Štev. 154. ¥ Trstu, ¥ soboto, dw 4. julija 1914 Letnik XXXIX Izhaja dan, tudi c•© nedeljah in praznikih, cb § ^uiraj. ot ponedeljkih ob 8 dopoldne. Urednice: Itoz* š*. FtatUtu AsiSke^J 9l 20. !. nadsir. — Vs! dopisi naj , ■ u kra Nefrankinna pisma se ne >■ r**opl* s« n« vračajo. Izdf ^tii ic '.acri.T* "V'^n Oođina. Lastni': konscrrfj Rsta'.Edinosti*. - Tfck imjjti« .Edinosti", vpisane zadruge z ocejenim poraftvoa v Tratu. «Bca S*. Frančiška AsiSkega St. 20. Telefon uredništva in nprare štev. 11-57. NaroCnina znalar Za celo leto.......K 24— ta teta.................»J- Za nedeljsko izdajo za cdo leto...... . • 5*20 za pol leta.................2-60 ••Edinosti" m Primorsko „V edinosti je močr Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*— vsaka nadaljna vrsta............. 2 Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in to2i se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega 5t 20. — Poštnohranilnični račun 841.652 Ha zadnji poti. - Trupli že prepeljani v Artstetten. - De avstrijske visoke aristokracije na Mariahilferstr Krsti razpostavljeni v dvorni kapeli - Prestolonaslednikov! otroci ob mrtvaikem odru. - Izprevod na zapadni kolodvor in preuoz v Ar&tetten. Dunajsko časopisje kritizira enostavne posrelme ceremonljelne prireditve. - Novi izgredi pred srbskim poslaništvom. - Nove aretacije u Sarajevu. DUNAJ 3. (Kor.) Danes dopoldne se je odprla dvorna kapela ljudstvu, da obišče visoka pokojnika na mrtvaškem odru. Ljud>tvo se je odzvalo v ogromnem šte-\ ilu. Sse pred pol sedmo uro se je postavil v Švicarskem dvoru bataljon 82. pešpolka, ki je imel nalogo, napraviti špalir, ki naj zadrži naval množice. Špalir se je potegnil od Jožefovega trga do Švicarskega dvora, kjer se je priklopil špalirju telesnili gardistov. Vojaki so nastopili v paradni obleki brez nahrbtnika. Ob 9.15 jih je nadomestil bataljon bosensko - hercegovin-skegu polka. Naval ljudstva je bil velikanski. Predno so se odprla vrata za vstop občinstvo, so peljali v cerkev otroke zavoda za sirote. Ob 7.45 je prišla deputacija štirih častnikov 99. pešpolka. ki so P -tožili na krsto vojvodinje Hohenberške kra-cn venec. Vojvodinja je kumovala šele pred nekaj tedni povodom blagoslovljenia zastave tega polka. Nato so se odprla vrata množici, ki je čakala nestrpno pred vratini. Tisoči in tisoči ljudi so se zbrali v globoki žalosti okrog krst nesrečne knežje dvojice. Odhajale in prihajale so množice. ki so kropile in blagoslavljale visoka pokojnika, ki sta padla pod roko zlokob-nega napadalca. Od 8. do 12. ure so se h rale neprestano pri vseh altarjih maše zadušnice. Ob 10 je zapela dvorna kapela žalostinko »Miserere«. Ob 12 so se zaprla ljudstvu vrata. Od 12 do 1 so zvonili zvonovi v vseh cerkvah na Dunaju. — Notranjost dvorne kapele, v kateri ležita na mrtvaškem odru krsti visokih pokojnikov, je popolnoma zastrta s črnim blagom. Tudi tla v kapeli so pogrnjena s Črnimi preprogami. Altarska slika je zagrnjena z velikim črnim zastorom, na katerem je všit velik bel križ. Na prtu pred velikim altar-jem je všit v sredi grb vojvodinje. okrog njega pa je osem manjših grbov nadvojvode in vojvodinje. V sredi svetišča pa je razprostrt nad krstama baldahin. Krsti sta. kot bi bili iz srebra in bogato okrašeni z zL tirni okraski. Katafalk je obdan s 50 visokimi srebrnimi svečniki, na katerih gore vse sveče. Na vseh štirih oglih so postavljeni krasni postavki, na katerih so postavljeni 15 svečni srebrni svečniki z gorečimi svečami. Na dveh stranskih oltarjih pa stoji po šest visokih svečnikov, v Katerih gore drobneje sveče. Okna so pol zastrta s črnim blagom, zato pa raz-* vitli* t a prostor dva krasna svetilnika v«ak s tremi velikimi električnimi svetilkami. častno stražo ob krstah tvorijo te-te^nf jvrdisti. Spodaj pred krstama ležita dva krasna venca, katera sta položila grr»| in grofica Lonyay.Na enem izmed ne-števihrih vencev in sicer tik zraven krst 5 všita imena otrok visokih pokojnikov. Na stotine vencev je položenih po cerkvi in v zakristijah. Otroci prestolonaslednika ob krstah storitev. DUNAJ 3. (Izv.) V nedeljo, ob 3 popoldne, pridejo na Dunaj otroci pokojne pre-s: ionasledniške dvojice. Sprejeti bodo v Svhonbrunnu od cesarja v posebni avdi-jenci. »Reichspost« poživlja občinstvo, naj pride ob imenovani uri na kolodvor v Pen-zing. da izkaže na primeren način sirotam svoje sožalje in sočutje. DliNAJ 3. (Izv.) Otroci pokojne presto-jor.aslcdniške dvojice so prispeli že danes »večer na Dunaj in sicer v spremstvu nad-' • Marije Terezije in Marije Anun-«iate m ^vojih tet. Na kolodvoru jih je »ozdravilo na tisoče ljudi, globoko ganjenih. Tete so jih odvedle v dvorni grad in S zvečer so odšli v zapuščeno dvorno Tu so se odigrali pretresujoči pribori. Otroci nadvojvode se odpeljejo jutri ' Artstetten. V nedeljo popoldne pridejo na l lunah kjer jih sprejme cesar, da jih tudi on očetovsko potolaži. DUNAJ v (Kor.) Otroci p°kf>ine prestolonaslednike dvojice so se pripeljali ob pol petih iz Hlumca na Dunaj. Pripeljala jfn je liMica Henrieta Chotekova. Ob pol oMnfc zvečer so JHrijali otroke v dvorno tapete h krstam njihovih starišev. Pri-*e te odigral pred krstama ljubljenega jčc« ir blage mattre knežjih sirot, ki in fa** nenadno in na lak krU| na^jp ;7eub:it njdražje na sv^tu je bil silno pretresljiv. Ko so odtrgali otroke od krst svojih drafib nepozabnih staršev so padli otroci na kolena in so molili za svoje nad vse ljubljene roditelje. BlososlooUenje trupel DUNAJ 3. (Kor.) Ob 4 pop. se je vršilo v dvorni kapeli slovesno duhovniško o-pravilo po pokojnem nadvojvodi in njegovi soprogi. Svečanosti je prisostvoval cesar, vsi nadvojvode in nadvojvodinje, ves dvor na Dunaj došlih članov cesarske rodbine, avstrijski, ogrski in skupni ministri, predsednika avstrijskega in ogrskega parlamenta z deputacijama, papežev nuncij, vsi poslaniki in zastopniki raznih vladarjev, več vojaških deputacij, številni višji državni in dvorni uradniki, generaliteta, dunajski župan, deputacije iz Budimpešte, Zagreba i. t. d. Na visokem ka-tatalku sta ležali .obe posrebrnjeni. z zlatimi okraski okrašeni krsti, na kateri je padal le slab žarek dnevne svitlobe skozi napol zastrta okna, katerega odsev se je družil s svitlobnimi trakovi neštevilnih električnih in svečnih luči. Ob krstah stoje v dveh vrstah visoki svečniki z velikimi svečami. Cela prireditev je napravila na obiskovalce svečanostno otožen vtisk. Ob veliki asistenci je blagoslovil knezoškof dr. Pitil obe krsti. Po blagoslovu in ko so odšli navzoči se je zaprla cerkev. Ljudstvo samo je napravilo cesarju na povratku špalir in ga je ob velikem sožalju prisrčno pozdravljalo. Prevoz krst v Artstetten. - Pogreb. DUNAJ 3. (Kor.) Danes ob 10.50 zvečer odpelje posebni vlak krsti z nadvojvodo Francom Ferdinandom in soprogo Sofijo Hohenberško iz zadnjega kolodvora v Veliki Pochlarn. Vlak bodo spremljali ves dvor nadvojvode in pobočnik polkovnik Bardolif. Vlak pride v Pčk;hlarn ob 12.37 zjutraj. Ob pol treh prepeljejo krsti čez Donavo. Krsti bodo dvignili iz voz hišni častniki in jh bodo prenesli na mrtvaški voz, ki bo prepeljan na splav. Ob pol štirih zjutraj pride sprevod pred grad Artstetten. Krsti bodo položili nato na mrtvaški oder v farni cerkvi. Ob 6.25 se odpelje iz zapadnega kolodvora posebni vlak, s katerim se bodo peljali k pogrebu nadvojvoda Karel Franc Jožef, njegov komorni predstojnik princ Lobkowitz, člani vojaške pisarne pokojnega nadvojvode, 3 častniki 7. ulanskega polka in nekaj drugih udeležencev pogreba. Mak bo pripeljal v Pochlarn ob 8. Nadvojvodo bo sprejel okrajni glavar pl. Melk. Odtod se bo odpeljal nadvojvoda z avtomobilom v Artstetten. kamor bo prišel ob 8.20. Z drugim dvornim vlakom, ki pride v Pochlarn ob 9.47, se pripeljejo k pogrebu nadvojvodinje Žita, Marija Terezija. Marija Annun-ziata. Marija Jožefa, nadvojvoda Maksimilijan. vojvoda Albert VVirtemberški, vojvoda Miguel, vojvod. Terezija Braganza, princ Alfonz Bourbonski, infantinja Marija das Neves, princezinja Elizabeta Amalija, princ Louis Lichtensteinski, knez Maks liohenberški, princezinia Sofija Hohen-berška, princ Ernest Hohenberški, grof Jaroslav Thun, grofica Thunova s hčerkami, grof in grofica Schonburg-Glauchau s hčerko, grof in grofica \Vuthenau, grof n grofica Nostitz s sinovi, grofica Henrieta Chotek, grof Chotek in več drugih visokih aristokratov. 