Ust ljudstvu v pouk in zabavo«
&E»I« rsak četrtek velja s poštnino vred In v Maribora a pošiljanjem na dem za pelo leto 4 K, pol leta 2 K In za četrt leta i K* Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge IzvenavsMItS lelalc 6 K. Kdo* bodi sam ponj, plača na leto samo 8 XI Naročnina se pošilja na: Ilpravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora >-4 List se dopoSilja da odpovedi, — Udje „KtU, SUkfiTnega društva* dobivajo Ust brea posebna naročnine^ m Eosameani listi stanejo 10 vin^ Uredništvo: Koroška cesta štev, 5, >-1 Bokopisi se ne vraiaioj 1-! Dpravništvo• Koroito
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate ln reklamadjoj B> tBMzate se plačuje od enostopna petitvrsie ca ankra! 33 sžfe m dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inserati s« sprejemat do arede «jutra!, m S«
zaprte reklamacije so poštnine p ros tej
Danajšnja številka obsega 12. strani.
Vabimo na letošnji glavni občni zbor „Slov. Straže",
ki se vrši v nedeljo, drse 13. oktobra
V Mariboru v dvorani »Narodnega doma«. — V s p o r e d:
Ob /410. uri predpoldne: sv., maša v kapeli frančiškanskega samostana. Ob 10. uri predpoldne: občni zbor ^¡Slovenske Straže" z običajnimi vsporedom. , (Poroča predsednik poslanec J a r c.) Ob 5412. uri predpoldne: občni zbor Slovenske kr-ŠSansko-socialne zveze. ¿Govori' poslanec dr. Krek.) Ob 3. uri popoldne:
SlomšeBcova slavnost.
(Slavnostni govor. (Dr. Medve d.) <— Nastop mlajiine: Prizor v proslavo SlomŠeka: ■ Slom-šekovo rojstvo. — Petje šentjurskih in jare-ninskih pevcev. — Koncert mariborske narodne godbe.
Vstopnina k Slomšekovi slavnosti: foteli 3 K, sedeži od 1. do 4. vrste 2 K, ostali sedeži 1 K, stojišča 40 vin.
Odbor.
U boj, ii boj ...!
U boj, u boj, mač iz toka, braču, N*k Turčin zna, kako mreno mi.
Danes, ko smo začeli pisati te vrste, dne 1. oktobra, so došle važne novice iz Balkana. Vznemirjenje ljudstva je prisililo vlade do nenavadnih korakov.
Včeraj, dne 30. septembra popoldne je podpisal bolgarski kralj ukaz, s katerim se sklicuje vse vojaštvo pod orožje. Bolgarska vlada utemeljuje ta u. kaz s tem, da je Turčija okoli Adrianopela in ob bolgarski meji zbrala toliko vojaštva, da se čuti Bolgarija v nevarnosti, Vsled tega je odredila splošno mobilizacijo,
Istotako je tudi srbski kralj odredil splošno mobilizacijo ter za dne 4. oktobra sklical Skupščino. Srbska vlada opravičuje mobilizacijo s tem, da je veliko turškega vojaštva zbranega na srbski meji in v sosednjem okraju Kosovo. Sovraštvo turške vlade proti Srbiji se je pokazalo tudi s tem, ker ni dopustila prevoza srbskega vojnega materiala skozi turške pokrajine.
Vojska Še včeraj, dne 30. septembra, ni bila napovedana. Kaj se je zgodilo danes, še ne vemo. Poročali bomo o današnjem dnevu v drugem odstavku ali pa med najnovejšimi vestmi.
V	Bosni, posebno v mestu Sarajevo, vlada velikansko razburjenje radi vojnih vesti, ki prihajajo tje-kaj iz Srbije. Z vso gotovostjo se trdi, da bo Srbija danes, dne 1. oktobra, napovedala Turčiji vojsko.
V	Črni gori se pripravlja ljudska vstaja, ki bo tudi zahtevala vojsko s Turki. Enake vesti prihar jajo iz Grške. Ves Balkan je v plamenu. Vse je vznemirjeno, Navdušenje med ljudstvom za vojsko proti Turčiji je velikansko.
Ko je prišla včeraj vest o' bolgarski in srbski mobilizaciji na Dunaj, je ravno zboroval vojaški odsek avstrijskih delegacij. Takoj so obsipali delegatje ministra zunanjih zadev, grofa Berhtolda, ki je odgovoril :
„Posedaj nam je došlo samo iz Zofije poročilo, da se je dal tam ukaz za splošno mobilizacijo, ki se mora Še danes izvršiti. Iz Belgrada in Aten Še nimamo sličnih poročil, Čeprav je tudi tam položaj skrajno napet. Opozarjam samo, da je še med1 mobilizacijo in začetkom vojske vendar razloček in trudil se bom, da ohrajlimo Še kljub temu mir,"
Tako naš zunanji minister. Med tem se je izvedelo, da je vendar že tudi Srbija mobilizirali Za Srbijo pa prideta gotovo Še kmalu Orna gora in Grška. In Avstrija? • /''< .Hinasso oteinievebo u
Skoraj gotovo je, da pride cftrvojske balkanskih držav s Turčijo, da potem Avstrija ne bo dolird gledala, da nam te države pred nosom tigrabijo sosednje turške kraje v Albaniji in Makedoniji, osobito Sand-Šak' Novibazar, katerega' smo že leta 1S78 'Zasedli,1 a
ga povodom popolne polastitve Bosne in Hercegovine zopet odstopili Turčiji. In Se Avstrija poseže vmes, potem pride gotovo za nami tudi Rusija, nenasitna I-talija in Rumunija. Stojimo torej pred nenavadno resnimi dogodki. Toda namesto da ugibamo, je boljše, da počakamo nadaljnih' poročil o dogodkih današnjega dne. Ti nam bodo podali že jasnejo sliko o razburkanem položaju na Balkanu,
Zanesljiva poročila pravijo, da je tudi Grška in Črna gora že dne 30. septembra izdala ukaz za mobilizacijo. Potemtakem so vsi Štirje turški sosedje na Balkanu stopili naenkrat pod orožje, kar je znamenje, dia so se že prej med seboj domenili in da je obstojala že več Časa med njimi tajna zveza.
Zelo vznemirljiva je vest, ki pa se obistinuje, da je tudi Rusija odredila delno mobilizacijo v krajih, ki mejijo na Avstrijo. To bi kazalo, da je tudi Rusija sporazumljena z balkanskimi državami ter nas hoče z vojaki ob meji zadrževtati, da bi se ne vmešavali v vojsko na Balkanu. Toda ako pride do vojske, je veliko vprašanje, ali se bo Avstrija dala odvrniti, da bi ne varovala na Balkajnu svojih koristi. Obenem pa je ruska mobilizacija najlepši dokaz, kako se začenja položaj zapletati ter vedno več držav pritegniti v vojskino vryenje.
Turčija, ki je imela že mnogo vojaštva mobiliziranega, je sedaj odredila mobilizacijo cele turške armade. S tem je nevarnost, da nastane velika krvava vojska, vedno večja.
Bolgarska vlada je odpoklicala iz Carigrada svojega odposlanika in govori sa, fia so tudi nekateri drugi poslaniki baje že odpotovali. V slučaju vojske se bodo bolgarski kralj Ferdinand, srbski kralj Peter, grški kralj Jurij in črnogorski kralj Nikita postavili na čelo svojih armad, ker upajo s tem sigurne je premagati Turčijo.
Kaj hočejo?
Vsi balkanski narodi so navdušeni, da se začne vojska proti Turčiji, ker je morila njih brate, ki žive v Turčiji,. Da se začne vojska, v tem so si edini, toda težja bo edinost, ko si bodo delile balkanske države turške pokrajine, ako zmagajo. Bolgarija bi rada imela del Makedonijea istotako Rumunija, Srbija hoče tudi del Makedonije ter Albanijo do Sredozemskega morja, istotako hoče Črna gora del Makedonije, Grška Da del Albanije ter nekatere turške otoke, n. pr. Kreto, na kateri prebivajo Grki. Rusija bi rada Dar-danele, a Avstriji bi se tudi del Albanije in Makedonije prilegel. Večja nevarnost je torej tedaj, ko se bodo države v slučaju srečne vojske pripravljale, da si razdelijo plen..
Položaj v Bolgariji.
Iz Zofije, glavnega mesta Bolgarske, se poroča 30, septembra: Po 6, uri zvečer so se pred poslopjem vojnega ministrstva zbrale velike množice, so napravile obhod po mestu in klicale: a,!Živio armada! Živio kralj Ferdinand! V Carigrad! Smrt onim, ki davijo naše brate v Makedoniji!" V drevoredu princa Borisa je imel nek dijak na tisočero razburjeno množico nagovor, v katerem je rekel, da bolgarski narod z navdušenjem pozdravlja možati korak svojega kralja. Velika množica ljudstva je Šla nato pred kraljevjo palačo, kjer se je kralja Ferdinanda viharno pozdravljalo., Tudi pred hišo italijanskega poslaništva je množica veselo vsklikala in pozdravljala Italijane. Kralju Viktorju Emanuelu in Italiji je klicala množica gromo-viti „Živio!" Istotako so dijaki pred ruskim poslaništvom priredili viharne pozdrave Rusiji. Turško poslaništvo je čuvala močna Četa policajev, ki je zabra-nila, da razjarjena množica ni napadla poslaništva. Načelnika vojaškega generalnega Štaba, FiČefa, je ljudska množica na ulici viharno pozdravljala. Ljudstvo upa, dia bo mobilizaciji sledila takoj tudi napoved vojske. Prvo navdušenje med ljudstvsm je velikansko. Mnogo hiš v mestu so pripravili za razsvetljavo.
Položaj v Srbiji.
fz Belgrada poročajo: Vest o splošni mobilizaciji je došla sem zelo nenadoma. Širša javnost, in sicer posebno trgovci, so bili od izjav ministrskega pr£.d-> sodnika PasiČii p^njiirjeni in nihče ni mjslit na take vladne odroHbe, ip .to tem manj, ker se je vse te v&-sti uMdno1 do zadnjih dni zanikalo, Ne more se tr$U
ski. .¡o srnske trgovce zcio poiri. i rgovski krogi upajo. da bo cstalo samo pri mobilizaciji; velika denarna slcoaa' pa se zfe vidi' naprej.
Avstrija meri z Ogrsko, HrvaŠko ter Bosno in Hercegovino vred 676,545 kvadratnih' kilometrov. Naša država je v stanu v slučaju vojske razpolagati z armado, ki šteje približno 1 milijon mož; velikih trdnjav ima naša država 11. Vseh bojnih ladij šteje sedaj Avstrija do 120.
Bolgarija meri 96,345 kvadratnih kilometrov in šteje 3,800,000 prebivalcev. Po veri se ločijo prebivalci sledeče: 79'% pravoslavnih kristjanov, 1% katolikov, 19i% mohamedancev, 1% judov; po narodnosti je % Bolgarov in % Turkov. Skupnega vojaštva ima Bolgarija 332,000 mož pehote in 6000 jezdecev. Topov zmore Bolgarija 720. Vojaštvo je razdeljeno v 144 bataljonov, 36 stotnij s strojnimi puškami, katerih ima 144, 37 eskadronov, 18 poljskih, 18 gorskih ter 9 hau-bičnih baterij.
Srbija meri 48.303 kvadratnih kilometrov in Šteje 2,900,000 prebivalcev; od teh je 9354'%' Srbov, 354% Rumuncev, 2% ciganov, 1% judov in drugih narodnosti. Po veroizpovedanju se ločijo v S®% pravoslavnih kristjanov, %'% katoličanov. Vojna mOČ Srbije znaša približno 300,000 mož, Črna vojska ni všteta.
Črna gora meri 9,080 kvadratnih kilometrov ter šteje 300.000 prebivalcev. Govorijo skoraj vsi svoj lastni črnogorski jezik in se odlikujejo posebno po svoji vstrajnosti in zgodovinsko znanem junaštvu. Po ve-roizpovedanju se ločijo v 88% pravoslavnih, 654% mo-hamedanov in 5/2 % katoličanov. Vojna moč Črne gore obstoji v njeni „milici", po naše deželni armadi, ki Šteje 4 divizije, 11 brigad, 56 bataljonov^ skupno šteje njena vojna moč okrog 50.000 mož,
Rusija, katera meri skupaj 22,874.461 kivadrat-nih kilometrov, ali pa toliko kot dve tretjini Evrope. V vseh svojih pokrajinah ima Rusija okrog 140 milijonov prebivalstva, od teh je 110 milijonov Slovanov. Rusija razpolaga v slučaju vojske z armado, ki šteje 4—5 milijonov mož, 260.000 konjenikov in 6000 topov. A Rusija mora imeti svoje čete razvrščene po mnogih krajih obsežne države in ji je torej nemogoče, postaviti vso armado nasproti enemu sovražniku.
Rumunija meri 131.353 kvadratnih kilometrov, katero ozemlje poseda nad 7 milijonov ljudi, ki so večinoma Rumun.ci. Poveri so: 91%'% pravoslavnih, 149 tisoč 667 katolikov, drugi so protestanti, judi, moha-medanci itd. Vojna nioč Rumunije znaša v vojskinem času do 300,000 mož, ker je podvržen vsak državljan vojaški službi.
Grška obsega z otoki vred, ki spadajo k njej, 64.75(9 kvadratnih kilometrov ozemlja. Prebivalstva šteje 2,600.000; poleg 225.000 Albancev pripadajo prebivalci po veČini vsi h grški narodnosti; Število Turkov, Italijanov in Srbov je majhno. Število katoličanov znaša 35,000, vsi drugi prebivalci pripadajo po večini grško-pravoslavni veri, Bojna moč Grške stoji na precej slabih nogah'. Grška razpolaga le z armado, ki Šteje 75.000 mož. Novi brambni zakon, po katerem bi Štela Grška 298.000 mož vojske, Še ni izpeljan.
Italija meri 295,465 kvadratnih kilometrov, prebivalstva šteje okroglo 35 milijonov duš. 99% je Italijanov; 97% vsega prebivalstva je katoliške vere. Vojna moč Italije v slučaju vojske bi bila sledeča: pehota 5112,000 mož, 94,000 konjenikov, 1242 topov, milice ali deželne brambe 208.000 mož, ista 17,000 konjenikov in 366 topov, črne vojske okrog 380.000 mož. Pomisliti pa moramo, da je mnogo italijanskega vojaštva v Tripolitaniji in da je vsled tega bojna moč Italije zelo zmanjšana,
Turčija, in' sicer evropski del, obsega 175,500 kvadratnih kilometrov; prebivalcev Šteje 0,500.000. Nekaj nad polovico prebivalcev je mohamedanske vere, \ pa kristjanov, 554% vsega prebivalstva je katoličanov, drugi pripadajo raznim veroizpovedanjem. — Svojo armado je dala Turčija leta 1909 po nemškem vzorcu preustrojiti, a ta preustrojba je še-le v malo izpeljana. Evropska Turčija ima 3 velike armadne zbore po starem in 7 po npvem bojnem, ustroju. Skupna bojna, moč Turčije znaša v slučaju , vojske gkrog 500,000 mož. Turčija je v stanu postavki, .napram svojim sovražnikom nasproti armado, ki bi; štela 6^0 bataljonov pešcev, 163 eskadronov konjVfWBi baterij
topništva in 137 strojnih pušk, to se pravi nad 450.000 pušk, 21.000 jezdecev in 1050 topov, Turčija ima leto težavo, da se njene čete ne dajo posebno hitro zbrati na kako bojno pozorišče, ker so Čudno raztresene.
t
Branimo kmečko ime!
V vseh političnih krogih, v katerih je le količkaj zanimanja za kmečke zadeve, vlada že dolgo časa pevolja radi tega, ker avstrijske vlade zanemarjajo poljedelsko ministrstvo. To ministrstvo bi naj bilo voditelj kmečkega stanu., bi naj bilo varuh kmečkih pravic, bi naj bilo vojskovodja proti vsem kmečkim sovražnikom, toda avstrijski vladni krogi skrbe, da se te želje avstrijskih kmetov ne uresničijo, in kadar se za trenotek uresničijo, pa se zopet kmalu izvrši izpre-memba na slabše. Pod krščansko-socialjnim poljedelskim ministrom dr« Ebenhochom je res za en čas ponosno vihrala s tega ministrstva zelena zastava kmečkega stanu, toda kmalu je zopet izginila. Kar pa se tekom zadnjega leta godi s tem ministrstvom, presega že vse meje dovoljenega,
Najprej lani sploh ni bilo en čas nobenega poljedelskega ministra, ampak je posle tega ministrstva tako bolj po strani vodil sedanji finančni minister Za-leski. Potem je prišel minister Braf,'ki so ga prisilili, da je prevzel to čast, kajti Čutil se je že smrtno bolnega, Minister Braf bi bil dober za kmeta, toda, kakor rečeno, je bil hudo bolan in je tudi, predno mu je poteklo leto v ministrstvu, umrl. In zopet je prišlo brez-vladje. Novega ministra niso imenovali, ampak so izročili vodstvo ministrstva notranjemu ministru baronu Heinoldu, ki pa poljedelskega ministrstva niti od zunaj ni pogledal.
Vlada je vendar uvidela, da tako dalje ne gre, in se je odloČila imenovati novega poljedelskega ministra. Toda ni ga izbirala med kmeti ali kmečkimi strokovnjaki ali vsaj kmečkimi politiki, ampak med zaprašenimi starimi uradniki, ki žive leto in dan samo pri Črnilu in papirju in, le ob izletih vidijo kako kmečko kočo. Nič ne vedo o kmečkem delu, o kmečkem trpljenju, o nadlogah in; križih kmečkega stanu, ampak oni slišijo le stare hujskarije proti kmetu, kako podražuje mleko, kruh, meso itd. In tem uradnikom se naježijo mračno obrvi, kadar slišijo imenovati ime kmeta. Izmed takih uradnikov je vzet novi poljedelski minister dr, Zenker. Bil je dosedaj predsednik pri upravnem sodišču na Dunaju.
Finančni minister straši zopet z vinskim davkom. Ali bo mož kakor Zenker, imel dovolj zastopno-sti, da z vso silo nastopi proti tej nevarni nakani finančnega ministra? Dvomimo! Za leto 1917 se morajo pripraviti nove trgovinske pogodbe. Pogodbe lahko kmečki stan uničijo, pa ga tudi lahko povzdignejo. Car-rine na tuja vina se lahko odpravijo ali znižajo — naše vinogradništvo je ubito. Tuji živini se lahko dovoli neomejen uvoz in naši živinorejci so obsojeni na smrt zi gladom. S carinskimi pogodbami se laMo to podraži, kar potrebuje kmet, in ono spravi ob ceno, kar kmet prodaja. Zato pa se veletrgovci in veleobr-niki že pripravljajo na trgovinske pogodbe in novi trgovinski minister je tem kapitalističnim krogom že obljubil, da jim bo Šel na roko.
Kaj pa kmetijsko ministrstvo stori z ozirom na bližajoče'se trgovinske pogodbe? Nič. Njegov voditelj, novi minister, je celo na sumu, da je bliže v svojem srcu kapitalistom nego kmetom, za katere se kot uradnik na Dunaju celo življenje ni brigal.
Čast in pošteno ime kmečkega stanu zahteva, da se tako zapostavljanje in preziranje kmečkega stanu kmalu enkrat za" vselej neha. V tem oziru zaupamo našim poslancem, da bodo storili svojo dolžnost, in smo veseli, da je dr. Korošec na shodu v Rajhen-burgu ožigosal žaljivo nastopanje nasproti kmetom ter obljubil, da bodo hrvaško-slovenski poslanci na Dunaju izpregovorili radi tega z vlado resno besedo. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Kmet, na branik za svoj ugled!	___
Politični ogled
—	Zmaga Hrvatov v Pulju. V nedeljo, dne 29. septembra, se je vršila v Pulju v Istri nadomestna volitev za deželni zbor. Zmagal je hrvaški kandidat Josip Stihovič s 404 glasovi proti laškemu kandidatu AntiŠeviČu, kateri ie dobil samo 231 glasov. Ta zmaga je tem pomembnejša, ker je pri zadnji volitvi prodrl lahon Franck. Da so naši bratje Hrvatje na obali Jadranskega morja tako močni, to je veselo znamenje za naš slovanski jug.
—	Koroški deželni zbor je bil sklican, da je razveselil ljudstvo z zvišanjem deželnih doklad, Mesto Celovec bo plačevalo odslej 77% deželnih doklad, na deželi zunaj, kjer ni toliko debele nemške gospode, ampak slovenski in nemški kmetje, pa 90% doklad. Slovenska poslanca Grafenauer in Ellersdorfer sta govorila in glasovala proti. Povišanje doklad se je maralo izvršiti, ker se učiteljem povišajo plače. Izboljšanje kmetijstva, ustanavljanje kmetijskih šol, regulacija rek, zgradba cest, vse take reči se morajo dandanes umakniti, kadar pridejo učiteljske plače na. vrsto.'
—	Dunaj in Gradec. Pri nadomestnih volitvah za občinski zastop na Dunaju so v 15, okraju Fiinf-liaus zmagali krščanski socialci s 3927 glasovi proti 3686 socialnodemokraškim, Pri volitvah za okrajni zastop najbolj socialnodemokraškega okraja Otakring na Dunaju so zmagali krščanski socialci na celi črti. — V Gradcu so pri občinskih volitvah iz II. razreda zmagali kandidatje, ki jih' je postavil združen liberal-no-n>acionalen volilni odbor. Socialni demokratje in vsenemški kandidatje so dobili le malo glasiov.
—	Avstro-ogrske delegacije Še niso nikdar potegnile na^se toliko pozornosti nego letos, to pa zara^
di tega, ker se je v njih govorilo veliko o vojskini nevarnosti na Balkanu, V svojem otvoritvenem govoru je slikal zunanji minister grof Berhtold položaj na Balkanu jako temno. Delegat Spinčič je opozarjal grofa, da se mora celemu svetu Čudno zdeti, ker se zavzema Avstro-Ogrska za zatirane narode v Turčiji, doma pa sama zatira slovanske narode na jugu. Zunar nji minister si ni upal odgovoriti na to očitanje. Kr-Ščansko-socialni delegat Lang je očital zunanjemu ministru, da govori res lepe besede, a za katoliško albansko pleme Malisorov si ne upa zganiti z mezincem. Mohamedanski Albanci in turška vlada so začeli namreč nanovo preganjati albanske katolike. Turki besnijo, morijo katoličane in zažigajo njih hiše. Je res nezaslišano, da ima Avstrija pokroviteljstvo nad albanskimi katoliki, a si ga ne upa izvrševati. Ogrske delegacije niso bile tako zanimive kakor avstrijske. Ogri se čutijo pač krive, da ravnajo s Hrvati ravno tako, kakor Turki z Makedlonci in Albanci,
•— Nemške stranke. Pri 'nadomestni volitvi za državni zbor v Novem JiČinu je zmagal nemško-radi-kalni kandidat dr. Bodirsky, ker so ga volili tudi krščanski socialci. Pri nadomestni volitvi na Dunaju, o-¿raj Landstra.se, je zmagal socialni demokrat Miiller, ker nemški nacionalci in radikalci niso hoteli voliti kršČansko-socialnega kandidata Prohaske. Taka je politična poštenost liberalnih Nemcev, — Nekateri stre-rauhi med nemško-nacionalnimi poslanci v državnem zboru so si ustanovili nov klub Mladonemcev. Med njimi je tudi štajerski poslanec Einspinner.
— Italijansko-turška vojska traja sedaj že eno leto. Lani 27. septembra se je začela. Italijani so zasedli sicer vse važnejše -točke ob obali, v notranjost Tripolitanije in Cirenajke pa Še niso daleč prišli. Kakor znano, so se pričela v zadnjem času v Švici neobvezna mirovna pogajanja, ki merijo v, glavnem na to, da plača Italija vojno odškodnino, da pride uprava zasedenih turških pokrajin v italijanske roke, a dia ostane v verskem oziru carigrajski sultan verski poglavar ondotnih mohamedanov. Da so se začeli Turki pogajati o miru, je vplivalo največ to, ker so zasedli Italijani nekatere važne otoke pred vhodom v Darda-nele.
