V 29 TOZD
Prve razprave o realizaciji ustavnih dopolnil so ptt delav-ci Slovenije, organizirand v de-vetih PTT podjetjih Celje, Ko-per, Kranj, Ljubljana, Mari-bor, Murska Sobota, Nova Go-rica, Novo mesto in Trbovlje, izobraževalnem ptt centru, pro-jektivnem biroju in elektron-skem računskem centru in po-vezanih v Združenem ptt pod-jetju Ljubljana, pričeli že jese-ni leta 1971, ko je širši politič-ni aktiv sklenil, da je potrebno z delom pričeti takoj, čeprav je bilo že tedaj jasno, da pro-blemi v ptt dejavnosti niso lahki in enostavni, kot niso ni-kjer v velikih sistemih.
Že tedaj so se dogovorili o izdelavi enotnih kriterijev za ustanavljanje TOZD. Komisija za realizacijo ustavnih dopol-nil je na osnovi predlogov in pripomb, vsestranske in dobro pripravljene javne razprave, v kateri je na zborih delovnih ljudi sodelovalo vseh 5123 za-poslenib delavcev, pripravila dobro utemeljene predloge za organiziranje TOZD povsod tam, kjer, upoštevajoč ustavna določila, predstavljajo zaključe-no delovno celoto, v kateri se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizacijd in je samostojno izražen.    _^
PTT LJUBLJANA: 8 TOZD
Tako so se slovenski ptt de-lavci organizirali v 29 TOZD in pet delovnih skupnosti. Celjsko ptt podjetje ima tri TOZD in eno delovno skupnost, v Kopru so ustanovili 4 TOZD in eno delovno skupnost, v Kranju 5 TOZD in eno delovno skup-nost, ptt podjetje Ljubljana, kot največje podjetje, ima 8 TOZD in eno delovno skup-nost, Maribor 6 TOZD ter de-lovno skupnost, Novo mesto tri TOZD, medtem ko so Nova Go-rica, Murska Sobota in Trbov-lje brez TOZD. Zdaj bodo for-mirane še skupne delovne or-ganizacije na nivoju združene-ga podjetja, in sicer projektiv-ni biro in elektronski računski center kot delovni organizaciji, izobraževalni ptt center kot za-vod ter delovna skupnost skup-nih služb združenega podjetja in delovna skupnost poštarskih domov.
Predstavniki vseh kolektivov so že podpisali samoupravni sporazum o združitvi TOZD v Združeno ptt podjetje Ljublja-na, medtem ko so bili sporazu-mi o združitvi TOZD v pripa-dajoča podjetja podpisani že prej. Izvoljen je bil tudi že de-lavskd svet združenega podjet-ja kot najvišji samoupravni or-gan v ptt dejavnosti Slovenije,
ki šteje 37 delegatov. V njem ima vsaka TOZD in delovna skupnost svojega predstavnika.
SAMOSTOJNO ODLOCANJE ZAGOTOVUENO
Nova samoupravna organizi-ranost pomeni velik premik k resničnemu uresničevanju ne-posrednih samoupravnih pra-vic slehernega ptt delavca, saj sporazum ter statut dajeta od-ločdlno besedo zborom delav-cev, na katerih le-ti resnično lahko uresničujejo svoje samo-upravne pravice in pravice, ki izhajajo iz njihovega dela.
Sporazvun o združitvi TOZD, ki je bil podpisan na osnovi prosto izražene volje delovnih ljudi, zaposlenih v organizaci-jah ptt prometa, zagotavlja, da v nobeni obliki združenega de-la ne more priti do odtujeva-nja vrednosti dela, ki so ga ustvarile TOZD, niti v ptt pod-jetjih niti v združenem pod-jetju, s čimer je samostojnost pri odločanju v TOZD v eeloti zagotovljena. Najpomembnejše odločitve, kot so združevanje sredstev za objekte skupnega pomena, dalje odločitve o po-slovni polltiki, razvojnih načr-tih, letnih, srednjeročnih in dol-goročnih planih, kadrovski po-litiki itd., so lahko sprejete le, če se tako soglasno odločijo delavci vseh TOZD in drugih oblik združenega dela, oziroma če zanje soglasno glasujejo vsi delegati TOZD v delavskem svetu združenega podjetja.
Da delavd ne bi bili okrnje-
ni v svojih neodtujljivih pravi-cah, je osnovana povsod samo-upravna delavska kontrola z jasno določenimi nalogami in pravicami ter dolžnostml.
TUDIINTERESNA SKUPNOST
Slovenski delavci ptt pa so v svojih hotenjih, da ustavna dopolnila dosledno uresničijo v slehernem kolektivu in žaveda-joč se, da terjajo interesi de-lovnih ljudi kot uporabnikov in plačnikov ptt storitev 5im tesnejše medsebojno sodelova-nje in razumevanje, napisali v samoupravni sporazum tudl določila o ustanovitvi samoup-ravne interesne skupnosti, ki bo urejala medsebojne interese družbe in občanov na eni stra-ni, z interesi ptt delavcev in ptt stroke na drugi strani. Sa-moupravna interesna skupnost ptt prometa Slovenije bo skozi usklajevanje razvojne politike, uresničevanje sprejetih progra-mov in združevanje sredstev vplivala na poslovno politiko in razvoj ptt prometa ter tako vnašala v samoupravne odlo-čitve tudi neposredni interes družbe in občanov.
Interesna skupnost bo torej irganizirana tako, da bo zaero-tovljen neposreden vpliv upo-rabnikov na upravljanje in razvoj ptt prometa in da bo razvoj ptt prometa temeljil na ekonomskih in razvojnih inte-resih uporabnikov ter da bo usklajen z razvojem in politi-ko  ptt  prometa.   V   interesni
skupnosti bodo z družbenimi dogovori samoupravnimi spo-razumi in sklepi organa uprav- " ljanja interesne skupnosti do-ločali skupne cilje na področ-ju ptt prometa ter načine za njihovo realizacijo, sprejemali letne in srednjeročne gospodar. ske načrte združenega podjet-ja, zagotavljali potrebna fi-nančna sredstva za realizacijo skupnih ciljev in določali na-men njdhove uporabe, se dogo varjali o temeljnih pogojih za pridobivanje dohodka in poli-tiki oen ter dajali soglasja pri imenovanju in razreševanju poslovnih organov.
S podpisom samoupravnih sporazumov o organiziranju TOZD in združevanjem TOZD v podjetje oziroma združeno ptt podjetje so se slovenskl ptt delavci, zavedajoč se, da stojijo pred najzahtevnejšo na-logo vseh obdobij — izgradnjo modernega velikega ptt siste-ma — zavezali, da bodo tako sami, kakor vse družbenopoli-tične organizacije ZK, mladina in sindikat posvetili posebno skrb temu, da se ne bodo kr-šile norme sporazuma, ki je re-sničen odsev potreb in življe-nja ptt delavcev ter da se bo-do dosledno spoštovali resnič-ni samoupravni socialistični odnosi, ki so temeljni pogoj za vse procese nove integracije, samoupravnega sporazumeva-nja, družbenega dogovarjanja in planiranja na vseh ravneh od TOZD in komune do fede-racije.
Tatjana Pust