7. njimi se peljejo tudi baronica Rummerskirch, generalni major Wal-lis, soproga polkovnika Bardolff, grofica Lanjus in spremstvo. Po svečanem rekvijemu ob 11 dopoldne bo blagoslovil župnik Doner pl. Maria Tajerl trupli knežjih pokojnikov. Ob 11.45 bodo prenesli krsti podčastniki 4. dragonskega in 7. ulanskega polka v rodbinsko grobnico, kjer se bo vršil zadnji blogoslov trupel. Ob 12.15 se vrnejo visoki gostje s pogreba nazaj na Dunaj. talni izprevod no zapadni kolodvor. DUNAJ 3. (Izv.) Par minut po devetih zvečer se je pričel pogrebni izprevod iz dvornega grada na zapadni kolodvor. Vršil se je v isti obliki in po istem ceremo-nijelu kakor včeraj. Otvoril je izprevod črni španski vitez. Nato sta sledila mrtvaška vozova ob špalirju dunajske garni-zije. ki je stala od dvornega grada do Mariahilferce, da izkaže zadnjo čast nesrečni prestolonasledniški dvojici. Na Ma-riahilferci je prišlo do senzacionalnega incidenta, ki |e napravil na velikanske množice ljudstva, ki so stale odkritih slav, neopisen vtis. Tu je namreč nenadoma prispelo 120 članov najvišje avstrijske aristokracije in se vrinilo v izprevod, na čeka jim knezi Fiirstenbergi, princi Lob- kovicl in knezi Thun - Hohensteinski, v črnih žalnih oblekah. Uvrstili so se v pogrebni izprevod neposredno za mrliškima vozovoma. Aristokracija je s tem svojim korakom ostentativno demonstrirala in obsodila nepijetetno prireditev pogrebnih izprevodov, ki so jo zakrivili dvorni uradniki. Vsled tega incidenta se je izprevod malo zakasnil in ste prispeli krsti na zapadni kolodvor par minut pozneje. Tu so se vršile ceremonije z isto pri-prostostjo, kakor včeraj pri prihodu na južni kolodvor. Nobenih pozdravov; po kratkih molitvah so spravili krsti v vlak, ki je par minut po enajstih ponoči odrdral proti gradu Artstetten, kjer si je prestolonaslednik zgradil svojo grobnico. Na kolodvoru je bil navzoč novi prestolonaslednik Karel Franc Jožef in vsa generaliteta. Aristokracija je demonstrirala tudi na kolodvoru in napravila špalir, ko so peljali krsti k vlaku, da se tako zadnjič pokloni mrliški dvojici, ki je vzbujala med plemstvom visoko občudovanje in spoštovanje. Vlak pride ob %2 ponoči v POclilam. Kmalu potem boste krsti prepeljani na Donavo in na posebnem splavu prepeljani čez reko v Artstetten, kjer boste razpostavljeni v tamkajšnji župni cerkvi na postavljene katafalke. Jutri dopoldne se bodo vršile potem v župni cerkvi v navzočnosti najožjih krogov zadnje ceremonije. Še predno bo bila dvanajst polnoči, se bodo vrata grobnice že zaprla za nesrečno prestolonasledniško dvojico. Razburjenje na Dunaju radi preveč enostavnega ceremonilela. DUNAJ 3. (Izv.) Včerajšnji enostavni, brez vsakih posebnih svečanosti prirejeni pogrebni izprevod z južnega kolodvora v dvorni grad, je izzval na Dunaju veliko razburjenje in ostro kritiko časopisja. Mnogi listi obsojajo včerajšnji izprevod in postopanje dvornega maršalata, ki je priredil za umrlega dediča cesarske krone tako enostavni pogreb. »Reichspost« poroča. da se nemški cesar le radi tega ni hotel udeležiti včerajšnjega izprevoda, ker je hotel s tem najstrožje demonstrirati in obsoditi naravnost razžaljive in premalo pijetetne svečanosti. Tudi današnji izprevod na zapadni kolodvor bi se moral vršiti po istem cere-monijelu, kakor včerajšnji. Toda pod pritiskom javnega mnenja in ostre kritike časopisja so se merodajni krogi vendarle odločili, da prirede današnji današnji izprevod vendarle nekoliko sijajnejše. Danes popoldne je namreč izšlo povelje, da mora nastopiti vsa dunajska garnizija, ki se je postavila na Ring, da izkaže tako v imenu vse armade monarhije zadnjo čast svojemu poveljniku. Tudi dunajska občina je napravila svoje. Vse plinove svetiljke so spremenjene v baklje. Odstranila je vse gorilne aparate, tako da gori plin kar prosto. »Zeit» poroča, da je odredil dvorni mar-šalat prvotno čisto drugačen ceremonijel. Zatrjuje namreč, da je dvorni maršalat prvotno izdelal ceremonijel, po katerem bi bil pogreb prestolonaslednika, nadvojvode Franca Ferdinanda, čisto ločen od pogreba vojvodinje Hohenberg. Po teh določilih bi se naj le krsta nadvojvode prepeljala v dvorni grad, krsta vojvodinje Hohenberg pa spravila z južnega kolodvora direktno v prestolonaslednikov grad Artstetten. Na izrecno prošnjo cesarja Viljema, ki je baje osebno interveniral pri našem cesarju, je naš cesar izpremenil prvotna določila dvornega maršalata in odredil tak ceremonijel, kakršen je bil včeraj. Cesarjevo armadno povelje. DUNAJ 3. (Izv.) Cesarjevo armadno povelje, v katerem se bodo slavile zasluge pokojnega prestolonaslednika za skupno armado, izide v nedeljo ali v ponedeljek. Snocnje demonstracije na Dunaja. DUNAJ 3. (Izv.) Snočnje protisrbske demonstracije na Dunaju so trajale do ene po polnoči. Iz vrst demonstrantov, ki so bili pod vodstvom dobro znanega komandanta, zloglasnega korespondenta dunajske »Reichsposte« za časa srbsko-bolgar-ske vojne, Hermengilda Wagnerja, je padalo tudi kamenje na policijo in baje tudi par strelov. Nekemu policijskemu konju so * izbili eno oko. Policija je več razgrajačev aretirala. Proti eni ponoči se ji je po velikem naporu posrečilo demonstrante raz-gnati. Danes sta bili poslopji srbskega poslanika in pa hiša, kjer stanuje poslanik Jo-vanović, močno zastraženi od policije. Srbska zastava na balkonu privatnega stanovanju poslanika Jovanoviča je vihrala tudi danes, zavita v črni pajčolan. Demonstranti so včeraj zahtevali, da se mora zastava takoj odstraniti in tudi danes so baje oblasti pri poslaniku tozadevno intervenirale. Poslanik Jovanovič je zahtevo odločno odklonil. Umaknil jo je šele ob 5 popoldne, ko so bile končane današnje ceremonije v dvornem gradu, da ne da povoda za nove demonstracije. Dunajsko časopisje je seveda popolnoma zamolčalo dejstvo, da je bil tudi srbski poslanik po predpisih mednarodne kurtoazije primoran, da razobesi srbsko državno zastavo na pol droga. Ce bi tega ne storil, bi dunajski listi gotovo pisali o novi srbski provokaciji, da jo je razobesil, jim pa tudi ni prav. Kako dalekosežni so bili včerajšnji protisrbski izgredi na Dunaju, je razvidno iz dejstva, da daje danes celo ofi-cijozni »Fremdenblatt« prebivalstvu pouk in je svari, naj nikar ne izrablja žalostnega dogodka za politične demonstracije »Fremdenblatt« jako ostro obsoja protisrbske izgrede dunajskega prebivalstva in izjavlja prepričanje, da se ne ponove več DUNAJ 3. (Izv.) Pozno ponoči so krščanski socijalci napadli več srbskih dijakov in jih krvavo pretepli. Dijaki so šli ravno z nekega zborovanja. Ker so na povratku na svoja stanovanja govorili srbski, so jih demonstranti ustavili in pretepli. Več krščansko-socijalnih hlapcev je mahalo tudi z biči po njih. Današnje demonstracije. Ob 9 zvečer so se po ulicah IV. okraja, ki vodijo k poslopju srbskega poslanika, začele zbirati velike gruče ekscedentov. Aranžerji demonstracij so začeli razširjati med občinstvom vesti, da je bila danes do poldne vržena v Belgradu na poslopje avstrijskega poslaništva bomba in da je poslaništvo razsuto. Hoteli so na ta način doseči, da bi se število demonstrantov vedno bolj množilo. Policija je z gostimi kordoni zaprla vse dohodne ulice k srbskemu poslaništvu. Pred kordoni so stali ekscedenti in divje kričali: »Fuj! Ven z morilci!