Olajšave pri vojaški službi.
Po novi avstrijski brambni postavi z dne 5. julija 1912 je mogoče lastnikom podedovanih, srednje-velikih kmečkih posestev ter tistim, ki imajo skrbeti za delanezmožne starše, starševih staršev, bratov in sester ali ženinih staršev, da dosežejo uvrstitev v nadomestno rezervo. Za vse novince, ki imajo podedovano posestvo, je merodajno, da dokažejo, da posestvo po poklicu sami obdelujejo in da je posestvo tako veliko, da se na njem vzdržuje družina 5 oseb. Ce je posestvo večje in ga tudi lastpik-novinec sam po poklicu obdeluje, se olajšava .ne doseže. Pri onih pa, ki vzdržujejo družino, pa se v postavi ozira na to, Če so člani družine, za katere bi naj novinec skrbel, de-lanezinožni. V poštev se jemljejo tukaj Člani družine, ki so stari 65 let ali več, nadalje stalno bolne in pohabljene osebe. Novinec bo uvrščen v nadomestno rezervo tudi, ako ima samo mater, Če je ista še tudi mlajša od 65 let. Ce imata oče ali mati poleg, novinca tudi starejše otroke, a se dokaže, da imajo ti-le že svojo lastno družino ali pa vršijo poklic, ki jim one-mogočuje, da bi vzdrževali nezmožne člane svoje družine. Za olajšavo sme prositi tudi družina, katere 5 ali več sinov je že aktivno služilo, ali pa še služi pri vojakih.
Kako se dosežejo vojaške olajšave?
Prošnje za dosego uvrstitve v nadomestno rezervo se morajo vlagati vsako leto meseca januarja in februarja pri okrajnem glavarstvu; za letos pa, ker se prvokrat vrše nabori po novi postavi, je za letošnje novince Čas, da vlagajo prošnje za uvrstitev v nadomestno rezervo do 31. oktobra t. 1. Novinci-lastniki podedovanih posestev vložijo prošnje samo na okrajnem glavarstvu; za one pa, ki vzdržujejo družino, pa morajo prositi oni člani družine sami, ki so za to upravičeni in podpore potrebni. Novinec sam nima v tem slučaju sam do olajšave nobene pravice, ïampak le tisti, katere on vzdržuje, to so stariši, bratje in sestre, ženini stariši itd. Tudi ti vložijo prošnjo potom okrajnega glavarstva letos do 31, oktobra, druga leta pa meseca januarja ali februarja. Kdor prošnjo prepozno vloži, se ista upošteva Še-le drugo leto. Prošnje se morajo vladati vsako leto. Torej ne velja, da če bi bi novinec za letos dosegel olajšavo, da bi potem druga leta ne vlagal več prošenj. Letošnji naborniki, ki bodo šli še te dni k naboru, lahko prošnje za olajšavo predložijo kar naborni komisiji.
Prošnja se napravi približno sledeče: „Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! Podpisani Jurij Maček, posestnik v Smarjeti, hiš. Št. 10, rojen dne 5. februarja 1891, prosim, d'à se me uvrsti v nadomestno rezervo. Svojo prošnjo utemeljujem s tem, da sem posestvo, če-gar lastnik sem, podedoval, kar dokazuje priložena pogodba, da posestvo po poklicu sam obdelujem in da je isto za tukajšnje krajevne razmere srednjeveliko in da so dohodki posestva le tako visoki, da se iz njih vzdržuje 5 oseb. Kot dokaz prilagam sledeče: 1. izkaz o velikosti posestva, 2. davčne knjižice, 3. pogodbo, da sem jaz posestvo podedoval, 4. izjavo in potrdilo župana, da posestvo sam obdelujem in o dohodkih' posestva, 5. spričevalo, podpisano od župana in dveh občanov. V Smarjeti, dne 18, oktobra 1912« Jurij Maček." Spričevalo ali izjavo, katero podpiše župan in dva občana, ki imala sinove, sposobne za nabor, ali ki služijo pri vojakih, mora biti od dotičpih
lastnoročno podpisano in mora podati župan 5e poselv no uradno potrdilo, da so podpisi lastnoročni.
Oni člani družine, kateri prosijo za svojega Člana za uvrstitev v nadomestno rezervo, napravijo prošt-njo približno sledeče: „Slavno c, kr« okrajno glavarstvo! Podpisani Jakob BoŠjtjatnčič, najemnik, stanujoč v občini Pesnica, hiš. Št, 23, prosim, da se moj sin Janez BoŠtjančič, rojen dne 10, avgusta 1891, u-vrsti v nadomestno rezervo. Prošnjo utemeljujem s tem: Rojen sem leta 1847 in sem torej dela nezmožen ter me mora moj sin Janez BoŠtjančič oskrbovati; nimam nobenega drugega Človeka, ki bi bil vezan, zame skrbeti. V dokaz prilagam: 1. družinski list, 2, izkaz od župana o družinskih razmerah, 3. potrdilo zdravnikovo, da sem delanezmožen. Pesnica, dine 20. oktobra 1912, Jakob' BoŠtjančič." Izkaz Župana morata podpisati še dva občana, ki imata sinove za nabor ali pa, ki služijo pri vojakih. Prošnje se lahko vlagajo tudi potom občinskega urada' na okrajno glavarstvo, Župani naj gredo prošnjikom kolikor mogoče na roko.«
Razne novice.
Našim naročnikom!
Z današnjo številko pričenjamo zadnje letošnje četrtletje. Prosimo vse one naročniki, ki še za to četrtletje, ali pa za delj nazaj niso plačali naročnine, da nam isto še ta teden pošljejo, da se jim zamore list redno depošiljati. — Red mora biti pot sod! Od 1. oktobra do 31. dcembra stane „Slovenski Gospodar" samo eno krono, zu celo leto pa 4 krone. Novi naročniki, pridružite se stari „Gospodarjevi" armadi.
Upravništvo,
*	Godovi prihodnjega tedna:
bSjL£ 6. nedelja: 19. po Binkoštih, Rožnivenska Mati Božja.
7.	pondeljek: Justina, devica.
8.	torek: Simeon, spoznav.
9.	sreda: Diomizij, škof.
10. četrtek: Frančišek, Borg.
petek: Nikazij, škof.
12. sobota: Placid in tovariši.
Duhovniške spremembe. Častiti gospod Ivan Ogulin, kaplan v Vojniku, pride v St. Vid pri Gro-belnem; Častiti gospod Venceslav Jafstrobnik iz St, Vida pri Grobelnem v Loko pri Zidanem mostu, Častiti gospod Mihael Grošelj iz Loke pri Zid. mostu v Dramlje.:
*	Na župnijo Št. Peter pod Sv, gorami je bil v torek, dne 1. oktobra, od č. g. dekana Marko Toma-žiča inštaliran kot župnik c, g. Ivan Lah,
*	Iz sodne službe. Prestavljena sta pisarniška ofici.ala Ivan Löske iz Šmarja pri Jelšah k okrožnemu sodišču v Celje, in Franc BožiČko iz Slov. Bistrice v Šmarje pri Jelšah.
*	Katoliško vseučilišče. Iz Solnograda poročajo, da se bo katoliško vseučilišče v Solnogradu otvo-rilo leta 1916, ko bodo slavili lOOletnico, odkar spada Solnograd k Avstriji.
Deželni zbor. V torek, iane 1. oktobra, se je zbral pod predsedstvom dr. Korošca Slovenski klub deželnozborskih poslancev k posvetovanju, o katerem se razglaša: Slovenski klub, se je o predlogih dežel-nozborskega kluba ustavovernih veleposestnikov, ki bi naj bili podlaga za pogajanja radi delazmožnosti deželnega zbora, skrbno in temeljito posvetoval. Splošno se je povdarjalo, da bi bilo delovanje deželnega zbora radi žalos;tnih gospodarskih razmer sicer zelo potrebno, a da predlogi večinskih strank po sogjasni sodbi ne nudijo dovolj poroštva za trajno, mir.no delovanje, in vsled tega ne morejo biti za podlago, na kateri bi se naj uspešno doseglo sporazumljenje. Ako se hočejo vsled skrbi za gospodarski in kulturni razvoj dežele odstraniti nevzdržljive razmere v deželnem zboru in v deželi, potem se morajo po mnenju Sloven' skega kluba pritegniti v krog pogajanj z večinskimi strankami in z vlado vsa pereča vprašanja. Na tako ustvarjeni podlagi so zastopniki slovenskega naroda vsak Čas z veseljem pripravljeni, da se nadaljujejo pogajanja za sporazumljenje. Klub je izrekel g,g. dr.. Korošcu in RobiČu popolno zaupanje. — Pripomnimo Še, da so se storili vsi sklepi soglasno, kar najbolje osvetljuje glasove nasprotnikov, da v klubu ni edinosti in soglasja.
*	Slovensko-hrvatska vzajemnost. HrvaŠko-slo-venski Zvršilni Odbor se je sledeče sestavil: Za Kranjsko stopi v odbor poslanec dr. Krek. Zastopniki Vseslovenske Ljudske Stranke v Hrvatsko-slovenskem ZvrŠilnem odboru so: dr, Susteršič, dr. Krek, dr,Korošec, dr. Brejc in Fon. Vrhovna uprava hrvatske Stranke prava pa pošlje v Zvršilni Odbor sledeče gospode: dr. Mile Starčevič in Cezar Akačič, iz Dalmacije dr. Krstelj ali dr. DrinkoviČ, iz Istre profesor-Spinčič, Člana iz Bosne še določijo,
*	Cesarjeve besede. V jutro 15. septembra, Ko se je imela vršiti na Dunaju velikanska evharistična procesija, je vreme slabo kazalo. Cesar je — kakor navadno — vstal ob 5. uri zjutraj. Dal je povelje, naj se vrši procesija tudi v dežju! Izjavil je, da se procesije na vsak način udeleži. Ob 546. uri pridejo zdravniki in odsvetujejo cesarju, Češ, da je njegovo zdravje v nevarnosti. Cesar pa je odgovoril: „Na'tisočkrat sem hodil na lov v mnogo slabšem vremenu, zakaj ne bi izkazal Časti Vsemogočnemu?" Vse je obmolknilo pri teh besedab, ki nam kažejo živo vero našega vladarja. Prekrasen vzgled za vse mlačne kristjane!
*	Obhajila na evharističnem shodu. Med evha-rističnim shodom je prejelo na Dunaju sv. obhajilo nad 300.000 vernikov. V frančiškanski cerkvi, kjer so imeli svoje pobožnosti Slovenci, je bilo obhajanih v dneh shoda 11.000 oseb, ki so bili seveda skono sami Slovenci. Kakor je po številu obhajanih dunajski shod prvi med dosedanjimi, tako ¡so v tem oziru tudi Slovenci bili prvi med vsemi narodi na shodu.
*	Socialistična vera. Znano je, da love socialisti nevedneže na svoje limanice, Češ, da niso proti veri, Ko so ti ubožci enkrat v1 pjihovih rokah, jih pa-obdelujejo, dokler tak zapeljanec ne zavrže vere svojih očetov. Kako deluje socialna demokracija *za odpad od Boga, nam dokazuje žalosten vzgled, ki ga beremo v glasilu slovenskih socialistov. V Pulju je u-mrl v ondotpi bolnišnici socialist Zlobec, ne da bi se bil spravil z Bogom. Socialistično glasilo piše o tem med drugim: „¡Tam v bolnišnici je moral občutiti poleg svojega trpljenja še trpljenje, ki so mu ga povzro' čile vsak dan nune, ki strežejo bolnikom. Vsiljevale so mu znamenje (križ), ki ni bil znak njegovega prepričanja, in silile so ga, naj se izpove božjemu namestniku, kar je sodrug Zlobec vselej odklanjal." Nato pa slavi v dolgem članku Življenje in smrt moža, ki je zavrgel Boga. Junak, kdor se ne da spovedati ob smrt.ni uri, slava mu, komur katoliški duhovnik ne moli molitev na zadnji poti v večnost! To je sociali-s,,Čna vera! Kdor ima iskrico vesti in vere od Boga, ta bo obrnil hrbet socialističnim brezvercem in bogo-tajcem!
*	„Stajerc" postaja zopet vedno bolj nesramen. Cela zadnja (39.) številka je polna samo osebnih napadov na poštene kmete, naše poslance, duhovnike, dekleta, Orle itd. Ne enega pametnega stavka ni v celem listu. Obžalovanja vredni so ljudje, ki morajo požirati to šnopsarsko-nemčursko nesnago!
*	Proti „Svobodni šoli" (to je proti društvu, ki hoče odstraniti v Avstriji krščanski nauk, križ in molitev iz Šol) so krepko nastopili Dunajčani, zbrani v društvih „Katoliška narodna zveza" in „Katoliško šolsko društvo". Ti dve društvi priredita od 22. septembra do 8. oktobra na Dunaju in v okolici 40 zborovanj, kjer se obravnava stališče katoličanov proti svobodni, to je brezverski Šoli. Tudi pri nas na Slovenskem se nahajajo ljudje, ki razširjajo nauke „Svobodne šole"; to so po večini liberalni učitelji. Ti sicer Še niso organizirani, a vendar jih je že dovolj, ki zastrupljajo našo mladino s svojimi plitvimi svobodomiselnimi nauki.
*	Družba sv. Mohorja šteje letos skupno 76,567 udov, za 6288 udov manj kot lani, kar je gotovo posledica splošne draginje. Lavantinska škofija Šteje 24 tisoč 345 udov, ljubljanska 28,925, goriška nadškofija 9574, krška (celovška) Škofija 6091, tržaško-koprska 4805 udov» Napredovalo je Število udov v tržaški, dar lje v djakovski in, somboteljski škofiji, v raznih avstrijskih krajih ter v Ameriki,
*	Nov armadni zbor ustanove, kakor poročajo listi, že prihodnjo spomlad v Ljubljani. Ta bi bil po številu 17, zbor, Obenem nameravajo izvršiti nove u-trdbe na istrski obali in na Južnem Tirolskem.
*	Vinska letina na Vipavskem bo, kakor kaže, prav dobra. Prodalo se je že mnogo mošta po 34—40 kron hektoliter. Nad polovico mošta oziroma grozdja je Že prodanega v Dornbergu, Prvačini, na Gradišču in deloma na Vogerskem. Iz Dalmacije poročajo, da se tam plačuje letošnje vino po 36 do 50 vin. 1 liter.
*	Koledar za leto 1913 ima sledeče zanimivosti: Pust bo že 4. februarja, v 20, stoletju še pust ni bil tako zgodaj. Leta 2003 bo pust zopet 4. februarja, Velika noč bo leta 1913, kakor smo že poročali, 23. marca ip bodo tedaj trije zapovedani prazniki, Križe-vo bo 1., BinkoŠti pa 11. maja. Leto 1913 bo torej prav zgodnje.
*	Dopust za aktivno vojaštvo. Ministrstvo za domobranstvo je določilo, da prestopi letos vse vojaštvo, ki pride v rezervo, takoj po velikih vajah' iz aktivne službe. Vojaštvo, ki služi aktivno prvo in drugo leto, dobi v času počitka, to je do 4. oktobra, dopuste do 14 dni v velikem obsegu, kateri dopusti se ne vštejejo k navadnim vojaškim dopustom.
*	Dobički bogatašev. Lastniki sladkornih'tovarn na Češkem, ki so združene v angleški bapki, imajo dne 11. oktobra v Pragi svoj občni zbor. Poroča se, da ima ta družba letos zelo velike dobičke. Tovarna „Sadska", ki je Članica te družbe, bo izplačala 12%% dividende, to je vsak tisti,-ki je založil svoj delež za tovarno, recimo 1000 K, dobi 125 K obresti. Tovarna Lobošice plača celo 20% takih obresti; druga tovarna sladkorja v Obori, ki ni imela lansko leto izplačati nobenega dobička, izplača letos 10% čistega preostanka. — Velik Čisti dobiček tudi izkazujejo razne velike ogrske tovarne. Takozvana družba lastnikov železnih tovarn, „Nimamuray", je imela od 1. julija 1911 do 30» junija 1912 čistega dobička 12 milijonov in -600.000 K, to je za 3,300.000 K več kot prejšnje leto. Od dobička dobe delničarji izplačano dividendo po 19 odstotkov. Druga ogrska družba „Hernadtaler" ima dobička 3,400,000 K in deli 15'%'ne dividende. Od kodi ta dobiček? Te bogate družbe izdelujejo v svojih tovarnah železnične vagone za državne železnice. In ker zna žid izrabljati državo, so tovarne zvišale ceno vagonov za 5%. Torej morajo ubogi ogrski davkoplar Čevalci pomagati kupičiti židovskim bogatašem milijonske Čiste dobičke. — Ogrski judje imajo v Budimpešti tudi kartel paromlinarjev. V tej družbi je zdru.. ženili 11 velikih ogrskih paromlinov. Večina ogrske trgovine z moko je osredotočena v tem kartelu bogatih judov. V dobi od 1. julija 1911 do 1. julija 1912 so .dosegli judje v tem kartelu nič manj kot 29,135,000 K
čistega dobička, katerega so si lepo med seboj razdelili. Kako dosežejo ti judje tako velikanski dobiček? Ko je Čas žetve ip je žito že v žitnicali, povzročijo na zvit način, da cena žitu, ki ga Še ima kmet, pade. Ko pa je kmet enkrat žito prodal, pa cene žitu in moki dan za dnevom vedno huje rastejo do prihodnje mla-titve. Zanimivo je, da socialnodemokrašlki listi o tem postopanju judovskih kartelov ne poročajo, ali pa le poredkoma, pač pa se v enomer trudijo dokazati, da je kmet kriv draginje.
*	Ne tožarite se! Splošno znano je, da se po nekaterih krajih na deželi radi pravdajo. Pravda je pa draga zabava, Id stane po navadi precej denarja. Velikanska razvada pri tej zabavi je, da si najmeta stranki za vsako malenkost odvetnika, Ce ni pravdna stvar vredna morda niti pipe tobaka, odvetnika je treba poklicati na pomoč, da bo zmaga gotovejša! Cemu toliko pravdanja? Zdi se, da to leži precej v krvi našega ljudstva. Južni ljudje so živahni, radi igrajo, se jezijo in prepirajo. Ce proda Slovenjegoričan sadje ali vino, Muropoljec še vrhu tega živino, Pohorec pa les in živino, SavinjČan hmelj* je korajžen in se čuti „,bogataša", porožlja s kroncami v žepu, pa hajdi po „pravico". Za zdravnika pi denarja, če zboli žena ali otrok, za odvetnika in pravdanje mora biti, četudi gre zadnji rep iz hleva. Pri pravdatnju je pa med našim kmečkim ljudstvom razširjena še neka druga razva--da. Slovenski kmet kaj r.ad leze v pisarno posilinem-Škega odvokata, Češ, ta bo gotovo rad ugnal nasprotnika v kozji rog že zaradi narodnosti. To je velika ip grda zmota; in slovenski kmet, ki gre v nasprotno Odvetniško pisarno po pravno moč, daje politično podporo hudemu nasprotniku. Zato pojdi, Če se že moraš pravdati, k slovenskemu odvetniku, svojemu pristašu! Ne pravdaj se pa nikdar brez potrebe in ne delaj si nepotrebnih stroškov in skrbi!
Tržno poročilo. Kartel avstro-ogrskili lastnikov tovarn za pločevino (pleh) je sklenil, da zviša ceno svojim izdelkom. Cene se baje zvišajo radi zvišanja cen pri železu. — Avstrijsko-ogrski državni papirji dan za dnevom izgubljajo svojo dnevno vrednost. Te papirje se zove na denarnem trgu „državne rente". Zadnji Čas je vrednost avstro-ogrskih državnih rent, ki imajo vsaka posamezna za-se prvotno vrednost 100 kron, padla na ceno 86 kron. Država torej izgubi pri eni sami taki vrednostni listini 14 K, Pri tej kupčiji delajo razni veliki bogataši lep dobiček. ¡Tudi vrednost avstro-ogrskih „zlatih rent" vedno pada. — Kartel avstrijskih tovarnarjev železa bo imel začetkom meseca oktobra glavno skupščino, na kateri se bo zopet zvišala cena železu in izdelkom železne ipdustrije. Čeravno imajo bogati lastniki železnih tovarn 20—40% Čistega dobička ia leto, vendar se ne sramujejo, neprenehoma zvišati cen železu. Za koliko se bo zdaj železo podražilo, kartel še ni izdal.
*	Za Slov»nsko Stražo: Duh vniki šentlenartske dekanije zbrani na Slomšekovi slavnosti pri St. Ani na Krembergu dne 26. septembra t. 1. so v spomin Slomšekove petdesetletnice po šentlenartski podružnici darovali za Slov. Stražo 50 kri n. č. g. župnik Zamuda 10 kron, katere je nabral povodom blagoslovljenja prenovljene hiše g. Karola Soršaka na Črešnjevcu. Roman Pašeujak v Sv. Lovrenca nad Mariborom je dareval 400 obrabljenih, krasnourejenih poštnih znamk. Anica Kren v Sv. Ilju v Slov. gor. je zbrala veliko število obrabljenih znamk Hvala!
Trije strašni umori.
Dne 14, septembra so blizu Judenburga na Gornjem Štajerskem našli mrtvO truplo brez glave. Pozneje se je dognalo, da je umorjeni konjski mešetar F. Schwarz, Čegar truplo je bilo grozno razrezano. Glave pa niso mogli nikjer najti. Dolgo niso mogli izslediti morilca. Skrbnemu zasledovanju orožništva in policije pa se je končno posrečilo dognati, da je roparski morilec mesarski pomočnik Dominik Polz, rojen v Brucku na Gornjem Štajerskem, katerega sumijo, da je umoril tudi nekega moža na štajersko-ogrski meji. Polz je izginil neznano kam, kar naenkrat pa se je raznesla vest, da so pri Predingu pri Lipnici dne 24. septembra našli umorjenega živinskega prekupca Mör-tha. Morilec je Mörtha ustrelil in ga oropal denarja ter to celo pri belem dnevu, Takoj se je domnevalo, da je tudi Mörtha umoril Polz. Velika četa orožnikov je zasledovala morilca, ki jim je pa pred nosom popihal iz Lipnice. Sledili so ga do St. Ilja, kjer je pa sled izginila.
Morilec Polz je nazadnje sam padel pravici v roke. Prišel je dne 20. septembra dopoldne v občinsko pisarno v Ljutomeru nek mož, kateri je prosil tajnika, naj mu napravi delavslko knjižico za na Ogrsko, Občinskemu tajniku Kolarju se je zdel mož sumljiv in je zahteval od njega listine. Osumljenec je pokazal tajniku svoje papirje, iz katerih je ta spoznal, da ima pred seboj morilca Polža. Tajnik ga je takoj prijel in poslal po orožnike. Trije orožniki so Polža vkle-nili in ga odvedli na sodnijo. Polz je priznal svoje i-me, a je odločno tajil, da bi pil on kriv kakega umora. Ko so Polža preiskali, so našli pri njem v posebnem zavitku tri velike, ostro brušene nože. Denarja je imel pri sebi 47 vin.; sumi se, da je oroaan denar kje skril. Polža so nato orožniki po železnici spremljali v Ljubno na Gornjem Štajerskem, kjer ga bo sodilo porotno sodišče. Glas, da je glasoviti roparski morilec vjet, se je takoj raznesel na vse strani. Na vseh postajah, kjer je vlak obstal, so čakale cele množice ljudi, ki so hoteli videti morilca.
