripomočkov. V obrtnih delavnicah sta površnost in nepravilna uporaba zaščitnih sredstev prav tako pogosto vzroka za požare. Pozabiti ne smemo na požare zaradi nepoučenosti ljudi, ki imajo opravka pri ognjenevarnih delih, tako v samem delovnem procesu kemijske industrije, v gospodinjstvu ob uporabi novih pripomočkov, ob uporabi vnetljivih tekočin, ki naj služijo gospodinji za olajšanji, dela itd., ki jih največkrat povzročita po-
vršnost in premajhen čut SB odgovornost, kakor tudi nepravilen odnos do družbene lastnine. Poglavje zase so požari, ki jih zakrivijo otroci v šolski ln predšolski dobi. Tu pa nastopa predvsem dolžnost staršev in nas vseh, da otroke nenehno opozarjamo na nevarnost in škodo, ki nam jo prinašajo požari. Za vzgojo otrok moramo najti primerne metode, ki so otrokom najbližje in najbolj razumljive. To so lahko slikanice, brošurice, poučni filmi o požarih, ogled primernih razstav, vzornih gasilskih domov itd.
V dneh od 3. do 9. marca t. L bo v Sloveniji požarno-var-•nostni teden. Namen tega tedna je seznaniti in opozoriti celotno prebivalstvo na škodo, ki nam jo vsako leto povzročajo v našem gospodarstvu požari. V tem tednu naj bi se v to perečo problematiko poglobili tudi delavski kolektivi v tovarnah in delavnicah. Vse vabimo, da v tem tednu razpravljajo o požarno - varnostnih ukrepih ter sprejmejo tudi določene smernice za izboljšanje varnostnih mer. Tako bodo tudi s svoje strani pripomogli k omejitvi požarov in s tem tudi k omejitvi po njih nastale škode.
Jernej Čertane
Tri mesečne sindikalne konference v Trbovljah
Konference bodo predvsem analizirale dosedanje delo sindikalnih organizacij od zadnjih občnih zborov in sprejele programe za bodoče delo. Najvažnejše pa bo ocenjevanje dela na podlagi gradiva plenuma CK ZKS, ki je dal važna napotila komunistom v delu organizacij.
Pomen konference je bil tudi v tem, da bodo sindikalne organizacije povedale svoje mnenje o delu sindikalnega vodstva.
V	t. k.
15-LETNICA BITKE NA SUTJESKI
Prejšnji teden je bila v Ljubljani tiskovna konferenca, ki jo je sklical Glavni odbor ZB NOV Slovenije. Vodil jo je tov. Janez Vipotnik. Konferenca je v glavnem razpravljala o pripravah na počastitev 15-letnice bitke na Sutjeski. To je bila največja in najodločilnej-ša bitka jugoslovanskih narodov, ki je odločala o usodi Jugoslavije. Razen Centralnega pripravljalnega odbora, ki mu načeluje predsednik Tito, so postavljeni še republiški odbori za organizacijo proslav po posameznih republikah, in prav bt bilo, da se osnujejo v počastitev tega jubileja tudi okrajni pripravljalni odbori.
Počastitev obletnice bo 4. julija t. 1., na dan borca.
Iz Slovenije se bo te slovesnosti udeležila močna delegacija borcev, ki so se borili tiste usodne dni v Sutjeski ali drugod po Jugoslaviji, nadalje otroci padlih borcev, graditelji naše avtomobilske ceste, predstavniki organizacij ZB in raznih društev.
Petnajstletnico bojev v Sutjeski bo tudi Slovenija proslavila množično. Po šolah bodo imeli predavanja, dijaki bodo pisali šolske naloge o pomenu Sutjeske, in tudi po kolektivih ln društvih naj bi bila predavanja o tej pomembni bitki.
Na Sutjeski že pripravljajo prostor, ki bo služil tudi za poznejše slovesnosti. Osrednja proslava bo v Tjentištu. Po pripravah sodeč, računajo, da se bo slovesnosti na Sutjeski udeležilo 4. julija t. 1. preko 100.000 ljudi. — Pripravimo se tudi v našem okraju, da bomo v okrajnem in občinskem, pa tudi v krajevnem merilu dostojno počastili zgodovinsko obletnico te bitke, ki je »diočala o usodi današnje Jugoslavije.
eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
NAS KOMENTAR
Karamanlisova velika matura
V minulem tednu Je Grčija izgubila staro vlado, ki ji Jo predsedoval vodja Radikalne unije Karamanlis, ln dobila novo, začasno in uradniško vlado, ki mora najkasneje v dveh mesecih pripraviti parlamentarne volitve. Tega nihče ni pričakoval, niti ljudje ne, ki trde, da imajo razmere v Grčiji v malem prstu, zato se danes mnogi ljudje na svetu presenečeno sprašujejo, kakšni so resnični vzroki nenadnega Karamanllsovega odstopa.
Grčija je bila pred leti znana kot dežela, ki po številu svojih vlak lahko tekmuje s Francijo. Sedanja uradniška ln začasna vlada je že triindvajseta povojna grika vlada. Vendar je Imela Grčija v zadnjih petih letih le dve vladi: Papagosovo in Karamanll-sovo, ki zta nekoliko stabilizirali politične razmere v deželi. Zato minuli četrtek nihče ni niti pomislil na to, da bo Karamanlis v nedeljo podal ostavko^ Nihče namreč ni mogel vedeti, da ga bo zapustil celo njegov najbllžjt sodelavec, minister Ralis, ki ga je med zadnjimi parlamentarnimi volitvami ln po njih, pri sestavljanju vlade Radikalne unije, tako iskreno podpiral. In vendar — vse to »e Je zgodilo.
Pretekli četrtek zvečer Je Karamanlis predložil parlamentu nov volilni zakon, ki so ga nekatere največje politične stranke zahtevale že nekaj let. Dan kasneje sta dva ministra dala ostavki in potegnila za seboj še trinajst poslancev Radikalne unije, ker, kot sta trdila, omenjeni zakon koristi levici. To pa ne bo držalo, saj Je leva opozicija v parlamentu neštetokrat iz-
javila, da predlagani volilni zakon predstavlja zanjo smrtno nevarnost. V soboto zvečer Je Karamanlisa podpiralo le pol poslancev v parlamenta.
Karamanlis je ugotovil, da gre za zaroto. Zato je v nedeljo zjutraj odšel h kralju, podal ostavko tn odklonil kraljev predlog, naj skupaj z liberalci osnuje vlado. »Takšna vlada«, je dejal bivši predsednik vlade, »bi bila navaden falsifikat. Lahko bi ponovno pridobil večino v parlamentu, toda ne bom je Iskal. Iti moram na volitve, pa bomo videli, koga ljudstvo podpira — mene ali ostale,«
Takšna upornost je začudila celo kralja, ki je v ponedeljek zjutraj začel posvetovanja, vendar brez uspeha. Najprej se je posvetoval z voditelji ztrank, pozneje pa z ostalimi politiki. Potem je spet poklical Karamanlisa, ki je špet odklonil sodelovanje z opozicijskimi strankami in se zavzel za začasno vlado, ki bi pripravila volitve. Kasneje je kralj ponudil mandat za sestavo nove vlade predsedniku parlamenta Radopuiosu. Tudi on ga je odklonil. Potlej je kraljevo ponudbo odklonil tudi predsednik kasacijskega
sodišča. Ob koncu je predsednik Rdečega križa sprejel mandat ln sestavil vlado. V njegovi vladi so nepolitične osebnosti, njen edini namen pa Je pripraviti volitve. Karamanlis je torej zmagal.
Za volitve so se pred vladno krizo zavzemali tudi Uberall, med krizo pa ■o ze premislili ln zahtevali ustanovitev koalicijske vlade, ker so upali, da bodo tako laže prišli na oblast, kajti volitve so dokaj negotovo sredstvo za prevzem oblasti. Zato so llbe-rali danes hudo jezni na Karamanlisa, na kralja ln na novo vlado, ki so Jim vzeli zadnje nade, da sl bodo brez volitev pridobili nekaj ministrskih stolčkov. Pravijo, da so volitve nepotrebne ln da bi bilo potrebno Iskati neko drugo rešitev. «
Vlado so torej zamenjali, sedaj pa se vprašujejo, kaj Je pravzaprav privedlo do te zamenjave. Danes nlhčč (celo opozicija) noče prikazati Karamanlisa kot slabega ministrskega predsednika. Nihče ne nasprotuje dejstvu, da je Grčija dokaj dobro preživela zadnji dve leti. V teh letih ni bilo hudih inflacijskih pojavov, vrednost drahme Je bila relativno visoka, visoka pa je bila tudi zaposlenost prebivalstva. Ce k temu še dodamo, da se Je politika vlade močno uveljavila, zlasti v kmetijstvu, potem je očitno, da vzrokov za Karamaniisov odstop ni treba Iskati v notranjih slabostih.
Nekateri atenski listi iščejo te vzroke v zunanjih člnlteljih. Karamanll-sovo stališče do ciprskega vprašanja, ki je bilo dokaj nepopustljivo, na primer ni ugajalo nekaterim grškim zaveznikom na Zahodu. Del atenskega tiska piše, da so zato skovali proti njemu' zaroto, katere namen je bil vreči Karamanlisa In na čelo nove vlade, pa čeprav radikalne, postaviti novega človeka, ki ne bi bil tako nepopustljiv. Drugi časniki pa se spominjajo na vlogo velekapitala, tako grškega, kakor tudi tujega, ter navajajo imena ministrov in politikov, eksponentov, velikih tovarnarjev in bankirjev, ki se spet niso povsem strinjali s Karamanllsom. zlasti ne z njegovo željo, da industrializira deželo in jo -* vsaj kar se tiče uvoza tujega blaga In kapitala — postavi na lastne noge.
Čeprav bodo volitve že čez dva meseca, ne moremo ničesar reči, komu bodo grški volivci poklonili svoje zaupanje. Karamanlis trdi, da je s tem, ko je izgubil nekaj poslancev, le pridobil ugled med volivci. I.eva opozicija pa sodi, da bodo volitve za Karamanlisa izguba, ne pa dobiček. Predvsem zato, ker se je v zadnjih dveh letih levica okrepila, pa tudi zato, ker ljudstvo ne želi atomskih baz na grškem ozemlju. No, bomo videli. Cez dva meseca bomo govorili, kdo ima prav: Karamanlis ali grška levica.
Predvolilni
Danes odgovarjata na naša vprašanja tovarišica Mirna Zupančičeva,
razgovori
poslanski kandidat za
republiški zbor LS v Ra-
dečah in tovariš Stane
Nunčič, poslanski kandidat za republiški zbor LS v Vidmu-Krškem
1. vprašanje: Tov. Mirna, kaj po vašem mnenju zavira še večji razmah šolstva v našem okraju?
Šolska mreža je v našem okraju razmeroma dobro razvita- Sedaj imamo v okraju 81 osnovnih in nepopolnih osemletnih šol, 9 popolnih osemletnih šo.l, '5 njižjlh gimnazij, 2 popolni gimnaziji, 2 pomožni šoli, srednjo ekonomsko šolo, srednjo tehniško šolo, 6 vajenskih 'Sol, 3 industrijske šole, 6 glasbenih šol in 12 vrtcev. Na novo bo treba ustanoviti le še -nekaj osnovnih šol, da bodo imeli otroci, ki hodi'j o sedaj tudi po 5 in ve? kilometrov daleč, bliže v šo’n Tsko so že postavljeni temeVr za šolo v Bojsnem, v Mrzlavi vasi in v Dobra-vii pri Senovem. Mreža osnovnih šol bi bila s tem v glavnem izpopolnjena.
Je pa v šolstvu še nešteto perečih problemov. V večjih krajih, predvsem v občinskih centrih, se čuti močn0 pomanjkanje šolskih prostorov. V Radečah poučujejo že v treh izmenah, v Hrastniku prav tako, Poleg tega pa so številčno tako močni razredi, da je kakovost pouka ogrožena. Podobne težave so v Trbovljah in Brežicah. V Zagorju so v lanskem letu postavili dva prov-izorija, da so tako zasilno rešili vprašanje šolskih prostorov. V Gradišču se zbirajo otrocii k šol-
skemu pouku v popolnoma neprimerni sobici, prav tako -tudi v Šentjanžu. V zelo težkih pogojih dela šola v Veliki! Dolini. V zasilnih prostorih oziroma v P.tivaltnih stavbah, gostuje 10 tol v našem okraju, največ v zagorski občinfi. Ze lansko leto je bilo namenjenih nekaj sredstev za gradnjo šol, ki se niso v celoti realizirala in upamo,
da bomo letos z začetimi gradnjami lahko nadaljevali. V Šentjanžu so že začeli z delom, Gradiščani imajo zbranega že nekaj gradbenega materiala. Izredno razveseljivo je dejstvo, da se državljani povsod zelo zanimajo za šolstvo ter povsod prispevajo bodisi v materialu, bodisi v prostovoljnem delu.
Tudi pri opremi in v učilih še nismo -na boljšem, se pa stanje iz leta v leto izboljšuje. Razumljivo je, da vseh pomanjkljivosti ne moremo odpraviti v nekaj letih, ker bi bilo za dobro ureditev tol potrebne milijarde, ne samo milijoni. Važno je, da kažejo občinski ljudski odbori razumevanje za šolske probleme in tega ne moremo oporekati.
Priznati moramo, da dosegajo naše šole tudi v teh, ne najboljših pogojih razmeroma dobre učne uspehe. Veliko zaslug pri tem imajo šolski odbori, ki delajo po-nekod prav uspešno, prav tako pa gre zahvala za uspeh tudi prizadevnim prosvetnim delavcem.
Vsi težimo k še boljši šoli, k šoli, ki bo tesno povezana z življenjem, zato tudi govorimo o šolski reformi, zato štipendiramo pa desetine dijakov In študentov, kfi bodo izpopolnili sedanje vrzeli na posameznih šolah. Pomanjkanje učnih moči, zlasti predmetnih učiteljev-je namreč prav tako pereč problem, kot je pomanjkanje šolskih prostorov In učil.
Ker ste mii zastavili vprašanje, kaj zavira še večji razmah šolstva v našem okraju sem morala govoriti predvsem o pomanjkljivostih, sicer pa bi prav tako lahko navedla marsikakšen uspeh, kot n. pr. ustanovitev Srednje ekonomske šole v Trbovljah, Tehnliške srednje šole v Vidmu-Krškem, Kmetijske šole v Sevnici, uspehi pri izboljšanju kvalitete pouka in podobno, o tem pa morda kdaj drugič.
2. vprašanje: Kaj sodite o razvoju radeškega gospodarstva in razvoju kmetijstva?