« Zabavali so se tudi s tem, da so metali na policijo t. zv. »žabice« Policija je nekaj časa čisto mirno gledala frivolno in cinično zlorabljanje žalostnega dne. Toda dobila je ukaz, da mora za vsak slučaj nastopati najstrožje. Ob 11 ponoči je nato naskočila demonstrante z orožjem v roki. Odigravali so se divji prizori. Več ekscedentov je pričelo z bodali in noži zbadati policijske konje. Demonstranti so bili končno s silo razgnani, a so se pozneje pričeli zopet zbirati. Po enajstih ponoči demonstracije trajajo še vedno. Krščanski socijalci, ki jih vodijo, so sklicali za ponedeljek t. zv. protestni shod v »Volkshalle« na magistratu. DUNAJ 3. (Izv. O polnoči se protisrbske demonstracije v IV. okraju še vedno nadaljujejo. Čez 700 stražnikov stoji pred srbskim poslaništvom. Vršile so se ponovne atake policije na najnevarnejše gruče demonstrantov. Vendar se potika po bli/ njih ulicah opolnoči še vedno okoli 800i demonstrantov, ki neprestano kriče in razsajajo. Zažgali so tudi demonstrativno že dve srbski zastavi. Ekscedenti so izdali tudi parolo: Pred rusko poslaništvo! A bilo iili je premalo in niso mogli predreti tamkajšnjega gostega policijskega kordona, vsled česar so se kmalu razpršili. Druge gruče so odšle pred vojno ministrstvo in vpile tamkaj: »Živela armad^! Na vojno proti Srbiji!« Mnogi obrtniki in trgovci odpuščajo srbske delavce in nastav-Ijence. med njimi tudi neka kavarna, ki živi izključno od jugoslovanskih diiakov. Tamkajšnji natakarji so vpričo jugoslovanskih dijakov raztrgali danes vse srbske liste, ne samo iz Srbije, ampak tudi iz monarhije. Kljub temu je bilo videti v dotični kavarni danes še vse polno jugoslovanskih dijakov. Protisrbske demonstracije v Splitu. SPLIT 3. (Izv.) Včeraj je prispela semkaj velika množica kmetov iz okolice pod vodstvom duhovnikov. Kmeti so priredili po vseh važnejših ulicah mesta izprevod in kričali: »Doli s Srbijo! Doli z morilci!« Na glavnem trgu so priredili kmetje burne demonstracije. Moralo je priti oro/niš-tvo in pripravljeno je bilo tudi vojaštvo. Le hladnokrvnosti meščanov, ki niso reagirali na izzivanja, se je zahvaliti, da ni došlo do spopadov. Konečno so sc kmetje zopet umaknili iz mesta. ProtisrfesKe rfemonsirctclle o Besni in Hercegovini. PARIZ 3. (Kor.) »Agence de Balkan« poroča iz Belgrada: V Bi,jni in Hercegovini izvršena hudodelstva proti Srbom so se izvršila pod avspicijami in po navodilu avstro - ogrskih civilnih in vojaških oblasti. inozemski glasovi o protisrbskih izgredih v Avstriji. DUNAJ 3. (Izv.) Francoski in angleški listi vedno ostrejše obsojajo protisrbske izgrede v monarhiji. Posebno pozornost vzbuja članek angleške »Times«, ki piše: Kampanja avstrijskega časopisja je povzročila v monarhiji ponekod velike protisrbske izgrede. Namen te kampanje je, spraviti Srbijo ob kredit, ki si ga je pridobila s svojimi slavnimi zmagami na balkanskih bojiščih. Da dosežejo ta svoj namen, pripisujejo dejanje nezrelega fantali-na celemu srbskemu narodu, KJjue temu, da dobro vedo, da Srbi odločno obsojajo in zaničujejo kleto dejanje Cabrinoviča in Principa. Absurdno je misliti, da bi postopala Srbija sporazumno z atentatorjema, ker so Srbi že ponovno pokazali dobro voljo, da hočejo živeti v dobrih odnoša-jih z monarhijo. Podpolkovnik Kerizzi v ašonijl. DUNAJ 3. (Izv.) Listi poročajo iz Sarajeva: Podpolkovnik Merizzi, ki je bil težko ranjen o priliki Ćabrinovićevega atentata, leži v agoniji. Vsled težke rane na glavi ga je prijel omrtvičili krč in je izgubljen. Zarota in zarotniki. Izpovedbe dijaka Grčaka. BUDIMPEŠTA 3. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo, da se je zglasil včeraj pri budimpeštanski policiji neki srbski ali hrvatski dijak, z imenom Ivan Grčak, iz Zagreba, ki je pripovedoval razne senzacije o podrobnostih atentata na prestolonasledniško dvojico. Policija je takoj sestavila ž njim protokol. Grčak je izjavil, da se je vsled atentata na pokojnega nadvojvodo odločil, da razkrije vso zaroto. V to svrho da se je obrnil na osješko policijo za denar, da se lahko odpelje v Pešto in ga je faktično tudi dobil. Na bosensko policijo da se radi tega ni obrnil, ker ji ne zaupa. V Belgradu obstoji cela zarot-niška organizacija. Njeni člani so srbski oficirji, trgovci, uradniki in tudi poslanci. Denar za organizacijo so dali na razpolago bogatejši srbski trgovci, nekaj tudi vlada. Organizacija obstoja pol leta. (jrčak je navedel imenoma vse njene člane v Srbiji in tudi v Bosni. Glavna točka v programu te zarotniške organizacije da je bila usmrtitev nadvojvode Franca Ferdinanda. To so zarotniki sicer že dosegli, a s tem zarotniška akcija še ni zaključena. Grčak je natančno opisal načrte srbske zarotniške organizacije in vse člane organizacije v Bosni, Zagrebu. Sušaku in i;o drugih avstrijskih jugoslovanskih mestih. Konečno je izjavil, da je poprej vedel, da so zarotniki ob* prestolona-slednika-nadvojvodo na snu i. Listi pristavljajo poročilu o teh Grčak-ovih izpovedbah, da ga je policija kljub temu odpustila in da je Grčak že odpotoval z Ogrskega. Madžarski listi odločno dvomijo, da bi bilo kaj resnice na teh izpovedbah. Preiskava strogo tajna. DUNAJ 3. (Izv.) Večerna »Zeit« poroča iz Sarajeva: Policija in pa sodne oblasti odklanjajo vsako, tudi najmanjše pojasnilo glede uspeha dosedanje preiskave proti atentatorjema. Vi sti o izpovedbah atentatorjev so pop. moma izmišljene in tudi vest. da sta Čabrinovič in Princip izjavila, da je pravi aranžer atentata inajor Vlilan Pribičevič. Dalje se poudarja, da atentatorja dosedaj še nista izpovedala ničesar konkretnejšega. Stran !f. r EDINOST« št. 154. V Trstu, dne L jul!ja 1914. HCwG aretacije. DUNAJ 3. (Izv.) Listi poročajo iz Sarajeva. da so oblasti aretirale danes tamkaj čevljarja Gavrila Crnugorčevfea. svaka saborskega poslanca (Jasiča. Crnogorčevič je baje tretjemu atentatorju Grabežu skril bombe in brou ning. Dalje je bil aretiran srbski srednješolec Jelič, ki je baje priznal, da je tudi čakal, tla bi za slučaj, če bi se atentat prvih dveh ponesrečil, ponovil atentat, a je potem vrgel bornbo iz strahu v neko stranišče. Srb Pero Prijevič, ki je bil od demonstrantov nevarno ranjen, je danes umrl v bolnišnici. Izgon sr&sklli pođanlkoa fz Bosne. DUNAJ 3. (Izv.) Listi poročajo iz Sarajeva: Policija je izgnala iz Sarajeva vse srbske žurnaliste, ki nimajo domovinske pravice v Sarajevu ali Bosni sploh. Dalje je bilo izgnanih iz Bosne tudi okoli 200 Srbov. Včeraj je bilo aretiranih 64 srbskih ciganov in je bila uvedena proti njim pre-iskava. Oblasti so včeraj aretirale tudi brata atentatorja Principa, ki je delavec v neki sarajevski tovarni. Unija med SrfelJo In Crnosora. Malmov o stališču Bolgarske. BUKAREŠT 3. (Izv.) »VictoruU priob-čuje inter\vie\v z bivšim bolgarskim ministrskim j red sedn i kom Malin ovom, voditeljem demokratov, ki je izjavil: »Unija med Srbijo in Črnogoro je že