Ob 7. uri zvečer so dospeli orožniki s Polžem v Ljubno. Na postaji je čakalo veliko Število razburjenega ljudstva. Orožniki so morali morilca peljati po stranski poti na sodnijo, da so se izognili razljučeni množici, ki bi bila morilca gotovo pretepla, Če bi ga bila dobila v roke. Ljudje so potrli šipe voza, v kate-
rem se je peljal Polz na sodnijo in so metali za vozom kamenje. S povešeno glavo je korakal nesrečni morilec v zapor. Grizla ga je gotovo vest nad strašnimi dejanji.
Novejša poročila pravijo, da Polz pred preiskovalnim sodnikom taji, da bi bil morilec. Vendar je sodišče dobilo že toliko dokazov, ki spričujejo, da je go tovo Polz umoril Schwarza, da mu tajenje ne bo nič pomagalo.
Glede umorov v Predingu in na ogrski meji pa se vrše še natančne poizvedbe.
Mariborski okraj.
m Maribor. V soboto, dne 28, septembra, so i-meli mariborski obrtniki shod radi nameravane obrtniške razstave* Po daljšem prerekanju so sklenili, da se preloži čas razstave na poznejši Čas. Ob. tej priliki sta po Slovencih hudo udarjala tovarnar perila, ponemčeni Ceh HavliČek, in tovarnar stolov, Lierzer. Posebpo zadnji se je zelo strastno zaganjal ob Slovence, dasiravno on večino svojih stolov proda Slovencem.
m Maribor. V noči od torka na sredo je pogorela Badlova tovarna za usnje, ob Dravi. Požarna bramba je le z veliko težavo zabranila, da se ogepj ni razširil tudi na bližnje hiše,
m Sv. Marjeta ob Pesnici, Na kvaterno nedeljo, dne 22. t. m. zvečer se je nahajalo v gostilni g. Siker v Močni več ljudi, največ teh, ki so se vračali od Sv. Trojice, med njimi posestnica Marija Vol! iz Roperč, Ko je bila namenjena plačati, položi svojo denarnico zraven sebe na mizo ter se še pogovarja z drugimi gosti. Nato odpre listnico in. na veliko začudenje jo najde prazno izvzemši 4 vinarje; ko jo je pa natančneje pogledala, spozna, da ni niti njena. Ker je slučajno nekdo malo pozneje opazoval nekega, zraven, nje sedečega moža, da si je dal z njeno listnico nekaj opraviti, zato so primorali možje dotičnika, da je pokazal svojo denarnico, katera je bila pa od M. Wolf spoznapa za njeno lastnino. V neopaženem trenotku jo je zamenjal. Gotovo ga je do te izvirne misli dovedel alkohol, ki se ga je že precej prijemal, kajti mož doslej ni imel smolnate bolezni. Od veselja nad izgubljenim, a zopet najdenim denarjem (nad 2 tisoč K). naroČi M. Volf možem, pi so se zavzeli za njen denar, nekaj litrov vina. Toda, ko hoče plačati, denarnice na obče začudenje zopet ni nikjer . ., Kdo, kedaj In kako jo je izmakni^ do sedaj Še ni dognano. Drugo jutro je bila denarnica sicer najdena pod mizo v gostilniški sobi, toda prazna! — V noči od 27, do
28.	septembra je budil ljudi tužni glas zvona, ki je v polnočni uri naznanjal ogenj. Gorel je hlev posestnika in mesarja K. Železingerja v Vilkomu, Zgorela je vsa spravljena krma in 3 glave živine. — Posestniku K. Žugmanu v Vilkomu, ki mu je lansko leto upičila strela ldev ter mu je zgorelo 7 glav živine in skoraj ves živež, je poginila lepa, lani shranjena kobila, vredna nad 1000 K.
m St. Il| v Slovenskih goricah. V nedeljo, dne
29.	t. m. zvečer je povozil vlak, ki gre iz Maribora ob 6. uri 38 minut, pri postaji nasproti Venigerholco-vi hiši, prevžitkarja Jan. Hauptmana iz Dobrenja. Kako je prišel pod vlak, se ne ve. Kakor pravijo, se ga je bil preveč navlekel. Pripeljal se je iz Spielfelda o-koli !47, uri z vlakom, ki se z onim iz Maribora križa blizu Pesnice,
m Mariborsko slovensko gledališče. V nedeljo dne 6. oktobra se uprzori v Narodntm Domu v Mariboru ob 8. uri nečer ieia .V dolini".	"
Ptujski okraj.
c Ptujske novice. SlomŠekova slavnost katero je pretečeno nedeljo, dne 29. septembra, priredilo Kr-čevinsko bralno društvo s sodelovanjem Dekliške zveze, je naravnost krasno uspela, Mnogobrojne poslušalce, ki so prihiteli ne samo iz bližpje okolice, ampak tudi od daleč: Sv, Trojice v Halozah, iz Vurber-ga (prišel cel pevski zbor)x iz Ljutomera, Maribora itd., pozdravi č, g. Jager in podeli besedo slavnostnemu govorniku vlČ. g. dr. Hohnjecu, ki nam je v kratkem, a jedernatem govoru naslikal pomen našega velikega Slomšek a. Rekel je med drugim: SlomŠekovo posmrtnico sicer obhajamo, a ne v žalosti, ampak v radosti, saj Slomšek ni umrl, on med našim ljudstvom še živi, in dal Bog, da živi tudi zanaprej. Svoje delo je naslonil na odločno versko podlago, zaradi tega je toliko dosegel, toliko dobrega storil. Ostanimo zvesti njegovim načelom, je izvajal govornik, varujmo in ,o-gibajmo se neznačajne, pijane nemškutarije, ki ubija ljudstvo v vsakem oziru, kakor nam to žalostno dejstvo spričuje posebno Koroška. Glasno odobravanje je žel g. govornik za svoje krasne besede. Pod vodstvom našega neutrudljivo delavnega pevovodje gosp. Frasa nam je domači pevski zbor zapel več krasnih Slomšekovih pesmi, diletantje pa so nam uprizorili Slomšekovo igro:« „Nekdaj in sedaj" (delo veleč gdč. E. Razlag), ki je uspela v vsakem oziru izborno. Vsi so igrali izvrstno, posebno pa so se odlikovali: gg. Krištof, Sentjurc (ki je sodeloval s celo družino), gospodični Potrč (obe), tudi Orli so se imenitno postavili; pastirček Stefek se je tako spretno sukal, da smo ga občudovali. Gdč. E. Razlag najprisrčnejše čestitamo na prireditvi in uprizoritvi te krasne igre."Pri prosti zabavi je nastopil vurberški pevski zbor s krasnimi pesmimi; po šaljivem nagovoru mladenke Frančiške Vraz iz Cerovca se je nabralo za Slovensko Stražo 14 K 50 vin. Omeniti še moramo vrlo mladenko Viktorijo Ribič, ki je prinesla iz Ljutomera pozdrave in
korajžno nastopala, da je bilo veselje jo poslušati. — To je bila pitava SlomŠekova slavnost; dal Bog, da duh velikega Slomšeka prešine vsakega Slovenca!
p Ptujska okolica. Umrla je v sredo, dne 25. septembra, pridna hčerka Alojzija iz velespoštovane katoliško-narodne rodbine Ribičeve v Krčevini, Vrli oče je zidarski delovodja in že večletni odbornik kr-Čevinskega Bralnega društva. Rajno je zadela srčna kap dne IG. avgusta. Deseti dan je zopet začela govoriti; prvo besedo, ki jo je zopet izpregovorila, je bila: „Jezus", Bila je večkrat previdena s sv, zakramenti. Pogreb je bil v soboto, dne 28, septembra. Sprevoda se je udeležilo mnogo ljudstva s tremi ČČ. gg. domaČimi kaplani. Ob grobu je govoril slovo č. g. Lucij Selinšek.
p Sv. Marko niže Ptuja, Dne 21. t. m. so potegnili iz Drave mrtvo truplo nepoznanega utopljenca, ki je, sodeč po dolgi obleki, spadal k boljšim stanovom. Lice je bilo že razjedeno, žepi pa obrnjeni in izpraznjeni. — Dne 22. t. m., to je v nedeljo ravno pred začetkom večernic, je v bližini cerkve začelo goreti poslopje Vincencija ForštneriČa, po domaČe Kofandovi. Užgal je 61eten otrok. Nevarnost za vas, celo za cerkev je bila velika, pa k sreči je vlekel veter na polje. Ljudje so prestrašeni vreli iz cerkve in pomagali gasiti. Na licu mesta je bilja izvariredno hitro bukovska požarna hramba, ki je bila slučajno naproŠena od posestnika Lovrenca Ljubeča v Novi vesi, da pride k njemu napravit vajo in mu izčrpa vodo iz studenca, v katerega mu je vrgel nek zlobnež crknjeno mačko in tako napravil vodo nevžitno. Tudi NovoveŠčani so bili kmalu na mestu s svojo briz-galno, ki pač zaradi starosti in" neokretnosti ni več sposobna za gašenje, Znabiti, da si markovskaobčina tudi počasi omisli bolj novodobno in porabno brizgal-no.
p Sv. Bolfenli pri Središču, Takega pozdrava Še nismo nikdar slišali, kakor smo ga pretečeno nedeljo od dveli liberalnih fantov. Nek mlečnozobi liberalni fant se je razkoračil s cigareto v ustih , pred cerkvenimi vrati. Ko zagleda svojega liberalnega tovariša, ga nagovori z besedami: „Abidijere moha-met!" In tovariš mu odgovori: „Serbus alah veliki." Tako so se menda pozdravljali pri pokojnem društvu „Z. N. M."
p Svetinje. „Narodni List" Štev. 37 z dne 12. septembra piše pod zaglavjem „Iz ormoškega okraja" to-le: „Čudnega prijatelja ima slovenska društvena o-pekarna križevska v osebi g. župnika Bratušeka iz Svetinj, 'Mudil se je zastopnik opekarne v naši okolici ter se je oglasil tudi pri g. župniku. Temu je označil posestnike, kateri so „liberalni" ter mu naroČil, naj teh ne obišče." Izjavljam, da se ni nikdar oglasil pri meni zastopnik slovenske društvene opekarne, da mu torej nisem mogel označiti posestnike, kateri so „liberalni", niti mu naročiti, naj teh ne obišče, Gosp. dopisnik „Narodnega Lista" iz Svetinj bi gotovo rad vse druge dopisnike prekosil v laži in izlegel jubilejni laž, kateri je obljubljena nagrada. — Bratušek, župnik.
p Središče. Dne 12. septembra je umrla vzgled-na družbenica Marijine družbe in Članica Dekliške zveze, Alojzija Goršič. Bilo je vrlo verno slovensko dekle, priijubljena pri vseli. Sušica jo je spravila v prerani grob. Pogreb, ki se je vršil v soboto, dne 14. septembra, je bil zelo lep. Naši vrli Orli so nesli rajno Lojziko k zadnjemu počitku, za kar jim bodi izrečena hvala..
p Središče. V dopisu Št, 37. „Nar. Lista" in „Sloge" se pač ni spoznala resnica, katero je tako imenitno popravil g. —Č— z ozirom na dopis v 35. Številki „Slov. Gospodarja". V svojem popravku pravite, da jaz takrat nisem nič vedela o ka/mcnu in o-grizku. G, dopisnik, to ni res! Jaz sem Vam že takrat povedala, da je dotični šolar vrgel najprej kamen Čez streho, potem pa ogrizek na dvorišče. Ce se Vam to zdi otročja razposajenost, pa pustiva to. Res je tudi, kar pa mislim, da ni razposajenost, d'a me je nazval s „sovo", kar nisem slišala samo jaz, da mi je dal dvakrat to ime. Potrdijo Vam priče. Res je, da tega Vam nisem omenila, ker sem radi razburjenja pozabila. Kar pa mi oČitalte, da sem Šolarje na-zvala s „tolovaji", mi ne boste Vi radi tega očitali neolike in tudi ne predpisovali, da bi ne smela nič reči, Če mi otroci nalašč delajo ter se mi samo zato pred okno nastavljajo, da bi jaz kaj rekla. Tukaj sem bila jaz prej kot Sokoli in ostanem menda tudi dalje kot oni, — Središče, dne 20. septembra 1012. — Alojzija Klobučar,
Hum pri Ormožu. V soboto, dne 2\. septembra, je umrl tukaj posestnik in lastnik kamnoloma, Štefan Dogša. Naj v miru počiva!
p Sv. Tomaž pri Ormožu. Na naše upravni-štvo je prišlo obširno pismo našega naročnika, iz katerega povzamemo sledeče: Poštar Skrlec, vodja liberalne posojilnice, mi je poslal sklep načelstva, vsled katerega bi moral vplačati kot posojilojemalec za vsakih 500 K delež po 10 K, kakor tudi za vsakih začen-ših 500 K, torej kdor ima že dosedaj 1500 K posojila, mora vplačati 30 K za deleže. Vsi* ki smo to vabilo dobili, se vprašujemo: Kaj to pomeni? Ali lioče Skrlec s tem pomnožiti hranilne vloge ali posojila? Ali je to v korist ljudstva? Ali so očka Rajfajzep spremenili svoja načela? Mogoče jim je žal, da so priporočali male deleže samo po 2 K. Bržkone pa želi Skrlec več dobička. Skrlec, ali je to potrebno? Ti se itak bogatiš in mi ubogi, zadolženi trpini pa naj zalagamo v tujo korist in naj si ta denar izposojujemo, kakor nam svetuješ,. Bili so Časi, ko je bilo pri Sv. Tomažu vse ene misli in bi Še sedaj bilo, ko bi ne bilo liberalno-
slogaške strankarije. Sata. pravi, da mora držati s stranko političnega strankarja, ki mu je do izboljšanja poštne službe pomogel! Ali naj mi v tem za pjim capljamo? Skrlec, ko si bil pri naši stranki, smo ti zaupali vsi, a sedaj, ko si se odtujil in začel svojo stranko, se ne strinjamo s teboj. Ne zaupamo tebi in ne v obresti, ki nam jih za deleže obljubljaš. Slabo se sliši, da morajo stranke, ki se nočejo s teboj prepirati, svoje vloge iz tvoje posojilnice dati iztožiti. „Klerikalni" groši ti dišijo, samo naši nazori ne. Mi farani želimo, da se vrne isti mir kakor je bil poprej v fari, s teboj, Skerlec, pa bomo Še več govorili. Posojila pa ti bomo raje vrnili, kakor pa bi deleže vplačevali..
p Ormož. V soboto, dne 28, septembra, je tukaj umrl okrajni zdravnik dr. Oroslav Kristan, star šele 46 let. Rajni je bil zaveden Slovenec. Pogreb se je vršil dne 1. oktobra,. N, v m, p.!
p Sv. Tomaž pri Ormežu. Tukajšnja Mladoniška zveza priredi v nedeljo, dne 6. oktobra po večernicah v domači Soli igre „Prepirljiva soseda", „Tihotapci" in „Rdeči nosovi". Vabimo tudi oljudno sosede.
p Dornsva. Podružnica Slovenske Straže priredi v nedeljo dne 6. oktobra veselico z občnim zborom ob vsakem vremenu v gostilni g. Herga ob 3. uri popoldne. Na sporedu: Pozdravni in razni drugi govori, slavnostni govor drž. posl. Mih. Brenčiča, seja, občni zbor, volitev odbora, slučajnosti (telovadba Orlov z godbo), prosta zabava s šaljivo pošto itd. — V Stratine vrste dne 6. oktobra v Dornavol
p Središče. Telovadni odsek Orel in Dekliška zveza imata v nedeljo dne 6. oktobra svoj redni mesečni sestanek v prostorih gosp. Dogša.
Ljutomerski okraj.
1 Sv. Križ pri Ljutomeru. Naši liberalci zavidajo in očitajo v svojih časopisih duhovnikom zbirco. Bi bil pa ti, Ljubi BoreČan, malo drugače študiral in bi bil že tudi dosegel zavidano zbirco. Potem ti seveda ne bi trebalo loviti takih „muh", kakor je „začasno uradovanje" v križevski opekarni,. Dalje ti je znano, da potrebujejo duhovniki zbirco tudi zato, da morejo ustanavljati in vzdrževati razne dobrodelne zavode in ustanove, v katerih jedo klerikalni kruh celo liberalni dijaki in brez katerih bi marsikateri izmed njih ostal celo svoje življenje — kravji pastir. Kaj rte, prijatelj? Vidite, liberalci, kako lahko delo imamo z vašimi dopisniki!
1 Sv. Križ na Murskem polju. Pri nas se razširja dosedanja 5razredna ljudska šola v Grazrednico. Zmagalo je pri tem kljub mnogim oviram kmečko stališče, da se namreč potrebni Šesti razred naredi iz stanovanja g, nadučitelja, ki si je itak že pred nekaj časom postavil lastno hišo. Tudi dosedaj premajhni drugi razred se razširi in drugo potrebno oskrbi, U-pajmo, da je na ta način za mnogo časa izpodletelo onim gospodom, ki so nam hoteli naprtiti novo šolo. Za novo učiteljico pride domačinka gdč. Anica OstrČeva iz Bunčan.
1 Gornja Radgona. V nedeljo, dne 29. septembra, se je vršila na vrtu g. KampuŠa SlomŠekova slavnost, katero je priredila naša Dekliška zveza. Udeležba sicer ni bila povšem povoljna, zlasti smo jih pogrešali mnogo, kateri bi se te prireditve lahko udeležili, toda izvršila se je slavnost v polno zadovoljnost vseh navzočih. Napovedanih tamburašev ni bilo! Domači kaplan č. g. Luskar nam je v svojem slavnostnem govoru naslikal Slomšeka kot učitelja mladine in njegovo veliko ljubezen do mladine ter nam priporočal Čitanje Slomšekiovih knjig, Dekleta so nato uprizorila dve igri: „Slomšeku ob 501etnici njegove smrti" in pa „Marijin otrok". Vmes so se vršile deklamacije in pele Slomšekove pesmi. S to prireditvijo so tudi naša zavedna dekleta proslavila spomin nesmrtnega Slomšeka,
1 Gor. Radgona. Dne 27, septembra je bila baje sklicana seja gornjeradgonskega okrajnega šolskega, sveta, h kateri so bili povabljeni le bivši udje? Ali je to res? Ali o, kr, okrajno glavarstvo v Ljutomeru ne ve, da je c, kr. ministrstvo potrdilo z dne 4. avgusta t. 1. nove ude? Z Bouvardom bomo morali govoriti glasneje.
1 Iz ščavniškega dola. Pretečem petek sem imel opravke pri okrajni sodniji v Gornji Radgoni. Nahod-nikju najdem sključeno staro ženico. Stokala in jokala je ter prišla k sodniji iskat pomoči. Tožila je, kako njen mož ž njo hudo ravna, da jo zdaj na stare dni suva in tepe; in ko ponoči prihaja, pijan' domov, jo v postelji z vodo poliva, zemljišče razprodaja brez njene volje itd. Na vprašanje, kdo je ta žena, se mi pove, da je to Žena odličnega posilinemca v našem o-kraju. Tako daleč je torej prišlo z diko naših liberalnih pemšikutarjev I	,
1 Kmet. podružnica Sv. Jurij ob Stavnici priredi v nedeljo dne 6. oktobra v I?anjcih (gostilna Slogovič) slavnostno gospodarsko zborovanje. Dnevni red: Slavna izročitev diplome za priznanje od Kmetijske družbe g. županu Antonu Trstenjaku, predavanje agr. inž. g. Zidanšeka, naša vinoreja in sadjereja v letošnjem letu, poroča predsednik, naročila. Pred zborovanjem odb. seja podružnice.
1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Tukajšnje bralno društvo in podružnica Slovenske Straže priredita v nedeljo, dne 6. oktobra ob vsakem vremenu skupno veliko slavnost v prid Slov. Straži. S slavnostjo je združen tudi mladeniški shod. Spored se vrši približno tako-le: Zjutraj ob pol 10. uri cerkveni govor, govori veleč. g. dr. Hohnjec, ob 10. uri slovesna sv. maša potem takoj mladeniško zborovanje v društvenih prostorih. Popoldne po večemicah ravno tam SlomŠekova slavnost, govori, petje, deklamacije, gled igra itd. Natančni spored še pride. Prosta zabava v novi gostilni g. Lasbaherja.
S1 o ven j gr aški okraj.
s Št. Peter na Kronski gori. Zopet smo imeli svojega poslanca med seboj. Po rani sv. maši se nas je zbralo lepo Število v cerkveni hiši, Shod je vodil veleposestnik g. Sirnik. Poslanec dr. Kari Verstov-Šek poroča o delovanju ljudske zbornice in označi pogajanja za deželni zbor. Navzoči volilci so se pritože-
vali o mnogih važnih zadevah, radi šole, radi zajca, radi postajališč za potujoče rokodelce itd. Predsednik Sirnik se zahvali g. poslancu za delovanje in poročilo in izrazi v imenu vseli zaupanje.
s St. Jani pri Dravogradu. V gostilni g. Časa se je vršil v nedeljo shod S. K. Z. Shodu je predsedoval ugledni posestnik g. Bart. Državni poslanec dr. VerstovŠek poda poročilo o delovanju ljudske zbornice in povdarja glede deželnega zbora, da skoro ni u-panja na delamožnost. Gospod župan Werdnig, bivši protikandidat iz Otiškega brega, se zahvali za poročilo in povdarja, da poslancu popolnoma zaupa. Gosp. nadučitelj Alt opozarja poslanca na občinske ceste, na Kar poda dr, Verstovšek pojasnila. Govorilo se je še o drugih važpih zadevah in informiralo poslanca,
s Skale. Bralno društvo v bkalah priredi v nedeljo dne ti. okt. Slomšekovo slavnost. Na sporedu so govori, petje in deklamacije. Dekleta uprizor jo igro „Prisiljen stan je zaničevan".
s Sv. Andraž pri Velenju. V nedeljo, dne 6. okt-ibra se vrši tukaj veselica Izobraževalnega društva in Mladeniške zreze. Na sporeda sta igri „Krčmar pri zvitem roga" in „čašica kave", petje in prosta zabava. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Začetek ob 3. uri popoldne.
Konjiški okraj.
k' Konjice. V vasi Perovce Imajo vrli posestniki lepo hvalevredno navado, da imajo v hiši na mizi „iSlovenskega Gospodarja", da vsak, ki vstopi, lahko hitro spozna, kakšnega mišljenja so prebivalci. Čast jim! Tako je prav: v vsaki hiši bodi kakor vsakdanji kruh na mizi tudi „Slovenski Gospodar" kot izpričevalo vernega slovenskega hišnega gospodarja. Zraven pa Še tudi kak ,..Bogoljub", „Naš Dom", „Glasnik" itd.
k Sv. Duh-Loče. Pri nas se je ustanovil pevski zbor, ki je prvokrat nastopil dpe 23. septembra ter svojo nalogo izvrstno rešil. Le aiaprej, slovenska pesem naj prerodi naš krasen kraj tudi v naroden kraj!
k Grušovje. Pri volitvi župana je dne 29. septembra bil izvoljen za župana naš dosedanji župan g. Anton Pučnik. Prvi svetovalec je g. Flis Franc na Dobrovi, drugi pa g, Anton Brglez v Spodnjem Gru-šovju.
k Tepanje pri Konjicah, Ti, prijatelj, ki si poročal „Štajercu" o res žalostnih posledicah pogubo-posnega plesa v Uuliartovi gostilni, si se zmotil, ko si pisal, da je tistim trem divjakom in tistim trem razvpitim sestram kriva njihovih Činov politika, katero duhovniki uganjajo. Gotovo jih ti dobro ne poznaš; kajti jaz, ki vse te osebe dobro poznam, še nisem nikdar nobenega videl niti nikoli o nobenem slišal, da bi bil kje pri kakem društvu ali zborovanju; sploh nikjer ga ni blizu, kjer bi slutil, da ima poleg ali vsaj blizu kakšen duhovnik kaj posla. Pač pa jih najdemo na vseh nasprotnih potih, kjer pogubljajo sebe in s svojimi vzgledi tudi še druge. Gotova resnica je, da na taka pota jih čestita duhovščina ne navaja; vedi, da ti, katere zoveš „divjake", ne gredo niti ob nedeljah v cerkev, Še manj pa potem radovoljno pridejo h kakemu političnemu sestanku. Kako bi potem mogla biti duhovščina ali politika kriva tej podivjanosti? Res Škoda za take fante! Našo požrtvovalno duhovščino pa javno prosim, naj vabi in zbira našo neizkušeno mladino, pred vsem fante, pod varno katoliško okrilje, kjer jih naj skrbno vzgaja v verskem oziru, tako tudi obenem poučuje na narodnem polju. Da pa duhovščini to težko nalogo in dolžnost tu ali tam vsaj nekoliko olajšamo, bomo že doma dečke od zgodnje mladosti vodili vstrajno po poti pobožnost^ da bodete nam tako vzgojili mnogo blagih mladeničev. Življenje in delovanje naših fantov bo poslej vse drugo, kakor je bilo dozdaj, In bolj ko bodo duhovnike s „ptujsko cunjo" na eni strani črnili, tem bolj jim bomo vdani in naklonjeni. To obljublja v imenu vseh poštenih mož — kmet iz Tepanj.
k Ksnjice. Dekliška zveza bo imela tokrat še le 13. oktobra mesečno zborovanje.
