Zadnja podobica. (PiSe Janko Bnrle.) llllleč podobic sem vatn podal, mili čitateljčki, letos v •Og^ »Angeljčku«, treba. da završim. Poslavljam se lctos od vas s to zadnjo podobico. Kaj ne, ali je lepo spomladi! Vse se budi, vse se preraja. Travniki, polje in gojzd, vse je v jednem cvetu, vse se veseli novega življenja. Ptičice žvrgole v grmovju in v zraku, solnčece 8e smehlja na jaanein nebu, pisani metuljčki frfotajo, vse pojo, vse raja. Kar je spomlad v naravi, to je tudi vaSe rnlado življenje. brez skrbij, polno veselja in radosti. KaUor cvetki na pol|u, tako se vam smchlja vaS rudeči abrazek in lepše kot solnčece na nebu se lesketa vaše čisto nedolžno srčece. Kakor hitri metuljčki. tako hitite tudi vi po vrtovih in tratah, nič vam ne moti vaših otročjih iger. A kadar se vam po-ljubi, zapojete si brezskrbno, kakor ptičice, pesmico, katero so vas naučili vaša dolira mati. Oj, kako ste srečni! StariSi vas ljubijo, kar najbolje morejo in vas preskrbž z vsem potrebnim. Cvete vam pomlad, pomlad življenja, mladost, katera se smeje vsakemu človeku samo jedenkrat. Vendar narava ne počiva. Polje oživi, sto in Blo rok se premika in obdeluje, kar se je spomladi vsejalo in posadilo. Solnco pripeka in pridnim delavcem teče pot po obrazu. Marijive čebelice letajo od cveta do cveta in nosijo sladki med v svoje uljnjakc. Vse je živo, vse dela, vse se trudi — leto je, in po letu naj dela, kdor hoče kaj dobiti v jeseni. 183 i^^^| Tudi vam, moji prijateljčki, bodejo hitro minula otročja. brczskrbna leta. Žapustiti vam bode treba igre in zabave in hajd na delo. Ne strašite Be dela, saj vam je dal dobri Bog bistro glavico in zdrave roke. Jeden pojde v šole, drugi v rokodelstvo, tretji bode pomagal starišem pri gospodarstvu. Tako je prav. Vse vam bode ]ahko, pa &e h\ tudi imeli kakove težave, molite, in božji blagoslov nc bo