sklenjena stvar. Proklamacije je neposredno pričakovati. Lnija je sad ruske diplomacije, ki se hoče maščevati nad Avstrijo radi ustanovitve Albanije. Crnogorski kralj se je prvotno sicer upiral temu načrtu, a se je pozneje le udal pritisku Rusije. Unija bo za enkrat ustanovljena v obliki konfederacije. Ostaneta obe dinastiji, obe vladi, pač pa bo skupno vojaštvo, diplomacija, finance in carinsko ozemlje. Na ta način hoče Rusija Avstrijo popolnoma izolirati. Bolgarska bi Unijo pripustila le v slučaju. če dobi kake kompenzacije v Mace-doniji. V nasprotnem slučaju jo je pripravljena zabraniti tudi z orožjem v roki. Bolgarska upa, — tako pravi Malinov, — da bo Romunija v tem slučaju nevtralna, kajti Bolgarska bi se bojevala le za ravnotežje na Balkanu, torej v smislu Bukare-škega miru«. Železnica Bukarešt—Krajevo. DUNAJ 3. (Izv.) Romunska vlada namerava graditi železnico Bukarešt—Krajevo, ki bi se *>otem spojila s srbskim železniškim omrežjem. V dunajskih političnih krogih smatrajo to progo kot strate-gično, ker bi se tako romunske čete v slučaju potrebe lahko takoj združile z vzhodno srbsko armado. Kotizacija srbske Viacedoniie. PRAGA 3. (Izv.) Listi poročajo: Za kolonizacijo srbske Macedonije se je priglasilo že tako veliko število čeških kmetov, da bo ustanovila srbska vlada zanje kar celih 10 popolnoma čeških vasi. HciRstije v fllDnnlii. DRAC 2. zveČ. rad. tel. (Kor.) Pretekla noć in darašnji dan sta potekla popolnoma mir :o. Vznemirjati pa so začele v zadnjem ča-u prebivalstvo mesta številne in silno predrzne tatvine, katere izvršujejo MaJisori in Miriditi. Odredila se je močne ki nočna straža, ki naj varuje tujo lastnino pred tatinskimi Malisori in Miriditi. — Prenk Bib Doda se je baje skesal in je sporočil knezu, da se vrne te dni v Drač in se bo ponudil knezu zopet v službo. Pripravljen je, seveda le pod gotovimi pogoji, da nastopi zopet proti vstašem. Svoje ljudi bo zbral v tem slučaju zopet pri A-leziji. — Pred približno tremi tedni so vjeli vstaši v bližini Elbasana angleškega žumalista Delha. Vstaši so ga zadržali v Sjaku in so ga poslali te dni v Drač, ne da bi izvršili proti njemu kako drugo na-silstvo. — Zadrja poročila, uradna, vedo, da se je pojavil v taboru vstaškem hud spor, ki je imel za posledico, da se je vrnilo več kot 10*30 albanskih vstašev na svoje domove. Baje so se vršili v vstaškem taboru tudi hudi spopadi, pri katerih je bilo večje število vstašev pobitih in mnogo ranjenh. — Ahmed beg je še vedno v Kroji. Prenk Blb Doda se zpet ponuja. MILAN 3. (Izv.) Listi poročalo iz Drača: Prenk Bib Doda sc je zopet ponudil knezu za pomoč. tod^ samo pod pobojem, če dobi dovoli denarja za vojaške akcije njegovih čet. Malisori govore, da bodo dunajske prostovoljce, če bi faktično prišli v Drač, čisto enostavno z nasiljem pognali nazaj na morje. Iz Mesine odplujejo baje tri italijanske vojne ladje v albanske vode. Kneginja odpotuje z otroci v Romunijo. DUNAJ 3. (Izv.) »Neuc Freie Presse« poroča: Soproga albanskega kneza odpotuje v kratkem s svojimi otroci v Romunijo in se najbrže ne vrne več v Albanijo. S tem se prične začetek albanske krize in postane rešitev albanskega prestolnega vprašanja aktualno. Med velesilami se baje že vrše tozadevna posvetovanja. Visoki gosti na Dunaju. DUNAJ 3. (Kor.) Snoči sta prišli na Dunaj nadvojvodinii Alice Toskanska in .Marija Kristina. Tudi nadvojvoda Jožef in md vojvod inja Avgusta sta prišla snoči iz Budimpešte. Skoro istočasno so prišli vojvoda Krnst Avgust in vojvodinja Thyr-ra Cumberlandska, vojvoda Ernst August Brunšviški in princezinja Olga Veliko-bri-tanska iz Gmundna. Iz Prage sta dospela včeraj princ Filip Saško - koburški in danes zjutraj namestnik knez Thun. Imenovanje. DUNAJ 3. (Kor.) »NViener Zeitung« poroča: Cesar je ugodil prošnji tajnega svetnika Adalberta grofa Schonborna, namestnika predsednika državnega sodišča za odložitev tega mesta in je imenoval obenem za njegovega naslednika tajnega svetnika bivšega ministra dr. Antona vit. Rando. Cesar Viljem obišče našega cesarja. DUNAJ 3. (Izv.) Iz Berlina se poroča, da pride nemški cesar Viljem kmalu na Dunaj, da izrazi cesarju osebno svoje so-žalje. Z druge strani pa se zopet izjavlja, da prihoda cesarja Viljema ni tako kmalu pričakovati, ker odide sedaj za dalj časa na Severno morje. Mirovna pogajanja v Nyagara - Fallsu zaključena. BERLIN 3. (Kor.) Brzojavno se poroča iz Mehike: Končni zapisnik mirovne konference v Nyagara-FaIIsu je podpisan. Mirovni zapisnik morata ratificirati sedaj še oba senata. _ KleustniRi na delu. Graška »Tagespost« je pisala v svojem izdaniu od minole srede: »Po parižkem »Figaro« potrjena vest o predstoječem združen i u Srbije s Črnogoro. kaže na to, da se v Belgradu in na Cetinju bavijo z dalekosežnimi načrti. Tem načrtom je bil nadvojvoda prestolonaslednik res v oviro. To nam pojasnuje marsikaj, kar se za sedaj le sluti, a se ne more dokazati. — Krivično pa bi bilo, ako bi ves narod srbski proglašali odgovornim za krivdo posamičnih krogov. Ali pa se more tudi oficijelne srbske kroge, tiste, ki vodijo usodo dežele in naroda, odvezati od krivde, to imata še le dokazati preiskava in pa vedenje srbskih oblasti v preiskavi!« Tako v sredo. Tej izjavi je sicer očivi-den namen, da meče malo sence na srbske oficijelne kroge, vendar pa je pisano tako pogojno in rezervirano, da odgovarja ko-likor-toliko dolžni pravičnosti in zahtevam previdnosti. Ista »Tagespost« pa piše v četrtkovem svojem izdanju, torej že naslednjega dne, tako-le: »Agitacijo proti prestolonasledniku je začela »Narodna obrana« s tem, da je širila razne bajke o načrtih prestolonaslednika. Ta kampanja je zadobila veči obseg tisti čas, ko se je doznalo, da pojde prestolonaslednik k vojaškim vajam v Serajevo. Nikakega dvoma ni, da je rečena organizacija izvela tudi atentat na prestolonasledniško dvojico. Preiskava dokaže brezdvomno, da je bil atentat zasnovan v Belgradu v sporazumu z Narodno obrano In gotovo tudi ne brez vednosti srbske vlade!!« Kako naj si tolmačimo to kričeče nasprotje med obema izjavama v kratkem PODLI S T E K. Rdeči mlin. - Spisal Xavler de HonMpin. Ko se je prebudila, je gledal skozi okna že beli dan. Ogenj v kaminu in pa topli solčni žarki krasnega zimskega solnca so se živahno in veselo odbijali od pozlačenega pohištva, japonskih vaz in po \Vat-teanju in Lancretu posnetih pastirjih in pastiricah na stenah. Marki d* Herouville se je smehljal svoji mladi soprogi, sedeč ob posteljnem vzno-2ju in je komaj čakal njenega prvega po- — Ali ti je nočni mir prinesel oni srečni uspeh v tvojem stanju, kakor sva ga pričakovala oba, dragica moja? — je vprašal. — Se več, dragi moj, nego sva pričakovala, — je odgovorila Pavlina. — Nikdar se nisem počutila bolje nego se počutim sedaj. Zvečer tistega dneva le Hektor de Rieux večerjal v hotelu Herouville. Odkril je vse ndtlade svojih izrednih ljubeznivosti, svoje viteške kurtoazije ter svoje naravne neprisiljene dovtipnosti. Hotel je ugajati in to se mu je tudi popolnoma posrečilo, a kar je bilo zanj največje vrednosti, ne samo prt Tankredu in Pavlini, temveč tudi pri Matildi, ki je tedaj prvikrat v svojem živ- ljenju začutila v globini svoje čiste duše vstajati nekako boječe in zatrto čustvo, ki ga iii poznala dotlej. Niti Tankred niti Pavlina nista nikdar naravnost omenjala, da bi bila možitev med Hektorjem in Matildo mogoča ali verjetna: vendar pa nista dvomila niti najmanje, da bi ne prišlo do tega zakona, ki bi bil prav tako zakon iz ljubezni, kakor pa