Celjski okraj.
c Celje. Gostilno „Stadt Graz" na GraŠki cesti je kupil na licitaciji trgovec Robert Riehl za 99,999 K. — V ponedeljek, dne 30. septembra, je tukaj umrla 241etna Matilda Bajde, soproga jetpiŠkega nadpaznika. Bila je jetična. Zapušča dvoje malih otročičev, Naj v miru počiva!
c Hmelj. Promet na hmeljskem trgu v Žatcu je bil tudi zadnje dni zelo živahen. Na d'an se je prodalo po 1000 bal, Kupci vedno povprašujejo najbolj za srednjim hmeljem, katerega se tudi vsak dan več pripelje na trg. Srednje vrste so v ceni napredovale za 5—6 K. Precej se je povpraševalo tudi za slabejšim hmeljem, posebno so segali za njim kupci, ki pošiljajo hmelj v tujino, vendar se ta vrsta ni dobila pod 120 K, Kot kupci so nastopile zopet razne pivovarne in preprodajalci v naši in iz drugih držav. Plačevalo se je po sledečem ključu: slabi hmelj 120—130 K, 130 do 138 K za srednji in 140—154 K za srednjedober in prima za 50 kg. Nekaj najboljšega hmelja se je prodalo celo po 160 K, Promet s tujim hmeljem je bil živahnejši kot prejšnji teden, plačevalo se ga je po 110 do 130 K. Zaloga tujega hmelja je na tukajšnjem trgu zelo majhna. Položaj na trgu je zelo trden, cene napredujejo. Kupčija s hmeljem na deželi je zelo živahna. Zastopniki pivovarn plačujejo hmelj po 120—150 kron. Mnogi hmeljarji Čajkajo s prodajo, ker upajo na Še boljše cene,
c Ponikva. Dpe 26. septembra se je oblekla Ponikva v pražnjo obleko, Vkljub neugodnemu vremenu je prihajalo Od vseh strani ljudstvo: Marijine družbe z zastavami, mladeniči, možje, duhovniki lu svetni ve-
Ijaki. Ob 10,. uri je bil prenovljeni božji liram napolnjen do zadnjega kotička. Po slovesnem rekviemu, ki ga je imel g. dekan Šmarski, je stopil pa lečo poni-kovški rojak g, župnik ZdolŠefk, ki je ob kratkem razložil življenjepis velikega Škofa Slomšeka, kar je ljud. stvo poslušalo z velikim zanimanjem. Po dokončanem slovesnem opravilu nas je sprejel pod svoje kosate veje starodavni oreh, kjer je bil pred 100 leti odlikovan pri javni skušnji dvanajstletni Slomšek, Gospod dekan šmarski prisrčno pozdravi vso, gotovo do 2000 duš brojeČo množico, in da besedo gospodu Janezu Kalanu iz Ljubljane. Tambuiraški zbor in pevci pod vodstvom g, kaplana AšiČa so otvorili slovesnost na prostem. Prav primerno je bilo, da se je na starodavni orjaški oreh, kjer se je vršila pred 100 leti ljud-sko-Šolska skušnja in kjer se je izkazal takrat mali Tonček, da se je ob tem slavju pribila plošča s skromnim napisom: ,,Pod tem orehom je bil odlikovan 121et-ni A, M. Slomšek ob javni skušnji,. Postavljeno ob 100-letnici te skušnje in ob 501etnici njegove smrti." — Malčki iz Ponikve in mladeniči so po slavnostnem govoru deklamovali nekaj pesmic, M jih je zložil rajni škoi Anton Slomšek. Nato je zapel pevski zbor Še nekaj SlomŠekovili, na kar je bila lepo uspela slovesnost zaključena.
c Vransko. Tukaj sta se poročila dne 28, septembra g. D. Arnold Pernat in gdč. Ema Sentak. Na mnoga leta!
c Braslovče. Pretekli mesec smo tukaj pokopali pridnega gospodarja Jakoba Bošnaka v 92, letu starosti; očeta daleč okoli znanega in od vseh dobrih ljudi spoštovanega mladeniča Matija BoŠnajka, Svetila rajnemu vrlemu možu večna luč!
c Vransko. Tukaj so imeli dne 15. avgusta Sokoli svojo veselico in so nemoteno korakali po trgu. Dne 18. avgusta so pa imeli izlet Orli iz Št, Jurja obi Taborn na Vransko h gospodu Lukmanu. Ko so se vračali zvečer mirno domov, so jih napadli liberalni pritlikavci s kamenjem, da so s tem pokazali svojo o-liko, Dne L septembra je bil na „Creti" velik mladinski shod, ki je bil kljub slabemu vremenu mnogoštevilno obiskan. Tukaj v trgu si je pa v neki gostilni „nekdo", ki se Še Šteje pod trg, pa jo že čisto po gor-jansko zavija, brusil jezik, rekoč: „Ku bi se mi na-utragal in ku bi tok deš na šou, bi vziu an cipc, pa bi šov za Creto, pa bi tiste vosle prav fejst nadru." Očka le počasi, da se ne prehitite. Z Bogom!
c Sv. Miklavž nad Laškim, Katoliško izobraževalno in gospodarsko društvo je napravilo v nedeljo, dne 22. septembra, Slomšekovo slavnost, Slavnostni govornik č. g, domači župnik Ivan Zakošek nam je v lepih besedah razložil življenje in delovanje Slomše-kovo. Skoi Slomšek so Še par tednov pred smrtjo tukaj birmovali. Dekleta so pod vodstvom gospodične Minke Zakošek predstavljala lepo igro: „Dve materi", katera je zelo dobro izpadla.
c Laško. Na zadnjem (Matevževem) sejmu v Laškem so tuji kupci pokupili zelo mnogo živine. Posebno lahko so prodali kmetje težke viole muricodolske pasme. Plačevalo se je po 88—100 K za 100 kg žive teže. Po južni železnici se je odposlalo 205 glav goveje živine, in sicer: v Gradec 33., v Zagrad v Istri 8, v Wildon 39, v Stolice na Češkem 32, v Lipnico 11, v Nezamislice na Moravskem 32, v Nimgrad na Češkem 21, v Olešano na Češkem 10, v Žlabinovo na Moravskem 6, v LojČ 10 glav. ¡Večina težkih volov je bila pokupliena od čeških sladkornih tovarn za nadaljno pitanje. Skupno se je na ta sejem prignalo 810 glav goveje živine. Prihodnji sejem se vrši dne 11. novembra (na Martinovo).
c Celje. Društvo za varstvo in oskrbovanje otrok v celjskem sodnem okraju ima svoj občni zbor dne 20. oktobra t. 1. ob pol tretji uri popoldne pri „Belem volu". Na vsporedu: običajna poročila. Po občnem zboru priredi društvo veliko tombolo, ki bo vsakega udeleženca kar najbolje zadovoljila z najrazličrejšimi dragocenimi dobitki.
c Gotovlja. Veselico in vinsko trgatev priredi dne 13. oktobra ob 6. uri zvečer Požarna bramba v prostorih g. Ivana Kač.
c Žaleo. Izobraževalno društvo ima v nedeljo 6. oktobra ob pol 4. uri popoldne pii g. Nidorferju v Vrbjah Slomšekovo slavnost. Slavnostni govornik pride iz Maribora. Na Bporedu je še petje, deklamacije in igra „Kazen ne izostane".'
c Motnik. Naše kat. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 6. oktobra ob 3. uri pop. predstavo. Na vsporedu je S. Gregorčičeva deklamacija „Naš čolnič otmimo" in igra „Trije tički", burka v dveh dejanjih. Igra se bo ponavljala tudi v nedeijo, dne 13. oktobra ob 3. uri popoldne po ravno istem vsporedu.
Brežiški okraj.
b Brežice. Pri cerkveni Slomšekovi slovesnosti brežiške dekanije dne 26, septembra, je o velikem škofu zelo lepo pridigoval Č. g. župnik Soba iz Zdol. Skoro vsa 'dekanijska duhovščina je bila zbrana o-krog svojega dekana, ki je izvršil sv, opravilo,
b Brežice. Kaj se mi je pri naši nedeljski Slom-Šekovi slovesnosti najbolj dopadlo? Nič nisem bil zadovoljen s pičlo udeležbo, kajti želel bi si bil sedeti magari tudi v gneči pri tako lepi prireditvi. Skrb za vinograde pač morda malo izpričuje, toda zelo malo, nemarnost ali brezbrižnost pa nič! Po slavnostnem govoru je bila že kaj zanimiva poklonitev male in velike mladine pred Slomšekom, zlasti pa še krasna živa podoba na koncu. Mešani zbor Izobraževalnega društva ter izboren pevec-solist, ki je blagohotno sodeloval, sta nam dala slišati kaj lepih, novih pesmi. Živahno je postalo vse posebno iob srečolovu. Toda naše igralke so se nam še-le postavile v igri: „Prisiljen stan je zaničevan"; par vlog so igrale že moj-stersko! Bilo je dovolj smeha, pa tudi uprav Slomše-kov zlat nauk je zvenel iz. igre. Skratka: Izobraževalno društvo in podružnica Slovenske Straže sta lahko ponosna na tako dostojno proslav» Slomšeka!
b Rajhenburg. Trboveljska premogokopna družba in dve drugi družbi za iskanje premoga so skrb-
no na delu, da bi med Rajhenburgom, Sevnico in Kozjem našli nove podzemeljske plasti rjavega in Črnega premoga. Baje so te družbe z vrtanjem do globočine 200 metrov dosegle lepe uspehe ter so se našle po nekod po 18 metrov debele plasti izvrstnega premoga.
b Rajhenburg. V novi kaplaniji se je dne 29. t. m, vršilo zborovanje Slovenske kmečke ¡zveze. Predsedoval je g. župan Dular.. O sedanjem položaju v domači in avstrijski politiki je poročal državni poslanec g, dr. KoroSe c. Opisoval je, kako se povsod dela na to, da se vzame kmetu ugled in vpliv,. Kmečka zveza je poslala v deželni in državni zbor tudi kmete, toda po liberalnih in štajerčijanskih listih se ravno ti poslanci najnesramneje napadajo, Obstrukcija v dež, zboru zasleduje razven narodnih predvsem gospodarske pridobitve" spodnještajerskili kmetov, a liberalci in nemškutarji so najhujši nasprotniki te obstrukcije. V državnem zboru je večina liberalna in zato ni čudo, da se vedno zaganjajo v kmeta ter ga slikajo n. pr. čelo kot oderuha, ker noče svoje živine prodajati zastonj. Tudi sedanja vlada kmetu ni prijazna, kar je pokazala z imenovanjem Zenkerja poljedelskim ministrom. Mož ni imel celo življenje nič opraviti s kmetijstvom, sedel je le po pisarnah ter se bavil s pravnimi zadevami, hodil je pota meš|Čansjke politike in sedaj postane naenkrat najvišji varuh kmečkih koristi v Avstriji. Bati se je, da bo sedaj prodrl finančni minister z vinskim davkom, kajti Zenker kot Ceh in star uradnik niti ne pozna težkega položaja našega vinogradništva, Čevljarja se ne sili, naj opravlja ključavničarsko delo, tako bi se tudi juridičnega uradnika, ki je presedel celo svoje življenje v pisarnah, ne smelo postaviti naenkrat za voditelja kmetijskega stanu. Ho-chen.burger je naga nesreča v narodnih stvareh, sedaj smo dobili tudi v gospodarskih rečeh nesrečnega Zenkerja. Veleobrt in veletrgovina se že pripravljata na trgovinske pogodbe 1, 1917, trgovinsko ministrstvo jima gre na roko, storili se bode gotovo vse, da bodo carinski nastavki za kapitalistične kroge ugodni, nam pa dajejo v tako resnih časih za poljedelske ministre može kakor je Zenker. Toda- hrvaško-slovenski poslanci ne bomo mirno prenašali teh udarcev. Že marsikatero bridko smo naredili sedanji vladi in večini. Tudi v jeseni bomo nemara morali začeti z veselo vojsko proti vsem našim sovražnikom, da branimo naše narodne in kmečke koristi. Govor državnega,poslanca je bil sprejet z velikim odobravanjem. Na predlog č. g. svetovalca in župnika Cerjaka se je izreklo hrva-ško-slovenskim poslancem zaupanje; obenem so se pozvali poslanci, da odločno branijo na,š kmečki narod v postavodajnih zastopih.
Najnovejše.
Državni zbor je sklican' za oktobra k zasedanju, da izvoli delegacije.
Požar. Nocoj ponoči je pogorel umetni paromlin trgovca Marksa v Lajtersbergu pri Mariboru.
Iz Križevcev nam poročajo: Dne 2, oktobra smo tukaj obrali brajde belega grozdja in nekaj izabele. Mošt je imel proti vsemu pričakovanju 15 stopinj sladkorja. Vinogradniki Ljutomerskih goric, nikar ne obupajte, ker imate ob Terezijinem pričakovati najmanj 18—18 stopinj, zlasti Če bo vreme ugodno. Ne prenaglite se pri cenah!
Gornja Radgona. V poklon v?leanoiu A M. Siomšekn ob BOlet-nici je daroval za Slov. Stražo g. Janez Pclel 3 K. Ži>io!
Pred vojsko na Balkanu.
Turčija izjavlja, da bi bila voljna razposlati svoje mobilizirane čete, ako storijo to prej Bolgarija, Srbija in Grška, kajti njej da ni do vojske» Od svojih pokrajin pa ne bo Turčija nobene darovala, niti dovolila toliko samostojnosti, da bi v istini ne bile nič več odvisne od Turčije. Da spremeni način svojega vladanja v Makedoniji ip Albaniji, o tem je Turčija pripravljena, se razgovarjati z velikimi državami.
V	Bolgariji je vojno razpoloženje trajno in veliko. Nihče ne veruje, da bi se mogel obdržati mir. Zdaj ali nikdar, si mislijo Bolgari, ko gledajo preko mej v Makedonijo. Na Srbskem pa navdušenje ni več tako veliko, Že se izraža bojazen, da bodo dobili glavni plen po vojski Bolgari, ker so najmočnejši.
Velevlasti bodo še enkrat poskusile storiti odločen korak, da se ohrani mir. V Carigradu in pri mobiliziranih državah bodo strogo zahtevale, da zopet odpustijo pod orožje poklicano vojaštvo. Uspeh bo od tega odvisen, kake grožnje imajo velevlasti na razpolago in ali bodo te grožnje kaj vplivale ali ne. Čudno vlogo igra ruski poslanik Hartwig v Belgradu. Imel je pri mobiliziranju glavno besedo, a Rusija še vedno zatrjuje, da tudi ona ne želi vojske. Bolgarija baje izjavlja na vsako posredovanje, da ji je voliti med vojsko s Turčijo ali notranjim bojem, tako zelo je ljudstvo že zavzeto za vojsko.
Rusija zatrjuje, da njeno delno mobiliziranje na nemški i.n avstrijski meji nima nobenega sovražnega namena, ker je bilo že dolgo prej namenjeno.
V	Bolgariji so šli dne 1. oktobra socialni demo-kratje pred carjevo stanovanje ter kričali proti vojski. Drugo ljudstvo je za vojsko. Prišlo je do spopadov in policija je morala poseči vmes. Nad Zofijo in celo Bolgarsko je proglašeno obsedno stanje,
V	avstrijskih delegacijah je izjavil vojni minister Aufenberg, da je Avstrija že vse potrebno poskrbela za varstvo svojih mej na Balkanu. Mi imamo 5., 7., 12., 15. in 16. armadni zbor popolnjeni na ojače-no mirovno stanje in izvršene so vse vojaške varnostne priprave. V političnih krogih se zatrjuje, da se bo
vršil prihodnje dni pod cesarjevim predsedstvom mar-šalski svet, ki se ga udeleže merodajni državniki in vojaški Činitelji, pred vsemi pa oba domobranska ministra in Šef generalnega štaba.
Bolgari, bodisi Častniki ali drugi vojaki, ki živijo izven Bolgarije, so se morali te dni nemudoma vrniti v domovino» V včerajšnjih vlakih se je peljalo po južni železnici na Bolgarsko iz Dunaja, Gradca in drugih mest vaečje Število mladih1 Bolgarov. Tudi iz Maribora se je odpeljalo sinoči 14 Bolgarov domov, da gredo na vojsko zoper Turka,
Listi so sinoči poročali, da so balkanske državice že izročile Turčiji takozvani „ultimatum", to pomeni zadnjo zahtevo, združeno z napovedjo vojske; a kakor je posneti iz najnovejših poročil, je bila ta vest prenagljena. Balkanske državice zahtevajo za Makedonijo, Staro Srbijo, Novi Bazar, Epir in Tesalijo samostojno upravo.
Več balkanskih držav je hotelo najeti v Parizu posojilo za vojsko, pa francoski denarni zavodi so njihove prošnje odbili, ker je francoska vlada izjavila, da ne dopušča, da bi se s francoskim denarjem podpirala vojska. Bolgarija baje že ima zbranih 80 milijonov rubljev vojnega zaklada. Druge državice stoje v tem oziru na slabšem, povsod manjka denarja za vojsko.
Včeraj, dne 2. oktobra, je prišlo na srbsko-tur-ški meji med Srbi in Turki do več manjših spopadov. Srbi so uničili več turških stražnic in mostov. Tudi o Bolgarih se je poročalo, da so že na več krajih prekoračili mejo, kar pa današnja poročila zanikajo.
Bolgarski in črnogorski kralj bosta sama vodila svoji vojni, Grška je odločila za svojega vrhovnega poveljnika princa Konštatina, srbski vrhovni vojjii poveljnik pa bo baje general Putnik'. Turški armadi bodo poveljevali trije generali: vrhovni poveljnik bo general Abdullah-paša, Sefket Torgut-paŠa bo poveljeval Četam ob Dardanelah, Ibrahim Fethy-paša pa bo poveljnik prvega armadnega zbora.
Turški ministrski svet je sklenil, da ne ustreže želji Srbov, ki zahtevajo, da se ali dovoii prevoz srbskega vojnega materijala, lali pa se to pošlje nazaj na Francosko, od koder se je poslalo. Srbom torej ne prsostaja nič drugega, nego staviti na novo to zahtevo kot zadnjo ali pa neposredno napovedati vojsko. Da Srbi Turkom nočejo nič ostati na dolgu, se vidi iz tega, da so zaplenili pri Belgradu 15 vagonov streliva, ki je bilo poslano iz Francoskega na Turško.
Tako se razmere na Balkanu z naglimi koraki razvijajo proti neizogibni vojski. Združene albanske države so že, kakor se poroča, .'Turčiji poslale svojo zadnjo zahtevo za samoupravo Macedonije, Stare Srbije, Sandžaka, Epira in Tesalije. Turčija je na to odgovorila s tem, da je odredila splošno mobilizacijo svoje armade.
Evropske velevlasti Še vedno posredujejo, da bi preprečile vojsko; toda to upanje je od dne do dne manjše, Tbliko pa so se baje sporazumele med seboj, da se ne bodo vtikale v balkansko vojsko, temveč jo bodo omejile samo na balkanske države., V tem oziru sta baje tudi tisti državi, ki prideta najbolj v poštev, Avstrija in Rusija, edini med seboj*
Kar se tiče naše Avstrije, ki ima braniti na Balkanu velike koristi, se pošteno trudi za mir in vsled tega daje tudi dober vzgled. Tupatan so že vzletele v zrak" vesti, kakor da že Avstrija mobilizira; vojni minister Auffenberg pa je včeraj v delegaciji odločno zatrjeval, da to ni res, samo dva južna armadna kora se nahajata v ojačenem mirovnem stanju. Naša armada ima, kakor je izjavil vojni minister v avstrijski delegaciji, dva nad vse dragocena zaklada: prvi so naši Častniki. Na svetu jih ni bolj vestnih in požrtvovalnih oficirjev, kot so v naši armadi. Drugi zaklad pa je naše moštvo, kateremu ni najti primera.. Najsi pride od severa ali juga, od vzhoda ali zahoda, kateremu koli narodu pripada, povsod ista vstrajnost in neumornOšt.
Kje se bo vojska začela? Ker je Bolgarska najmočnejša nasprotnica Turčije, se bo ta potrudila in požurila, da največji del svoje vojne sile vrže proti Bolgarom. Že sedaj ima pri Adrianoplju zbranih nad 50,000 mož, kojih Število narašča vsak dan in bo kmalu doseglo število 200,000 vojakov, Ker je Adrianopel oddaljen od bolgarske meje samo kakih 30 kilometrov ter pelje tukaj dobra cesta, je v tem velika nevarnost za Bolgare. Ti bodo skušali na vsak način prehiteti Turke s tem, da marširajo proti Adrianoplju. Tako je dolina reke Marice najbrž tisto torišče, kjer se bo izvršil prvi boj, Če ne odločilni spopad med turško in bolgarsko armado.
Ostale države, Srbija, Črna gora in Grška se bodo vsaka od svoje strani trudile prodirati proti turškemu ozemlju in tako slabiti in manjšati turško vojno silo proti Bolgarski.
Poročilo o sejma pitane živine v Gradca dne 24. septembra 1912.
Prignalo se je 990 volov, 866 bikov, 540 krav in 14 telet. Skupaj 1410. Cena za 100 kg žive teže: lepi pitani voli 103 do 112 K, srednje debeli 94 do 100 K, suhi 88 do 92 K, biki 76 100 kron, lepe pitane krave 80—92 K, srednje debele 66—78 K, suhe 52—64 kron. Izvozilo se je na Gornje Štajersko 62, na Tirolsko 52, na Nižje Avstrijsko 31, na Češko 410, na Moravsko 33 in na Nemško 54 kom. Tendenca: Na ta sejem se je prignalo 206 komadov več kot prejšnji teden. Cene za bike in krave natadujejo.
Poročilo o sejma zaklane živine dne 27. septembra 1912
v Gradca.
Pripeljalo se je 448 telet in 1024 prašičev. Med tednom pa 164 telet 1260 prašičev. Skupaj 612 telet S284 prašičev. Cene za 100 kg. mrtve teže: Zaklana teleta po kakovosti 124—138 kron. Zaklani prašiči po kakovosti 154—160 kron in ovce po kakovosti 80—110 kron. Prignalo se je 51 telet in 647 prašičev manj kakor prejšnji teden. Cene trdne, promet miren.
Listnica uredništva.