Sodim, da je radeška komuna lepo zaokrožena gospodarska in upravna enota, ki ima vse možnosti za nadaljnji razvoj. Tega bo tem laže dosegla, čim tesnejše bo sodelovanje med obč. LO, gospodarskimi organizacijami in vsemi državljani. V sedanjem ustroju gospodarstva in uprave Imajo državljani možnost, pravico in dolžnost sodelovati pri ustvarjanju sredstev n pri njihovi razporeditvi. Ze sedaj so v načrtu razne izboljšave in razširitve posameznih podjetij, k; bodo lahko zaposlila nekaj novih delavcev, obenem pa bodo s povečano proizvodnjo ustvarjena tudi večja sredstva, kfi so potrebna za izboljšanje šolstva, zdravstva, stanovanj, prometa in trgovine. Kolikor sem se že razgovarjala z volivci, vidim, da so trenutno v najslabšem položaju prebivalci oddaljenih vasii, ki nimajo v bližin,! možnosti zaposlitve, zemlja pa jim v sedanjem načinu kmetovanja daje le skromen kos kruha. Ker se
Vreden bom vašega zaupanja"
Razgovor s komandantom 1. trboveljske MDB »Miha Marinko« Avgustom Ernstlom
Komandant I trboveljske mladinske delovne brigade »Mina Darinko« Avgust Ernesti, je too stori znanec, zato mi n^ buo treba še posebej poizvedovati, °d kod je, kje dela in podobno. Avgust je zelib požrtvovalen fant, — to bo potrdil vsak, ki ga Pozna — kar je že neštetokrat todi dokazal. 2« dlje časa je Mladinski aktivist. V organizaciji Ljudske mladine radeške °bčlne se je zlasti izkazal v po-lltično-ideološkem delu Nikoli nl odrekel, kadar so ga vašk' Aktivi LMS povabili, da Je pri-tol med mladino in Ji predaval o tem i.n onem. Zastran teme ni bil nikoli v zadregi, saj Je obi-skoval nižjo politično šolo pri ZKS, kjer si je nabral ve'l-*to političnega znanja. Delaven Pa )e bil tudi kot član OK LMS. Saj je sprejel vsako nalogo in 1° tudi vestno ‘zvedel.
Ko sva se te dni, v Jeku pripra v Odhod mladinske delovne brigade na avtomobilsko cesto, ječala v pisarni OK L^S v Trbovljah, m! je bil takoj na vj-*J°. da odgovori na nekaj vprašan).
Najprej sem ga vprašal, ali ja tod sprejel nalogo OK LMS, da vodi prvo trboveljsko mladinsko delovno brigado Odgovoril m le takole:
•Ne samo rad. celo srečen
totr* da Je OK LMS ravno piere “bral za komandafita I. trbo-
veljske mladinske delovne brigade »Miha Marinko«. CVtim, da je v tej odločitvi OK LMS izraženo veliko zaupanje In storil bom vse, de ga opravičim.«
Drugo vprašanje se Je glasilo nekako takole: »Ker sl nekatere brigadirje že spoznal in sl tudi sam ugotovili, da »o prežeti z veliko voljo za sodelovanje na avtomobilski cesti, v mislih najbrž že kuješ načrte in si postavljaš cilje. Kaj misliš, kakšen uspeh bo dosegla I. trboveljska MDB v dveh mesecih dela na avtomobilski cesti?«
Tovariš Ernesti je odgovoril: »Sem optimist. Brigada ne bo razočarala. O naših uspehih boste imeli kaj pisati.«
»Ali te bodo v podjetju, kjer delaš, močno pogrešali?« je bito n.aslednje vprašanje.
V odgovor sem debil tole.: »Delovni kolektiv Strojne tovarne, kjer delsm, je pokazal veliko razumevanje za našo mladinsko delovno akcijo in m: Je rad dovtflil. da za dva meseca zapustim delovno mesto remontnega ključavničarja In Pre* vzamem vodstvo 1. zasavske mladinske delovne brigade «
Razšla sva se zadovoljna: jaz ker sem imel priložnost, razg valjati se s komandantom prve trboveljske mladinske delovne brigade, on pa, ker se Je naposled rešil nadležne »tpuhe« to lahko spet nadaljeval z delom.
9.
MLADINSKO ZBOROVANJE V TRBOVLJAH, NA KATEREM JE MED DRUGIM GOVORIL TUDI OKRAJNI SEKRETAR ZK TOV. FRANCE KIMOVEC-ŽIGA JE BILO VELIKA MLADINSKA MANIFESTACIJA, S KATERE SO NASI MLADI ODŠLI Z OBVEZO PRISPEVATI KAR NAJVEČ PRI GRADNJI AVTOMOBILSKE CESTE IN SKUPNO Z VSEMI OSTALIMI DELOVNIMI LJUDMI POMAGATI PRI NADALJNJEM RAZVOJU NAŠEGA SOCIALISTIČNEGA SISTEMA
ukvarja v radeški občini 37% prebivalstva s kmetijstvom in ker smo na splošno, ne samo v radeški občini, v kmetijstvu najmanj napredovali, sodim, da bo treba v naslednjih letih posvetiti največ pozornosti prav dvigu kmetijske proizvodnje. Ni naključje, da so kmetje povsod izražali željo po kmetijskih predavanjih in konkretnih nasvetih, kako naj bi prišli do večjih dohodkov. V petletnem perspektivnem planu gospodarstva Jugoslavije ima dvig kmetijske proizvodnje važno mesto in so v ta namen predvidena precejšnja sredstva, zato je sedaj pravi čas, da se tudi občine našega okraja vključijo v to prizadevanje.
Mirna Župančič
1. Kako se je uveljavilo družbeno upravljanje v vaši občini?
V mehanizmu predstavniških organov, to je občinskemu ljudskem1'	v kra:Pvo*h od-
bor... . uh m odtoriiiskin komisijah sodeluje in razpravlja o vseh vprašanjih' družbenega življenja v občini 257 ljudi.
Če računamo, da ima občina Videm-Krško 14.000 prebivalcev, pride na vsakega predstavnika 54 državljanov. Po socialnem sestavu so v teh predstavniških organih delavci, zdravniki, učitelji, inženirji, direktorji, uslužbenci, obrtniki, kakor tudi gospodinje. Med .vsemi je 13 žena.
Potemtakem so pri razpravljanju kakršnega koli problema, bodisi iz gospodarstva, zdravstva, socialne politike, šolstva itd. praktično zastopani vsi sloji prebivalstva, kar potrjuje, da se je družbeno upravljanje v občini že močno uveljavilo in tako izključila samovolja posameznikov, ali pa ozko gledanje na probleme, ki se pojavljajo v občini kot celoti.
2. Kako se odraža sodelovanje med občino in gospodarskimi | organizacijami?
V odnosu med občino in podjetji je bil v zadnjem času predvsem v letu 1957 dosežen velik napredek. Vse gospodarske organizacije v občini so začele gledati na probleme občine, kot na primer na vprašanja šolstva, zdravstva, komunalne dejavnosti: to je vodovoda, kanalizacije, stanovanjske izgradnje, trgovine itd., kot na svoje probleme, brez katerih ni mogoče zagotoviti boljših življenjskih pogojev delovnega človeka. | Za primer bi navedel Izgradnjo | stanovanj ln drugih lokalov. Vse | gospodarske organizacije v ob- J čini z njo na čelu pripravljajo program izgradnje stanovanj in trgovskih prostorov, pri čemer sodelujejo vsa, podjetja in občina s svojimi sredstvi. Preko svetov in zbora proizvajalcev, v katerem sodelujejo delavci posameznih podjetij, pa prihajajo že tudi vmesni predlogi za rešitev posameznih predlogov, kakor tudi signaliziranje problemov, katerim naj občina posveti večjo pozornost in zainteresira za reševanje teh vprašanj tudi posamezne kolektive. Tako so delavci, ki so člani sveta za gospodarstvo, zahtevali pojasnilo, zakaj so peki podražili kruh, ln ko je bila podana analiza cen kruha in da ni vzrokov za podražitev kruha, je svet za gospodarstvo zahteval vzpostavitev prejšnjih cen kruha ‘n ostrejšo kontrolo tržne inšpek- | cije občine nad neupravičenim g podraževanjeim oziroma dviga- S njem cen brez predhodnega j postopka, kot to narekujejo f zvezni predpisi.
S startoma 23. lin 26. marca 1958 bomo še enkrat potrdili dobre rezultate vseh nasedanjih. Startald bomo na težki, toda jasni stezi. Tisočim starih se bodo tokrat pridružili tisoči novih, mladih. To bo velik in pomemben start. Start, ki vliva novih moči in izpod-bud.
SMO NA KONCU predvolilnih priprav. Zbori volivcev v pretesnih kmečkih izbah in dvoranah, pa po velikih, zboro-valnicah so za nami. Pokazali so napredek v odločanju in odgovornosti ljudi. Nič več ni bilo na sestankih toliko tistega starega drobnjakarstva, volivci
so postregli s konstruktivnimi predlogi in mnenji. Čutiti je bilo mnogo samoiniciative za reševanje raznih krajevnih vprašanj in živo zanimanje za izbiro ljudi, ki bodo v njihovem imenu sklepali in odločali v Ljudski skupščini.
ZDAJ SMO SE iz pretesnih kmečkih izb, dvoran in velikih zborovalnic prestavili na trge, ulice in ceste. Tisoči in tisoči ljudi slede predvolilnim zborovanjem.
Takšno predvolilno zborovanje je bilo v petek tudi v Trbovljah. Množica trboveljskih, zagorskih in hirastntških mladincev se je popoldne zbrala pred Delavskim domom, kjer sta ji o pomembnosti volitev in velike mladinske delovne akci-«-,ro"ovor{'a p-eds^doik '"'R LMS Trbovlje tov. Franc Šetinc in sekretar OK ZKS tov. France Kimovec-Ziga.
Tov. Kimovec je poudaril veliko vlogo, ki jo ima mladina pri delavskem samoupravljanju
širjgnju napredne misli na vasi, pri- odkrivanju raznih družbi škodljivih pojavov in omenil pomembnost mladinskih delovnih akcij, tako za naše gospodarstvo kot za mladino. »Tu,« je dejal tov. Kimovec, »si boste, dragi mladi tovariši in tovarišice, skovali svoje značaje, se obogatili z novimi življenjskimi Izkušnjami im pretrgali vse vezi, ki se tu in tam pokažejo med kmečko, delavsko in študentsko mladino.«
Govoril je še komandant 1. zasavske mladinske delovne brigade — Miha Marinko, in znani udeleženec mnogih mla-dfnskih delovnih akcij, tov.
Emestel. V imenu mladincev trboveljskega okraja, ki jih bo letos pot popeljala na gradbišče slovenske magistrale od Ljubljane do Zagreba, je obljubil, da bo mladina izšla iz tega boja kar naj častne j e.
Nad Zagorjem se je mračilo.
Zagorjani so hiteli po opravkih sem in tja. Jože z rudnika, ki smo ga srečali na magistrali, se je namenil v kino.
»Kateri pomembni dogodek bo meseca marca v vsej naši državi,« smo ga vprašali.
Malo Je pomislil, potem pa odločno dejal; »Volitve. Letos bom prvič volil ljudske poslance. Vsa mladina naše občine s« ju dobro pripravila na ta pomemben dogodek. 2e zgodaj zjutraj bomo pohiteli na volišča.«
V nedeljo je obiskal Krško vas in Skopice tov. Jože Ingo-
lič, predsednik Glavne zadružne zveze LRS, ki so ga ljudjo izbrali za kandidata v republiški zbor Ljudske skupščine. Vaščani so se s tovarišem Ingoličem domače pomenili o raznih težavah s svojega področja ln se zanimali za pogoje gojitve hmelja, on pa jih je seznanil z uspehi naše povojne graditve, govoril o zunanji politiki ter jim nadrobno opisal petletni perspektivni načrt v kmetijstvu.
Na razgibanem sestanku v skopiškem gasilskem domu so volivci kritizirali premajhno skrb kmetijske zadruge v Krški vasi za napredek kmetijstva, izrazili željo po ureditvi trgovina z vsaj najpotrebnejšim blagom, tov. Ingoliča pa »o povabili naj jih še večkrat obišče.
Jože Ingolič bo iimel v teh dneh še več predvolilnih sestankov po brežiških vaseh, govoril pa bo tudi v brežiškem Prosvetnem domu.	—jak
PRLD VOLILNIM STARTOM
NA GRADBIŠČU HRASTNISKE STEKLARNE
čltl prvo etapo Izgradnje! Premalo Imamo ljudi.
— Se Je morda kaj zataknilo?
— Nekoliko' smo res v zaostanku, nekoliko nam je ponagajalo vreme, in kot sem rekel: ljudi primanjkuje.
— Ali mislite, da boste dokončali gradnjo do predvidenega roka?
Vodja gradbišča Je ročno odgovori), da morajo, ker Je pač taka pogodba.
NA TRGU VSE PO STAREM
Hrastniške gospodinje dostikrat kritizirajo slabo založen trg. Ni tega, onega, tretjega, in gospodinje morajo biti včasih precej prebrisane ali Iznajdljive, če hočejo postaviti opoldne na mizo kaj zelenega.	,
Tudi tokrat. Je bila tržnica na pol prazna. Le neka) posameznih
HRASTNISKA TRŽNICA JE BILA SKORO prazna...
fr
Vprašate, zakaj tak naslov? Veste, zgodaj zjutraj, ko smo prišli v vaš kraj, smo srečali skupino šolarjev. Dva sta imela v rokah zvončke, In ko smo ju vprašali, kje sta jih dobila, sta odvrnila: »Stric, pri nas bo kmalu pomlad In danes se bomo v šoli učili o zvončkih!«
Pri steklarni smo pogledali čez plot. Več desetin parov rok Je marljivo zidalo, podajalo cement In delo Je kar vidno napredovalo.
Stopili smo do vodje gradbišča.
— Kako napreduje rekonstrukcija hrastniške Steklarne?
— Do novembra moramo zakiju-
Htastniik pted
Obisk v dolini Bobnarice
glav zelja, čebule In česna smo videli. Povprašali smo prodajalca:
— Kaj ni nič »kšefta«?
Mož nl iz naših krajev, In odgovor:'— E, slabo, sine, slabo — nas ni začudil. Kajti ko nam je povedal cene teh svojih pridelkov, smo že našli odgovor na vprašanje, čemu je tržnica prazna.
»PRESKRBA« POSTREŽE 1000 LJUDEM
V poslovalnici »Preskrbe«. Vprašali smo poslovodjo: — Kako so kaj Hrastničani zadovoljni z vašo postrežbo?
Trenutna zadrega, nato pa: — Skoda, da niste bili minuto prej tu. Prišla Je neka stranka in povedala, da je gledala pri konkurenci enak jopič kot pri nas, samo da je bil gori dražji za 200 din. Kupila je seveda pri nasl
—	Potemtakem uspešno konkurirate ostalim podjetjem?
—	Pri blagu že, pri špeceriji pa ne moremo dosti!
Potem so nam prodajalci ustrežljivo hiteli pripovedovat, da postrežejo v tej poslovalnici totio
pomCadjo
smo ujeli čisto kratek, zanimiv dvogovor:
—	Kaj boste pili. gospod Klemen? Dam pol decl?
—	Kakšen, kakšen, gospod, kar lepo pri miru pusti gospoda, teh ni več' pri nas, v naši dolini!
Natakarica je hitela pospravljati. toda stari Klemen Je še vedno n°kai mrmral. Unamo. de v Hrsst-
PRED ODHODOM IZ HRASTNIKA Iskali smo mladince, ki so s« priglasili v brigado, na delovno akcijo. Zal nismo našli niti enega. Radi bi se pomenili tudi s aktivnim hrastniškim telovadcem tovarišem Skazo ali Grebenom, pa ju tudi nismo našli. Vendar moramo vseeno pristaviti, da sta
PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA KEMIČNE TOVARNE V HRASTNIKU
NA GRADBIŠČIH
Predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Brečko nam Je ob našem srečanju povedal, da bo letos dograjena tudi stanovanjska hiša za občinske uslužbence in nekaj delavcev iz Kemične tovarne.