konvencijonični zakon. Minilo je nekaj dni. Marki d' Herouville je dovolil, da je smel grof de Rieux odtlej prihajati vsak dan v njegovo hišo. Odte-daj so namreč smatrali grofa Rieuxa, četudi ne oficijelno, pa vendar natihoma za zaročenca mlade deklice. Cim več dni je minilo, tem bolj se je po-vračalo Pavlini zaupanje v samo sebe. — Prestani strah se jej je dozdeval le še prazna domišljotina in smejala se je skoraj sama sebi kako se je mogla tako prestrašiti. Temni oblaki, ki so se zbirali nad njeno prihodnostjo, so se očividno izgubljali in najlepša vedrina se je začela kazati namesto njih. Ponesreči pa je vse to bilo le lep sen, iz katerega se je prebudila vse prekmalu. In to prebujenje naj bi bilo strašno po Lascarsovih besedah. Nekega večera — ura v velikem salonu hotela Herouville le bila ravno polnoč — se je Hektor de Rieux poslovil z besedami: »na svidenje Jutri« bi Tankred je tudi Že voščil svoji soprogi ia sestri lahko noS ob času 24 ur?! Na kaj opira graški list svojo težko obtožbo od čcirtka? Ali je morda preiskava že od srede do Četrtka tako do- | zorela, in ali je srbska vlada žc čez noč pokazala v preiskavi tako vedenje, da je obtožba upravičena?! Nikakor ne moremo razumeti, kako more list, ki se danes postavlja na pravilno stališče, da treba počakati rezultata preiskave, že naslednji dan pisati, kakor da je krivda že dokazana! Tu ni moglo odločati pošteno prepričanje, ampak le — tendenca! In to ni lepo in tudi ne v interesu monarhije. Kajti take obdolžitve, dokler ni neoporečnih dokazov — in teh ni še in jih ne more biti, do-čim imamo obsežne izjave srbske vlade, da obsoja atentat, da se zgraža nad njiin ter da je pripravljena iti na roko pri izsle-dovanju nevarnih elementov, ki se even-tuvalno nahajajo v kraljestvu — morejo izzvati ozlovoljenje in kvariti debre dispozicije na obeh straneh za pogajanja o tolikih gospodarskih vprašanjih, ki se imajo rešiti med sosednjima državama in ki so velike važnosti za obe strani. Če že tie drugo, pa vsaj gospodarski interes monarhije zahteva, da se z naše strani ne pišejo tako lahkomišljeno take zatožbe, dokler ni vprašanje krivcev na jasnem. Vsaj toliko bi počakali, da bi bila krivda srbske vlade dokazana. Ker take obdolžitve, dokler ni dokazov, so navadna — klevetva. In pomisliti moramo pri tem, da je graško »Tagespost« šteti med trezneje liste in da ima včasih celo prav svitlih momentov ravno v presojanju dogodkov na slovanskem jugu. Ce se že tak list tako izpozablja, česa naj pričakujemo od onih družili srditežev, ki sta jim zavestno zapisana laž in kleveta najnavadneje sredstvo v postopanju napram balkanskem problemu?! NemSIia oMi protlsrbsbih demonstracij. Dunajska »Zeit« piše: Vsled ponavljajočih se protisrbskih demonstracij je proglašena nagla sodba nad vso Bosno; v Zagrebu, kjer tudi še ni prišlo do miru, objavlja policija svarilo, kakršnje navadno prihajajo pred podobnimi odredbami. Te demonstracije je obsojati najstrožje. Ne le zato, ker daleč presegajo meje onih, ki so zadeti po demonstracijah, Srbov, ampak tudi zato, ker se njihova ost obrača proti osebam in strankam, ki se jim ne more očitati nikaka zveza z atentatom. V Zagrebu se ta krivica kričeče kaže. Tam nastopa v opoziciji stoječa Frankova stranka proti hrvatsko-srbski koaliciji. Kdo je ta koalicija? Zastopnica je večine prebivalstva Hrvatske! In kdo je Frankovska stranka? Šibka manjšina v deželi. Vsem so nam še v bolnem spominu politični boji zadnjih let v Hrvatski na veliko škodo za vnanje interese monarhije. Vemo, kako se je en ban za drugim trudil kot upraviteljski umetnik, da bi hrvatsko-srbsko koalicijo razpršil — spominjamo le na barona Raucha in na kraljevega komisarja Čuvaja — vemo, kako srečna bi bila ogrska vlada, ako bi se jej bili ti, z vsemi, prav z vsemi sredstvi storjeni poizkusi posrečili. Vemo, kako rada bi bila podpirala tudi druge, koaliciji sovražne stranke, h katerim spada vendar tudi Frankova stranka. Toda, ni koristilo nič vse to. Najizdatneji pouk, ki smo ga dobili iz balkanske vojne, je bil ta, da bi bil nadaljnji boj proti hrvatsko-srbski koaliciji ne le brezupen, marveč, da bi tudi vso našo vnanjo politiko postavil na mino smodnika. Temu iz-poznanju je pripisati tudi odstavitev g. Čuvaja in imenovanje barona Skerlecza, ki se je skušal bližati koaliciji, kar se je tako posrečilo, da je koalicija danes vladna stranka in da se ni ničesar bati bolj, nego da bi jej predaleč segajoča prijaznost do vlade škodila med prebivalstvom. Madjarskim oblastnežem je bilo gotovo težko, da so morali prenehati z borbo proti koaliciji, videč, da je brezupna, in le ne-odklonljivi oziri na vnanjo politiko so jih sklonili k tej žrtvi njihovega šovinizma. — Enaki oziri so tudi sklonili ogrsko vlado, da je stopila v pogajanja tudi z nekim drugim, za vnanjo politiko monarhije važnim plemenom: z Romuni. Ta pogajanja pa so se, žal, razbila, in je tak sporazum s koa- vratih v njune sobe, ki so bile, kakor vemo, zvezane med seboj. Markiza je hotela spremiti svojo svakinjo v njeno sobo. Tamkaj je še kramljala, jej želela lahko noč in odšla v svojo sobo. Tamkaj jo je čakala njena prva sobarica, da jo sleče. Ko je sobarica razpuščala goste kite njenih plavih las in jih urejala za ponoči, je zagledala pismo, ki je bilo zelo vidno položeno med razne toaletne predmete, s katerimi je bila obložena toaletna mizica in je nosilo z očividno izpremenjeno pisavo pisani naslov: »Za gospo markizo d' Herouville. Lastno ročno«. Ko je zagledala Pavlina to pismo, čigar vnanjost ni kazala prav ničesar, iz česar bi se bilo dalo sklepati, da vsebina ni popolnoma nedolžna, se je Je vzlic temu pola-lastila nekaka tesnoba, nekak strah. — Kaj pomenja to pismo in odkod prihaja? — je vprašala. — Ne vem, o kakem pismu govori milostiva gospa, — je odgovorila sobarica z najnedolžnejšim obrazom. Pavlina je pokazala z roko j|smo. — Ah! to je pa vendar čudno! — je zaklicala sobarica. — Zagotavljam vas, milostiva gospa, da nisem videla ničesar. — Ali nisi ti prinesla pisma? — Prav gotovo ne, gospa markiza. — Pokliči Justino. Justina je bila druga sobarica. Kakor njena tovarišica, je zatrjevala tudi ta, da ne ve ničesar, in je izjavila tudi ona, da je popolnoma nedolžna na vtiho- liciio edini vspeh na narodno-političnem polju, s katerim se moreta ponašati ogrska vlada in naša vuauja politika. A sedaj prihajajo opozicijonalni frankovci in hočejo prokletstva vredni sarajevski atentat izkoristiti v to, da bi komaj doseženo pomirjevalno delo porušili. Pri tem ne morejo očitati koaliciji ničesar osnovanega. V torkovi seji hrvatskega sabora so randaliraU, ker je predsednik Medakovie, ki je Srb, hotel prirediti povsem korektno žalno pojavo. Nu, ako bi se bilo dogodilo nasprotno, ako bi bil opustil vsako tako žaljno manifestacijo in ako bi biti frankovci radi tega razgrajali, potem bi bil ves svet razumel njihovo postopanje in bi je mogel tudi odobravati. Ali pa, ako bi bili frankovci protidinastična stranka, bi se tudi umelo, ako bi hoteli motiti lojalno izjavo. Toda frankovci so lojalni, crno-rmeni. Kako prihajajo do tega, da demonstrirajo proti lojalnemu činu sožalja?! To je nova naopačnost v tej državi naopačnosti. — Frankovci pripadajo menda k tistim pa-tentovanim patriiotom, ki smatrajo za posezanje v njihove pravice, če se tudi drugI ljudje vedejo korektno in lojalno. Končno se bo morala tudi nad Zagrebom proglasiti nagla sodba, da se bo brzdala — lojalnost frankovcev. ki hočejo ves Zagreb demolirati, ker jim Srbi v