črešnjevec: Brez podpisa v koš! — Ormož: Poročilo smo že priobčili zadnjič. — Šetarjeva: Prenevarne. — Mursko porečje: oddali Straži. — Rečica v Siv. dol.: Prosimo Vas, dajte to doma med seboj urediti. Priznavamo opravičenost. — Sv. Križ na Murskem polju: Prihodnjič. — Gornja Radgona: Lepa pesem, topa mi ne prinašamo pesmi. Le krepko jo zapojte, predno greste proti Turkom! — Sv. Duh—Lrče: Bilo bi omenjenemu gospodu neljubo. Nekaj smo povzeli. — Sv. Frančišek na Stražah: Prepozno za to številko! — Strozctina v Medmurju: Takih novic mi pod nobenim pogojem ne priobčujemo.
Prva velika loterija Slovenske Straie. Na Štajerskem se prodajajo srečke efektne loterije Slovenske Straže v podporo revnim otrokom v sledečih krajih: Lušečka vas p. Poljčane: Anton Knaflič, trgovec. Maribor: Tiskarna bv. Cirila. Sv. Jurij v Slov. gor: Josip Banman trgovec. Sv. Rupert v SI. gor: Janez Lorber trgovec. Sv. Lenart v SI. g. Anton Zemljič, trgovec. Rečica v Sav. dol.: Anton Turnšek, trgovec. Sevnica ob Savi: Karol Cimperšek, trgovec. Slov. Bistrica: A. Pinter, trgovec. Sv. Jurij ob Ščavnici: Marija Kavčič, trgovec. Celje: Goričar & Leskovšek. Sv. Peter na Medvedovem selu: Marija Otorepec. Brežice: Ivan Vidmar, trgovec. Celje Ring 2: Anton Kocuvan, trgovec. Rečica v Sav. dol.: Kmetijsko društvo. Sv. Kunigunda: Trgovina Hranil, in posojilnice. Oslušovci p. Velika nedelja: Franc Lah, trgovec. Sv. Vid nsd Valdekom p. Mislinja: Karol Repolusk, trgovec. Sv. Ema p. Pri-Btova: Kmetijsko društvo. Gomilsko: Cilka Kosmelj, trgovka. Sv. Tomaž pri Ormožu: I. N. Kegl, trgovec. Sv. Andraž p. Velenje: Anton čobal, trgovec. Male Dole p. Vojnik: Gašper Spes, trafikant. Sevnica ob Savi: Franc Senica, trgovec. Polzela v Sav. dol.: I. Bernard, trgovec. Luče pri Ljubnem: Kmečko konzumno društvo. Mest in je p. Šmarje pri Jelšah: Anton Fidler, trgovec. Braslovče: Zofija Šketa, prodajalka. Bočna: Štiglic Franc, trgovec, — Prijatelji uboge slovesske obmejne mladine, pridno kupujte srečke! Vsak naj vzame več srečk. Kjer se ne prodajajo srečke, naj jih eden za več skupaj naroči v pisarni „Slov. Straže" v Ljubljani. — Uljadno prosimo, da sporočite „Slovenski Straži" še nadalje naslove trgovcev, ki bi bili pripravljeni prodajati srečke. Vsi na delo za ubogo slovensko mladino, da nam je ne ugrabi tujec!
Loterijske Številke:
Dne 26. septembra 1912
Gradec . 41 11 52 17 3 Dunaj . 44 69 84 68 61
Išče se starejšega hlapca k dvema paroma volov, ki se pa tudi na poljedelstvo razume. Začetna plača 18—16 kron mesečno. — Obenem se išče tudi kočijaž k enemu (i) konju, ki opravlja obenem tudi druga hišna dela. Plača 16 K. Več se izve pri gospej 8uppanz, Koroška cesta štev. 2, I. nadstr. Maribor.	1096
Lepo posestvo na prodaj pri tovarni usnja in v trgu. Meri en oral. Proda se s pridelkom vred. Cena 2500 kron, dolga je 300 K. Oglasiti se je pri lastniku Jakobu Polanec, Novavas pri Konjicah
1092
Hiša s tremi sobami, pralnica, dva svinjaka, vrt s studencem se proda. Vse novo. Oglasiti se je pri Ant. Potočnik, Kasinska ulica štev. 1 Maribor.	1038
Priden in pošten hlapec, ki je lepega značaja, išče službo v kako župnišče, vajen vsakega poljskega dela in setvine, vajen pri konjih Naslov pri upravništvu teg» lista. __•1090
Kupim star že rabljen GLAS0V1R
kakor tudi stara rabljena pihala (Blechinstrumente) na naslov na uprava lista pod glasovir L. L S.
1059
Povodom nepričakovane smrti našega ljubega očeta, ozir. starega očeta gospoda
MATEVŽA RAJŠP,
nadučitelja v pokoju in častnega dana vseh občin župnije Sv. Jurja v Slov. gor.,
nam je došlo od mnogoštevilnih pr jateljev, znancev in sorodnikov dragega pokojnega premnogo izrazov sočutja in tolažbe. Vsem t« m se iz srca zahvaljujemo. Posebej pa se zahvaljujemo č. g. župniku Antonu Šijancu za versko tolažbo na smrtni postelji in vodstvo sprevoda, č. g. kaplanu Ivanu Bosina za vodstvo krasnih pogrebnih žalostink in za prelepi govor ob odprtem grobu; č g o. gvardijanu Kasijanu od Sv. Trojice ?a spremstvo pri sprevoda; drž in dežel, poslancu g. Roškarju, načelniku šentlenartskega okrajnega zastopa g. Willi ter županoma g. Kranerju in gosp. Dolajšu za častno spremstvo ob rakvi; veleposestnici gospej Marija Kurnik, gostiln, g. Krajncu ;n mladenki Miciki Š dries za vsestransko pomoč na smrtni postelji in ob smrti; učitiljitvu domače šentjurske šole z» pomoč in spremstvo s šolsko mladino; slavnemu uč.teljstvu p: sebao iz štntlenartskega, pa tudi drugih sosednih okrajev za obilno spremstvo na zadnji poti in pedpero pri petju žalo3t;nk; s'avnemu šetjurskemu mešanemu pevskemu zboru za isborno petje pri h'ši žalosti in ob grobu; končno vsem vrlim Šentjnrčanom, ki so v tako obilnem številu s ojega bivšega učitelja in vzgotitel.a spremili na njegori zadnji poti. Vsem prisrčna, iskrena zahvala!
Sv. Jurij v Slov. gor., dne 30. septembra 1912.	ŽALUJOČI OSTALI-
40 klavirjev in harmonijev
boljboljši pianini), Stelzhamer, Czapka in Hórigel (amer. harm.), vseh vrst glasbenega orodja, strun in muzikalij ima v veliki fk B«A9Nib c kr zapris. strokovnjak B izbiri izključno intdinole M» DlVSllINf in učitelj,Glasb. Matice' hJUBJSf CllleB
Kongresni trg št. 15 („Zvezda", nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakupom event, falzifikstav ali slabega blaga, zlasti ker dobi pri t R meni vsakdo na obrok« po prvovistea instrument gori imenovanih slovitih tvrdk z resnično lOletno garancijo. Kdor si izposodi pri m'ni klavir, postane tudi lastnik istega dočim je dosegla na-jemščina višino kupnine! Takih ugodnosti še doslej ne nudi nobena tvrdka. Za menjava najugodnejša. Uglaševanje in popravila točno in ceano. 968
Dva pridna čevljarska pomočnika se takoj sprejmeta pri g. Karolu M->nhart, čevljarski megster Koroška cest« 90, Ma: ibor	1054
Sluiba sluge
v kn. šk. konzistorialni pisarni. Z dnem 12 okt bra 1912 se sprejme sli ga v tukajšnjo konzistorialno pisarno pod pogoji, ki jih je izvedeti v imenovani pisarni. Prošnjik za to službo mora biti sin zakonskih staršev, zanesljiv in lepega vedenja. Želeti je, da razume nemški jezik. Prošnjo je treba vložiti po velečastitem kn. šk. župnijskem uradu vsaj do 10. oktobra 1912.
Ravnateljstvo kn. šk. konzistorialne pisarne v Mariboru.	1080
Uč.nca sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Franc Novak, čevljar S». L"nart v Slov. gor. 1077
Krojaški pomočnik se sprejme pri Janezu Partlič, krojaškem mojstru v Studenc h pri Mariboru, Okrajna cesta št. 3.	1078
Sprejme se takoj učenec za krojaško obrt pri g. Franc Pungart-nik Slivnica pri Mariboru. 1074
Hiša s tremi stanovanji v sredini mesta Maribor se po nizki ceni proda Vpraša se pri Viherju, ska cesta 53, Maribor. 1075
Izgubil sem 21. septembra moj plašč za dež in sicer blizu laj -tersperške tovarne pri Mariboru. Povedalo se mi je pozneje, da je ptašč našla neka ženska, ki je odšla pozneje proti Šv. Kungoti. O eba, ki je našla plašč, dobi, če mi ga prinese nazaj lepo darilo. Martin Beriž, posestnik v Spod. Gaster&ju, p. Sv. Jurij v Slov. gor.	107(j
Treznega, zanesljivega, konjskega hlapca, ki bi ob enem tudi kruh vozil, vešč slovenskega in nem škega jezika, sprejme Janez Bohm, lastnik umetnega mlina v Frainu.
1076
Razglas.
Proda se iz proste roke obširno zemljišče, približno 100 oralov njive travniki, gozd in gospodarska posl pja v dobrem stanu. Proda se najraje skupno, na zahtevanje kupea pa tudi v delnih kosih. Oglasiti se je pri lastniku Luka Se ■ niča. trgovec, Šmarje pri Sevici na Štajerskem.	.079
Pozor!
Fine pozlačene grobne križe, Tomaževo žlindro, železne in bakrene kotle, >seh vrst železne peči in štediln ke (šparherte), slamo-rezne stroje, les, deske in late, vseh vrst rev rverje, puške, patro ne, j atrone, „šrota" kskor tudi vseh vrst železninn se kupi naj ceneje pri Alojz Maček, Maribor, Tržaška cesta zraven bolnišnice. Cena za fine revorverje 7-9-12 mm K 0, 6 60, 7 80. dto fine puldox revorverje K 6'20, 7'—, 8 80 Puške K 11-80, enocevne fine lancast»r puške in dvocevne K 35—, «0--, 45—, 50—, Po šilja se na vse Btrani, po pošti in po železni«i.	479
Vifilčar se sprejme. Lahko redi tudi svojo živino. Sprejmeta se tud dva drvarja, katera dobita tudi stanovanje Blaž Urbas, Sle-mem, Selnica ob Dravi. 1085
Fini srima
kristalni sladkor
najboljše vrste za vse namene se dobi pri
Ferd. Hartinger Maribor
Tegetthoffbva ulica 29. §
Zapomni, ne zabi: Bolan ali zdrav, Le „FLORIJAN" rabi, Želodcu bo prav!
Želodčni likér
694-10
je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je samdn kupoval draga in neprijetna zdravila!
Pristni „FLORIAN' se dobi edino od Rast-
linske destilacije „FLORIAN" v Ljubljani.
Učenec krščanskih stsr čev sa takoj sprejme v trgovski hiši Ferdinand Škof, Slovenjgrsdec. 1050
Kuharica, ki je že 6lužiia v žup nišču, išče službe ravnotam. Juli-jana Kopič, Sodnijska ulica št. 22 Maribor.	1088
20 kron nagrade! Dne 13. septembra je bil f Mariboru ukraden in odpela« bel pes s črno glavo, sliši na ime „Vidu", star 8 in pol let in ima dolg zavihan rep. Kdor poroča, kje se ta pes nihaja, ali je priklenjen itd., dobi 20 kron na grade. Poroča naj se na uprav-ništvo tega Usta.	1094
Na prodaj je lepo posestvo v Vim-paaljih pri Rečici ob Savinji pri Franca Šimenc. Meri 37 oralov njiv, 4 lepe travnike, lep nov šte-pih pri hiši, in 8 glav lepe živine. Cena se izve pri g J Rozenštajnu.
ridnega učenca sprejme takoj g. Klokoinnik Melhior, pekarna Maribor, Meljska cesta 23. 1029
Proda se iz proste volje lepo malo posestvo bliau lepega trga in ob glavni cesti, po nizki ceni. Več pove up avništvo tega lista 1055
Kože in volno kupuje g. Granitz, Gosposka ul 7. Maribor. 104b
Učenec se sprejme pri g. Grinetz, Gr sposka ulica 7, Maribor. 1049
Na prodsj je srednje, dobrobdela-no posestvo en in pol ure cd Ma-rib ra. K p se^t-u spadajo njive, travniki s tamo sl»dko krmo, lesa dovolj, sadonosoika obilo, ker je samo imenitno sadje, se lahko proda kg. po 24 do 30 vinarjev. Posestvo leži od farne ierk e Zgor. Sv. Kurgota 10 minut, od glavne ceste 4 minute. G spodarska po slopja so vsa z opeko krita, celo posestvo leži na ravnem. Cena se izve pri posestniku K. Š&lamun, Zg Sv. Koogota.	1043
Sluibo išče oženjen organist in mežnar, 36 let star, brez otrok, kateri je posebno r a društvenem p lju velijo deloval. Zena poučuje tudi v italjansiem in angleškem jeziku. Pojasnila daje u^ra'ništvo Slov. Gcsp dar ja.	1064
Gostitno z zemljiščem in gospodarskim poslopjem vred v kakšni vasi ali pri cerkvi, želita dva zakonska brez otrok, ki sta tudi v gostilniški stroki izurjena v najem vzeti. Kdo? j o ve upr»vništvo SI. Gospodarja.	1065
Hiša s tremi sobami, vrtom, sado nosniiom, brajdami z izabelo in trati ifc'm se da na več let v rajem na Ilajdini tik cerkve pri Ptuju. Hiša je pripravna za tr-go-ca, ali obrtnika katerekoli stro ke. Poštenemu in z#nesljivemu najemniku se je oglasiti pri orga-nistu v Fiamu pri Maribi.ru, najboljše če osibno.	1 60
Išče se pristavnik
Grof d' A«ernasovo cskrbnHtvo na Gaju, župnija Sv Križ pri Mari-boiu, p. Zgor. S'. Kungota, spiej-me spretnega pristavnik», ki iaia več delavskih mo;i.	1063
Učenec; iz boljš« hiše z dobr mi šolskimi spričevali slovenskega in n»mškega jezika zmožen, se takoj sprejme pri trgovcu J ž-fu Uliga, Maribor.	1042
Pridnsga in Izurjenega pomagača,
kateri dobro rszume z ognjem delati, sprejme Matej Bregant, kovač v Orehovi vasi, p. Slivnica pri Maribora.	1024
Krojaški učenec se takoj sprejme v celo oskrbovanje, Jakob Ska^s, krojač pri Slov. Bistrici. 1023
Službo oskrbnika na kaki graj
ščini, želi nastopiti mUd mož, oženjen, zmožen slovenskega in nemškega jezik» v pisavi in govo ru. Ponudbe pod naslov „Pridnost 26", peste restante, Laški trg, Štajersko	1022
Zanesljiv violča* s 5—6 delavsk mečmi be sprejme v viničarijo na M'ljskem vrhu. Julij Glazer, Fa brik-ga;.e 17.	109)
Malo posestvo s hišo in lepim »rtcm, nekaj njiv, s pritiiilinami, blizu trga, se radi presriitve pro da Hiša je dolga 15 m, 3 sobe, prostorna klet, kuhinj» ia vez». Qara 60(0 K. Vodi pred hišo. Ctden dom, pr'meien za kakega penziionista Ponudile na naslov: Mani* Grum, Blato, p Konjice, Sp Štajersko.	1018
Hiša še nova z ma'im poses'v m se prod* iz pri ste volje zaradi družinsk;h razmer po na nižji ceni. V hiši se nahaja mala trgovina, zraven velik vrt, v njem vodnjak, rkoli njega je pa košenina in ena njiva v najlepši legi s hmeljem nisajena. Vse je blizu f»r >e cer-v Sv. Petru v Savinjski dolini pri Celju. Več se iz e pri Antonu Švigelnn istotam.	2047
Malisno štupo, suhe gobe, nami ne jab lke in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, b čne zrne, koruzno slamo od storžev, smrekove s orže, vieski kamen, želod, krompir sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in ol-nate sode, ter močnate, solnate in ofrobnate vreče kupi vsako množino veletrgovina
Anton Kolenc
Graška cesta štev. 22, Celje.
Pekovski učeneo se takoj sprejme in dobi 15 K plače Kje pove upravništvo.	1010
Eno uro od Maribora, četrt ure od želez, postaje, 1» minut od cerkve, je na prodaj lepo posestvo z zidanimi poslopji meri 38 oralov v enem ko iU, večinoma prvovrstnih travnikov in flaionosnikov, drugo njive, vinograd in gozd, torej posebno pripravno za živinorejo in mlekarstvo, ker je blizu mesta in žel. postaje. Več pove upravništvo pod naslovom „Mlekarstvo'1. 787
Ve* hiš
za eno ali dve družini v Krčevini ni pri Mariboru, moderno in solidno urejene, pet minut od glavnega kolodvora v Mariboru, se po ceni in ugodnimi plačilnimi pogoji prodajo. Vpraša se v uprav. 760
Proda so takoj 11 zelo lepih stavbenih prostoro» med okrajno in dvema občinskima cestama pri D. M. v Brezju pri Mariboru, zravea cerkve in šole, sestojijo iz 2 pičel B;iv, krog 12.960 □ metrov »e-like. Vpraša se v upravništvu. 364 Na pr»daj je lepo posestvo na Sladki gori, četrt ure od farne cerkve, na veselem ki aju, polno sadnega dre ja vsake vrate, nji^e, travniki s sladbo krmo zi 4 do 5 glav govedi vinograd, hoste polne vsakovrstnega drevja, poslopje v dobrem Btauu Celo posestvo meri 5 ha 13 60 aro». Natančneje se izve pri Sitaonu Blatnik na Sladki gori, p. Šmarje pri Jelšah. __1027
V	Rszboru pri Sloveojgrsdcu se sprejme cerkovnik, ki je tudi oglar. Plača: stanovanje v mežnar .ji, zbirca v vrednosti do 400 K, od občine 120 K ua leto, od cerkve 54 K in tudi pri g. župniku si zasluži do 100 K gotovo če je delaven.	1028
V	župnišče v Razboru pri Slovenj-gradcu se sprejme pridna kuharica in dekla.	1029
Čisti med okoli 20 meterceniov, je na prod»j, kilogram pj 1 K 30 v pri I anu Sreš, čebelar, Bratorcz, p. Beliti .c« Zala m. Ogrsko. 1032
Iščem viničarja za svoj vinograd v Raz vanju pri Mariboru. Vstop žačetkom novembra, pogoji po dogovoru. Df. Vladimir Sernec, odvetnik v Mariboru.	1031
Priden fant kot učenec se sprejme pri pekarskem mojstru Fr. HauDO tič, Žice. p L>če.	892
HiSa v Mariboru
(Melje), iripravna za vsako ohrt z devetimi stacov*nji, z lepim vrtom in njivo, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri lastniko, Maribor, Khisl gassi 3, 1. nadstropje. 1« 73
Pohištvo
razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom
Kapi Preis,
Maribor, Stolni trg 6,
lepe postelje na valjar, nastavne postelje 15 K, kuhinjska oprava predalčne omare 28 K mize 9 K. stoli K 2 60, trde, polirane postelje 24 K, polirane mize 2H K, toiletno ogledalo 15 K, spalni divani, otomani, 30 K, jedilne mize na poteg 34 K, u«jati stoli 9 K, vse vrste lesnega in tapeciranega pohištva, posebni oddelek pohištva iz železa in medenino. Edini štajers. izdelek. Izvirne tovarniške cene. Žičaste podloge 8 K, matrace 6 K, že iezne postelje z ograjo 16 K, postelje iz medenine 68 K, emaj-
lirane postelje 40 K. Slobodno na ogled. Slobodon nakup.
Ceniki zastonj in franko.
Prodajalka meiane s*roke. pridna peštena, išče službe. N»slov : rZves'a 100 , poste rt stan te, Koprivnica, Štajersko.	1071
Kolar8krga učenca sprejme takoj L. Atdr»ž, kolarski mojster v Ljubnem (Leoben) Zg. Štaj. 1051
Trezen in vesten hlapec s» sprejme s 1. novembrom v večje žup-nifče v bližini Maribora. Naslov pri uredništvu Slov. Gosp 1086
500 kron!
Vam plačam, če Vam moje sredstvo „Rias mazilo" v treh dneh ne odpravi brez bolečin kozjih očes, stiskov in rkoreoinjene trde kcže. Cena 1 lončka z jamstvenim pismom 1 E. Kemeny Kasohau I, Postfaeh 12/76. Ogrsko.
ViSjega Štabnega zdravnika in fizika
dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, teč en je iz niče, šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4"— z navodilom o uporaki. dobiva se samo v lekarni Apatheke „zar goldenen Sonna" Gradec Jak»minlplatz 24.	16g
Drože (kvas)
iz vinskega cveta
zajamčeno čiste, brez vsakega dragega dodatka, prodaja in razpoSilja od 3 kg naprej, ceneje od*vsake konkurence
tovarna vinskega cveta in droi
'052	v Račjem, Štajersko.
Kilnepase, —
z ali brez peresa, trebušne obveze, sus-pensorije, podlage za ploske noge, bergle, pokončne držaje in druge varstvene stroje z» telesne poškodbe po zdravniškem predpisu, nadalje umetne noge in roke izdeluje po nizki ceni Btaroznana tvrdka
Pr. Podgoršek,
Burggasse 7. Zaloga vseh gumi-specialitet
in predmetov z» postrežbo bolnikov. Solidna postržžba.	-ss-835
V lastnem interesu zahtevajo gospodinje pri nakupu izrecno: pravi Franck z kavnim miinčkom. Zelo se svetuje, da se takoj prepričamo, če li ponujeni nam zabojček ali zavojček tudi resnično nosi „kavni mlinček" kot jamstvo pristne kakovosti. — Tovarna v Zagrebu.
si im 120/24575
'Delniška družba Alfa separator Dunaj XII/3.
V korist je vsakemu
in si prihrani veliko denarja, kar rabi v slovenski ^trgovini
<'e kupuje vse
J. N. Soštaric : Maribor
dosposka uHeai štev. 5.
Ker dobi samo pri tej tvrdki najboljše blago za moške in ženske obleke, vsakovrstno platno za rjuhe in drugo perilo, druk, saten, cefir, zgotovljene obleke, srajce za moške, ženske in dečke, velika izbera kravat, ovratnikov, nogavic, dežnikov, naramnic itd.	eas
Cene velika silile
in x daiainisaii pi*irfeSki
olenc
Kmetje hmeljarji!
Dve sušilnici za hmelj sta na prodaj. Obe sta srednje velikosti, torej pripravni za hmeljaije, ki pridelajo do 15 stotov hmelja.
Sedaj, ko je hmeljski čas za leto 1912 minil, sta na prodaj zelo po ceni (prihodnje leto, tik pred novo hmeljsko sezijo, bi bile namreč dražje).
Preskrbite si dobro sušilnico za mali denar pravočasno, da nam prihodnje leto n<j bo treba nabaviti si nove in drage sušilnice.
1041 Več se izve t kolodvorski restavraciji v Žalcu.
in modi.; tkanine za gospode i« gospe priporoča iivoiEs hiS*.
PROKOP SKORKOVSTi IN SIN
v Hujupolen na Češkem Vzmi rs p^eŠMji frank«. Zeta zssms osne. Na žafjs ho&SKi diti tukaj Jzfstavitl gos«*<iskf cbieke.
GEFIRE
Gmks ulica št« 2iB m dabalef	K* ftMfe&e®
rrdzeii je iZ^UVOIpri tujoih, ker Vam nndido-m&ža zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem Dzirc bogato in zelo povežano zalogo z vedno svežim Špecerijskim blagom, t&ko da zsmora popolnoma nstreži zahtevam cen j. gospodov trgovcev proti vsaki konkurenci, o žemur se lahko vsakdo Bam prepri$&, Že tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mnegobro-Jen obi^k, VeleSastitim goepodom duhovnikom porwi-dim voščene kakor tudi drug© vrste svei ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke, kakor: oves, pšanioo, suhe gobe, fižol, seno, orehe, vinski kamen itd., sploh vse po H&jvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vreSa ter petrelejske in druge sode.