Sef gradbišča nam je zatrdil, da bo ta hiša, ki jo vidite na sliki, vseljiva še letos, seveda če bodo pohiteli potem, ko bodo oni končali, tudi mizarji, slikarji in drugi.
»Pritisnili« smo tudi poslopje, v katerem bo dobila prostore hrast-nlška podružnica Komunalne banke, pošta in podružnica socialnega zavarovanja. Mimogrede smo se ustavili nadalje v banki, kjer so nam uslužbenci povedali, da so
HRASTNIČANI PRAVIJO DA BODO V PRIHODNJE ZGRADILI SE V EC PODOBNIH STANOVANJSKIH H IS
niku, po trgovinah ln gostiščih ni več dosti strežnega osebja, ki ogovarja ljudi z gospodi. Tako je prav, bodimo tovariši, vsepovsod, tudi v javnih prostorih.
Oglasili smo se tudi v hrastnl-
V TRGOVINI HRASTNISKE »PRESKRBE«
ljudem, da Je Izbira blaga še kar dobra ln da mislijo tudi na dostavo blaga na dom, zlasti oddaljenejšim kupcem.
— pa se bo z dostavo blaga na dom, kaj podražilo?
Ne — so hiteli zatrjevati — v tem primeru bi dostava na dom ne Imela pravega učinka!
SREČANJE S TOV. MAJESEM
Na naše vprašanje je odgovoril:
— Včasih »iznesemo« na zasedanjih našega delavskega sveta zdrave predloge, kj Jih upoštevajo. Pripeti pa se tudi, da nekateri tovariši tehničnega vodstva menilo, da naj se naš delavski svet ne vtika v tehnične zadeve, čeprav smo prepričani, da je naš predlog dober in upoštevanja s'reden. Zgodi pa se tudi. da so tovariši boli tiho, ker se ne maralo zameriti.
No, pa zato nočem reči. da de-‘amo slabo. In kar prav Je, da se "časih »skrešemo«. drugače bi bita zasedanta dolgočasna. Prav rdaj se naša sindikalna organlza-glla nrlzadevg odpreti tovarniško ''oblo In. v kateri hi delavci dobili tople obroke hrane. To bo -net nova pridobitev za pač« delavce, le zakllučll tov. Majes — predsednik delavskega »veta Kemične tovarne.
ta dva, kot vsi ostali hrastniškl mladinci ln mladinke, aktivni telovadci, da dosegajo lepe uspehe doma ln drugod ln da se prizadevajo vključiti v svoje vrste še več mladih ljudi.
V Zgornjem delu Hrastnika smo fotografirali tako Imenovano naj-lepšo hišo v Hrastniku. Res je lepa. Želimo, da bi bilo še več takih hiš v tej občini. Bo jib, kajti del tistega, kar hrastniškl delovni ljudje ustvarjajo za skupnost, ostane tudi njim, ln s tem bodo zidali le več lepih, prostornih stanovanj.
Zal se nismo mogli pomeniti s hrastniškim! rudarji. Ravnokar so odhajali v jamo ln utegnili smo Hm reči le še »Srečno«!
M.
NA GRADBIŠČU V HRASTNIKU
Hrastničani varčni ljudje, saj Ima 64» vlagateljev nekaj okrog sedem milijonov dinarjev na hranilnih knjižicah, pa tudi šolarji so pridni: 65.000 din imajo v hranilnih knjižicah.
KAKŠEN GOSPOD?
Hrastničani pravijo gostišču pri »Partizanu« — »Podmornica«. — Vstopili smo! Ker Je bil ponedeljek, je bilo malo gostov. Vendar
škem gradu. Poiskali smo tov. Hofbauerja, marljivega hrastni-škega kronista. Ljubeznivo nam je razkazal predmete, ki jih je nabral ln Jih še nabira za hrast-nlški muzej. Povedal pa nam je še, da pridno piše hrastniško kroniko, iti bo občanom ohranila spomin na preteklost, ln da pomaga prof. Orožnu pri pisanju knjige o Zasavju in njegovih ljudeh.
RUDARJI PRED ODHODOM V JAMO
( Stran 4
*--------
Halo, 91!
Iz česa sestoji manjši in bolj praktični ter cenejši gradbeni material, kot je opeka? Slišim, da tak material s pridom uporabljajo v Zagorju!
M. O. Blanca Cementa in peska.
Koliko stane v rubriki Halo, 91 odgovor na razna vprašanja? Imam namreč nekaj vprašanj, pa ne vem, če je treba plačati?
K. M. Zagorje Nič! Kar vprašaj!
Bo pri nas padlo še kaj snega? Ce ne, bom dilce prodal ali zamenjal za kaj praktičnejšega!
T. R. Hrastnik Kar prodaj ald pa zamenjaj za nekaj dobrih lopat, s katerimi boš lahko obdeloval svoj vrt... Pomlad prihaja...
Na našem zboru volivcev so najbolj udrihali čez takse na vozila taki kmetje, ki z vožnjami toliko zaslužijo, da bi lahko od tega živeli, kaj naj rečemo, mi mali kmetje, kh živimo v hribih? Kaj praviš?
E. C. Zagorje
Moral bi jim odkrito povedati tole, kar si meni!
Slišal sem, da bodo še letos v Borovniku začeli zidati večstanovanjsko hišo, in da bo dograjena že prihodnje leto. Alj drži ta napoved?
S. H. Kisovec
»rži!
V vašem časniku sem brad, da Pepče obiskuje vsak teden vse občine. Ali bi ga hotel poslati tudi v Brežice, imam zanj nekaj dobrega gradiva!
A. L. Brežice
Ce je kaj nujnega, raje piši, saj poznaš naslov, ne?
Ali bi hotel povedati, koliko stane danes eno novozgrajeno stanovanje v stanovanjskem bloku?
U. K. Videm-Krško Sko.ro dva milijona, če je bolj skromno!
Sem pri vojakf.h, ali bi mi lahko dal naslov kakega orhkega dekleta, s katerim oi si dopisoval?
T. B. Skoplje
Ali v Skoplju ni brhkih leklet... ?
Ob uspelem mladinskem plenumu v Trbovljah
Mladina prte odgovornimi nalogami
Plenum OK LMS, o katerem pravljali tudi o delu aktivov smo poročali že v prejšnji šte- mladiih zadružnikov in poudari-vilkt, je ugotovil, da se je mla- li, da je njihovo delo zadnje ča_ dina aktivno vključila v pred- se nekoliko slabše, kot je bilo volilno dejavnost. Mladinska prej, in celo kljub razpisanemu tekmovanju. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da bo OK LMS skupaj z OZZ organiziral seminar za voditelje aktivov mladih zadružnikov, ki bo lahko precej vplival na poživite- dela aktivov mladih zadružnikov.
OB CESTI IZ RADEČ PROTI ŠENTJANŽU JE MAJHNA VAS GORELJCE. MLADINA IZ TE VASICE, BUDNE VASI, ZDEV-NA, HRUSIC, BAJNOFA IN VELIKEGA VRHA, JE PRED KRATKIM USTANOVILA LASTNO OSNOVNO ORGANIZACIJO LMS. 26. JANUARJA JE BIL PRVI SESTANEK PRI TOV. TOMAZINU, KI JE LEPEMU ŠTEVILU MLADINE RAD ODSTOPIL ENO IZMED SVOJIH SOB. MLADINCI ŽELE, DA BI OSTAL TAKO GOSTOLJUBEN SE TOLIKO ČASA, DA BODO V VASI ZGRADILI LASTEN KULTURNOPROSVETNI IN GASILSKI DOM. MLADINCI SO SE DODOBRA PORAZGOVO-RILI O NALOGAH, KI JIH ČAKAJO PRI NJIHOVEM DELU. KONČNO SO IZVOLILI SVOJE VODSTVO. PREDSEDNICA MLADINSKE ORGANIZACIJE JE FANIKA KOZINC, PREDSEDNIK KULTURNOPROSVETNEGA ODBORA PA ADAM TOMAZIN.
Ta teden v Vidmu-Krškem
Šahovski dvoboj. - Gojenci TSS iz Vidma - Krškega so povabili dijake brežiške gimnazije na prijateljski dvoboj v šahu. Pomerili so se na štirih deskah in igrali dvakrat. Dijaki so dvoboj zgubili s 3,5 :4,5. — TSS v Vidmu - Krškem ln gimnazija v Brežicah sta si naj bMji srednji šoli v Spod, Posavju in se večkrat pomerita med seboj. V kratkem bosta tekmovali tud', v streljanju.
III. akademski ples. - Posavski akademski klub 1e priprava tretji akademski ples v prosterito Turist hotela »Sremič« na Vidmu pod pokroviteljstvom predsednika. ObLO Videm - Krško, tov. Staneta Nun-čiča. Na prireditvi je ierail sek-stet »Celuloza«, pela sta Franc Babič in Stana Podlesnik — umetniški del pa ®o izvajali, umetniki iz Zagreba.
- Ctaveč mladih tned nas: — tako so sklenili člani PD »Li-sca« iz Vidma - Krškega ne svojem letnem občnem zboru. Na njem so obravnavali im kritično pregledali delo društva v preteklem letu. Naprava!! so mnogo.
In v bodoče? — Pomladili bodo svoje vrste, kajti mladi imajo več energije — več elana. Kočo na Lisci mislijo dogotoviti ter jo opremiti po zgledu drugih zasavskih planinskih koč s televizijskim sprejemnikom. Zgraditi nameravajo nadalje majhno Igrišče za odbojko. V kočo mislilo dobita še nekaj šahovnic.
Kot vidimo — delajo. Pa ne samo pri koči temveč so napravili več skupinskih izletov z mladino. in sicer na Storžič. Triglav in v Logarsko dolino. Razen tega pa seveda tudi na domačo Lisco.
__In letos? — Delali bodo še bolj
vneto kot doslej.	"k
vodstva se pri tem' poslužujejo najrazličnejših oblik, kot so zbori! volivcev, ustni časopisi, večja zborovanja itd'. Dobro potekajo tudi priprave za zvezno mladinsko delovno akcijo, za kar gre zasluga požrtvovalnim mladinskim aktivistom dn pa razpoloženju mladine, ki se tudi sama priglaša za odhod v brigado.
Na plenumu so razpravljali tud/, o pripravah za volitve v delavske svete m .pri tem poudarili potrebo, da se ti važni organi samoupravljanja še bolj pomladijo. Na proizvodnih konferencah mladdne, ki bodo v naslednjih dneh, je treba že predlagati najboljše mladince za izvolitev v delavski svet. Na teh konferencah pa se je treba pogovoriti tudi o problemih podjetja. o proSzvodnem planu, o delu delavskega sveta in še posebej mladih članov DS itd.
V pripravah za VII. kongres ZKJ je sklenil plenum OK LMS, naj organizacije Ljudske mladine seznanjajo mladino z zgodovino Zveze komunistov, z njeno sedanjo vlogo itd. Mladina naj tudi še naprej sama predlaga najboljše mladince za sprejem v Zvezo komunistov.
Udeleženo; plenuma so raz-
Raku
Društvo upokojencev, — Podružnica Društva upokojencev na Raki je letos priredila pustno zabavo. Udeležili so se je stari ln mladi. Ob zvokih harmonike so se zavrteli tudi TO do 80 let stari upokojenci. Dva med njimi nista zamudila nobenega poskočnega plesa. Vsi so bili zadovoljni in veseli.
Preostanek raznega peciva je društvo drugi dan razdelilo med domače otroke. Vsem, ki so kakor koli pomagali k tel prireditvi, se vodstvo podružnice upokojencev nailepše zahvaljuje.
Na seji upravnega odbora društva so sklenili, da bodo s čistim dobičkom te prireditve obdarili deset najboll potrebnih članov. Vsak bo dobil 500 din enkratnega podpore.
Zadnjič sem obiskal podnajemnika J. M. ln B. F. na Vinski cesti 1 v Zagorju. Ze večkrat sta me namreč vabila ln tudi tokrat nisem odšel od njiju praznih rok. Ce bi tistikrat našel -doma hišnega gospodarja in posestnika, bi se verjetno več kot pisano pogledala, kajti takšno ravnanje s podnajemnikoma zasluži res pravično kazen.
Veste ta posestnik menda še danes ne ve, da smo tlako odpravili pred več kot sto leti. Podnajemnika mu morata obdelovati posestvo, pospravljati poljske pridelke, urejevati in čistiti hlev, krmit, živino, zanj opravljati vožnje in podobno. Možakar še vedno misli, da,sta najemnika njegova hlapca, ki sta zato, ker stanujeta v njegovem podstrešnem stanovanju, dolžna storiti vse, kar on zapove. Bog ne daj, da bi se uprla njegovemu šikaniranju, ker jima .potem enostavno pove, da morata izprazniti stanovanje v 24 urah. Njegova priljubljena krilatica je: »Jaz hočem take najemnike, ki bodo vsak hip pripravljeni delati zame!«
Lani pozimi so podnajemniki opazili, da Jim nekdo jemlje kurjavo. No, tovariš J. M. se je odločil, da bo vrata popravil m zaklepal. Kaj hujšega! Spet je gospodar zarobantil nad podnajemnikom, ker se je drznil zakleniti vrata kleti, kjer ima shranjeno kurjavo. Morda pa posestnik noče tega, da bi podnajemniki imeli svoje stvari pod ključem? Predlagam, da se zberejo vsi stanovalci te hiše in samovoljnemu gospodarju in posestniku povedo, kar mu gre!
Se v Hrastnik sem skočil in nekaterim mesarjem raztolmačil, da kost ni meso in naj pri tehtanju pomislijo, da morajo hrastniške gospodinje vreči kosti v ogenj ali na smetišče. Se prav posebno pa jim priporočam, naj nikar takole zviška ne mečejo mesa na tehtnice in ga, še preden se Jeziček tehtnice ustav! na določeni številki, zavijejo v papir. Zadnjič je dal mesar F. D. neki deklici pri pol kilogramu zahtevanega mesa kar lšdlkg kosti in le 23 dikg mesa. Pa tudi v mlekarni v Zgornjem Hrastniku sem se ustavil, kjer so mi ženske potožile, da navadno zmanjka mleka za bolnike in otroke; zares čudno, ah ne?
Drugače, dragi bralci, nič novega. Ce vi kaj veste, pa sporočite, saj veste kam, kajne?
Lepe pozdrave 1
NOVICE IZ ARTIČ
Posvetimo več skrbi vajenskemu kadru v podjetjih
Upravni odbor Strojnega mizarstva v Trbovljah Je ne svojem zasedanju posvetil posebno točko razpravi o vzgoji vajenskega kadra.
Osnova za to razpravo in zaključek Je bil pregled šolskih uspehov vajencev. Upravni odbor Je pa ugotovil, da so bili ti uspehi zelo pičli hi da se podjetje niti starši vajencev niso zavzemali za boljši šolski napredek. Prav tako je upravni odbor podjetja ugotovil, da imajo vajenci iz okoliških hribovskih vesi v šoli man5 slabih ocen, kakor pa tisti, ki bivaio v centru kraj«'.