koaliciji nočejo napraviti te usluge, da bi se vedli nelojalno. Frankovcem ni torej nimalo do lojalnosti, ampak jim gre le za stranko! Dogodek v Sarajevu vzbuja v vsem svetu, pri prijatelju in sovražniku, človeško sočutje in spoštljivo pijeteto. Le v Hrvatski naj bi se ponižal v strankarsko stvar, v boj med strankami za vladne jasli! To ni lepo, to ni lojalno, to ni patrijotično. Najmanje sedaj ni to v interesu naše monarhije, ki marveč veleva vladajočim, da ne odbija Srbov, živečih v naših mejah, marveč, da jih podržavljajmo. Morda da so srbski členi koalicije kdaj postopali nelojalno in nepatrijotično — ali v procesu Friedjungovem se ni posrečilo dokazati jim niti najmanji pogrešek. Ali, tudi če je bilo tako. Tudi v politiki velja beseda, da je spokorjen grešnik bolji, nego devetin-devedeset pravičnikov. Tega evangeljske-ga nauka naj bi se spominjali klerikalni frankovci, katerih število vrhu vsega napram koalicijonašem ni v razmerju 99:1. i upanje, da bo pripomogel konkordat veliko k temu, da se bodo zavedali novi državljani Srbije rimsko-katoliske vere kot pravi sinovi svoje nove domovine in kol bratje svojih sodržavljanov. Dngune vesti. Srbske vesti. Belgrajska »S t a m p a« ostro odgovarja napadom bolgarskih listov, ki pišejo o številnih dezertacijah v srbski armadi. »Štampa« te vesti deloma dementira, deloma pa prizna nekatere de-zertacije in pravi, da so pobegnili v teh slučajih taki ljudje, ki bodo našli varno zaslombo in okrilje onstran srbsko - bolgarske meje. »M a 1 i J o u r n a 1« priobču-je kratek zgodovinski pregled od časa vpada Turkov v Evropo pa do danes in pravi, da je omogočil turško gospodstvo v Evropi edino le poraz Srbov na Koso-vem polju dne 15. junija 1389 in pozdravlja z veseijem letošnji 15. junij. Vidov dan, ki pomenja vstajenje Srbov in konec turškega gospodstva v Evropi. »Trgov-s k i G 1 a s n i k« piše o hipotekarnein kreditu v novoosvojenem ozemlju in priporoča, da bi se organizirala ta akcija od vlade. Hipotekami kredit v novem ozemlju je nujno potreben in velike važnosti. Ta kredit bo omogočil domačinom v novem srbskem ozemlju in priseljenim kmetovalcem, da bodo lahko pokupili ozemlja, katera prodajajo po ceni turški posestniki, ki se izseljujejo iz srbskega ozemlja. »Srbska Zastava« piše v uvodniku, da je povzročila usoden poraz Srbov na Kosovem polju separatistična politika takratnih srbskih mogočnežev. Zato naj se Srbija vzdrži v bodoče take politike. Srbija naj zasleduje srbsko politiko, ker ne potrebuje več novega Kosovega in druge Bregalnice. »Samouprava«, organ radikalne vladne stranke piše v uvodniku o veliki važnosti konkordata z Vatikanom in pravi, da je nameravala vlada doseči s konkordatom dati že prej obstoječi verski svobodi v Srbiji popolnoma juridicno obliko in obenem onemogočiti vsako tuje vmešavanje v tem oziru. List izreka rimski prestolnici primerno zahvalo in izraža tapljenju tega pisma v spalnico gospe markize. — Ali ste šle kaj ta večer iz mojih sob ? — je vprašala Pavlina obe sobarici. — Samo med večerjo, gospa markiza, - ste odgovorili obe, - pa tudi samo tedaj. — Ali je bil kak sluga za časa vajine navzočnosti tu? — Ne, g.a markiza, videli nisve nikogar. — Ce ste povedali resnico, je moral nekdo za časa vajine odsotnosti vdreti v to sobo. Poskrbite za to, da se v bodoče ne zgodi zopet kaj takega, in še uredite | stvar tako, da bo ena vaju redno na svojem mestu. Zahtevam to. , Ko je bila končana Pavlimna nočna toaleta, ste se sobarici umekmli v svojo sobo in Pavlina je vzela pismo, k« jo je po njenem mnenju vse Preveč.f^bnuar,^ko skri- — Kdo mi pač more pisati na taKo sKri vnosten JSn? - se je vprašala, upirajoč Doeled na izpremenjeno pisavo. - Kaka nova neteča se zopet skriva zame pod te?aX^eZao"rnTzavitek. širok pečat iz rdečega Pečatnega voska brez imena I- lrh* ie bil pritisnjen na ovitek Hotela in i^rJ^ti nečat, a se je vendar še pre- mislUa Stala je pred kaminom, v katerem da bi ga Odprla, ^rirla v ogenj, bi brezdvomno odvrnila od , sebe nesrečo, ki mi jo prinaša, — je govorila sama pri sebi v nekakem vražastem zaupanju. r- m .Vaša zadušnica za prestolonaslednikom nadvojvodo Francem rerdinandoin in njegovo soprogo. Danes, v soboto, sc bo ob 8 zjutraj vršil v baziliki sv. Justa slovesen »requiem« za prestolonaslednikom nadvojvodo Francem Ferdinandom in njegovo soprogo vojvodinjo Sofijo Holien-berško. Zadušnice se udeleže vse tržaške civilne in vojaške oblasti. Ero preganjanja nas Jugoslovanov bi hoteli naši sovražniki na vseh straneh izsiliti radi grozne katastrofe v Serajevem. Zastonj so naše slovesne izjave, da ie prišel ta atentat nad nas kakor grozna katastrofa že po človeškem čutstovaniu, potem po okolnosti, da je tisti prokleti atentator slovanske krvi, in slednjič še posebno tudi za to, ker smo mi ravno v pokojnega nadvojvodo stavili najlepše svoje nade!! To so vendar momenti, ki prepričujejo z nepremagljivo in neodklonljivo silo. Vse zastonj: obsojajo nas sovražniki na narodne vislice, ker — nas hočejo obsoditi! Mi smo in ostanemo sokrivci na atentatu v Serajevem! Sovražniki pritiskajo ravno sedaj — in to je tista neizrečeno perfidna taktika — ker vedo, do imamo v tem momentu vezane roke, da se ne moremo braniti in govoriti na tisti edini način, ki bi porušili vse klevete, da se ne moremo braniti v smeri, ki bi nam zagotovila zadoščenje, da ne moremo kazati na krivce, ki so s svojim postopanjem naravnost u-stvarjali blazneže in zločince a la Princip! Ne moremo, ker teži na nas strašna depresija; ne moremo, ker se moramo bati, da bi naši sovražniki v tem momentu splošne razdraženosti vsaki naši besedi v tej smeri podtikali tendence, ki bi nas tlačile k tlom in nas kazale v še grši luči. Iz vsake naše besede, še tako jasne in še tako pravične in iskrene, bi sovražna perfidija kovala nove argumente proti nam! V položaju smo človeka z zvezanimi rokami, ki ima proti sebi Oboroženega nasprotnika. To verno mi in to vedo tudi naši sovražniki. Zato so tem nasilneji, tem krivičneji. Ali radi tega ne obupujmo! Potrpljenje, hladna kri, čista vest in vera v pravičnost svoje stvari — to bodi Jugoslovanom v monarhiji v oporo tako v teh časih težke izkušnje, kakor tudi v morebitnih še hujših v bližnji bodočnosti. Morda je žc tako zapisano v knjigi usode, da moramo Jugoslovani v monarhiji kupo vseh izkušenj izpiti prav do dna, predno zašije solnce pravice tudi na naš jug, da ga potem ne bo mogla več skruniti in blatiti sovražna perfidija! Italijanskim letoviščarjem v opomin. Iz Boršta: Stari italijanski pesniki so proslavili svojo domovino z imenom »giardino del mondo«. In tako jo slave tudi njihovi vredni irf — nevredni potomci. Naši predniki pa so krstili našo Istro za — tužno, A mi se vprašamo: je-li je njihova dežela res vredna tako lepega, a naša tako žalostnega imena? Kar se tiče Italije, nisem imel še te sreče, da bi si ogledal ta paradiž, ali naša Istra je res tužna, toda: po čegavi krivdi, kdo jo je bil izžel in ople-nil?! Oni iz — paradiža! In če so oni tam onkraj morja tako srečni, da žive v raju, zakaj pa ne ostajajo tam, zakaj prihajajo dan na dan v trumah v dežele, ki niso raj ali so celo — tužne ?! In zopet čudna stvar: tam v raju nabirajo celo lire, da bi to našo »tužno« poitalijančili in jo priklopili k giardinu de! mondo! Saj to bi bilo lepo in mi bi se veselili tega, ako bi ne bilo bojazni, da bi bila naša Istra potem > giardino«, iz katerega bi se mi morali seliti s trebuhom za kruhom, kakor se morajo oni tam iz giardina onkraj