Cenjenim kmetovaloens naznaajam, da imam v. zalogi vsakotvrstna poljska in, vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, doma-io deteljo, travo, ter Sebuljšek, fižol in krompir za sadit, bel, rumen ali rožea. Za krmljenje Živine pa imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9 do 15 K per 100 kg£
Poštna narožila se i«vr*ele1o z obratno pofto.
I I I I
«| e S •
SlniKl za krmo
izdelani v posebni novozidani tovarni za Alfa brzoparilnike.
! Padteniirana Iznajdba!
kakor iz enega kosa vliti, zelo priprosti.nad vse trpežni in praktični parilniki sedajnosti.
posnemalnik, model i9u
! Najostreje posnemanje!
! 20 let nepoškodovan ! 1,600.000jih je v rabi ? 960 odlikovanj i.t.d.
Delniška glavnica. 8 milijonov kron.
Podružnica
Ljubljanske kreditne
v Celju
Rezervni zaklad 800.000 kron.
banke
sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka.
Vloge na tekoči raiun obrestuje najkulantneie.
Priznano najboljši brzoparilnik za parjenje in kuhanje vsakovrstne živalske hrane, ter za iz-kuhanje perila je gotovo brezdvomno najnovejši sistem „ALFA" brzoparilnik, kojega izdeluje svetovno znana družba „Alfa Separator" na Dunaju.
V dokaz »goranji trditvi služijo mnogo - Številna zahvalna in priznalna pisma, ki se nahajajo v tovarniški pisarni vsakomur v upogled.
Kakor vsaka dobra stvar je tudi brzoparilnik, „ALFA" dobil v zadnjem času nasprotnike in to v osebah zastopnikov raznih tujih tvrdk, kateri neutemeljeno grajajo „ALFA" brzoparilnike z namenom, živinorejce odvrniti od nabave istih.
Po Slovenskem Štajerju se je razširila govorica, kakor da"bi družba „Alfa Seperator" sploh svoje tovarne ne imela, ter „ALFA" brzoparilnike od drugod naroča.
Pri priliki zadnjega evharističnega kongresa na Dunaju, se je podpisani v spremstvu več kmetovalcev Savinjske in Šaleške doline osebno prepričal, da poseduje družba "Alfa Separator" lastno tovarno, v kateri se izdelujejo brzoparilniki najrazličnejših velikosti, iz najboljše, nepreganljive tvarine na najboljši in najnovejši način, temveč izdeluje se' tudi raznovrstaa kuhinjska in mlečna posoda iz pocinkovane, jeklene plošČevine.
Kdor hoče pri sedanji draginji štediti na času in denarju, naj torej ne zamudi prilike do 15. t. m. si naročiti brzoparilnik
pri družbi: „Alfa Separator", Dunaj XII«, Wienerbergstr. 31, ker v tem času je dala družba jako ugodne plačilne pogoje. Natar čneja pojasnila daje podpisani
št. Peter v Sav. dol, dne X. oktobra 19X2.	Tergla», žuPan in deŽ" P°slanec"
Poslano
Stran 8.
SLOVENSKI GÖSPODÄR.
3. oktobra 1812,
Razglas.
Silv. Fontana ml. Maribot»
Tegetthaffova cesta
1z deželnih drevesnic v Gleisdorfu, Brucka ob Muri in v Celja se bodo oddale štajerskim kmetovalcem v jeseni leta 1912 oziroma spomladi 1912 sledeče vrste jabolk in hrašek, skupaj 50.000 komadov drevesc.
Od teh se bode oddalo tri četrtine kmečkim posestnikom po znižani ceni po 70 vin. komad in ostala četrtina nekmečkim posestnikom po tržni ceni 1 K 20 vin. komad, izvzemši zavitek in voznino.
Naročila sprejema deželni odbor. Naročilu se pridene potrdilo občine, da je prošnjik kmečki posestnik v občini. Če se rabijo drevesca za jesensko sajeaje, se mora to v naročilu posebej omeniti in naročilo poslati vsaj do 15. oktobra 1912. Prošnje se bodo sprejemale, dokler bo kaj zaloge kakor za jesensko tako tudi za spomladno sajenje takoj po objavi tega oznanila in se bodo reševale po vrsti, kakor dojdejo.
Več kakor 120 komadov eden posestnik ne dobi in je dotični dolžan, ta drevesca vsaditi na svojem lastnem
posestvu.
Drevesca se oddajejo samo proti takojšnemu plačila. Če je ene ali drage vrste zmanjkalo, se nadomesti z njej najbližnjo vrsto in naročilec lahko to vrsto sprejme ali pa odkloni.
Ce se nadomestne vrste ne sprejme, se mora ista obratno odpovedati.
Drevesca naj naročilei, če le mogoče, csebno prevzamejo ali pa, če se pošljejo po železnici, takoj po prejemu skrbno pregledajo.
Pritožbe se naj takoj pošljejo na vodstvo drevesnice. Na poznejše pritožbe se ne bo oziralo.
Seznamek drevesc
jabolk in hrušek, ki se bodo oddajale v sadni dobi 1912/13 iz deželnih drevesnic:
Skupaj
15678
Št.	1. Jabolke	a) v Gleisdorfu			b) v Brucka			c) v Celja		
		Visoko deblo i	Na pol vis. deblo	jritljikavo drevje	Visoko deblo	Na pol vis. deblo	pritljikavo drevje	Visoko deblo	Na pol vis. deblo	>rit!jikavo drevje
1	Štajerski mošanci.....	8630	58	_	390	30	_	5165	50	_
2	Vel. renski bobovec ....	2405	40	—	750	50	—	5170	—	—
3	Ananas rajnete......	160	4	125	—	—	—	228	—	—
4	Baumanova reneta ....	314	7	38	200	116	33	1330	132	96
5	Damason reneta.....	30	—	3	—	—	—	1924	80	—
6	Kanada reneta .....	30	—	3	—	—	—	712	—	—
7	Belefleur rumeni......	70	2	60	—	—	—	243	_	106
8	Astrachan beli......	3	—	5	20	55	13	_	_	_
9	Šarlamovski ......	45	—	30	250	70	65	210	_	_
10	Gravensteiner......	45	—	25	400	70	120	—	—	_
11	Prestolonaslednik Rudolf . . .	320	—	30	—	—	—	—	_-	_
12	Kardinal plemenasti ....	175	—	—	100	200	—	596	—	—
13	London pepinek.....	150	—	65	—	—	—	571	—	86
14	Ribstonov pepin.....	• —	—	—	770	100	10	720	—	—.
15	Schöner od Boskoopa ....	75	—	15	—	—	—	655	—	. —
16	Hagloe Grab.......	10	—	—	—	—	—	—	—	—
17	Lesnika rudeča......	570	12	—	770	20	—	—	—	—
18	Huberjeva moštna jaboljka . .	308	—	—	—	—	—	306	—	—
19	Danziger jaboljko (Kantapfel) .	—	—	—	100	50	13	—	—	—
20	Plemenito jaboljko (rumeno)	—	—	—	200	100	12	—	—	—
21	Landsberška reneta ....	—	—	—	450	290	56	—	—	—
22	Zimska zlata parmena . . .	—	—	—	150	180	15	—	_	—
23	Jaboljka „Prinz".....	—	—	—	90	—	—	—	—	—
24	Poletna rumena reneta . .	—	—	—	120	—	—.	—	—	—
25	Rudeči jesenski kalvil . . .	—	—	—	40	—		—	—	—
26	Šampanska reneta ....	—	—	—	.—.	—	—	227	—	—
27	Renski zakrivljeni steblovnik .	1665	10	—	——	—	—	95	64	—
	II. flraSke									
1	Dielova maslenka.....	17	3	70	80	10	135	243	_	112
2	Postrvovka.......	—	4	15	—	—	—	—	_	—
3	Dobra Lonisa iz Avranches . .	8	10	75	116	25	135	—	—	111
4	Hardenpontova maslenka. . .	—	—	—	—	—	—	—	—	—
5	Josipina Mecheln.....	—	—	—	—	—	—	—	—	—
6	Liegeljeva maslenka ....	-—	—	-—	—	—	—	—	—	—
7	Olivier de Serres . . : . .	—	—	15	—	—	—	241	—	56
8	Pastorka........	3	5	10	40	30	10	257	—	—
9	Salcburgerica.......	—	8	—	37	23	23	—	—	17
10	Šterkmanova maslenka . . .	—	—	—		—	—	—	—	—
11	Zimska dehantska hruška . .	—	20	60						
12	Jelenka........	95	10	—	110	30	—	—	—	—
13	Weiler'jeva moštna hruška . .	480	90	—	490	50	—	910	—	—
14	Wiliamova kristijanka . . .	—	—	—	27	—	13	—	—	—
15	Boskovka podolgasta ....	—	—	—	100	15	10	—	—	—
16	Tepka .........	—	—	—	—	—	—	200	—	—
17	Štajerska moštnica.....	70	15	—	1	—	—	—	—	—
18	Rodeča hribovka.....	—	—	V	—	—	—	—	—	—
298
"j 644 j 5800 j 1514 | 663 | 20003 | 326 j 584
kupuje in izmenja vse deželne pridelke po naj-1016	višjih cenah.
1 || Serravallovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-■■■^L^ra^^CTMliRn0™« ■ ■»jfil.i
Krepiin^sre^stFO zT^abotne, mato-krvne in rekonvalscente. Povzroča voljo do jedi, utrjije živce in popravi ^ kri. Isboren okus. Nad 7000 zdrav-r,1„	niških spričeval.
gg I. SerravaikM.kr. dvorni dobavitelj
^	Trieste-Barcola.
Kupi se v lekarnah v steklenicah po pol litra k K 2'60 in ¿C 445	po 1 liter i K 4'80.	5
Zadružna šola
V Ljubljani izobražuje v zadružnih in trgovskih vedah. Traja 6 zimskih mescev od srede oktobra do prihodnje Velike noči.
Sprejemajo se kmečki mladeniči, ki so dovršili ljudsko šolo in so stari najmanj 16 let.
Vpošljite krstni list, zadnje šolske izpričevalo in K 5"—- vpisnine do 16. oktobra t. m. na
ravnateljstvo Slov. trgovske šole v Ljubljani.	ioss
za moške in volneno za ženske obleke 83 zadaj* mede, razpošilja najceneje Jagostwaaska raspoäB^diia
R. StomecM v Ceju št. 300,
Vzorci in cenik čez tiseč stvari z slikami poštnine prosto.
Speknlacijski nakup!
Graščinsko posestvo s parkom, travniki in stavbenimi prostori v napredujočem mesta Primorske v najlepši legf se proda. Cena 140.000 kron; natančneje pri nprarništva „Slov, Gospodarja".	9g4
Razven teh se bo oddalo po znižanih cenah 380 komadov orehovih visokih drevesc, 170 pritlikovih breskev in 70 pritlikovih marelic iz drevesnice v Celju in 1850 komadov čreSnjevih in 570 komadov višnjevih visokih in srednje visokih debel iz deželne drevesnice v Brucku. Gradec, dne 3. septembra 1912.
io?	Od Štajerskega deželnega odbora.
o
M O
5
a
a
Ne pozabite
Volno, sukno (štofe), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini
M. E. Šepec,
Maribor.
Grajski trg. io89» Burgplatz.
3 m s
®
onvv
Prva
liajtersperška opekarna pri Mariboru ob D.
tisai vo^IinaoieBs	eg»
prodaja svoje izkušene, kotačaste in trpežne glinaste izdelke, po slede h cenah in pod nasljednjimi pogoji:
Strojna opeka za zid	................. .... po k 28.- ■
Žarezna opeka (Stadler in Steinbr.)........I. vrste po K 65—, II. vrste po K 55 —
fii§e[£«Bobrasta zarezna opeka ...........i- vrste po k 45-^-, n. vrste po k 35-—
tao^iStisnjena zarezna1 opeka -(i VVienerberger).......I. vrste po k 75--^, II. vrste po k 65'—
okoliš z voznino vred, Maribor, glavni kolodvor, ali postaja Pe^biča aa
j.e.efon 18.	strešno opeko 5 K za ikjh tisoč komadov višje.	Telefon 18.
jnIhaqosid iii5oinn is .rri .i 51 ob 9ailiiq ibnrnnA -rol i ¡n \ ur- mi hibi;'	niid»o« m
f rane Oirwuschfkf; mestni stavbeni mojster v Leiterspergu poŠta Maribor, c
— — — —	i«aaiqboq o|iib
»vaigTflflm
Štefan Kaufman
trgovina i želesnino
v Radgoiii
priporoča svojo veliko zalogo v lepo pozlačenih nagrobnih križe v po jako nizki oeni. 601
Hßlgoq .S9l) Mi fiP>(f»X
Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno draStvo.

■!■■;'■ > " 1 ■ Tisk tiskarno sv. Oirfla v Mariboru.
3. oktobra 1912,
SLOVENSKI OOSPODHB,
Stran 9.
I m celega BwctM,
Kam zabrede pijanec? -Oče Zupančič iz Prečne na Dolenjskem pri Novem mestu je zapustil sinu Francetu nad 40.000 K vredno posestvo, France Zupančič se je nato oženil in priženil z dobro gospodinjo Marijo Cesar vred' tudi nekaj dote,. Začel pa je prepogosto zahajati v Novo mesto in zaostajati po gostilnah, Vinski bratci so ga kmalu spoznali. Spoznal so je tudi z kartami in tako je zabredel v dolgove, kateri so vedno bolj rastli.. Studilo se mu je delo in za-to je oddal posestvo ženi. Ta se je mučila z osmimi oiroci noč in dan, da bi ohranila domačijo, mož pa je le pil in pil. Prišli so pa upniki in zahtevali plačilo dolgov. Tako je prišlo, da bi bilo imelo biti posestvo dne 27. septembra cenjeno. To pa možu Francetu ni bilo všeč in je začel zato prodajati in sekati les po gozdu, in ker so se upniki zbali, da jim na ta način ne bo ni& ostalo, so dali oba Zupančiča pri okrožnem sodišču zapreti.
Velika avtomobilska nesreča. Princ ParmŠki ranjen> Med Neu^irchnom in Dunajskim Novim mestom je zadel samodrč, v katerem sta se vozila princa Feliks m Rene Parmski z izvoščkom. Princu Re. neju je bilo zlomljeno rebno, tudi vodnik je ranjen. Stanje princa Reneja je nevarno.
Potres v Makedoniji. V Radevišltu in Končani se je zemlja dvakrat močno stresla. Poškodovanih je več hiš.
Po 30. letih združeni. Pred 80. leti je prišla v Ameriko ogrska družina, z imenom Neustadt, Nekaj dni pozneje se je izgubil 91etpi sinček na cesti in oblast ga je izročila društvu za varstvo otrok. Vse poizvedovanje po starših je ostalo brezuspešno. Ker se za dečka ni nihče oglasil, so ga izročili neki družini Farmer v Minnesoti. Tam je preživel'Oger svoja mlada leta in ker je bil zelo marljiv in nadarjen, je hitro napredoval. Z 21 leti je bil že nadzornik ljudskih Šol v Minnesoti, Pozneje je bil poklican na državno vseučilišče, kjer je deloval do zadnjega časa. Sedaj je načelnik večjega urada v Novem Jorku. Profesor Farmer je vedno iskal svojo družino, a vsi poizkusi so o-stali brezuspešni, dokler mu slučaj ni pripomogel do uspeha. Nedavno se je udeležil profesor Farmer neke priredbe v kavarni „Boulevard", Tam je napeljal pogovor na dogodke pred 30 leti in slučaj je hotel, da njegov sosed ni le spoznal družine, temveč da je bil celo daljni sorodnik. V Peekskill, kamor se je profesor prihodnji dan peljal, je našel svojo sestro, prihodnji dan pa je objel svojo mater, ki je, telegrafiČno pozvana, prišla v Peekskill, Tudi drugi bratje in sestre so v Ameriki, batere so takoj obvestili o Čudovitem slučaju. Na zahValni dan bo srečno združena družina praznovala v Cincinatiju, kjer stanuje ena sest' ra, veliko slavje, kojega se udeleži cela družina Neustadt.
1 kg in 26 dkg težak krompir. V Komnu na Goriškem in njegovi okolici se je letos krompir posebno dobro obnesel, Nek.i posestnik je našel med svojim krompirjem enega, ki je tehtal 1 kg in 26 dkg.
Železniške nesreče. Iz Bruslja poročajo, da je na kolodvoru v Marbehanu trčil osebni vlak v tovornega, pri Čemer je bilo na mestu mrtvih več oseb, 30 pa jih je težko poškodovanih, Kaj je povzročilo nesrečo, še ni znano. — Železniška nesreča pri Dittonu na Angleškem je zahtevala 16 žrtev. Več oseb pa je težko ranjenih in bodo imele poškodbe trajne posledice. V naročju neke mrtve mlade matere so našli še živega dojenčka, ki je spal na materinih prsih in je bil
PODLISTEK.
Tajnostne sile.
(Povest. Spisal Miroslav Pesniški).
(Dalje.)
„Tvoj oče, sama sem slišala." Mladenič se prestraši, kajti ni si mislil, da bi ona zadnjič razgovor z očetom slišala. Poznal je nje-
„Kedo govori to", pravi razburjeno Lovro? no odločnost, torej proseče de:
„Nikar tako hudo ne sodi besed, ki so jih oče v nepremišljenosti izgovorili."
„Pustiva to in udajva se v voljo božjo, ker mora, tako biti. Pozabi na mene, . siroto, in da se to lažje zgodi,, je vsekakor najbolje, da jaz odidem od tod."
Spoznal je, da je vse njegovo prizadevanje, odvrniti jo od nameravanega sklepa, brezuspešno, vpraša jo torej otožno:
„In kam si torej namenjena?" „Za nekaj časa bom v mestu pri teti, sem vče-rai ž njo o tem govorila, za prihodnjost pa bo skrbel Bog. Svoje stvari, Jiolikbr jih je še preostalo, sem prepustila za primerno odškodnino sedanjemu gospodarju, nekaj malenkosti pa mi jutri zgodaj odpelje sosed Brinar v mesto."
Med pogovorom sta dospela do vasi. Se toliko bi si imela povedati, a teža v srcu tako silna, zapira jima besedo; molče si podasta desnice ter se poslovita, morda za vselej!
Stari Dobnikar je obračal, ko je prosil za sinovo oproščenje, a gosposka je obrnila. Ko je namreč moral drugo spomlad Lovro k naboru, je bil potrjen in je moral na jesen v vojake, kajti napovedovali so se zopet burni časi, pretila je od vseh strani vojska. Silno naglo so potekli tisti meseci, bližal se je čas, ko .so se morali potrjeni novinci poslavljati od doma od
popolnoma nepoškodovan. Več oseb je bilo ožganih, da jih ne morejo spoznati. Nekateri angleški listi trdijo, da je nesrečo povzročil strojevodja. Vlak je imel namreč nekoliko zamude, katero je hotel strojevodja s hitrejšo vožnjo izravnati.
Pozdrav s Tripolisa. V I seri v Gornji I'taliji so vjeli lastovko, ki je imela navezan na nogi majhen listič, na katerem pošilja laški vojak s Tripolisa pozdrave svojcem v Gornji Italiji, Čuden slučaj je, da je priletela lastovka res prav blizu vojakove domovine, kjer so jo slučajno vjeli.
Nova iznajdba za preprečenje železniških nesreč. V malem pomorskem pristanišču Watchet na Angleškem so nedavno strokovnjaki preizkušali iznajdbo, ki naj bi preprečila, da ne zadepeta dva vlaka skupaj. Najbolj zanimiv del iznajdbe je električna naprava na lokomotivi, ki jo imenuje iznajditelj A. R, Angus iz Avstralije „električne možgane", S pomočjo te naprave določi lokomotiva popolnoma sama, ali je prosta ali brez nevarnosti proga, po kateri vozi. Ce ni, se oglasi takoj parna pišČal, ki, ako bi strojevodja preslišal ta glas, izpusti naprava sama paro in pritegne zavore. Poizkusi so se vršili na progi „West Somerset Mineral Railway" z dvema velikima lokomotivama. Izpustili so obe lokomotivi na epi in isti progi, drugo proti drugi. Strojevodji sta skočila pravočasni z lokomotiv, predno bi se imeli zadeti sjcupaj z vso močjo. Ko sta privozili lokomotivi v progo vzidani ■napravi, se je oglasila parna piščal, na kar sta pričela stroja voziti počasneje in se končno ustavila. Stroj je primeroma enostaven in obstoji iz večjega števila na progi med tračnicami vdelanih posebnih tračnic, ki so v zvezi z električno žico. V lokomotivo je vdelana neke vrste priprava, ki je v zvezi z m ;lo e-lektrično silo in ki omogoči zavoro, kaikor hitro pride v zvezo s posebnimi tračnicami. Na neprosti progi prično potom te priprave parne piščalke žvižgati in kmalu nato, po stiku s prihodnjo tračnico, tudi delovati zavore na loSkomotivi. Iznajditelj zatrjuje, da se bodo z uvedbo te iznajdbe zmanjšali obratni stroški na železnicah, ker ne bo treba drugih' signalov, in da bo celo pri nepazljivosti osobja in neugodpih vremenskih razmerah nemogoče, da bi zadela dva vlaka skupaj, — Ce bo le res?
Za kaj porabljajo stare časnike na Kitajskem. List „National Rewiew", ki izhaja v Sangaju, prinaša zanimivo Štatistiko o uvozu starih Časnikov na Kitajsko. Leta 1911. je bilo uvoženih nad 1918 ton starih evropskih časnikov v vrednosti 292,360 mark. Kitajci cenijo papir evropskih Časnikov bolj nego svojih ter ga uporabljajo kot tapete v svojih hišah. Naš evropski časniški papir je posebno trden in brani stenicam iz zidu, Jd so velika nadlega po kitajskih hišah. Papir rabijo tudi za spodnjo obleko po zimi.
Ako vojak izstopi iz vrste pred carjem. Ob priliki, ko je ruski car pregledoval vojaške čete v Moskvi, je kar naenkrat stopil iz vrste neki vojak, hoteč podati carju neko prošnjo, Oficirji so mu to zabranili in car je bil jako prestrašen. Hitro so vojaka aretirali in gnali v zapor. Radi tega dogodka so bili potem karani od polkovnika doli do korporala pri dotič-nem oddelku, kjer je bil vojak. Car pa je potem uva-ževal prošnjo onega vojaka; dobil pa je tudi vojak 30 dni zapora.
Žalosten dogodek pred poroko. V madžarski vasi Decse blizu Arada se je imel poročiti posestnik Fauer. Drug Ivan Djever, ki je vodil nevesto v cerkev, je pred cerkVijo ustrelil parkrat v zrak po starem madžarskem običaju. Ko je ustrelil tretjič, hotel je popraviti revolver ter popravil tako, da je zadel že-
svojih dragih. Marsikje je bilo slovo silno težko, saj v teh nevarnih časih pač nikdo ne ve, se li še sploh kdaj vrne.
Malomarno, brez vsake žalosti, je odhajal Lovro. :Odkar, je odšla Rezika, se ni sploh za nobeno stvar več veliko zanimal.
Ker je bil bistre glave, natančno slušen in točen v vseh stvareh, je pri vojakih dobro napredoval ter že drugo leto svoje službe postal desetnik.
Doma pa je med tem stari Dobnikar snoval lepe načrte, kako poišče sinu, ko se vrne, bogato nevesto, kajti bil je prepričan, da je pri tem glavna stvar pač le toliko mu ljubljeni denar.