V tej zadevi Je upravni odbor sklenil sklicati -roditeljski sestanek, da se s starši vajencev pogovori o vseh vprašanjih. Upravni odbor je zavzel stališče, da se vajenci z nezadostnimi spričevali ob zaključku šolskega leto lzMJu-
ZELO USPEL OBČNI ZBOR SZDL V VELIKEM SIRJU
Tov. Zupančičeva med volivci
V nedeljo, 2. marca, Je članstvo SZDL iz Velikega Strja napolnilo učilnico šole v Zidanem mostu. Na občni zbor so člani povabili tudi kandidata za republiško skupščino, tovarišico Mimo Zupančičevo,
Obsežno poročilo o delu SZDL v preteklem letu so podali predsednik, tajnik ln blagajnik. Videti Je, da se je posebno tov. Alojz Ručman kot dosedanji tajnik enote vneto prizadeval, da Je delo potekalo nemoteno in v korist članov in splošnostl. Dokaz, da Je organizacija tu pravilno delovala, so redne seje, lep obisk na številnih sestankih, prirejanje predavanj Itd.
Tovarišica Mirna Zupančičeva Je v Svojih izvajanjih omenila, da se zaveda dolžnosti, ki Ji Jo kot bodočemu poslancu nalaga družba, ne more pa obljubiti ničesar drugega kot to, da bo s članstvom v stalnem stiku ln da bo pomagala reševati gospodarske ln socialne probleme na terenu.
flanstvo je v razpravi lepo ln sproščeno obrazložilo nekatera pereča vprašanja. Tako .te navedlo, da so kmetijska gospodarstva v teh hribovitih predelih davčno preobremenjena, ker je klasifikacija zemlje še Izza časov Avstro-ogrske ln da Je mnogo višja, kot Je na primer na bivšem Kranjskem. Tudi gozdne parcele, ki so
Prosvetni delavci so zborovali
V četrtek dopoldne je bilo v dvorani »Svobode-Zasavje« v Trbovljah zborovanje prosvetnih delavcev Zasavja. Na njem Je govoril sekretar OK ZKS, France Klmovec-Ziga, in sicerio uveljavljanju komunalnega sistema, o aktualnih gospodarskih vprašanjih, o nekaterih negativnih pojavih in o vlogi prosvetnega delavca v javnem življenju. Udeleženci zborovanja so z velikim zanimanjem sledili izvajanju tov. Kimovca, pozneje pa so mu postavljali tudi vprašanja, na katera je rade volje odgovarjal. Največ vprašanj se je nanašalo na materialne pogoje- šol, kli so res obupni ln hi jih bo treba z večjo pozornostjo reševati. _	‘n0
bile doslej v zadnjem razredu — saj je tu več kilometrov do avtomobilske ceste — so zdaj ocenjene kot srednje, kar vsekakor ne ustreza dejanskemu stanju. V gozdni sklad so gospodarstva preteklo leto vplačala več stotisočev dinarjev, za poti pa so prejela le 30.008 din, ostala popravila gozdnih poti so pa prepuščena gospodarjem, da jih udarniško opravijo. — Težak problem so nadalje takse na kmetijske stroje ln vozila. Članstvo se Je pritoževalo, da ne gre strojev po osamljenih gorskih kmetijah istovetiti s stroji v
naseljih v ravnini in strjenih vaseh. Preproste ročne mlatilnice, slamoreznice itd. so ljudje v teku let preuredili na električni pogon, mlatijo, recimo, le nekaj ur na leto, plačujejo pa visoke davke za stroje. Tudi vozila morajo Imeti, ln samo lažja, takse so pa velike. Članstvo želi prav tako, naj bi se elektrifikacija izvedla še proti Lukovici.
Ob zaključku so na občnem zboru Izvolili nov upraviii ln nadzorni odbor, ki Je pomlajen ln Ima vse pogoje, da bo še uspešneje deloval.	O. M.
čijo iz podjetja oziroma se razveljavi sklenjena učna pogodba.
Važen zajkžloček Je bil nadalje storjen v tem, da se vajencem nudi vga pomoč pri učenju, lil Sicer na t« način, da se ves tehniški kader z direktorjem v podjetju zavzame za inštrukcije v popoldanskih prostih urah Tudi sami šolski prostori ne ustrezajo povsem svojemu namenu, kajti vajenci imajo teoretični pouk v glasbeni šoli. in sicer prav ob istih urah. ko lmalo pouk tudi gojenci glasbene šole. Drugo vprašanje je tudi praktično delo vajencev, kajti prt pomočniškem Izpitu je treba predmete izdelati od osnove do končnega izdelka kar pa je v podjetju otežikočeno, ker za vajence ni takih primernih del. V tej zadevi je upravni odbor na svoji seji zavzel stališče, da se vajenci prvega letnika le včasih porabijo Za zlaganje desk,-medtem ko mora drugi letnik delati v strojnici ter na koncu še v ročni delavnici, tako da vaje-Viec spozna' vse faze dela. t. k.
Tudi vojaki žele mladincem dober uspeh na izgradnji avtomobilske ceste
Fantje, ki služijo vojaški rok v Senti, žele vsem mladinskim brigadam, ki se v Zasavju pripravljajo za odhod na izgradnjo avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb, obilo uspehov pri delu. Hkrati pozdravljamo vse naše domače fante in dekleta!
Desetar Miha Preska in desetar Ivan Zakšek.
Zaključek tečaja RK. — Tudi letos je bil v kraju tečaj Rdečega križa za dekleta, ki ga je vodila tov. Tonika Darovic. Tečaj je lepo uspel, saj so bila dekleta zelo disciplinirana in so predavanjem in praktičnemu delu z zanimanjem sledila. — Ob zaključku tečaja so dekleta priredila zabavo z zakusko in plesom. Predsednik organizacije RK se je na prireditvi • zahvalil predavateljem in dekletom. Njegova in želja nas vseh je, da bi dekleta s pridom uporabljala pridobljeno znanje na svojih domovih in v poznejšem življenju.
Mladinska organizacija. —
Mladinoi v Artičah so precej delavni. Zlasti razveseljivo je, da se zadnje čase tudi mladina udeležuje zborov volivcev in razprav o kandidatih sa bližnje volitve. Tudi v društvih so' mladinci aktivni, predvsem v prosvetnem društvu in v strelski družini!. Želeti bi bilo, da bi mladina več delala tudi v SZDL.
Na zadnjem sestanku so si mladinci zadali hvalevredno nalogo: sklenili so, da bo mladinska organizacija sodelovala pri razširitvi občinske ceste Sp. Pohanca — Zgornji Obrež. Pobudo za razširitev te ceste je dal vaški odbor SZDL iz Zg.
Obreža zaradi važnosti, ki jo ima cesta za ves okoliš.
Predvolilno zborovanje. — V nedeljo, 9. marca, bo v Artičah predvolilno zborovanje ob 8. uri zjutraj. Udeležil se ga bo tudi kandidat za republliško skupščino, tov. France Kimo-vec-Ziga. Na zborovanje vabimo vse organizacije in društva, saj bo tedaj najlepša prillika, da izrečemo svoje težave in želje. Obilno udeležbo pričakujemo ob tej priliki tudi od mladine in zlasti žena.
Po tem zborovanju bodo strelci tekmovali v streljanju z zračno puško. To je nadaljevanje okrajnega ligaškega tekmovanja.
Žene zadružnjce. — O naših ženah že dolgo nismo pisali, čeprav so ves čas zelo požrtvo-
valno delaje. 2ene so predvsem tiste, ki se največ brigajo, da bi bilo našim otrokom lepo. Veliko veselje jim pripravijo vsako leto z novoletno jelko. Mnogo časa izgube prti tem in ne dobe druge zahvale kakor hvaležnost otrok. Res je, da na neko posebno zahvalo ne računajo, ker se zavedajo, da delajo za skupno korist. P0 tej poti se zahvaljujemo ženam vsi prijatelji mladine s prošnjo, da bi še v bodoče sodelovale z nami. Vabimo j|ih tudi, da bi se udeleževale zborov volivcev, kjer bi lahko povedale svoje težave in z umestnimi predlogi pomagale reševati razne krajevne probleme. — Mnogo ziba ve in veselja jlim želimo danes, ko bodo praznovale dan borbenih žena.
S Senovega
VELIKA PREDVOLILNA ZBOROVANJA. — V rvezl z bližnjimi volitvami v Zvezno in republiško ljudsko skupščino bodo na področju senovske občine množična predvolilna zborovanja. Potrebne priprave v ta namen je izvedel občinski odbor SZDL ob sodelovanju vseh množičnih organizacij. Računa-
Poučni tečaj v Sevnici
ZROJ Sevnica Je priredilo prejšnji četrtek celodnevni poučni tečaj za svoje člane. Okrog 88 rezervnih oficirjev z območja občine je z zanimanjem sledilo predavanjem višjih oficirjev o zgodovini Ul taktiki nekaterih velikih operacij NOV ter o atomskem ln
em
Šola za starše v Radečah
V Radečah je Društvo prijateljev mladine začelo pred kratkim s predavanji, namenjenimi predvsem staršem. Odbor društva Je ob tem vprašanju upošteval načelo, da bomo mogli le tedaj govoriti o dobri vzgoji naših otrok, kadar bodo za to usposobljeni tisti, ki so najprej poklicani za vzgojo — starši. Res je, da je danes dostopno že precej literature o tem vprašanju, toda take bolj ali mani obširne knjige ne najdejo dovolj zvestih bralcev. Temu je krivo marsikaj, tako na primer premalo poljudno čtivo, premalo časa za branje Itd. Itd. Bolj učinkovita pa je v tem pogledu živa predavateljeva beseda, ki pa /pora sedaj biti dovolj poljudna ln prepričljiva, podprta s primeri iz življenja.
zato je društvo sestavilo ciklus predavanj za starše. V prvem predavanju je govoril prof. Gustav Šilih iz Maribora »O otroku v na-
ši današnji družini«. Za njim ,1e predaval dr. Ludovik Kramberger iz Trbovelj o temi »Telesna rast ln razvoj mladega človeka«, v naslednjem predavanji! pa je govo-. ril dr. Franjo Juhart, jurist lz Trbovelj, o družinskem pravu. V nedeljo, 9. marca dopoldne, bo predavala v radeški šoli učiteljica Vera Krašovec o predpubertetni ln o pubertetni dobi mladega človeka. Nadalje bo predaval še tov. Janez Železnik, vzgojitelj na VPD Hotemež, o težko vzgojljivth otrocih In mladostnikih, tov. Oton Ml-kullč, šolski Inšpektor, pa bo govoril o važnosti tesne povezave med domom ln Šolo.
Ciklus predavanj s tem verjetno še ne bo zaključen, kajti želja DPM Radeče Je, da bi starši člm-več pridobili lz teh predavanj in da bi bila le-ta res šola zanje.
pmpi
TEČAJNICE RK V
ARTIČAH
Goreljce
Preteklo nedeljo so tudi v Mrtvicah ustanovili mladinski aktiv. Sešlo se je okrog 20 mladincev in so se pogovorili o svojih nalogah. Izvolili so začasno mladinsko vodstvo, ki bo pri. pravilo vse potrebno za širši sestanek aktiva, kjer bodo izvolili stalni odbor.
2e na prvem sestanku so mladinci razpravljali o pomenu bližnjih volitev v republiški ln zvezni zbor ter sklenili, da bodo na volitvah že v jutranjih urah opravili svojo državljansko dolžnost.
^Cttdunct (tiaCcev
To In ono iz Koprivnice
Predvolilni sestanek. - Sestanek Je bil polnoštevilno obiskan. Po-razgovoriHi so se o kandidatih poslancev za bližnje volitve in o vaaikdanilh vprašanjih. Predvsem so bili volivci zadovoljni, da le žago za rezanje lesa zšlcltiTal bivši žagar In da je le-ta začel« takoj obratovati.
Občni zbor Rdečega križa. - Tudi občnn zbor RK le bil dobro obiskan. Na njem so Izvolili po-podnoma nov odbor. Razprava le bila zelo živahna, predvsem *o staremu odboru očitali mnogo napak, zato želimo, da se Jih novi odbor izogiba in dela pošteno.
Kulturna dejavnost. - Prosvetno druStvo 1e uprizorilo šaljivo spevoigro »Vasovalci«. Igrsilci so »e Belo potrudili in tudi pevski zbor jev prav lepo zaipel nekal pesmu. (gavi tako lepe so bile kulise ln
prizorišče delo domačega umetnika. Šolska »oba, spremenjena v zasilno gledališko dvorano, je bila nabito polna Nekaj pa je treba pripomniti:	kadar im n Jo namen
igro ponoviti, naj to razglasilo prej in ne šele ob koncu prve predstave, da ne bodo vsi alMi k onn predstavi. Prav tako naj izdalo le določeno število vstopnic (stojišč). Kakšen kulturni užitek nai imajo gledalci, ako so stisnjeni kot vžigalice v škatli, se pote kot v najhuje: vročini se nehote dregajo s komolci in se prerivajo sem in tla? — Obiskali so nas tudi Sevnlčahl. Razveselila in kulturno obogatila nas Je godba Najboljši 1e bil harmonikar. V programu so nam nadalje pokaz.aill nekaj dovtipov iz Pavlihove pratike. — Preprosto ljudstvo si fali Se več dobrih prt-redltonj
• RAJE SUKNJIČ KOT KOZO
Jeseni 1942. leta blizu Ribnice. Partizan Stane Žagar, doma nekje od Ljubljane, se Je s svojo desetino spopadel s Italijani. Sovražnikov Je bilo najmanj" desetkrat več, munl-clJe partizani niso Imeli veliko ln tako so se Italijani čedalje bolj zbližali. Ko Je partizanski desetini munlclje zmanjkalo, so se borci začeli umikati’ ln Žagar, ki Je Imel še nekaj nabojev, Je ščitil njihov umik. Italijani so prodirali od vseh strani in nenadoma obkolili Staneta. Dva sta ga zgrabila za suknjič, vsa vesela, da Imata partizana ža svoj plen. Toda veselili so se prezgodaj. Žagar je lepo smuknil lz suknjiča, ga pustil v Italijanskih krempljih, sam pa smuknil med vrstami sovražnikov dalje v gozd. presenečena Italijana sta ostala s suknjičem sama. Tudi drugi vojaki so presenečeno gledali za »rlbel-lom«, ki Je odnesel zdravo kožo v svobodni gozd, streljati sl pa niso upali za njim, ker so bili povsod njihovi vojaki. Žagar Jim Je kasneje le
marsiaktero zagodel, pa tudi drugim sovražnikom naše domovine. Danes Je kapetan v JLA.
Major J. L,
• NAMESTO SRNJAKA — NAHRBTNIK GOB Jane* Je odšel na lov nad srnjaka. Na ramo sl Je nadel nahrbtnik, zadel puško ln že zgodaj zjutraj odhlačal proti Krakovskemu gozdu. Hodil Je uro, dve, tri, toda srnjaka n! ln ni bilo od nikoder. Ze Je pokopal vse dobre upe, ki so ga navdajali zjutraj še v postelji, In obraz se mu je skremžil v mnogo gub, ko Je v lovskem srcu spet zftsijalo sonce. V skritem ln zapuščenem kotu Je našel pravcato •eldorado« gob. V dobrih petih minutah Je Imel poln nahrbtnik jurčkov, ln čeprav brez srnjaka, se Je vesel vrnil v Krško.
• SOLA BRF.Z STRANIŠČA IN DEŽELNI GLAVAR Bilo Je takrat pred mnogimi leti, ko so v Leskovcu slovesno odpirali novo Solo. Igrala Je godba, ljudje so se veselili ln oddahnili od večdoset-
letnlh neprestanih obljub, na slavnost pa Je prišel celo deželni glavar. Gospoda sl Je ogledovala prostore, hodila sem ln tja, ko pa se je že naveličala, Je glavar pošepetal enemu Izmed domačinov — — »prosim, kje pa Imate prostor za . . . ,« Možak Jt nekaj časa molčal, nato pa zardel ln pobledel. Spomnil se Je, da Je projektant prt gradnlj šole pozabil na te tako potrebne prostore.
In radi ali neradi so morali začeti k novi šoli prlzidavatl spet hove prostore — za stranišče.
R. - Videm - Krško
• PODPIS MOŠE PIJ AIIA
Ko sem* bil zadnjič v trboveljskem muzeju NOV, so mi oči obstale tudi na neznatni dopisnici, ki jo je nekaj pred drugo svetovno vojno napisal v Blleču, kjer Je bil zaprt, star trboveljski rudar Ivan Keše. Med podpisi, ki so ohranjeni na tem listku, sem prebral tudi Ime pokojnega Moše Ptjada,' katerega prve obletnice smrti se bomo spominjali čez nekaj dni.
L 1. • Trbovlje
drugem modernem orožiu. Podobni zbori bodo še večkrat v letu.
Občinski ljudski odbor In zbor proizvajalcev sta Istega dne zasedala najiprej ločeno, nato oa na skupini seji. Razprave, ki so obravnavale večinoma gospodarska vprašanja, so bile zelo živahne.
Občinski svet »Svobod« in prosvetnih društev je priredil prejšnjo soboto v šoli na Radni preizkušnjo »Pokaži, kaj znaš«. Odziv je bil zadovoljiv, iz Sevnice same in bližnje okolice žal ni bilo nikogar. Pač pa Je bila lena udeležba predvsem mlajših, iz širše okolice, tako to Tržišča. Krmelja, a največ s Senovega. Precej je bilo recltatjoriev ln mladih solo pevcev. Najboljši bodo nastopili čez 14 dni na javni prireditvi.
Gostovanje Trboveljčanov. - V nedeljo, 2. marca popoldne. Je v dvorani »Partizana« uprizorijo mladinsko gledališče trboveljske Rim narije komedijo »Čudovite pustolovščine ene noči«. Igra je btla dobro naštudirana, režija odlična, zasedba nekaterih vlog pa je bila man) posrečena. — Udeležba Prireditve Je bila nezadovoljiva, to pa predvsem zaradi neprimerne ure in pa krasnega vremena, sal je sonce vse zvabilo v naravo.
Ost
Drnovo
V Drnovem, kler Je nekaj nad 30 članov gasilskega društva, že dalje časa razmišljajo, kako bi prišli do lastnega doma. Gasilski dom bi uredili tako, da bi imeli v njem tudi primeren prostor za shajanje. Zavedajo se, da bi se pr) njih kulturno življenje poživilo, če bi dobili dvorano, ki bi bila v sestavu gasilskega doma.
Drnovski gasilci so se odločili da bodo 11. maja izvedli veselico s srečolovom, čisti dobiček oa namenili za gradnjo gasilskega doma. Glavni dobitek bo vprežni kanj. razen tega pa še dve kolesi, radijski aparat, prašič, obleke in drugo.
Želimo, Jim, da bi njihova prireditev uspela, tako da bodo lahko člmprej pričeli z gradnjo gasilskega doma.
jo, da bodo ta zborovanja zajela velik del volivcev, zlasti še, ker bodo na njih govorili o vseh važnih političnih, gospodarskih in družbenih vprašanjih.
Zborovanja bodo v Brestanici v dvorani kina 17. marca ob 5. uri popoldne ter v Koprivnici v šoli dne 19. marca ob 8. url zjutraj.
Na teh zborovanjih bodo govorili poslanski kandidati za zvezni in republiški zbor.
Občni- zbor gasilcev. — Pred kratkim so se gasilci na Senovem zbrali na letnem občnem zboru. O gasilcih lahko rečemo, da so bili marljivi. Razširili so svojo organizacijo In bili tudi ob požarih na svojem mestu. Zlasti pa so senov-skl gasilci lahko ponosni na s\mj kvalitetni poveljniški kader. Ta kader je najboljše zagotovilo, da bodo gasilci z uspehom opravljali svoje naloge tudi v bodoče.
Organizacija RK. — Tudi osnovna organizacija Rdečega križa na Senovem je skupaj z ostalimi organizacijami RK opravila preteklo leto vrsto humanih nalog, med katere spada skrb za ljudi, poipoc bolnim in siromašnim, uspešno pa je to društvo izvedlo akcijo krvodajalstva, ki je proti pričakovanju zelo lepo uspela. Z delitvijo sredstev, s katerimi le organizacija razpolagala, je Imela kajpak nehvaležno delo. Tu se je skušala držati reka: "Ne po babi ne po stricu.« Potrditi moramo, da so bili vsi. ki so bili deležni kakršne koli podpore, hvaležni, zato ni čudno, da 1e bil odziv za krvodajalsko akcijo lep, sal so vse osnovne organizacije na terenu zadovoljivo opravljale svoje naloge.
»Pokaži, kaj znaš!« — Ob nedavnem javnem nastopu neznanih talentov v Radiu Ljubljana so mnogi Senovčani ob svojih sprejemnikih aplavdtrnlt domačinu .Francu Drenovcu lz Malega Kamna, ki se je kar dobro odrezal. Pokazal je, da zna prav dobro zaigrati na svojo harmoniko. Ce smo zapisali: »na svojo harmoniko*, potem Je to dobesedno, res. ker 1o je tudi sam Izdel^. kar oa v Radiu ni povedal. ml pa vemo. da le France v tem opravilu strokovnjak. V naši občini imamo verjetno še več »o-dobnlh talentov. Tem kličemo: Ko. rajža velja!
Akcija mladincev. — V vrstah LMS se marljivo pripravljalo na udeležbo mladincev in mladink pri gradnji avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb. Kakor kaže. Je ta akcija precej razgibala tukaj-' šnjo mladino. Sodeč po začetnih priglasitvah mladincev in mladink za udeležbo v tej akciji lahko za-* pišemo, da senovska LMS ne bo med zadnjimi v okraju, saj se število prtRlašencev lahko kosa z i ' t n 1 i rn I večtirni krnil v okrain.
KUHARSKI TEČAJ V ŠENTJANŽU
FILM
FILM
FILM
FILM* • FILM
FILM
FILMi
Kakor poročajo iz ZDA, bo prišlo v poštev za nagrado »Oscarja« 411 filmov, ki so bili predvajani v Ameriki minulo sezono. Od teh jih je ena tretjina tujih, največ angleških (55).	'
Po novicah francoskega »Cinemonde« Tl bo igrala znana ameriško-angleška filmska P" igralka Audrey Hepburn glavno vlogo v 2 filmu, ki bo posnet po najnovejšem romanu Franyoise Saganove.
•
Sophia Loren v Ameriki zelo dobro Tl uspeva. Zdaj je resna kandidatka za giav-l- no vlogo v biografiji nekdaj slavne italijanske tragedinje Eleonore Duše. Njena življenjska zgodba je hvaležen filmski material, saj je bila zelo burna.
S
Sloviti francoski režiser Rene Clement, tvorec sijajnega filmskega ,dela »Prepovedane igre«, je ponudil glavno žensko vlogo
v svojem najnovešjem filmu »Velika turneja« ameriški igralki Marilyn Monroe.
*
John Ford trenutno pripravlja film »Poslednji hura«. Glavno vlogo igra Spencer Tracy.
*
Vlogo v filmu »Mačka na vroči pločevinasti strehi« si je končno pridobila Elizabeth Taylor. Kakor smo že poročali, bo ta film režiral George Cukor.
Partner Audrey Hepburn v »Zelenih dvorcih« bo Anthony Perkins. Film bo posnet po romanu angleškega pisatelja J. Hudsona.
•
Priljubljena italijanska filmska igralka Silvana Pampanini je doslej nastopila v filmu že 50-krat. Njen prvi film je bil »Don Juan«, kjer je igrala neko manjšo vlogo.
Z občnega zbora okrajnega odbora Ljudske tehnike
V	podjetjih pogrešamo organizacijo Ljud. tehnike
V	Radečah je bil pred 14 dnevi občni zbor okrajnega odbora Ljudske tehnike Trbovlje. Razen delegatov so zboru prisostvovali še predsednik GO LT Slovenije, tov. Milko Gor-šič, sekretar GO LT tov. Lojze Prvinšek, podpredsednik OLO Trbovlje tov. Tone Zupančič in
zastopnik DlT 'Irbov.ve. o-tej priložnosti je pre*ti tov. ,nz. And.ej Huna,-, .Hjluk uo i.i Trbovlje, bronasto plaketo Bo-risa Kidriča.
I!
FILM
FILM
FILM • FILM
FILM
FILM
FILM
Na področju našega okraja delujejio v vseh občinah komunski odbori Ljudske tehnike. Pod okriljem le-teh pa delujejo razna tehnična društva in klubi.
Čeprav je v našem okraju industrija precej razvita, delujejo društva Ljudske tehnike le v nekaterih podjetjih. Nujno je, da podjetja in rudniki spoznajo, kakšnega pomena je zanje ta organizacija, ki tehnično
TIELEMS KULTURA
izobražuje našega delovnega človeka. Društva LT. ki bi delovala v rudnikih ih drugih industrijskih podjetjih, bodo ščitila njihove interese. Razvijala bi pnototiiipsko in racionalliza-cijsko dejavnost. Vsem članom bi bila dana možnost, da ustvarijo svoje zamisi|i in tako izboljšajo delo v podjetjih. Pozneje bi vij ati še druge tehnične veje ki niso zvezane neposredno s proizvodnjo podjetja. Omejevati pa se ne bodo smela na člane delovnega kolektiva, temveč bi se zvezala tudi z okold-
»n jim opremila delavnice: Tehnična vzgoja po šolkh je v zadnjem času ž.e precej razširjena, kar dokazuje, da je vedno več klubov mladih tehnlikov. Njihovo delo je iz leta v leto uspešnejše, ker je vednio več inštruktorskega kadra, katerega je vzgajal OO LT. V zadnjih mesecih so izvedli linštruktor-
Slaba igra Rudarja proti Krimu
Z igro trboveljskega »Rudarja« Preteklo nedeljo ne moremo biti Posebno zadovoljni. Kljub temu, da to nogometno moštvo igra v letošnji sezoni skoro vse nedelje 'n je že dobro odrezalo, je to pot odpovedalo, predvsem njegova napadalna vrsta. Igra je bila sicer hitra, toda odločitev ni bilo dosti, »dini gol je dosegel za »Rudarja« Opresmk v 38. minuti — to pa Je “ilo tudi vse.
V nedeljo bo »Rudar« Igral povratno tekmo s »Krimom« v Ljubljani.
Bratstvo je dobilo novo igrišče
Nogometni klub »Bratstvo« iz Hrastnika tekmuje v podzvezni li-6i in je bil v jesenskem prven-
stvu na 2. mestu. Njegovi nogometaši so morali igrati vse tekme zunaj, ker so bili tako rekoč brez svojega igrišča, kajti na starem igrišču tega kluba je hrast-niška steklarna pričela graditi stanovanjske hiše. Pred dnevi pa je bilo novo igrišče tega kluba skončano in »Bratstvo« bo v spomladanski sezoni lahko igralo vse tekme doma. Prejšnjo nedeljo so ti hrastniški nogometaši gostovali v Kranju proti »Triglavu« in izgubili tekmo z rezultatom 10:4. V nedeljo, 2. marca pa je »Bratstvo« imelo prvo tekmo na igrišču Rudarja s »Triglavom« iz Kranja. Rezultat tega srečanja je bil 5:1 v korist Triglava.
•Novo igrišče v Hrastniku bo pomembna pridobitev za nadaljnji razvoj telesne kulture in športa v spodnjem delu hrastnlške doline, še več pa bo, ko bodo v Sp. Hrastniku dogradili tudi Športni dom, ki ga nameravajo spraviti
Program občinskega tekmovanja mladincev in pionirjev v politehnični vzgoji -
Teknlbvanje pionirjev in mladincev v spoznavanju tehnike je v našem okraju v polnem razmahu. V tekmovanju sodelujejo po J^seh občinah. V nekaterih občinah so že izdelale načrt tekmovanja. Kot primer dobrega programa navajamo načrt sevniške občine: Organizirali bodo tečaj za inštruktorje, ki ga bo obiskovalo °krog 30 učiteljev in mladincev, ki bodo po tečaju delali na terenu.
Po vseh šolah bolio ustanovili krožke ročnih spretnosti, v katerih bodo izdelovali sledeče predmete: obdelovanje in izdelava iz lesa, rezljanje, modelarstvo — izdelovanje letalskih modelov, 2majev, ladij, maket, modeliranje iz gline, lepenkarstvo in lutkarstvo, izdelovanje iz raznega materiala (fižola, graha itd.), pletenje, kvačkanje, šivanje itd. Te krožke bodo vodili učitelji in mladinci.
V	okviru AMD Sevnica bodo organizirali krožek mladih ljubiteljev avto-moto Športa. Z njimi boao predelali vso snov o varnosti Prometa na javnih cestah in prometna znamenja.
V	okviru Ljudske tehnike v Sevnici bodo organizirali krožek tbladih tehnikov. Nadalje bodo ustanovili dva kluba mladih proizvajalcev.
I rav tako bodo pripravili 5 seminarjev za odrasle, v katerih oodo delali z mladino (v širšem smislu s predavanji): seminar za hiehanizacijo podeželja; seminar za prvo pomoč; seminar o prometu prometnih znamenjih; seminar za kulturno dejavnost; seminar urejanje sadovnjakov in vrtov.
Ustanovili bodo 3 šolske delavnice in eno izven šole v AMD Sevnica. Razen tega bodo organizirali in uredili tehnične krožke os|a,lih 13 šolah.
Ecfredili bodo 27 obiskov — ekskurzij v tovarne ln rudnike. V °kviru LT bodo pripravili 5 predavanj s področja znanosti. Prav tako bo G predavanj o izbiri poklicev naše mladine. Mladina si bo °gledala razne tovarne (seznanila z DS. z delom mojstrov in inženirjev).
Organizirali bodo predvajanje dveh mladinskih filmov. Prav tako bodo organizirali razstavo izdelanih predmetov ročne spretnosti, foto krožka, radio krožka in prometnih znamenj.
Pionirji iz vseh šol bodo tekmovali v znanju prometnih znamenj in varnosti prometa. Ob končnih izpitih bodo najboljšd pre-Jeii* nagrade.
V	nižjih oddelkih osnovnih šol bodo izvedli tekmovanje s skiroji, v višjih oddelkih pa bodo tekmovali z dvokolesi.
Organizirali bodo tekmovanja z malimi avtomobili na nožni fngon, ki jih bo dala na razpolago AMZ Slovenije. Pripravili bodo t^Čaj za mlade prometnike in jih usposobili za praktično prometno s*Užbo, ki jo bodo opravljali pod nadzorstvom LM.
Ustanovili bodo radioamaterski krožek, ki bo izdeloval razne *adijske predmete (detektorje itd.).
Pripravili bodo tekmovanje z Morsejevo abecedo z zastavicami.
. S področja zrakoplovstva bodo izdelali več modelov. Izvedli bodo tekmovanje z zmaji, v katerega se bodo vključili vsi pionirji v
občini.
Za pionirje in mladince bodo organizirali več predavanj iz elek-•fostrojnifitva. V krožkih za ročno spretnost bodo izdelali makete Jeznih zgradb, hidrocentral itd. V foto krožku bodo napravili po-Jttetke in jih razstavili. Razen tega bodo za javnost organizirali več Predavanj o fototehniki.