IV. Usodepolni dan, — dan sirahn in groze.
„Zdaj puško v dlan, in moč ob stran, Napočil je krvavi dan, Ura ! u bo; besneč".
Gregorčič.
Marsikajk krvavi boj je že pretresal tekom stoletij osrčje starodavne Avstrije, a se morda nikdar Še ni pokazal tako v vsej svoji grozoti, kakor v zadnji nesrečni vojski med Avstrijo in Prusijo. Kakor dva silna velikana, stali ste si gori pa severu dve mogočni armadi nasproti; 230.000 Avstrijcev je stalo nasproti 280.000 mož pruske armade. Ves svet je nestrpno Čakal izida te grozne igre, kakoršnili je svet še malo videl.
V dolini med trdnjavjpana Jožefovo in Kraljevi Gradec se je utaborila avstrijska armada. Na nekem griču, približno v sredini bojnega polja, se je nahajala dalekovidna, lična kapelica, ki je bila pri ondot-nih prebivalcih v veliki časti, ter jim obenem služila za zanesljivega vremenskega preroka. Vsako jutro so bile oči prebivalcev obrnjene v njo; čim bolj se je svetlikalo nje snežno-belo zidovje, tem lepšega vremena je bilo pričakovati. Pri tej kapeli, od koder je bil obsežen razgled po bojišču, &e je nastanil vrhovni vojskin poveljnik feldcajgmajster vitez Benedek s svojim Štabom.
nina v srce. Nevesta je strgala s sebe obleko in zbežala kot Pora od svatov proč. Strelca so zaprli.
Krvava svatba. V Melkahao na portugalsko-Španski meji je nastal pa svatbi nekega posestnika prepir, ki se je končal s strašnim pretepom. 5 svatov je ostalo pa mestu mrtvih, 20 pa so težko ranjenih odpeljali deloma v bolnišnice deloma domov. Med težko ranjenimi je tudi več žensk. Tudi ženin in nevesta sta dobila znatne poškodbe.
Zlati rudnik. Mlad mož je kupil hišico z majhnim vrtom, kjer je hotel pridelati vso zelenjavo, ka-teno bi potreboval doma. Pričel je kopati na vrtu in bil zelo presenečen, ko je po polurnem delu našel zlatnik'. S podvojenimi močmi je nadaljeval z delom. Crez nekaj Časa je našel par srebrnikov, med njimi tudi cel tolar, „Za Boga svetega!" je vzkliknil, „to je pa zlat rudnik." Z vso silo je kopal naprej. Po obrazu mu je lil pot in že ga je pričel boleti križ. Tako ni moglo iti dalje. Vzravnal se je in v istem tre-notku je začutil, da je nekaj mrzlega zdrsnilo po njegovih bedrih. Tak.oj je spoznal resnico. V njegovem hlačnem žepu je bila velika lukpja in novci so se skozi njo zmuzali na tla.
Dvakrat umrl. Pred okrožnim sodiščem v Novem marofu na Hrvaškem se vrši zanimiva zapuščinska razprava. Leta 1902. so našli na še tališču v Pe-trinji ubitega človeka. Dognali niso, je li bil ubit, ali je izvršil samoumor, Iz nekih pisem so dognali, da je mrtvec Evgen Vogl, doma iz Krapine, Mati Voglova je bila o nesreči obveščena že prepozno in je bilo truplo že pokopano, ko je došla K pogrebu, tako, da ni mogla dognati, Če je mrtvec v resnici njen sin. Leta 1909. pa je dlobila nenadoma od pomorskega urada na Reki sporočilo, da je bil ujen sin Evgen. Vogl ubit 12. decembra 1908 na angleškem parnik.u „Trafalga-r" v Newkastlu v prepiru z mornarji. Pri njem so našli i-etotako listine na ime Evgepa Vogla iz Krapine. Ubili mornar je imel do 1000 K gotovine, ki so jo angleške oblasti poslale sodišču v Novem marofu, da izroči denar materi. Med tem je zvedel erar za zadevo in zahteva denar za-se kot sporno zapuščino. Sedaj se razpravlja, kdo izmed ubitih je pravi Evgen Vogl, ali je umrl dvakrat ali enkrat, ali nikoli.
Strela udarila v cerkev. Iz Rima poročajo: Med hudo nevihto je udarila strela v cerkev v Chio-lu. Cerkev je bila polna vernikov. Strela je letela mimo župnika, ki je imel večernice, ubila 2 ženski, 7 jih je pa težko ranila. V cerkvi je nastal med ljudmi grozen strah,
17 oseb zgorelo. Iz Petrografía poročajo: Na obrežju reke Neve je zgorela velikja kopica sena, v kateri so prenočevali delavci. Izvlekli so 17 sežganih trupel.
Sprememba zraka. Ječar: Hej, loško Uzmovič, kaj si že zopet tukaj? — Uzmovič: Da! Zdravnik mi je ukazal spremembo zraka in; hVane, pa sem prišel za 3 mesece sem.
Potrpljenje! Tast: Torej, moj ljubi zet, tukaj ti izročam 20.000 K, kot doto moje hčere, ki je danes postala tvoja žena. Ali mi obljubiš, da boš moji hčeri vedno zvest., ljubeč in dober soprog? — Zet: Prosim, počakajte, da prej doto preštejem,
Strašenje otrok z bavblavom, črnim možem in enakimi neumnostmi ni le vzgojno nedopustno, temveč rodi mnogokrat hude nesreče. Tako se pproča iz Brežic o nekem otroku, ki so ga vedno strašili s „črnim možem"; te dni je otrok nekaj zagrešil in da uide palici, je ubežal na cesto. V istem hipu je prišel mimo hiše dimnikar, ki se ga je otrok tako prestrašil, da ga je napadla božjast in je kmalu nato umrl.
Dne 2. julija 1866 je bila odeta kapela v gosto meglo, znamenje, da se bliža slabo vreme. Središče vojpe Črte je tvoril III. armadpi zbor, pri katerem so se nahajali tudi naši slovenski fantje.
Napočilo je jutro usodpega dne, 3. julija 1866, Ob 8, uri zjutraj pričnejo sovražni topovi bruhati smrtonosne krogle proti središču naše armade. Naši topovi jim krepko odgovarjajo in pravi peklenski truŠČ se prične; gromelo je nad 1000 'topov. Prusi skušajo prodreti avstrijske vrste, a te stoje trdno kot nepremagljiv zid. Že so izborni streli iz naših topojv pokončali sovražpiku 50 topov, a se ne more Še nika-mur naprej. Ob 2. uri popoldne napade armada, katero je vodil sam pruski prestolonaslednik, naše des-
*no krilo, obstoječe iz VIII. zbora, hoteč ga vreči nazaj. A IV, zbor hiti desnemu krilu na pomoč ter po vročem boju vrže sovražnika nazaj in požene v beg. Naši se spuste v silnem navdušenju za njim.
A sedaj se je postavila bojna sreča na strap Prusov, Kakor rečeno, hitel je IV. zbor desnemu krilu v pomoč in vsled tega je nastala v vojni črti zraven središča velika vrzel, ki jo je sovražnik bliskoma opazil. Skozi majhen gozdič, ki se je nahajal pred to odprtino, vdero mahoma Prusi,* prišedši tako paši m za hrbet, ter dado to takoj z neko kemično pripravo, ki vžgana povzroča močan dim, dogovorjeno znamenje, svojim na znanje. Kakor deroča reka se vsuijejo druga krdela za pjimi ter prično s silnim ognjem na v bližini se nahajajoči avstrijski poveljniški tabor ter ga takoj razkrope. Mnogo višjih je padlo smrtno zadetih, med njimi nadpolkovnik Miiller, ki je bil Benedeku desna roka, katerega je ljubil general kakor sina in ga je visoko čislala vsa armada,
Benedek se je sicer srečno nepoškodovan prerij skozi sovražnikove vrste, a nepopisljiva zmešnjava je bila gotova, ker je bila armada paenkrat brez glavnega vodstva,
(Dalje prih.)
Prva južnoštajer. kamnoseška industrijska družba v Ceiiu Nova i»l.11, »raven slov, šole.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih vrst marmorja, granita in sienita. — Izdelovanje vseh monumentalnih in stavbenih del iz tu- in inozemskega materijala s strojnim obratom.
Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja. Najnižje cene. Kulantni plač. pogoji.
Trgovina špeoarljskim blagem
Pozor Slovenci!
Točna In solidna postrežba.
Trgovka t soka in dež. pridelki
Ivan Ravnikar
Celje, Graška cesta 21.
Glavna slov. zaloga, velikanska izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor: štrang, ujzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in otroške postelje itd. — Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneža in lakov. Zaloga na grobnih in voščenih sveč itd.	93
Zaloga vsakovrstnih semen
Na drobno na debelo.
Zaloga rudninskih vodft.
Edina štajerska narodna steklarska
H« debelo!	tfgoifin^	Ha drobno ž
Franc Strupi, Celj
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklavskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba.
Ferdo Rogač, Maribor,
Fabriksgasse št. 11.
priporoča svojo bogato zalogo, kakor cementne cevi vseh velikosti, plošče za tlak, dele stopnic, korite za napajanje in krmljenje prašičev, mejnike, cevi iz
kamnate zmesi za stranišča itd. itd. Prevzame tudi vse vrste betonskih del, kakor tlakovanje vseh vrst, kanalizacije, izdelovanje greznic, gnojnih jam, vodovode, osuševanje mokrih zidov, napravo »teracco« -tlakov, in lesenih cementnih tlakov, kakor vsa v to stroko spadajoča dela. 586
KH 960
HK
&H
m*
„Titania"
SK
KS SE «üä
386
Nenavadno hiter razvoj pare.
Pošilja se na poskušnjo.
Tisoči že v rabi.
Zahtevajte cenike.
narejeni Iz kovanega železa in kovhia8te pločevine, torej nepokverljivi.
Vsako kurivo porabljivo.
70 odst. kuriva se prihrani.
Zastopniki se iščejo
„Titania" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žganja če se pridane zato posebna priprava.
Nabavite si:
nosilce, oko»je, strešno lepenko, čre-paljke, vodovodne cevi, štedilnike, Jtav-bene potrebščine, mlatiinice za roko in na vitelj (gepelj), vitle, in vse druge poljedeljske stroje in i rodje najboljšega izdelka in najboljše kakovosti; vozne plahte in vse druge predmete železniške stroke
pri veletrgovini z železntno
478
ff
Merkur" P. MiM* Ce'*e-
„Titania-Werke", Wels 136, Zgor. Avstrijsko.
Največja specialna tovarna za parilnike na Avstro-Ogrskem. Glavno zastopstvo FrailC Asen, Sradec, Marlengasse 22. —
Pridobivajte nove naročnike!
■■ šolske potrebščine
ms i_____
i
■ r
kakor zvezke, svinčnike, peres nike, peresa, kamenčke, tablice, radirke, gobe, črnilo, torbice, barve, čopiče, bsrvene krele itd. ima v največji izberi na f k°vin za urade
. zilogi tvrdka == f Zaloga raznega papirja. - -
| Lastna „aloga
ljudskošolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tis-
i
JL
Goričar & Leskovšek f Zvezna trgovina
Z	Goričar & Ltskovšek
Celje, Graška cesta 7. |
Celje, Rotovska ulica št. 2.
Bolezni na nogah, Cementno strešno
Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo za rdečico: Uspeh vrlo povoljnil
Gospod Janez K. piše:
Prav dobro pomagalo!
Svinjske kapljice
mestna lekarna pri o. kr. (»rln Maribor, Glavni trg Stev. 15.
rane, odprte noge, tudi pri ženskah, ozdravi v vsakem slučaju, tudi «daj, če do zdaj še ni nič pomagalo,
dr. Listovo mazilo,
1 lonček 2 K 50 vin. franko, če se pošlje znesek naprej, po povzetju dO vin. veA Razpošilja Ksrl Illek, kemik, Sternberg, Moravsko.	630
o
peko
eluje oskrbništvo graji!
450
zajamčeno trpežno izdeluje oskrbništvo grajščine Pakensteia Cena za 1000 kcmdov irudeča barva) 90 K, (bela barva) 80 K, Natančneja pojasnila daje
Franc Klaninik,
879	organist, Šmartno, p. Rečička vas na Paki.
e	»r^;-s	.	if m oiv	organisi, ¡amarino, p. lU'c.ctia van na raw.
Uarujte za Slov. »trazo! xxxxkxxxxxxxxxxxxxxxx
judska Hranilnica in Posojilnica v Celju
pegistvovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem i?olu") v Celju, Graška eesta 9, I. nadstr.
obrestuje
Hranilne vloge po 47,% brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga.
uraduje
vsak torek In petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila dajejo ah dau, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12 er od 3. do 6. ure pop. Za vplačila po poŠti aa»ejo zastonj poštno hra-nilnične položnice &> 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostne na •<■; : Ljudska posojilnica Celje.
posojuje
na zemljišča po 5% do 57j%, 2 amortizacijo ali bret nje, na zastavo vrednostnih listin in aa osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje vknjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim Članom njih terjatve. Prošnje in listine ¿a vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le k leke.
GOSPODARSKE NOVIC
Izhajajo kot priloga Slovenskega Gospodarja t vsako drugo številko.
fr. 20
Dse 3. oktobra 1912.
Leto V,
Kmetijski pouk v vojaštvu.
Po iiaših mestih imamo društvo grebrni lcriž", ki dela na to, da oskrbe vojaška leta odsluživšim vojakom oa jesen primerno delo. Marsikak od-| glovljen vojafc, ki je imel pred vojakom stalno delo, stoji po odsluženih letih na cesti, brez doma, brez dela in brez kruha in sam ne vej kam bi se obrnil. Brez dvoma je „Srebrni križ" društvo, ki je Čisto na mestu, bolj kar kor marsikako drugo. Se uspešnejše bi pa bilo delo „Srebrpega križa", ako bi hotela vojaška oblast vpeljati v armado poljedelski pouk in s tem preskrbela posestnike na deželi z delovnimi močmi, ki se na kmetijstvo tudi kaj razumejo.
Poljedelski pouk je že vpeljan v francoski, laški in nemški armadi ; zlasti Francija se zelo prizadeva, da bi vzbudila pri vojakih ljubezen in smisel za kmetijstvo. Ne samo javnost in parlament, tudi častniki in posestniki se za stvar zelo zanimajo. Za pokritje stroškov imajo na Francoskem posebno društvo, Oeuvre de Propaganda scientifique et pratique. V Italiji se trudi posebno kralj za te tečaje: na njegov pritisk se je ustavila v vojaški proračun' vsakoletna svota, iz katere se pokrijejo stroški tega pouka. V obeh državah so vojašnicam na razpolago velika, obsežna zemljišča, kjer se uče vojaki praktičnega kmetijstva. Nemčija je vpeljala pouk Še-le pred štirimi leti, dočim je v Italiji in Franciji že od leta 1890.
Pri nas v Avstriji se je leta 1910 začelo pri deželnih brambovcih delati prve poizkuse s takim poukom, in smo svoj Čas poročali, ko so pri mariborskih deželnih brambovteih, ki so po večini Slovenci, začeli učiti u-Čitelji sadjarske in vinarske šole ma-
riborske, torej ljudje, ki ne znajo slovenski, Učni jezik je bil nemški in niti kakega pojasnila v slovenskem jeziku se slovenskim vojakom ni moglo dajati. Pouk ni bil praktičen, ampak se je le predavalo. Tudi je bil neobvezen, to se pravi, vsakemu vojaku je bilo dano na voljo, ali se ga je hotel udeležiti ali ne.
K tej uvedbi imamo pripomniti to-le:
Pouk, ki se ne vrši v materinščini vojakov, ni vreden pišikavega oreha, in mi celo protestiramo zoper tak pouk, ker ne pustimo, da bi se za naš denar mlatilo prazno slamo in germar nizovalo. Ciirmanizuje se itak že na vseh koncih, in krajih za naš denar, in zdaj bi morali plačevati še novo takšno ostudnost? Za germanizacijo je naša vlada, in če je v najhujših' denarnih stiskah, vsak čas radodarna in ničesar, kar se tiče nas Slovencev, ne ukrene, ne da zraven germanizuje. Mar nimamo tudi mi pravice zahtevati, da se nam za naš krvavi denar daje hleba, ne pa kamena?
Pouk mora biti nadalje praktično urejen. Ce kdo misli, da bo vojak po cele ure presedel samo v učni sobi in si belil glavo z abstraktnimi pravili in kmetijsko-tehničnimi študijami, ne pozna vojaškega življenja, V bližini vojašnic bi morala biti obširna zemljišča, na katerih bi učitelj čisto praktično vadil. Ta metoda je lahka, uspešna in zanimiva. Ce bi bil pouk obvezen, bi tudi Čisto nič ne škodilo. Marsikak fant, ki se sedaj od dolgega časa valja po kakih beznicah, bi se obvaroval.
Kmetijski pouk ni samo na korist našemu poljedelstvu, ampak je važen tudi za politično in vojaško življenje. Število otrok je v mestih vedno manjše, zato je tudi vedno manjše število mestnih rekrufov. Selitve iz dežele v
mesto pa morda nobena stvar tako ne pospešuje kakor ravno vojaščina. Pred vojaškimi leti ne misli skoro noben fant na mesto. Ko pa odsluži vojake v mestu, je čisto vsakdanja prikazen, da si celo kmetski fant poišče dela v mestu. Pametna beseda pri tem pouku bi marsikaterega fanta na deželi pridržala. Ce je torej državi na tem kaj ležeče, da ohrani moč in krepak rod, bi se morala za te stvari prav resno zavzeti,
Ce Še upoštevamo nadalje, koliko socialnega gorja povzroči v velikih mestih ta neprestani pritok iz dežele v mesta, kako izgublja državna in cerkvena oblast v mestih vedno bolj svojo moč, koliko Človeške sile in moči se izgubi brezplodno v mestu v boju za obstanek, potem je jasno, da je poljedelski pouk v armadi ip ž njim združena ohranitev kmetske sile na domaČi zemlji zelo važna in nujna zadeva.
0 paši.
Otava je pokošena, po košenicah, to je po travnikili in sadonosnikih, pa pasemo živino, ,To nam daje povod, da o paši na kratko izpregovorimo.
Za pašo nam služijo posebe napravljeni pašniki, na koje gonimo živino od pomladi do zime, in pa koše-nice, po kojili pasemo samo po zadnji košnji. Paša je star običaj v našem kmetovanju. Nastopila pa je doba — ravnokar smo jo prebili — ko se je paša smatrala za potrato zemlje in kvar kmetijstvu. Povod temu naziranju so dali večinoma zanemarjeni pašniki, po katerih je živina zares bolje gla-dovala, nego se redila, A sodba o paši je šla predaleč in zavrgla vso pašo sploh ter dala veljati zgolj krmljenje v hlevu. Vendar so že po nekoliko letih pokazale izkušnje, da se brez par še v živinoreji ne da izhajati, da je paša zelo važna točka živinoreje, pa tudi da ji je treba žrtvovati ravno toliko skrbi, kajkor drugim stranem kmetijstva, in . pašnike opravljati ravno tako, kakor druge kulture. Danes je občno mnenje, da je dobra paša za živinorejo največjega pomena.
Korist dobre paše je v kratkem na^ slednja:
1.	Živina se na paši mnogo prosto giblje in večji del, oziroma mnogo Časa diha Čist zrak, kar je za njeno zdravje neprecenljive koristi, in stori, da se dobro razvija; s tem da se privaja vsakemu vremenu, si pa zdravje utrjuje tako, da se je bolezni redko lotijo in jo le zelo težko potlačijo.
2.	Za mlado kakor za plemeno živino obeh spolov pa ni boljšega od dobre paše.
3.	Na zelo mastnih pašnikih, ka-koršnih pa pri nas žalibog ni, se živina tudi opita najcepeje; vrliu tega je meso takih živali posebno tečno in o-kusno.
4.	Krave, ki se pasejo, dajejo mnogo več in boljšega mleka.
5.	S pašo se zmanjša potreba delavskih sil.
6.	Prihrani se stelja, za kojo gre v mnogih krajih zelo trda,
7.	Pašniki so na najnižji davčni stopnji.
8.	Pašnikom ne Škoduje nobeno neurje mnogo, ne toča, ne povoden j, zlasti če so obrastli z gosto rušo; a tudi suša starejšim dobrim pašnikom ne nahudi lahko,
9.	Ploščine, ki so se popasle, dado več sena nego one, ki so se pokosile ; na popasenih rušah pa se tudi čim dalje bolj izboljšuje tečnost krme,
10.	Miši in drugi škodljivci se v trajnem pašniku ne naselijo.
11» Pašnik, ki se ga preorje, da se ga porabi za druge pridelke, je dolgo vrsto let zelo rodoviten.
Koristi paše so torej mnogotere in zelo tehtne. Zoper pašo pa govore le naslednji vzroki:
1.	Na slabih pašnikih živina gla-duje in tudi često trpi žejo.
2.	Na Stalnih' pašnikih vplivajo prevelika vročina, mraz, slana in deževje vendar neugodno n'a zdravje živali.
3.	Na paši se živali druga od druge nalezejo kužnih bolezni ložje nego v hlevu.
4.	Ce se živina pase, se mnogo
gnoja raztepe in izgubi za druge kulture.
Toda te Škode se dado ali omiliti ali celo zabraniti. Kako?
1,	Pred vsem je pašnik v dober stan spraviti in' v dobrem stanu imeti. Močvirje je izsušiti, presuhe dele namakati, z gnojenjem in sejanjem je skrbeti, da nudi pašnik vedno krme dovolj; živina naj ima tudi v pašniku priliko, vsak Čas si ugasiti žejo in se čohati. Vsem tem napravam je več kmetov skupno ložjekos nego posameznik. Zato je najbolj priporočati velike skupne pašnike, ki si je naredijo paš-niške zadruge ali občine.
Vsak prostor, ki služi paši, pa je najprej Ograditi, potem pa vso ploščino razdeliti v toliko oddelkov, da tra-va, med tem ko živina zaporedoma naslednje oddelke popase, v prvem zopet zraste. Popolnoma ograjenemu je vsak1 čas treba biti samo enemu oddelku. Kakor imamo mi navado pasti živino, ima ta-le po celem pašniku zares prve dni dovolj hrane, potem pa ne več, ker vse pohodi in onesnaži. Ce se pa živina pase samo v enem oddelku, lahko trava v drugih oddelkih raste. Ta način paše se povsod, kjer se uvede, obnaša jako dobro. Seveda mora biti pašnik primerno velik in ograja naj-■enostavneja, da se jo lahko prestavi v najkrajšem času. Takšna se naredi z dovolj močnimi hlodi in pocinkano bo-dično žico. Za goved je treba treh žic, ki so nad zemljo 40, 80 in 120 cm. Za konje je vzeti Štiri žice, visoke 30, 60, 00 in 120 cm; bodičalva pa naj je samo tretja od spodaj, druge naj so gladke. Celo svinjam se s tako ograjo da braniti, da ne uhajajo; Štiri vrste bo-dičave žice, pritrjene v primerni višini, zadoščajo. Meter opisane ograje pride na 36 do 42 vin.
Dasi se živina pase, se ji mora poleg tega vendar Še tudi nekoliko krme, najbolje suhe, polagati. Misel, da se ob paši da polaganje do cela prihrar niti, je zelo napačna. Zlasti pa mlajdia živina sena In svojega obroka ovsa ne sme pogrešati noben dan.
2.	Na stalnih pašnikih se jmajo nahajati staje, ki so odprte na južno
stran, da se živina laliko ob najhuji vročini in nevihti va^nje zateka. Kjer je živina noč in dan zunaj, mora staja tudi imeti jasli.
3.	Kar se tiče lahke razširjave kužnih bolezni na paši, je omeniti, da se na pašniku zoper njo res ne da nič ukreniti. Ali gotovo je, da živina na paši redkeje zboli nego v hlevu, in če je katera žival za kužno boleznijo že zbolela, se jo pač takoj spravi v hlev, da se jo od drugih odloči in ložje vrači.