S področja brodarstva bodo izdelali več modelov.
Učenci bodo pisali slovenske šolske naloge o dejavnosti Nikole *esle ter o hidrooentralah in njihovem pomenu.
I*o vseh šolah bodo uredili šolske vrtove ob pomoči strokovnjakov »L kmetijske šole. Pri ureditvi bodo pionirji aktivno sodelovali, ^ačrt ureditve šolskih vrtov naj bi bil sledeč: naprava toplih gred, Reditev asortimenta kulturnih rastlin, vpeljanja kolobarjenja, skrb kulturno podobo vrtov (ograja, okrasne rastline itd.)
Ob zaključku tekmovanja bodo izvedli občinsko manifestacijo P‘°nlrjev in mladine, ki bo v okviru dneva mladosti in bo zajela *bed tekmovanjem opravljeno delo.	*	0
Okrajni koordinacijski odbor akcije »Tehniko pionirjem in JJiadinU razpisuje 3 nagrade v vrednosti 150,000 din za najboljše °bčine.
« Tekmovanje se Je pričelo 1. februarja in bo trajalo do 20. JUftija t, 1.	'	Okrajni koordinacijski, odbor
pod streho do jeseni, drugo leto pa dokončno urediti.
Zmaga Proletarce nad Grafičarjem
Tudi zagorski nogometni klub »Proletarec« se kar resno pripravlja na začetek spomladanskega prvenstva. Med drugimi srečanji je ta klub odigral prejšnji četrtek tekmo z »Grafičarjem« iz Ljubljane in ga premagal s 4:1. J — Prav odlična je bila obramba zagorskih nogometašev.
Republiško ekipno kegljaško prvenstvo
RUDAR NA ENAJSTEM MESTU
-Od 16 ekip, ki tekmujejo v kegljaškem prvenstvu Slovenije, je ekipa trboveljskega »Rudarja« trenutno na 11. mestu. V nedeljo so kegljači tekmovali v Ljubljani na kegljišču »Gradisa«. Najboljši rezultat je dosegel »Branik« Iz Maribora s 4843 podrtimi keglji. Jesenice so dosegle 4786, Ilirija 4874, trboveljski »Rudar« pa 4666 klinov. Med posameznimi kegljači iz Trbovelj je bil najboljši Na-raglav z 831 klini.
Prvenstvo se bliža zaključku in je še čas za boljši plasma. Torej ekipa »Rudarja« — krepko na delo!
zagorski Šport
Nogomet
Proletarec : Svoboda (Trb.) 5:7 (4:2)
Za nogometno tekmo med »Proletarcem« in trboveljsko »Svobodo« je b|ilo med ljubitelji okroglega usnja precej zanimanja. Zbralo se je precej gledalcev, med njimi dosti Trboveljčanov. Derby tekma in pa te-
žak, razmehčan teren sta dala slutiti, da n« bo v igri kdo ve kakih leplih potez dn da si bosta obe moštvi prizadevali priti do zadetka po čimkrajSi poti.
Ce smo računali po končanem prvem delu, da bodo domačini odločili tekmo sebi v prid, smo računali povsem pravilno, namreč po stanju na igrišču. Drugi polčas pa so domačini povsem popustdli dn dovolili zmago gostov. — Sodnik Lebeničnik je bdi lizrazito slab. nekaj gledalcev — posebno gostov — pa Je bilo nediscipliniranih in so s svoJdm vedenjem dokazali, da ne sodijo na športna -Igrišča.
Smučarji so tekmovali
• Smučarski klub »Zagorje« je pripravni prvenstvo Zagorja v slalomu za člane, mladince in pionirje. Tekmovali so na »Ku-kelnucu«. na 250 m dolgi progi s 40 vratci in so Jo morali prevoziti dvakrat.
Med pionirji Je bil najboljši Danilo Bantan (SK Zagorje), med mladinci Janez Barltč (SK Zagorje), med člani Pa Poldi Renko (SK Zagorje) 1.59,1 pred Jožetom Spolenakom (SK Zagorje) in Vilijem Groboljškom (SK Kisovec).
Vredno je omeniti, da je dosegel mladinec Janez Barlič s časom 1-49,6 najboljši čas dneva.
naj h co.
Okrajni odbor Ljudske tehnike želi, da bi podjetja prevzela patronat nad nekaterimi šolami
se lahko Vačefle raz- s>ke tečaje tudi nekateri komunski odbori LT. Razveseljivo pa je dejstvo, d.a so biilji med tečajniki predvsem mladinci, ki pridobljeno znanje že prenašajo na svoje sovrstnike ' Hn na šolsko mladino in sna ta način razbremenjujejo prosvetni kader..
Žalostna pa je ugotovitev, da v Trbovljah še do danes niso uspeli vpeljat; po šolah pouka ročnih spretnosti, niiiti niso ustanovili kluba mladih tehnikov. Nujno je, da uredijo vzorno delavnico, čeprav so težave s prostori In pritegnejo čimveč mladline v klub. Ob primerni podpori podjetij ne bo težko opremiti v Trbovljah delavnice, ki bi bila v ponos in razvedrilo trboveljski mladini.
Vredno je pozdraviti akcijo: »Tehniko pionirjem in mladini«, ki jo razen Zveze prijateljev mladine in Ljudske tehnike propagirajo še nekatere druge organizacije. Namen te akcije je ustvariti pogoje oziroma jih izboljšati tako, da se ho tehnična vzgoja čimhitreje širila. Ob tej priložnosti bodo v našem okraju urejevali delavnice, povečali števtilo inštruktorjev itd.
RADIO v,tem tednu
•*•••• .•««••«•■ .......... ••••«••«•

RAZGLAS
Občinski ljudski odbor Brežice, oddelek za gosp. in kom. tadeve razpisuje na osnovi 5. člena Uredbe o sečnjah gozdnega "r6vja (Ur. L LRS št. 27-141-57) rok za vlaganje prošenj za 6ečna dovoljenja za sečno sezono 1958-59, in sicer
od t. marca do 15. aprila 1958.
prošnje lahko vložijo lastniki ali upravitelji zasebnih gozdov ter 'Pravliteljl ozir. koristniki gozdov splošnega ljudskega premogla, s katerimi ne gospodari gozdno gospodarstvo. Prošnje se .^gajo na predpisanih obrazcih pri kmetijskih zadrugah, na ka-erih območju leži gozd. Tiskovine za prošnje se dobe pri kmetskih zadrugah. V razpisanem roku vložene prošnje so taks 'Khlkovine) proste. Opozarjamo vse dolžnik* gozdnega sklada,
Poročila poslušajte vsak dan ob 6.05 , 7.00, 13.00, 17.00 ln 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob delavnikih ob 14.33, ob nedeljah pa od 14.00 do -16.00. »Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo« vsak delavnik ob 12.30. »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. Oddajo »Dobro Jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 6.00 do 7.00.
NEDELJA, 9. marca
7.36 Ali vam ugaja? (Venček zabavnih melodij); 8.00 Športna reportaža; 8.15 Vesela zvočna slikanica; 9.20 S pesmijo po Jugoslaviji; 10.00 Se pomnite, tovariši... To so bile borke in Ilegalke; 10.3» Pokaži, kaj znaš (prenos javne oddaje); 18.30 Za našo vas; 15.10 Prenos Javne oddaje Iz Kočevja; 17.30 Kar radi poslušate;
20.00	Nekaj starih In nekaj novih melodij za prijetno razpoloženje.
PONEDELJEK, 10. marca
9.20 »Ce fantje zaigrajo in zapo-jo«; 11.00 Uvodni takti: 11.06 Radijska šola za srednjo stopnjo: Opazovali bomo . ..; 12.40 Narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet;. 13.30 To in ono lz naše diskoteke; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Janez Pirnat: Umetnik ledene dobe; 17.15 Popevka tega tedna: 18.00 Mladinska oddaja; 18.45 Radijska univerza — Dr. Rastko Močnik: O družbenem upravljanju.
TOREK, 11. marca
8.05 Sem Sel, sem šel čez gmaj-nicoL..; 10.10 Izberite vašo melodijo: 11.30 Za dom in žene; 12.00 Pisana vrsta domačih pesmi in napevov; 38.15 Zabavni pčle-mčle;
16.00	Za ljubitelje ln poznavalce; 17.15 Kaj vse dandanes plešemo: 18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Nalboljši Jugoslovanski zbori vam pojo.
SREDA, 12. marca
8.05 Pisana paleta; 9.00 Prof. dr. Mirko Rupel; Jezikovni pogovori
(ponovitev); 9.15 30 minut za ljubitelje narodnih pesmi; 11.00 V svetu operet; 13.16 Pesmi in plesi Jugoslovanskih narodov; 16.00Koncert po željah; 17.06 Sestanek ob petih; 18.00 Kulturni pregled; 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih.
ČETRTEK, 1J. marca
8.05	Zbori »Svobod« pojo narodne In umetne pesmi; 8.36 V tričetrtinskem taktu; 10.10 Z glasbo v dobro voljo; 11.30 Cicibanom — dober dan! 11.45 Pesmi za naše male; 13.15 Segava klaviatura; 14.20 Zanimivosti lz znanosti ln tehnike; 15.40 Humoreska tega tedna — Richard Gordoh: Zdravnik v hiši; 17.16 Petnajst minut s Caterino Valente; 18.16 Iz Jugoslovanske glasbene literature; 18.45 Četrtkova reportaža; 19.50 Tedenski notra-nje-politični pregled; 20.05 Javni četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, 14. marca
9.20 V duru in molu: 11.00 Pesmi in plesi raznih narodov; 11.30 Za dom in žene; 11.40 Dva klavirja v enem ritmu, 12.40 Harljskl bratje pojo narodne pesmi; 14.05 Ha-dijska šola za nižjo stopnjo — Frane Milčinski: Drugo uvodno glasbo, prosim! 15.40 Iz svetovne književnosti — John Ferguson: Kjer se nič ne dogodil 17.43 Pozdrav lz Pariza vam pošilja Line Renaud; 18.60 Družinski pogovori; 20.16 Tedenski zunanje-politični pregled.
SOBOTA, 15. marca
8.06	Lepe melodije — znani napevi; 8.35 Spomlad prav lušno je (narodne pesmi o pomladi); 11.00 Pionirski tednik; 1166 Domači zvoki izpod zelenega Pohorja; 12.40 Znane melodije v ritmih Latinske Amerike; 13.15 Non stop! (zabavna glasba na tekočem traku); 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 16.40 S knjižnega trga; 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel; Jezikovni pogovori; 20.00 Veseli večer.
Kinematografi
KINO BREŽICE: 8. marca mehiški »film »Midva«; 9. marca angl. film »Človek, ki je ljubil rdečelasko«; 12. in 13. marca jug. film »Krvava srajca«; 14. in 15. marca avstr.-franc. film »Pot v raj«.	*
Kino »Svoboda« — Trbovlje II«:
Od 7. do 10. marca amer. barvni film »Maščevalec lz . Dalasa«; prihodnji teden premiera amer. barvnega filma
»Tajnosti močvirja«.
Obvestilo! Obiskovalce kinematografa »Svoboda Trbovlje II« obveščamo, da je predprodaja vstopnic vsako nedeljo dopoldne od 10. do 11. ure. Nadalje smo uvedli zaradi hitrejšega dostopna do blagajn kina prodajo vstopnic ob nedeljah popoldne od 14. do 15. ure pri dveh okencih. Pri okencu štev. 1 dobite vstopnice za prvo predstavo, pri okencu štev. 2 za ostale pred-etave.
Kino »Svoboda« Videm-Krško:
8. in 9. marca ruski barv. ki-memaskope film »Prolog«; 12. in 13. marca amer. barv. vi-staVision film »Trije za revijo«; 15. in 16. marca ital. film »Nesmrtne melodije«.
Kino Sevnica: 8. in 9. marca amer. film »Nasilje«; 15. in 16. marca francoski film »Oče, mama, služkinja in jaz«.
DELAVSKI DOM TRBOVLJE
V torek, 11. marca 1958; gostuje v Trbovljah Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z dramo Jura Kislingerja »NA SLEPEM TIRU«. Predstavi bosta ob 16. uri za izven, ob 20. uri pa za abonente. Preskrbite si vstopnice v predprodaji pravočasno!
Abonente prosimo, da poravnajo drugi obrok plačila.
Trboveljčani! Drama je doživela v Celju in drugod izredno lep sprejem in velik uspeh, zato prosimo, da si jo v čimvečjem številu ogledate.
OBVESTILO
Obvešfamo vse lastnike psov ha področju občine Trbovlje, da bo v torek fin sredo, dne 11. in 12. marca 1958, obvezno cepljenje psov »roti steklini. Cepljenje bo od 8. -11. ure v klavnici.
ObLO Trbovlje
Kmetijsko-tehnična komisija pri okrajnem odboru Ljudske tehnike je dala pobudio za preizkušnjo vseh tipov, plugov za hribovske kraje in sodelovala pri sestavi novega prototipa pluga. V bodeč« bo ta komisija posvetilla več skrbi klubom mladih zadružnikov z nalogo, da Izuči moško kmečko mladino v kmetijskem strojništvu.
Na koncu občnega zbora je tov. Milko Goržlič izročil tov. inž. Andreju Kuharju Kidričevo plaketo v imenu predsednika GO LT Jugoslavije, tov. Franca Leskoška in mu čestital k velikemu priznanju.
Ženski kotiček
Najprej vam moramo, drage žene, prisrčno čestitati ob 8. marcu, vašem prazniku. Vemo, da tudi na ta dan ne boste počivale in da bo marsikatera imela prav na ta dan še več dela kot navadno. Sobota je in ob sobotah je največ opravil. Želimo pa vam ob tem prazniku vseeno to, kar same želite. Da bi sc izpolnilo vse tisto, kar vas tišči v vsakdanjem življenju, predvsem pa, da bi se še tesneje oklenile vaših ženskih društev, da bi v okviru teh tudi ve odločale in pomagale pri graditvi našega socialističnega sistema. Le z vašo vsestransko aktivnostjo v družbenem življenju se bo sto in sto velikih in majhnih stvari uredilo v splošno korist vseh nas.
Tudi tokrat smo vam pripravile nekaj nasvetov, ki jih boste, upamo, s pridom uporabljale. Prihodnji teden pa vam bomo v tej rubriki prinesli nekaj praktičnih napotkov za delo na vrtovih.
GOSPODINJSKI
NASVETI
Mast, v kateri pečete zrezke ali kolače, ne bo potemnela, če ji dodate nekaj belega fižola.
Sir bo ostal dalj časa svež, če ga zavijete v krpo, ki ste jo namočile v slani vodi in dobro ožele.
Ce belega perila dalj časa ne uporabljate, nekoliko porumeni. Temu se boste izognile, če zavijete perilo v plav papir.
Jajčne lupine so odlično sredstvo za gnojenje sobnih rastlin. Lupine dobro stol-čite in pomešajte z zemljo v cvetličnih 'lončkih.
Limonine in pomarančne lupine so odličen dodatek k pecivu. Z njimi natrite kocke sladkorja in jih nato skupaj s kockami zložite v zaprto steklenico oziroma kozarec za vlaganje. -
ODGOVOR NA VPRAŠANJE
Gospodinja iz Trbovelj nas sprašuje, katera čokolada j je najbolj hranljiva? Najbolj hranljiva je mlečna čokolada, ker razen drugih hranljivih snovi vsebuje še mleko v prahu. Naj povemo še to, da ima 100 gramov čokolade 550 kalorij.
PLANINCI IZ RADEČ SO NAS PRESENETILI
To prav gotovo drži. Več kot sto članov, ki so se' udeležili občnega zbora svojega društva, je ocenilo dosedanje delo kot zelo dobro in uspešno na vseh področjih dejavnosti. Povečali so število članstva, organizirali »Planinski teden«, uredili zavetišče na Kozjem in dokončno uredili svoj dom na Prehodavclh. To so samo nekateri izmed uspehov tega društva v preteklem letu. — Ko smo poslušali poročila odbornikov, smo se prepričali, da Je planinsko društvo eno izmed najboljših v Radečah, ki pa je hkrati tudi eno od najbolj množičnih. Ce se kakšno društvo lahko ponaša s požrtvovalnim odborniki, potem je radeško planinsko društvo gotovo med prvimi.
Članstvo Je ria občnem zboru sprejelo mnogo sklepov, kil so po-
membni in ki bodo lahko pri«. pomogli, da bodo naše planine imele še več ljubiteljev.
MLADINA POVSOD V OSPREDJU
Kateremu koli občnemu zboru smo prisostvovali, povsod smo lahko opazili , veliko večino mladih ljudi, ki so prihiteli na letni obračun svojega društva s hotenjem. da se drugo leto dosežejo še večji uspehi. Kjer koli smo poslušali poročila društvenih odbornikov, povsod smo lahko slišali o mladini samo pohvalne izjave. To je razveseljivo, da si mladi ljudje v Radečah tako prizadevajo za društveno razgibanost. Zato tudi! ni čudno, če so bili v nove odpore izvoljeni tudi mnogi mlajši tovariši, ki bodo ob pomoči in izkušnjah starejših prav gotovo zelo prizadevni v bodočem delu.
wmwl»)IIIIIIIWHMWm«WIIIIH«HI)lllllll)lllllllllllll««IMIII»IIIW.
Mali oglasi
PREKLICUJEM izgubljeno zdravstveno izkaznico štev. 553209 na ime Marija Majes, Zidani most.
FRIZERSKO UČENKO sprejmem. — Ziko Serafi mwič, frizer, Zagorje ob Savi.
PREKLIC
Preklicujem besede, Izrečene proti Alojzu Deželaku iz Trbovelj, Trg Svobode 33. — Irt Ladislav, Trg Svobode 35.
Občinski ljudski odbor Hrastnik obvešča vse lastnike gozdov, da je rok za vlaganje prošenj za sečna dovoljenja po planu za leto 1959
od 1. marca do 15. aprila 1958
Prošnje vlagajte pri Kmetijski zadrugi Dol pri Hrastniku.
Zamujene vloge bo treba po 15. aprilu 1958 kolko-vati.
............................................—-TttttttmtMMlIi

GOSTINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ TRBOVLJE
Trg Franca Fakina 11, Trbovlje 11
sporoča, da se je preselila v nove poslovne prostore
(poleg osnovne šole)

njiih prošnje ne bodo rešene, dokler ne poravnajo vseh za-
^talih obveznosti do gozdnega sklada
REŠITEV NAGRADNE POSETNICE IZ 8. ŠTEVILKE
»..Pravilna rešitev nagradne ’ vizitke, k! smo Jo objavili v pred-,ahjl številki našega tednika, se glasi; BREŽICE. rv-£reb Je prisodil knjižno nagrado za rešitev posetnice Sllvicl 8« učenki 3. razreda osnovne šole v Lokl-Kisovcu, pošta Za-ob Savt, ter Mariji KRALJ, učenki 2. razreda osnovne šole, j^a Raka pri Krškem. Obema bomo poslali knjižno nagrado po
pionirkam, k! jim žreb žal ni bil poslano rešitev it) pozdrave prisrčna hvala.
UREDNIŠTVO
» Vsem ostalim pionirjem in Sklonjen,
AVARlJAkl
LIPOVŠEK
NOVA NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRJE ju "Tokrat prinašamo našim najmlajšim bralcem »ledečo uganko.
^lušajte Jo!	1 -
Na listih belo polje je prostrano, na njem pa črno seme posejano, prebiramo ga le z očmi, ker nas zabava in uči.
je kešitpv uganke nam prinesite ali pa pošljite po pošt! do nedelje, |V: »larva opoldne Za pravilno rešitev Imamo priprav!|r«i spet 2 91 Knjižni nagradi., ki Ju bomo razdelili po odločitvi žreba, u Ko nam boste odgovorili, ne pozabite navesti razen svojega m priimka tutji. razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto «r«j( Jcjer ste. doma..
Vsem pionirjem lepe pozdrave!
UREDNIŠTVO
FRAMC
KOPITAR.
79. — Samo za hip jo pokukal izza ogla hiše, že je nameril in usrelil. Krogla se je tik nad glavo nemškega vojaka zapičila v zid. Vojaku sta brž prišla na pomoč še dva Nemca, ki sta bila tudi v patrulji. Z enim od njih je Silni kaj hitro obračunal. T^že (|e bilo z ostalima dvema. Silni je pazili na to, da noben Steel ni šel v prazno. Ker Je bdi drugi nemški vojak, ki je prihitel na pomoč, bojevit, Je hotel kar na hitro obračunati s Silnim. Ta pa mu je pre-križal načrte.
80 — Sedaj je Silni začutil, da ima položaj v svojih rokah. Vojaku je začel prigovarjati, naj se raje vda, gre % njim v enoto In se pridruži partizanom. Tega pa vojak m in ni hotel slišati, Venomer je streljal v smer, od koder mu (le S linj prigovarjal. To pa je končno ujezilo tudi Silnega. Začel Je besno streljati. Nekaj nabojev je šlo seveda v prazno, petem pa je Silni začel natančneje meriti. Brž ko Je bila prilika, sl je ogledal položaj. Se nekaj strelov ip Nemec je obležal ranjen.
81. — Sdihi je stekel do njega In pogledali kam ga je zadela krogla. Večje nevarnosti ni bilo, saj mu je krogla prebila le levo roko.'Silni je pobral orožje In dokumente drugih dveh vojakov. Ranjencu pa je zabičal In mu ukazal, da mn mora vso pot slediti, drugače se ne bo dobro končalo. Ko sta korakala proti taborišču, Je ranjeni nemški vojak večkrat od strani pogledal Silnega. Verjetno ga je bilo sram, da ga Je tako mlad partizan preapgal^Ijt, t* sedaj
♦Ječe s seboj kot ’
Plen.
82. — V taborišču so se čudili, ko so zagledali Silnega, kako teme pred seboj nemškega vojaka. Komandant je molče poslušal, kar mu je pripovedoval o borhi Silni. Videl je, da stoti! pred njim partizan — mladineo Slini, pravi ponos njegove enote, ln da se mu mora za to hrabro dejanje zahvaliti. Po jutranjem zboru je komandant odlikoval Stilnega za hrabrost. Ko je začel bratl odlok o odlikovanju, so nekaterim starim partizanom pritekle v oči debele solze.
FLORENTINA
XXXIX. nad. . •
Vozili so se po ozki, s peskom posuti poti. Tako je prešlo deset, dvajset minut neme vožnje. Naenkrat človek položi svojo roko na Ralfovo ramo:
— Stoj! Tukaj! Prišli smo...
Ralf ustavi vozilo, ugasne motor in svetilke. Se vedno je deževalo. Samo sij cigarete je prebijal gosto temo. Čakali so! Prešlo je deset, deset dolgih minut, večnost za Ralfa, pa še deset, cela ura. Ralf se je počutil zelo neprijetno. Kje so ostali?... V grlu ga je nekaj speklo. Da ga niso ujeli v past? Morda so ga samo zato ločili od ostalih, da bi ga laže likvidirali! Roka mu trdo'stisne revolver. Neprestano je spremljal vsaki pogled človeka v temi, ki je bil tu, poleg njega. Ta človek pa niti pisnil ni. Sedel je nepremično kot kip in čakal... Neprijetno, zelo neprijetno...
Naenkrat se zasliši šum motorja. Bliže in bliže... Sij avtomobilskih svetilk je razsvetlil vejevje dreves. Človek poleg njega odpre vrata, skoči na tla in že ga vzame tema. Kaj naj to pomeni? Ralf naglo skoči na drugo stran, k nekemu drevesu, in počepne pod neko grmičevje. Oči so mu uprte v temo. Potem vidi obrise dveh avtomobilov, kamiona in osebnega vozila. Nato sliši še pridušene besede, ropotanje nekih predmetov. Približno 15 ljudi je bilo na kamionu.
Ralf se oddahne. Sliši namreč Florentinin glas in hip na to še Prosperjev. Nato se vzravna in gre proti skupini, ki je čuti v temi. V tem hipu čuti na svojem hrbtu močan pritisk cevi strojnega revolverja.
— Roke v zrak!	v
Torej le past! — pomisli Ralf. Močno se strese in dvigne roke. V obraz mu posije žepna svetilka. Potem sliši močan smeh.
— Hudiča! Kmalu bi ustrelil enega izmed naših. Kaj strašite tod okrog. To je bil Rainer. Ralf čuti na svoji rami njegovo roko, potem se mu ta oprosti in mu nudi strojni revolver.
— Evo, držite, da tudi vas z nečim zaposlim. Pazite, da se nihče ne približa. Če opazite kar koli sumljivega, takoj streljajte!
— Razumem!
In tako je sonderfiihrer Ralf stal na straži, medtem pa je neka skupina Pokreta odpora izkopavala skladišče orožja in streliva. To je bilo skladišče, kakršno doslej še ni prišlo Abwehru v roke. Ralf je videl, da so izkopali iz zemlje 33 sodov orožja, municije in eksploziva.
V sodih pa je bilo: 250 strojnih revolverjev, 300 ročnih granat, 6 lahkih mitraljezov, 80 revolverjev, 50.000 nabojev.
Približno ob štirih zjutraj, je kolona krenila.
Prva limuzina, v kateri so bili: Reiner, Florentina in Prosper.-Potem kamion s strelivom in potem, še drugi kamion z ljudmi Reinerjeve skupine, v kotu pa je v šotorsko platno zavit sedel Ralf še vedno s strojnim revolverjem v roki.
* * * '
, Po ozki cesti se je kolona spuščala v dolino. Ob petih so prišli do ceste Namir—Dinan...
— Prokleto!...
Ralf se je sunkovito dvignil. Pred njim, pravzaprav na cestnem robu, sta stala dva nemška vojaka. Po vsej priliki neka patrola.
Ralf niti dihati ne upa. Ali bodo vojaki ustavili vozilo ali bodo preiskali kamion? Ali jih bodo Reiner-jevi ljudje pokosili? In ali bi moral, on, Ralf, streljati na nemške vojake?
Sekunde, minute beže ...
Toda vojaki se ne premaknejo. Kot kipi strmijo v to čudno kolono. Da se niso ustrašili?
Nadaljevanje sledi
Domača mačka in divji zajčki
Bilo je pred leti v Trbovljah, v Globušaku, pri posestnik a Forteju. Domača mačka je imela mlade mucike, ki pa jih je gospodar zavrgel in mački podložil divje zajčke, katere je prinesel iz gozda.
Mačka je zajčke dojila in jih
(Hali in d%, £aCH
Dr. Jonas -Salk, iznajditelj Salkovega cepiva proti otroški paralizi, je objavil, da je iznašel novo tehniko, ki bo morda mnogo pripomogla k temu, da ustvarimo nove metode za pobijanje raka in še nekaterih drugih nevarnih oboljenj.
• Ta tehnika je v stvari nov rezultat njegovih raziskovanj, na katerih je delal, da je dobil cepivo proti otroški paralizi. Pričakujejo, da bo ta tehnika pospešila raziskovanja, ki so v teku in katerih smoter je, da najdemo učinkovito cepivo proti raku, ki napada človeka. t
To tehniko je dr. Salk obrazložil v časniku »Science«, organu Ameriškega združenja za napredek znanosti. Tu je prikazan revolucionaren način za merjenje kapacitet nekega seruma za uničenje celic, ki se ga dr. Salk poslužuje V svojih raziskovanjih še iz junija 1956. leta. Pravijo, da bo ta tehnika omogočila tehnikom in raziskovalcem, da delajo stokrat hitreje na eni izmed najvažnejših faz raka in še pri drugih porriembnih medicinskih raziskovalnih delih.
Proučevanja dr. Salka so opozorila na kompliciran niz odnosov med normalnimi in karceroznimi tkivi in protitelesi, oz. telesi, ki odklanjajo bolezen, ki se more zaradi raka hitreje pojaviti v človeškem organizmu.
Njegova raziskovanja nape-Ijavajo na misel, da imajo
Zanimivosti
od vsepovsod
Ženitni oglas
vzgojila kot _ svoj e (glej sliko). — Vse tri zajčke so, ko so bili večji, označili z obročki in jih Opustili na zlato svobodo. Od treh zajčkov, vzgojenih od mačke, so-enega uplenili v okolici Litije, medtem ko za ostalima dvema ni bilo več sledi.
Ameriki seveda! Takole je opisal neki Amerikanec ženo, kakršno si želi:
»Mora biti lepa in vitka. Poleg tega pa mora znati odpirati konzerve in segreti njihovo vsebino.«
Dokaj skromne zahteve.
Nenavadna tiralica
17-letna učenka Imo Samuelsson iz Stockholma je pred dalj časa dovolila nekemu ameriškemu fotografu. da jo je slikal. Sedaj pa je dekle iznenada našla v nekem velikem švedskem dnevniku »tiralico«, v kateri se mlada lepotica prosi, da tako sporoči svoj naslov.
Ameriški fotograf je namreč sliko tega dekleta objavil na naslovni strani velikega ameriškega ilustriranega časnika »Look«. Ker pa so se ljudje od filma in televizije zanimali za to lepo Svedi-njo, njen naslov pa ni bil nikomur poznan, so za tem dekletom Izdali omenjeno tiralico.
Nepričakovan gost
Pilot helikopterja 23-letni Francoz Sikou - Fenwick se je nekega dne s svojim aparatom pojavil nad kolonijo nagcev v Villennesu ob Seini. Dalj časa je obstal z letalom nad to nenavadno kolonijo, da bi si ogledal njene lepotice v »Evinem kostimu«. Dame so se nad tem dogodkom več ali manj zabavali, nagi gospodje kolonije pa so bili užaljeni nad nezaželenim obiskom in so proti pilotu vložili tožbo. Pilotu so za kazen odvzeli za 14 dni letalsko legitimacijo — a drugi dan so mu Jo spet vrnili: minister Billeres Je namreč nujno potreboval dobrega pilota za potovanje iz Pariza v Ulle.
karcerozni izrastki morda neko skupno lastnost, tako imenovani antigen, ki stimulira proizvodnjo protiteles za borbo proti bolezni.
Dr. Salk je v svojem poročilu obrazložil poskuse s celicami, odvzetimi iz srca zdravih opic. Te celice je položil v kulturo tkiv in jih vbrizgal v žive, zdrave opice. Nato je vzel nekaj krvi od opic in jo dal v epruvete, v katerih je bil material, pridobljen od celic srca.
Dr. Salk je prav tako kanil nekaj kapljic krvi živih opic na človeško karcerozno tkivo in na normalne človeške celice. Spet je ugotovil, da je nekaj, kar je bilo v krvnem serumu, razbilo celice, In to karcerozne kakor tudi normalne.