4,	Točka, ki govori zoper pašo Še najbolje, je izguba gnoja za druge kulture. A tudi ta se da omiliti. Na oddelku, ki ga je živina zapustila), je gnojne kupe takoj izrabljati in porazdeliti po vsej ploščini, da se gnoj obrne vsaj travi v prid, ki zdaj začne rasti, in po travi tudi živini. Tako je izguba gnoja vsaj navidezna, ker velja le za druge kulture. No, na teh pa se danes da živalski gnoj nadomestiti z umetnim, ki še vendar stane mnogo manje, nego se po dobri, umni paši pridobi.
0 reji žrebet.
(Konec.)
Pri reji odstavljenih žrebet je največje važnosti oves, ker se žrebe oso-bito v prvem letu glede teže in velikosti najkrepkeje razvije; pozneje rast pojema. Radi tega je svetovati, da damo žrebetu po odstavi v prvem letu vsjak dan 3 kg ovsa, krepkim polno-krvcem tudi več. V drugem letu lahko dobi žrebe 1'5—2 kg ovsa. V tretjem letu lahko žrebe, ki smo ga določili za delo ali za pleme, «oves pogreša. 'Ov/es pokladarno najbolj v celih zrnih in v 4—5 obrokih na dan. Mrzlo-krvnim žrpbetom laliko pokladarno mesto ovsa tudi drobni bob, ker bob krepi mišiice in pospešuje telesni razvoj žrebetov. Polovico ovsenega obroka lahko nadomestimo z lanenimi prga-mi ali s pšeničnimi otrobi, in sicer ta^ ko, da dobi žrebe na dan 3—4 kg močnega krmila, ki sestoji do polovice iz ovsa, Tuintam pokladajo žrebetom tudi koruzo, česar pa ne svetujemo, ker
ta klaja pravzaprav le debeli in ne krepi mišic; primernejši je ječmen, a ječmen ovsa ne nadomešča popolnoma.
Poleti ženemo žrebe na pašo, ki je za vzrejo žrebeta nujno potrebna; v svežem zraku se žrebetu vsledi gibanja utrdijo mišice. Tudi mrzlokrvna žrebeta zahtevajo paše, a se brez nje ob zeleni piči v stajah lažje vizrede nego lažja krvna žrebeta. S 1. majem lahko žrebe poženemo na pašo in ga pustimo noč in dan zuinaj. Za ta slučaj se postavi lopa, ki mora biti odprta proti paši; va-njo se zateka žrebe v vročini in nevihti. V vročini žrebe čez dan rado ostane v lopi in se pase šele ponoči.
Za žrebe ni vseeno, na kakšno pašo da pride. Mrzlokrvno žrebe se primerno razvija samo na tečnih pašah; radi tega ga poženo v Belgiji, deželi mrzlokrvnih konj, že v 3,—4, mesecu na esparzetno pašo, kjer se pase ves dan, kolikor ga je volja, Razen paše Še dobi omenjene 3—4 kg močnih krmil; slabotnejša žrebeta pijo razen tega še nekaj litrov posnetega mleka, na dan; le tako je mogoče, da je žrebe že z 2 letoma porabno za delo, s 3 leti za pleme, Ce paše ni na razpolago, je bolje, d'a pokladamo mrzlokrv-nemu žrebetu esparzetne, lucern^ke, deteljne ali grašične zelene piče z o-menjenim močnim krmilom, mu poskrbimo v staji za prosto gibanje, in ga v drugem poletju, opustivši močno krmilo, hranimo le z zeleno pico, nego da pustimo, da ob borni paši hujša.
Žrebeta krvnih plemen zadobe na suhih, hribovitih pašnikih s lino, nizko travo njim lastne sloke in krepke telesne oblike, a morajo tekom prvega leta tudi med pašo dobivati 3 kg ovsa na dan; v drugem letu dobivajo po 1'5—2 kg, dočim se v tretjem in četrtem letu dodatek ovsa lahko opusti. 0-ves podamo žrebetu, ki je na paši, v lopi, ko smo ga privezali, ali v hlevu, Če je v bližini; v hlevu mu lahko damo tudi zeleno pičo, če je paša pre-borna.
Potemtakem zavisi od paše, kakšno konjsko pleme da redimo. Priporočati je, da na žrebečjo pašo ženemo
tudi teleta, ker se žrebe mnogih trav ne dotakne, ki se potem bohotno ra^ i ase j o in pokviarijo pašnik". Svetovati je tudi, da daj amo žrebetu zjutraj ne. koliko slame, ker se potem ne pase tako hlastno in se obilica vodene pašne krme izenači s slamo.
Cez zimo stoji žrebe v hlevu ob ovsu in' senu. Žrebeta krvnih plemen dobe v prvi zimi vsak dan 3—4 kg ov. sa in 6—7 kg travnega esparzetnega, deteljnega ali lucernskega sena, v dru. gi in tretji zimi 3 kg ovsa, dočim da-mo navadnim žrebetom do polovice ječ. menovih ali do tretjine grahovih ali bo-bovih otrobov; razen tega jim je dobro dati Še S--6 kg sena in. 1—2 kg ječ. menove slame. Mrzlokrvna žrebeta dobe v prvi zimi 4—5 kg mešanih močnih krmil in 7—8 kg sena, dočim jim pokladamo v drugi zimi tako kakor konjem za vsakdanjo rabo, da jih v nastopni tretji pomladi že lahko vpreže-mo in rabimo kot konje za delo. Za vzgojo žrebet je važno, da jim čez zimo pokladamo dobro seno, ki vsebuje mnogo apna in ugodno vpliva na razvoj kosti. Izborna žrebečja piča čez zimo je nadalje korenje (mrkvica), ki pa se naj poklada Še-lev drugem letu; mrkvica je dobra zoper gliste in omili kašelj; najugodneje pa zdravstveno vpliva v tem oziru, da meči blato in redči kri; radi tega je krmljenje s ko. renjem zlasti takrat važno, kadar dobi žrebe sočivie, deteljo, lucernsko seno, to je pičo, ki krv gjosti. Korenje lahko dobe žrebeta krvnih plemen oil drugega leta naprej 3—4 kg, mrzlokrvna že v prvem letu 5 kg na dan1; korenje se nareže, pomeša z močnim krmilom in vrže v jasli ali se da iz roke žreti. Samoposebi umevno je, da mora dobiti žrebe dobro, svežo vodo in sol, najbolje v obliki živinske lizne soli.
Velike važnosti pri vzreji žrebet je hlev. Glavni pogoji dobrega hleva so snaga, svetloba, dober zrak in primerna toplota, Poglavitna stviar je clio-ber zrak, ker slab zrak kvarno vpliva na pljuča; dober konj pa mora i-meti v prvi vrsti dobra, krepka, zdrava pljuča. Preden torej pridejo žrebe-
■a g paše v hlev, moramo hlev do dob-ril očistiti in prezračiti; gnoj moramo jzlvidati, stene pobeliti, razen tega tre. jja zlasti po zimi neprenehoma skrbeti
svež zrak. Tudi svetloba je velikega pomena, vsled česar ni oken nikdar preveč in so velika okna bolja od jnaJih. V temnem hlevu žrebe ne stoji rado, oko se razvadi in oslabi, za snago ni moči tako dobro skrbeti kakor v svetlem hlevu. Žrebetovo ležišče mora biti vedno snažno in suho, stelja vedno pri roki; kjer pa stelje ni, je treba vsaj premočeno steljo odstraniti; nadalje ni napak, če podložimo steljo s plastjo peška, zemlje ali Šote. Kjer je le mogoče, pustimo žrebetu, da se prosto giblje, Ce stoji žrebe v istem hlevu z drugimi konji, pa je odločno svetovati, da ga privežemo, ker potem ni nevarnosti, da ga ta ali oni konj •brcne. Hlevska toplota bodi zmerna; v ; prevelikem 'mrazu gre krma izvecje-ga v izgubo, ker jo žrebe porabi za razvijanje potrebne telesne toplote in mu za telesni razvoj ne preostane nič hranilnih snovi; v preveliki vročini pa se žrebe razneži, vsled česar se čisto brez potrebe nagiblje k raznim boleznim.
Po zimi treba tudi žrebe samo sna-žiti kar najskrbneje; o paši skrbijo .za telesno snago zrak, dež in veter; v hlevu nilcdo, Če ni Človeka za to, da bi se brigal. S snaženjem je začeti potem, ko je žrebe prvič menilo dlako; čohelj se naj izprva ne rabi, ker je žrebetova koža še prenežna zanj; pač pa je krtačenje in drganje s slamnimi i šopi izvrstno sredstvo, da ohranimo žrebe snažno in obenem blagodejno ! vplivamo na njegovo kožo. Kadar žrebe snažimo, privzdigajmo mu noge, da ¿ga že v mladosti navadimo na to in se pozneje pri podkavanju ne zoper-stavija. Ko privzdigamo noge, je dobro, Če se prepričamo o enakomerni ob>. i rabi kopit in s kopitnim strugalom ali ;S kopitno pilo odstranimo, kar jie nepotrebno. Kdor je tako ravnal', bo imel vedno zdrave in glede kopit brezhibne konje.
Za kar gre pri konjih v prvi vr-:sti, je prosto gibanje; razvoj pljuč,
kopit in mišic zavisi od njega. Po leti se lahko žrebe na paši dovolj giblje; po zimi pa ga treba dopoldne in popoldne izpustiti na dvorišče ali teka-lišče, da se tako navadi tudi na slabo vreme. Le utrjeno žrebe postane neobčutljivo za vremenske izpremembe, kar je v prid kopju in njegovemu posestniku.	Oekonom.
Ne zamudite jeseni gnojiti travnike, zlasti s Thomasovo žlindro!
Z obilno košnjo smo vzeli iz tal veliko hranilnih snovi, in prihodnje leto se moremo le tedaj nadejati obilnega in dobrega pridelka na travnikih, in sicer tudi ob neugodnem vremenu, če s pridelkom iz tal vzete hranilne snovi prav vse nadomestimo s pravim gnojenjem.
S hlevskim gnojem travnike gnojiti seveda ni neuspešno, toda silno potratno, kajti le majhen del hlevskega gnoja, potresenega po travnikih', pride res v prid, in najmanj % njegove gnojilne moči se proč vržejo. Hlevski gnoj bodi za njive, kamor pride že na gnojišču dobro predelan, in naj se takoj podorje.
Gnojnica naj pa pride čez zimo in zlasti konci zime vsa na travnike, tu bo dala rastlinam takoj užitnega dušika in se bodo potem travniki spomladi dobro obrastli,' čeprav bo mrzlo vreme.
Gnojnica sicer -nima v sebi zelo veliko hranilnih snovi, a tiste, ki jih ima, so raztopljene in jih rastline lahko hitro vžijejo, ¡zato je učinek gnojnice velik, čeprav ne dolgotrajen.
Gnojnica pa gnoji predvsem s svojim dušikom in deloma s kalijem; manjka ji pa silno važne fosforove kisline, ki je tudi v našem hlevskem gnoju ni dovolj. Brez zadostne fosforove kisline ne dajo travniki nikdar zadostnega pridelka in nikdar dovolj redilnega sena, ki dela živino rastno in njene izdelke (meso, mleko) zadostne. Le tam, kjer je dovolj fosforove kisline, zrastejo tečne detelje, dobre otave in druga žlahtna zelišča.
Našemu hlevskemu gnoju manjka vsled dosedanjega gospodarstva v o-bilpi meri losiorove kisline, in" v naši zemlji že od narave ni veliko te važne hranilne snovi, zato se nikdar ne na-dejajmo dobrega in obilnega pridelka na travnikih, če jih takjo ne gnojimo, da pride vanje dovolj te važne hranilne snovi. Umen gospodar mora torej svoje travnike gnojiti s fosfatnimi gnojili.
Vpraša se, katero fosfatno umetne gnojilo kaže rabiti,
Izbirati imamo večinoma le med iThomasovo žlindro in med superfosfa-tom.
Superfosfat res izborilo učinkuje, zlasti hitro, a ne dolgo časa, na travniku morda le dobri dve leti, in poleg tega se sme umno rabiti le spomladi, ko je itak drugega dela dovolj.
Preskušeno najboljše fosfatno gnojilo za travnike, in sicer tudi iz raznih gospodarskih ozirov, ostape za naše razmere še vedno Thomasova žlindra.
Poznamo travnike, ki so bili pred mnogimi leti, celo pred 15 leti, pognojeni s Thomasovo žlindro in s kajni-tom, in še danes ni učinek izbrisan!
Le mrva, ki raste po apnenih tleh, ]e sposobna za rejo lepe in rastne živine; žal, da naši kmetovalci Še veliko premalo peznajo važnost apna za gnojilo in sredstvo za izboljšanje živine. Thomasova žlindra ima poleg fos-forove kisline do 60% apna v sebi, ki je v taki obliki, da ga rastline lahko vžijejo. To je neprecenljiva vrednost Thomasove žlindre, ki se vsled omalovaževanja apna od strani naših gospodarjev veliko premalo upošteva. Kaj neprevidno ravnajo tisti, ki se na to dejstvo ne ozirajo in silijo k porabi superfosfata, ki tudi iz drugih ozirov na travnikih' nileeikor ne more nadomeščati Thomasove žlindre.
Kmetovalci, ki hočete prav ravnati in' svoje travnike umno gnojiti, tedaj rabite za-nje kot fosfatno gnojilo pred vsem Thomasovo žlindro.
Gnojite svoje travnike sedaj jeseni, precej, ko je mogoče, in skozi vso zimo do kopca meseca februarja s Tho-
masovo žlindro. Ona nudi rastlj* skozi dolgo dobo let potrebno fosfo^ kislino, nikdar premalo in nikdar Z1'1'0 več, kajti preveč tudi ni prav, ice|lr^ potratno.
Samo od fosforove kisline pa Se da rastline tudi ne žive; kdor bo bil samo fosfatno gnojilo, bo kmalu a živel razočaranje, in če mu travji potem opeša, naj ne pripisuje krivJ gnojenju s Tihomasovo žlindro, Jj pak samemu sebi.
Nikdar naj se Thomasova žlindr ne rabi sama, ampak vedno v zvezi gnojili, ki dajejo zemlji tudi kalija i dušika, ki sta istotako potrebni hri nilni snovi.
Gnojite torej, kmetovalci, jese? svoje travnike s Thomasovo žlind, in s kalijevo soljo ter ji, dajajte potrebnega d uši \ z gnojnico. Kjer pa iz katereg koli vzroka ni mogoče gnojiti z gnoj, co, tamkaj naj se spomladi rabi ] travnike izborno dušičnato gnojilo monijev sulfajt. Kdor bo tako ravni se sme zanašati na naše besede, da prideloval veliko boljšega sena, ki živina pri njem izborno uspevala.
Na oral se vzame najmanj 300 Thomasove žlindre in 100 kg kalij; soli in poleg tega je treba gnojiti tu z gnojnico, ali se pa spomladi potri 100 kg amopijevega sulfata. Thomai va žlindra in kalijeva sol učinkuj 3, 4 in tudi več let, dočim dušiko gnojilo le eno leto.
Kdor gnoji samo s Thomaso žlindro ali sploh s fosfati svoje trav ke, ta doživi prej ali slej razočaran travnik mu bo opešal, zato naj se men gospodar drži edino pravega i vodila:
Pognoji jeseni ali pozimi sv travnike s Thomasovo žlindro in s lijevo soljo, navozi vsako leto na-gnojnice, in če te nimaš, pa jih vsi leto pognoji spomladi z amonijevim s fatom.
Kdor se bo držal tega navod bo veliko pridelal tudi v suši in vrt lem spomladanskem vremenu, ki rastline bodo imele na razpolago vi potrebnih hranilnih snovi: fosfon
kalija, apna in dušika; kalije-inl 'bo delala zemljo vlažno in gnoj-ali amonijev sulfat bosta dajala
yc$
^adi potrebnega dušika tudi tar jčadar je vreme premrzlo, da bi Remiji organske snovi gnile, ki mo-' rastline ¿zalagati z najvažnejšo
#.,
%ilno snovjo, to je z dušikom, a le ^ • 8e razpadajo, kar je pa mogoče
ob
gorkem vremenu.
„Kmet."
Jabolka, klasifikovana po tržni ceni.
jabolka so v tem-le spisu po tržni fii razdeljena v 4 razrede, in sicer Len j a 1. najvišjo, 4. pa najnižjo ^diiost..
Ce sta dve številki skupaj in je irUga manjša, potem pomeni to, da je jjolko, Čim bolj je zrelo, tem več ¡¡¡¿no; Če pa je druga večja, potem 0neni to, da je jabolko, če je popolna zrelo (ali celo prhko), manj vred-p za trgovino, ilant 3-2
ipanas (kosmač) 1 Bumannov kosmač 3—2 lela zimska taftovka 3—2 lili astrahan 3 leli zimski kosmač 1 lenhajmski kosmač 2 »jka 3—2
4r Aleksander 2—3
esarjevič Rudolf 3—2
amasanov kosmač 3
dansko jabolko 3
ravenštajnsko jabolko 2
frrbertov kosmač 2—3
itranji vonj 3
anadski kosmač 2—1
armelitski kosmač 3
;oksov pomarančni kosmač 1
raljevsko kratkopeceljnato jabolkoj3—2
andsberški kosmač 3—2
aški Brunner 3
epo Boskbpovo jabolko 2
ondonski pepinek 2—1
[uškatni kosmač 3
berdieckov kosmač 3
irleanski kosmač 3—2
snabriški kosmač 3—2
Srkerjev pepinek 3—2
rinčje jabolko 3
Prižasti kardinal ali poletna vinica 3 .
Ribstonov pepinek 2—1
Rudeče ajzersko jabolko 3
Rudeče zimsko golobje jabolko 3
Rudeči jesenski kosmač 3
RucleČi zimski kosmač 3—2
Rumeni Belfler 1
Rumeni Rihard 3—2
Rumeno žlahtno jabolko 2
Sevniška voŠČenka 1—2
Sivi francoski kosmač 3
Sivi jesenski kosmač 3
Šampanjski kosmač 3—1
SarLamovsk'y 3
Skrlatasti kuzinot 3
Štajerska pasamanka 3
Štajerski zimski mošancelj 3
Trdika 4-3
Veliki kaselski kosmač 3—2 Veliki renski bobovec 3 Virginsko rožno jabolko 2—3 Zeleno knežje jabolko 4—3 Zeleno stetinsko jabolko 4—3 Zimska zlata parmejaa 3—2 Zlatorumeni kosmač 3 _Po „Gosp. Glasn."
Gospodarski drobtinice.
Vinogradnikom. Kdor misli letošnji vinski pridelek obdržati, naj ga sladi, sicer ne bo užiten. Svarimo pa, da se ga sladi premočno; tu je boljše manje nego več. Kdor pa bo ponu--im eu .re^iu pe.u 'nogjjouu. }§om jip
sli, da ni mnogo vreden. Moč da vino-tržec moštu razmeroma poceni s sladkorjem, ki se izpremeni v vretju v alkohol, razni okusi se vinu podeljujejo z esencami, ki tudi niso drage. Edina vinska kislipa bi prišla vinotržcu najdražja, ako bi jo moral pridevati. Te pa bo v letošnjem moštu dovolj fn bo pridelek, dasi našemu okusu ne bo prijal, za vinotržce imel vsekakor veliko vrednost, Cez pol leta se bo letošnja kislica v raznih kleteh z majhnimi stroški izpremenila v vino, ki se ne bo nič razločevalo od drugih letnikov, katere prodajajo vinotržci.
Se nekaj. Letos sicer mošt ne bo tako naglo vrel, bodi pa povedano za drugokrat. Kdor bo mošt prodal po % tehtnice, paj sode, v ko j a ga vliva,
najprej dobro zažvepla, Žveplan,je stori, da mošt ne začne tako hitro vreti; vsled tega dobi vinogradnik plačan ves sladkor, kar ga je v moštu. Ce pa mošt začne vreti, predno ga vino-tržec stehta, ima vinogradnik velijo Škodo, ker za alkohol, ki je iz sladkorja že nastal, ne dobi nič.
Grozdne tropine so prav dobra krma za živino, ker imajo toliko redil-nih snovi kakor slama ozimnega žita. Ce ne moreš porabiti vseh svežih tropin, shrani jih skrbno. Najbolje je, Če sveže tropine prav dobro stlačiš v manjšo kad ali odprt sodi, pokriješ po vrhu s trtnim listjem in namažeš z ilovico kakih 5 prstov na debelo.. Ko ilovica razpoka, pomoči jo z vodo in vse razpoke takoj zamaži, sicer tropine splesne ali pa se skisajo. Teh tropin daj govedu do ene tretjine in, svinjam do polovice vsakdanje krme.
Posnemanja vredno. Okrajni za-stop fiirstenieldski je kupil veliko posestvo „Lieboch", da bo gojil na njem govejo živino in imel razsežne pašnike., Kupna pogodba se je naredila dne 1. t. m. T.ako skrbijo Nemci za svojo govedorejo. Kako pa mi? Podpore tečejo mimo nas, mi pa tarnamo in držimo roke križem.
Katere vrste grmičevje je najpri-kladnejše za živ plot in kedaj se naj sadi? Živ plot (seč) se dela iz gabra, akacije (trna), gloga (belega trna), smrek i. dr. Odločiti se je za tisto rastlino, ki tlom in razmeram najbolj u-gaja. Smrekova seč zahteva prikladne zemlje, drugače silno počasi raste in kmalu opeša; kajti smreke je treba vsako leto v pravi visokosti porezali. Akacija zahteva solnčno lego, rada divja kvišku in se daleč okoli zarašča; s tem more postati prav nadležna; ob pravilni vzgoji je akacijeva seč s svojim trnjem za ljudi in večje živali sko-ro neprodorna. Hitro raste gaber, ki dela lepo in gosto, anetrnjevo seč. Tudi je gabrova seč trpežna. Vsestransko izborna je seč iz gloga, Če se prar vilno vzgoji; le nekoliko počasi raste.
Krt in drage odpadke zaklanih jj.
Tali je najbolje spravljati na kompost. vadno se meče te stvari na gnoj, kar pa jI napačno. Ta dolgo ne segnijejo in kure tet psi je spravljajo na dan. Na kompostu kjer se je seveda mora z zemljo zagrniti' so popolnoma na miro, se hitro razkrojijo* in so največjega pomena, ker dajejo kom. posta one snovi, ki je tema-le najbolj manjka. Mesarji naj imajo redno poleg mesnice enega ali dva široka komposta, da sprejemata vse odpadke zaklanih živali. Boljšega gnojila ne morejo imeti, nego je takšen kompost.
Ako so dobili prasoi takozvano ko» stolomnico, da se jim kosti krivijo, poklada naj se jim prav tečna klaja in spušča naj se jih čim več mogoče na prosto. Daje naj se jim tudi trikrat na dan po eno malo žličko preparirane kostne moke, katera naj se vrže v krmo. Ako se jih je lotila huda kosto-lomnica, pokliči živinozdravnik^a, da ti napiše recept za fosfor, raztopljen v ribjem olju.
Kolik mora biti les za naše sode stare mere?
1	vedro = 56 lit., dolgost dog 54 cm.
2	vedri = 112 , „ .62
3	vedra =169 „
4	u = 226 „
5	veder = 282 ,, 10 , = 365 „ 20 „ =1130 30 „ =1695 „ 50 „ =2825 „ Deli dna pa bo za četrtino krajši.
Velikost sodo? sove mere:
,,	j i l j p.eroer seda (
hI.: dolgost soda: F pilkin0 luknv
1	( 0 cm.	60 cm.
72
D
l	84	,
o	„
„	108	„
.	138	„
.	160	„
,	189	„
2 5 10 20 50
80 100 128 190 i 20
73 5-0 114 165 180
<|>
Izdajatelj: Kat. tiskovno društvo v Mariboru.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.