Že nekaj časa je znano, da normalne celice, ki se goje na tkivih, doživljajo transformacije. Dr. Salkovo delo kaže, da je serum, pridobljen od živali, vedno izzval pojav protiteles, kadar koli bi take transformirane celice, pridobljene iz opičjih src, vbrizgali opicam. Nadaljnja raziskovanja v tej smeri bi po splošnem domnevanju mogla morda privesti do iznajdbe cepiva proti karceroznim celicam.
Znanstveniki, ki se ukvarjajo s proučevanjem raka, so pokazali posebno zanimanje za te študije, ker so številni, nedavno na živalih izvedeni poskusi navedli na misel, da karcerozni izrastki morda nosijo v sebi seme za svoje uničenje.
Sodijo, da bi moglo biti res tako, namreč da imajo ti izrastki v sebi neki antigen, ki bi v zdravih celicah v tkivih stimuliral oblikovanje protiteles, ki se bore proti bolezni.
Tehnika, ki jo je iznašel dr. Salk, bo omogočila laboratorijskim tehnikom, ki proučujejo povzročitelje raka in metode za njegovo ozdravljenje, da opazujejo in proučujejo celice in spremembe na celici mnogo hitreje, kot je bilo to mogoče do sedaj. Salkova tehnika bo morda prav tako omogočila znaten napredek v delu, da spoznamo povzročitelja skleroze multipleks, revmatične mrzlice, revmatoidnega artritisa in nekih obolenj ledvic.
Prav tako pričakujejo, da bo ta iznajdba omogočila po-
bližje spoznanje mutacij, de dovanja in neke skrivnostne substance, imenovane nuklearna kislina, za katero mislijo, da je najvažnejšega pomena za razvoj celic tkiva pri človeku.
Čeravno je dr. Salkovo poročilo vzbudilo najširše zanimanje med zdravniki, on sam obzirno pripominja, da bo potrebno še »obširno nadaljnje delo, preden bomo mogli napraviti končne zaključke.
Prijateljstvo med srno in domačim psom
Tiudi to se dogodi, kaT dokazuje primer v Knezdolu nad Trbovljami pri gospodarju Martinu ZadobovSku, po domače pri Stojcu.
Pri Stojau imajo udomačeno mlado smo, 'staro dve leti, in srnjaka, starega eno leto, ki sta popolnoma domača in se igrata skupno s>psocm. Ljudi se ne bojita- Srnia, srnjak in domači pes gredo večkrat skupaj na izlet, tudu. po nekaj kilometrov daleč, a se vedno vrnejo. Pred nedavnim pa je srna pripeljala iz gozda domov pravega srnjaka, ki pa bil udomačen. Ko je domači gospodar to videl, je hitro zaprl leso, toda ta n; zadržala srnjaka, ki je napravil doma pravcati nered, naredil luknjo v ograji in odšel spet na
zlato svobodo. Za njim jo je kajpak mahnila tudi domača srna. Štirinajst dni ni bilo glasu o njej, nato pa se je spet vrnila — seveda oplojena.
Sedaj pričakujejo pri Stojcu v Knezdolu »vesel dogodek«, ki bo nekako v prvih dreh meseca aprila. — Kako bo z novim zor rodom, se bomo pa še oglasili.
SATELIT »ALFA 53«
Na Čapu Kanaverelu je armada ZDA s pomočjo rakete »Jupiter C« izstrelila v vesoljstvo umetni satelit, ki služi v znanstvene namene. Satelit zbira in odpošilja podatke, katere dobe vse države — sode-lovalke v Mednarodnem geo-fizičnem letu.
Izstrelek nosi ime »Aljo 58«, je dolg 2,00 m, premera 15 cm, težak pa je 13,98 kg. Del, v katerem so vgrajeni instrumenti, tehta 8 kg, medtem ko tehta poslednji del rakete, ki je priključen na prvi del, 5 kg. Oba dela krožita po vesoljstvu kot eno telo.
Instrumenti in telemetri satelita zbirajo in odpošiljajo 4 vrste podatkov: temperaturo na površini izstrelka, notranjo toploto, podatke o eroziji kozmičnega prahu ter podatke o kozmičnih žarkih.
Emisijske radijske postaje so poslale podatke. Močnejša postaja je delovala na frekvenci 108.00 megaciklov in rabi tok 10 milivatov. Računajo, da bo ta postaja delovala 2—3 mesece.
Posebne postaje, ki spremljajo kroženje satelita, s katerim razpolaga armada ZDA,
opazujejo gibanje satelita in dostavljajo informacije« Mornariškemu raziskovalnemu laboratoriju in Centru za preračunavanje podatkov. Obe ustanovi delujeta v Washingtonu.
Na srednjem delu satelita je pritrjena antena, katere vsaki krak ima na koncu kroglico. Rotacijsko gibanje satelita drži anteno v njenem položaju.
Raketa Jupiter C ima več nadstropij in je dolga 20,58 m.
V prvem delu rakete je del za propulzijo projektila »Red-ston«, ki ima dolžino 16,82 m, premer pa znaša 1,75 m.
ZADNJA POT HEDWIGE BLBJBTREU
IIZ IB IR AILII SMO ZA VAS
ALI NISO RESNIČNI PRIJATELJI?
TEŽKO SLOVO. Množica Dunajčanov se je pred Burgthea-trom poslovila od nedavno umrle gledališke Igralke HEDWIGE BLEIBTREU. Za krsto jo je spremil na njeni zadnji poti zvezni predsednik dr. Sdharf.
O smrti slavne igralke so poročali v svoji letošnji 4. Štev. tudi NAŠI RAZGLEDI:
Smrt Hedvviga Blcibtreua. Na
Dunaju je v starosti 90 let (op. ured. ZT 89 let!) umrl starosta avstrijskih gledališč igralec H edwig Bleifotreu, častni član Burgtheatra, kateremu je pripadal od leta 1893. Blelbtreu je po rodu iz Linza in je v začetku svoje umetniške kariere deloval po raznih nemških odrih, odkar
pa se je' vrnil v Avstrijo, je bil član Burgtheatra, Sodeloval Je tudi pri zadnji ponovni otvoritvi gledališča leta 1955 in je prebral slavnostni prolog Friedricha Schillerja.
NASI RAZGLEDI so odkrili vsej kulturni Evropi, da je bila Hedvviga BLEKBTREU — moški!
Politični mozaik
KAJ KOGA SRBI
Ameriški časnik »C. S. News and VVorld Raport« je komentiral ustvaritev nove arabske države — Združene arabske republike — in podčrtava tale moment: »Glavna aktiva te države bodo transportne olajšave: Egipt kontrolira Sueški kanal, a skozi Sirijo drže vsi naftovodi, ki danes prenašajo nafto s Srednjega vzhoda do 'Sredozemskega morja. Nova država ima na ta način kontrolo nad vsemi direktnimi prometnimi zvezami za transport srednjevzhodne nafte na evropska tržišča.«
Glavna naloga tujih sil je bila, da razdvoje arabske narode. Ta združitev jim ne gre v račun. Iz pisanja omenjenega vidimo tudi — zakaj ...
NEPREDVIDEN PROTEST
Vzpostavitev ameriških baz v Britaniji za dirigirane projektile je izzvala opravičene proteste ZSSR. Te pritožbe je zahodna propaganda bagatelizirala. Medtem pa so se pojavili protesti tudi v — Švedski. V tamkajšnjem tisku so izšli članki, ki izražajo nejevoljo, da se formirajo take baze. To je bil hladen curek za zahodno propagando, ker ni mogla uporabiti klišeja o — komunističnih protestih.
ZNAJTI SE JE TREBA
V Brazavilleu v Afriki uvajajo v katoliške cerkve muziko »Tam-tam«. Vatikan je namreč dovolil, da se v katoliško liturgijo uvedb tamkajšnji jezik. Pesmi v cerkvah bodo prepevali v jeziku domačinov in z — zamorskimi inštrumenti. — Tako pišejo francoski listi. Ti še pripominjajo, da jc papeški urad za turizem objavil tudi vodič za mesto Vatikan v — ruskem jeziku!
Treba je izkoristiti vsa sredstva za dosego namena — to je geslo.««
AGATHA CHRISTIE
Hiša na sipini
KRIMINALNI ROMAN
Penki Sop zelenih zvezd se je razlil po nočnem nebu ter se nato spremenil v rdeče, nato v modre in končno v srebrne.
Zopet je nova švistnlla kvišku in še ena...
»Oh in ah — tako se radi nekaj časa čudimo,« mi Je šepetal na uho Poirot. Končno pa postane enolično, se vam ne zdi? Brr! Trava Je tako mokra, gotovo bom dobil nahod. In nobene priložnosti ni, da bi dobil pristni bezgov čaj!«
»Nahod? V tej lepi poletni noči?«
»Lepa noč, prijazna noči... Vi sodite po tem, da mora liti dež kot iz posode, Sastings. Vedno, kadar dežuje, je pri vas Angležih, prijetna noč. Ce bi imel pri roki majhen termometer, bi vas kmalu kaj poučil.«
»Seveda,« sem pritrdil, »bi mi moj plašč gotovo ne bil odveč. Ce se je človek šele pred kratkim vrnil iz tropičnih krajev, je...«
»Bojim se le vlage v nogah.« Z mačjo kretnjo je Poirot dvignil najprej eno, potem še drugo* nogo kvišku. »Mislite, ali bi ne bilo mogoče izvrtati kje par galoš?«
Komaj sem zadrževal smeh. »Nikar se s tem ne tolažite, zaman, dragi
moj.«	.
»Potem grem raje v hišo,« je pristavil. Ali je ta predstava nemara toliko vredna, da se zato nalezem nahoda, In nato še morda pljučnice?«
Medtem ko se je še naprej jezil, smo odšli počasi proti hiši. Glasno pokanje spodaj na obrežju je naznanjalo, da se ognjemet nadaljuje.
»Na dnu srca smo vsi otroci,« je menil Poirot. »Ognjemet, igranje žoge, da, in celo čarovnik, možak, ki preslepi oko, čeprav še tako pazimo . . toda, kaj vam je?«
Z eno roko sem ga zagrabil za komolec, medtem ko sem z drugo kazal naprej.
Bili smo še okoli 100 mefrov od hiše, a med, nami in odprtimi vrati je ležala skrčena postava v škrlatnordečem kitajskem šalu.
»Mon didu!« je zastokal Poirot, mon dieu...«
Mislim, da sva le nekaj trenutkov stala tam, okamenela od groze, nezmožna se ganiti. Mend pa se je zdelo, da je potekla debela ura. Potem se je ganil Poirot, ko se je otresel moje roke, je zravnan kot avtomat odhitel.
»Zgodilo se je,« je zamrmral. Ne morem skoraj popisati bolestne trpkosti njegovega glasu. »Kljub vserm^ kljub moji čuječnosti, se je zgodilo. Oh, jaz nesrečni šušmar, zakaj niserrt bolje pazil nanjo? To bi bil moral predvideti. Niti trenutek bi je ne smel izpustiti.«
»Poirot, vi ne zaslužite ,graje,« seh» s težavo dejal. Jezik se ml je lepil na nebnico in zmogel sem le nekaj nerazločnih besed.
Prijatelj mi je odgovoril le z žalostnim odkimavanjem in je pokleknil, ne mpneč se za vlažno travo, k ležeči postavi.
V tem trenutku je prišel drugi udarec. Zaslišal se Je vesel in jasen Nickin glas, zatem pa se je tudi že pojavila na podbojih vrat, za njo pa so odsevali obrisi močno razsvetljene sobe. »Zal mi je Maggie, da je tako dolgo trajalo,« je vzkliknila. »Toda...«
Utihnila je in strmela v sliko pred seboj.
Z vzklikom je Poirot obrnil negibno telo na travi. Jaz pa sem se zagledal v bledi obraz Maggie Buckley.
Ze pa je stala Nick pri naju. Predirljivo je zakričala: »Maggie.., jojl Maggie ... saj ni mogoče ...«
Poirot je preiskal ležečo. Končno je Poirot počasi vstal.
»Ali je ... je ...« Niok ni mogla skončati stavka.
»Da, gospodična, mrtva je.«
»Toda zakaj? Kdo bi ji mogel streči po življenju?«
»Nekdo, ki ni hotel ubiti vaše sestrične, gospodična, temveč vas,« je odgovoril Poirot hitro in odločno. Vendar ga Je šal zapeljal.«
»O, ti preljuba moja, zakaj nisem bila jaz!« je stokala Nick. »Oh, zakaj nisem bila jaz? Meni ni. do življenja — sedaj! Vesela ln srečna bi bila umrla.«
Z rokami je začela divje klatiti po zraku ter se opotekati tako, da sem hitro priskočil.
»Spravite jo v hišo, Hastings,« je ukazal Poirot.
»Nato pa pokličite policijo.«
»Policijo?«	'
»Razumljivo. Recite, da je bil nekdo ustreljen. Nato pa ostanite pri gospodični Nick. V nobenem primeru se ne smete oddaljiti.«
Prikimal sem mu, da sem razumel njegova navodila, nakar sem vlekel na pol omedlelo dekle v dnevno sobo, kjer sem jo položil na zofo. Nato sem odhitel v vežo, da poiščem telefon. Tam pa bi se bil skoraj zaletel v Ellen. Stala je tam vsa zaprepaščena in trda ko kip s čudnim izrazom na mehkem obrazu. Oči so se ji svetile in znova sl je z Jeadkom omočila suhe ustnice. Brž ko me je opazila, je vprašala: »Ali... ali se je kaj zgodilo?«
»Da,« sem odgovoril. »Kje je' telefon?«
»Ja ni kaj hudega, gospod?«
»Nesreča,« sem se izognil. »Nekdo Je ranjen. Zato moram telefonirata
»Kdo je ranjen, gospod?« je vprašala radovedno.
»Miss Buckley. Miša Maggie Buckley.«
»Miss Maggie? Miss Maggie?« Roke so se ji pričele tresti.
»Ste prepričani... jaz mislim... ali Je res, miss Maggie?«
»Popolnoma sem prepričan. Zakaj?« v
»Ah — nič. Jaz... jaz sem mislila, če bi bila katera od ostalih. Mord» mrs. Rice.«
»Torej, prosim, kje je telefon?«
»Tukaj je v sobi, gospod.« Odprla Je vrata ln pokazala na telefon.
»Hvala, sem dejal. In ker se je zdelo, da bi rada še ostala, sem pripomnil: »Drugega ne potrebujem. Hvala.«
»Ce bi dr. Grahama ...«
»Ne, ne. Kar pojdite, prosim 1«
Obotavljajoč se, počasi, kolikor Je le mogla, je zapuščala sobo. Verjetno bo od zunaj pri vratih prisluškovala, toda tega nisem mogel preprečiti, n» glede na to, da bo tako v kratkem vse lzyedela.
Potem, ko sem že obvestil policijo, sem na svojo odgovornost poklical omenjenega doktorja Grahama, katerega telefonsko številko sem našel v telefonskem imeniku. Nick mora na vsak način priti v zdravniško oskrbo, čeprav ne more več noben zdravnik na svetu pomagati ubogemu dekletu, ki je ležalo zunaj na travi. Dr. Graham Je obljubil, da se bo mimogrede oglasil* nakar sem urno odložil slušalko.
Ce je Ellen res prisluškovala pri vratih, jp znala bliskovito izginiti, ket, ko sem prišel zopet v vežo, je bila prazna.
(Dalje prihodnjič)