morja!! — V deželi so, ki je najlepša, najslavneja in najsrečneja: zakaj pa silijo k nam, zakaj rujejo tu pri nas?! Saj ne zahtevamo od njih prav ničesar druzega, nego da bi nas pustili na miru in ostajali doma. Saj tudi mi ne silimo k vam, da bi si iskali boljšega življenja v — paradižu?! Cemu prihajate k nam, da nas potem, ko ste se nasitili med nami, v zahvalo žalite in brutali-zirate?! Vedno vam govorimo: ostanite doma in uživajte svoj »raj«! Svoje lire pa delite le med svoje reveže, ki jih je menda nekaj tudi v vašem paradižu! In sedaj še nekoliko besedi na naslov njih v bližnjem Trstu, ki se sicer silno navdušujejo za italijanski giardmo, a — ne gredo tja, ampak silijo med nas iskat gostoljubja, ki je potem vračajo z žaljenjem, preklinjanjem,pohujšljivim prepevanjem in vedenjem: po gostilnah, po cestah, na vseh oglih in celo v cerkvi. Slovencu je gost mil in drag, naj je prišel od koder si bodi in naj je narodnosti katere si bodi. Ali to le dotlej, dokler ne žali in ne izziv-lja pohujšanja. Gostov, ki nas sramote ne maramo, mi smo jih že siti do grla. To bodi zopet in na ves glas povedano izvest-nim tržaškim izletnikom. Ce prihajajo k nam, zahtevamo, da se vedejo dostojno in da spoštujejo kraj in ljudsivo naše! Kaj bi rekli oni, če bi jim mi merili s tisto mero, s katero merijo oni našim bratom Slovencem v mestu: z napadi, pobijanjem in — bombami?! Žalenje ne bomo trpeli več in smo tudi obvestili o tem uredništvo »Pic- v cola« v italijanskem dopisu s prošnjo, naj ga objavi, ali pa naj vsaj na kratko pove svojim ljudem, naj nikar ne žalijo m rzzi-vajo, če že hočejo zahajati med Slovence in če nočejo doživeti kaj neprijetnega, ki že visi nekako v zraku. V slovo! Dne 2. t. m. smo spremili k večnemu počitku moža, ki se zadnje čase, vsled slabega zdravja, ni udeleževal jav- nega življenja, a bil je vedno naš in pomagal je vsikdar, kolikor je mogel, Antona Ščuko, krojača in soproga naše prve igralke na javnin odrih, Anice Kobalove, ni več med nami. Toliko pokojni Anton, kolikor soproga in vse nju sorodstvo je naše narodno in to je znak, da vlada v teh družinah narodna zavednost. Pogreb je bil krasen. Tebi, dragi Anion, večni spomin! Družini Tvoji in sorodnikom pa naše iskreno sožalje. — Star sobojevnik. »Hrvatsko školsko društvo u Trstu« je kupilo hišo št. 16 v ulici Madonna del Mare z namenom da v tej hiši otvori hrvatsko šolo. Hiša je lepa, velika in je zidana nalašč za šolo. Nahajal se je do prekratkim tamkaj dekliški licej. Prvi razred hrvatske ljudske šole se otvori 15. septembra. V šolo se sprejemajo otroci vseh slovanskih narodnosti, pred vsemi pa seveda otroci hrvatskih staršev, katerim je v prvi vrsti namenjena šola s hrvatskim učnim jezikom. Vpisovanje se bo vršilo od danes dalje do 15. t. m. v društvenih prostorih »Hrvatskega škotskega društva« v ul. Lavatoio št. 1,1, nadstropje. — Hrvatskega naroda je v Trstu na tisoče. a večina hrvatske šoloobvezne dece se je doslej izgubljala po raznih italijanskih šolah. Upamo, da se odslej ne bo več dogajalo to in da ga ne bo več Hrvata v Trstu, ki bi. kakor doslej — ne hoteč pošiljati svojih otrok v slovensko šolo — pošiljal svojo deco v laško, ko ima priliko. da se mu izobrazi deca v njegovem lastnem materinskem jeziku. Sedaj ni ni-kakega izgovora več! Kdor hoče biti v resnici pošten Hrvat, kar bi bil gotovo tudi ostal, če bi bil pošiljal svojo deco v slovensko šolo, naj vsaj zdaj stori svojo dolžnost in poda svoji deci izobrazbo v svojem materinskem hrvatskem jeziku! Tržaški Hrvatje, oklenite se sedaj vsaj svoje šole! Sokolski župni zlet. Prosimo vse one cenjene daine in gospode, ki hočejo darovati jedila, pijače ali kaj drugega za paviljon, oziroma srečolov, ki ju prirede tržaške dame na župnem zletu na Opčinah, da pošljejo te darove ge. Bičkovi, vrata-rici Nar. doma. Opozarjamo, da se bo zlet vršil že drugo nedeljo. Odvetniške pisarne v Trstu bodo v času od 4. julija do 29. avgusta ob sobotah popoldne zaprte. Uradovalo se bo nepretrgoma od 8 zjutraj do 1 popoldne. Upravni svet hotelske delniške družbe Grijan - Miramar naznanja slavnemu občinstvu. da ostaja kopel ob nedeljah in praznikih zaprta od 1 Vl» do 2 popoldne radi zračenja in čiščenja kabin. Plačevalcem pridobnine. Naznanja se, da so po naredbi § 58. zakona 25. oktobra 1. 1S96. (drž. zak- št. 22(0 in novele o o-sebnin davkih z dne 23. januarja 1914 (drž. zak. št. 13) predpisi (registri) o >bčni pridobnini. odmerjeni za leti 1914.—1915. vseli 4 davčnih razredov razpoloženi pri davčni administraciji Trst II. Corso 37. v sobi št. in, I. nadstopje od 8. do 22. julija 1914 in da jih lahko pregleda vsak plače -valec pridobnine v uradnih urah od 9 zjutraj do 2 popoldne. Razpis shižeb. Tržaško finančno ravnateljstvo razpisuje tri mesta davčnih ek-sekutorjev z letnim pavšalom 1020 K oz. K. Prošnje, opremljene z rojstnim listom, spričevalom o nravnosti in dokazili, ^ so avstrijski državljani in da znajo deželne jezike, tekom štirih tednov, računaje od 27. junija t. 1. dalje, finančnemu ravnateljstvu v Trstu. Iz Rocola. Kakor navadno, bo tudi letos jutri, v nedeljo, 5. julija, ob 6.30 pop. pogoščenje otrok otroškega vrtca v Ro-coiu in ob tej priliki bodo otroci izvajali deklamacije in pesmi. Prosimo gg. trgovce. da se s kakim darom spomniio naših malčkov in pošljejo kaj v otroški vrtec. Svetoitanska podružnica C. M. D. vabi na sklep otroškega vrtca in razstavo ročnih del ki bo v nedeljo dne 5. julija 1914 ob 5 pop. v j Narodnem domu« s sledečim sporedom: 1. »Moj dom«, pesem. 2. »Mladi Slovenecdeklamacija. 3. »Pridni o-troci«. prizorček. 4. »Prišel bo iz neba«, pesem. 5. Neposlušni Mirko«, prizorček. 6. »Mala kuharca«, deklamacija. 7. »Slovo«, pesem. 8. »Sirota«, deklamacija. 9. »Mladi vojaki*, prizor. 10. »Materina skrb«, deklamacija. 11. »Konec šolskega leta v otroškem vrtu«, deklamacija. 12. »Snegulčica*, prizor. 13. »Večerni zvon«, pesem. 14. Pogostitev otrok. — Vstopnina 4*1 vin., sedeži 20 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. Veselica, katero je imela prirediti podružnica CM D pri Sv. Jakobu, je vsled sr'osnega žalovanja prenešena na nedeljo. dne 12. t. m., ob 4 popoldne z istim Sporedom. Velika C. M. slavnost združenih odborov Lonier, Sv. Ivan. Vrdela, ki se je imela vršiti v nedeljo. 5. t. m., se vsled žalostnih dogodkov preloži na september. letni Fran Godirakec iz Trebinja v Hercegovini, so aretirali. Mvene vesti. Bratskim društvom in cenjenemu občinstvu naznanjamo, da s etekmovalna telovadba Tržaške sokolske župe, ki bi se imela vršiti v nedeljo, dne 5. t. m., v Bar-kovljah preloži, in sicer se vrši dne 19. t. m. Predsedstvo T. S. Ž. Občekoristna stavbna in stanovanjska zadruga »Naš dom« opozarja svoje člane na izredni občni zbor, ki se bo vršil jutri, v nedeljo, 5. t. m., ob 10 dopoldne v veliki dvorani »Narodnega doma«. Načelništvo prosi čim obilnejše udeležbe. Veselica pevskega društva »Slovan« v Padričah se ne bo vršila v nedeljo, 5. t. m., temveč je prenešena na 19. dne julija. »Narodno-socijalna mladinska organizacija« sklicuje za nedeljo, 5. t. m., ob 10 do poldne sestanek v dvorani »Konsumnega društva« pri Sv. Jakobu. Poživlja se vsa šentjakobska mladina, da se sestanka udeleži v čim večjem številu. »Društvo odvetniških in notarskih uradnikov« v Trstu naznanja, da bodo odvetniške pisarne od 1. julija do 31. avgusta ob sobotah popoldne zaprte. Uradovalo se bo samo dopoldne od 8 zjutraj do 1 popoldne. Obenem se poživljajo vsi odvetniški uradniki, da pridejo v torek, 7. julija, ob 7 zvečer na sestanek v mali sobi gostilne NDO. Narodna delavska organizacija. Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč. Danes, v soboto, 4. julija, ob 8 zvečer odborova seja. Delavci paroplovne družbe »Dalmacija« so vabljeni na sestanek, ki bo jutri, v nedeljo, ob 10.30 dopoldne v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška št. 2. Podružnica NDO v Skednju priredi danes, v soboto, ob 7.30 zvečer društven shod v »Gospodarskem društvu« v Skednju. Poročal bo predsednik osrednjega iz-vrševalnega odbora in sicer o izidu kongresa NDO. Noz se ie prevrnil nanj. Na lesenem skladišču pod Skednjem se je na 45letnega Pangoša prevrnil voz. obložen z in mu zlomil desno roko. Nev«reil padec Avgust Henizel, star aLx i ^nuioe v ul Ponzanino št. 5. je ^VTv „ 1 na n€kem Pomiku ob pomolu hJ JHJ K25 ,uki in ie Padel v s***™ del ladje. Dobil e razne ^^be, ki po sreći niso bue težke. Obvezali na rešilni postaji. Pil, nič plačal, pa Se razgrajal Je priie! v Deklevov bu«et vui piccoio št. 9, kjer je pil in jedel, a k nili svoj glas in sicer na letošnjih delega-cijskih zborovanjih v Budimpešti. Poslanec dr. Korošec je opozarjal vlado, da so v teh zavodih še vedno uslužbeni tuji državljani. Na podlagi te interpelacije, ki se je zdela gotovim krogom neverjetna — ta neverjetnost je z gornjimi fakti popolnoma ovržena — je dobila tržaška vlada z Dunaja migljaj, da stvar preišče. Slutimo pa, da se hoče letos zopet tako manipulirati z ministrskimi odredbami, kakor pred sedmimi leti. Ali se bo naša vlada tudi letos zanašala na resničnost izpovedeb vodstev tržaških tehničnih zavodov? Mi rečemo, da bi vlada ne smela kar tako na slepo verjeti ravnateljstvu tržaških tehničnih zavodov, kajti gospodje, ki te zavode vodijo, so prefrigani tički. Vlada mora upoštevati naše podatke in na njih podlagi izvršiti natančno preiskavo. Tudi proti nameravanemu podržavljenju tujih državljanov protestiramo. Sliši se namreč, da je ravnateljstvo tehničnega zavoda pri Sv. Andreju v teh dneh poklicalo renjikole k sebi in jih nagovarjalo, naj se Dodržavijo, naj postanejo Avstrijci. Če se to zgodi, je ministrska odredba piškavega oreha vredna, kajti vsi renjikoii pač niso tega mnenja, kakor oni, ki je bil te dni klican pred ravnateljstvo in tam na prigovarjanje, naj postane avstrijski državljan, izjavil, da Avstrijec noče biti pod nobenimi pogoji, temveč da raje gre iz službe. Ta je bil odkrit, toda taki so zelo redke izjeme, vsi ostali renjikoii pa gotovo z veseljem sprejmejo avstrijsko državljanstvo, ne morda s srcem, z dušo, ampak le zaradi kruha. Znotraj bodo še vedno tisti, kakršni so sedaj. samo na zunaj bodo Avstrijci. Da Avstriji to početje ne more biti v korist, r.a to smo že neštetokrat opozarjali. Vkljub temu pa ne izpremeni taktike napram nam, temveč še vedno dopušča, da nas izganjajo renjikoii. (Konec Jutri.) Darovi. — Za šentjakobsko podružnico CMD sta nabrali na Sokolovi veselici pri Sv. Jakobu Rozika Cretnikova in Vladka Engel-manova K 10.46. Nadalje ste nabrali učenki Ljudmila Novak in Josipina Vovk K 3.— za cvetje, katero ste nameravali trositi na Sokole. — Odbor. — Za moško podružnico CMD je nabral g. Seme 9 K na izletu trgovskega tečaja. G. Bolonič namesto venca na grob narodnjaka I. Mrevlje 10 K. Vesti iz (Me. »L* Eco del Litorale« in »Corriere Friu-lano«. Poročali smo že na kako nesramen način je vpletel glavarjev list goriške Slovence v sarajevski atentat. Poudarjamo v tem oziru le, da je dolžnost vseh goriških Slovencev, da nastopijo vsled o-nega predrzno - izzivajočega članka krepko proti listu »L' Eco del Litorale« in njegovim pristašem. Kakor smo morali odločno obsoditi pisavo glavarjevega lista, tako pa tudi biležimo, da je bil »Corriere« v svojem poročilu stvaren in da je pokazal dokaj več pijetete do pokojnika, ko vedno od samega patrijotizma se topeči list laških klerikalcev. Naj si »Eco« dobro ogleda zadnjo številko »Corriera « in naj primerja svojo z onim famoznim člankom j »Vzroki in učinki« in obe številki naj presodi po svoji nekdanji pisavi. Ali ne bo za vas, gospodje pri »Eki« primera zelo slabo končala, ali vas ni sram svojega deteta? — Ali pa naj sklepamo še naprej, da ste šele prvič prišli s pravo barvo na dan? Naj bodo vaše misli že kakršnekoli — slepomišili ne boste. Tudi »Novi čas« je odločno prijel »L' E-co del Litorale« zaradi njene nesramne pisave. Članek »Eke« imenuje brezprl-merno zlobni denuncijantski napad. Če celo »Novi čas« tako prijema list laških klerikalcev, potem je pač nesramnost glavarjevega lista dovolj pribita. Na vse to pa molči »Eco«. List špekulira najbrže na to, da se enkrat vsaka reč pozabi — ali ta špekulacija sloni na zelo slabih nogah, o Čemur bodo gospodje pri »Eki« že še pravočasno doznali. Slej ko prej zahtevamo zadoščenja in če ga ne bo dal list sam, ga nora pa dati laška ljudska stranka. In od tega ne odnehamo. Veliko bolje bi storilo glasilo laških klerikalcev, če bi se raje za sebe in za svojo nesramno pisavo brigalo, ko pa za Srbijo NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TRSTU registrovana zadruga z omejenim jamstvom i Nova ulica štv. 13., II. nadstropje. Nova ulica štv. 13, II. nadstropje? XSS7.5 vloge na kniilice 4% - 43|« - 5°|. Daje posojila na menjice in vrednote na mesečna alf ted. odplačila. Eskomptuje trgovske menjice. Pr2 Izplačane odškodnino In kapitatijo Kron 129.965 S04-2S. Dividend se je doslej lipi. 2,899.795-26. Po velikosti druga vzajemna zavarov. našo države z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po naj raznovrstne] i h kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje tako) in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trsta 0. CEGNAR, ulica Coserma 12, TELEFON St. 2» 47. ZDRAVNIK M. Dr. Karol Pemičič ordiRira od 11-1 pop. Trst, ulica Bonomo 3/If. (nasproti Dreherjeve pivovarne). Trst, Via Nuov3 št. 22 Specijaiist za KOŽNE in SPOLNE BOLEZNI ŠISKOS7 in MERVOZN93? za BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprejema od 11-1 pop. in 4-6 zve?er. ini^a čute delo velilie orga- Umm eirta največji Sotornl cirkus od Barnumovlh časov sem OMe o Trstu o soboto 11. ]uIi]o U ob n zvečer. Ai/sfrijsRti ieramG orožja STE5IEH. Najprijetnejše potovanje v počitnicah in na dopustu nudi najbolie kol© monarhije s n T3 ra ° 5- tm Z: K - ti 2c o 3 Pri po- i/Ar mm nr dobro : ceno roči]ivo »KOSMOS > Ij,ud" KQ[Q je tudi sko Cenike pošiljajo zastonj zastopniki. Zastopniki: Trst: Rudolf Koti, ul Aoqufcdotto 21 Gorica: F. Batjel, Via Duomo 2. Sv. Lucija : 1. jSuligoj. Pula: Frau Duda. V. G Oarducci M NAJSOLIDNEJSAin najcenejša POSTREŽBA! ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTNI UVOZ PR0BK0VINE Iz ŠPANIJE iN PORTUGALSKE. ZAHTEVAJ FEVZ0RCEI UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE' ZOSOV. IZDIRANJE ZO BO V : BREZ BOLEČINE : Dr.J.ČERMAK 0. TUSCHER ZOSOZDRAV- KONC. ZOBNI TEHNIK TRST ULICA CASERMA, 13 II. nad V Trstu, dne 4. julija 1914. »EDINOST« št. 154. Si ran III. Stran I V. »EDINOST« št. 154. V Trstu, dne 4. julija 1914. in fcodbo civiliziranega sveta o njej. Sve-1 Ko je vzel bencin, se je zopet dvignil m: Izvestje psihijatrov, ki sta preiskala ob-'B^ ♦ovali bi pa urednikom lista »L' Eco«, če je nadaljeval polet proti Kijevu. Moral pa toženko, zatrjuje, da je v obtoženki sicer ■ že tako pridni, da prebirajo laške li- i je že v bližini Orše zopet pristati, ker se*j nekaj »tare« očetovega alkoholizma, a da .. ste, naj preberejo tudi take. ki niso ravno; mu je nekoliko pokvaril motor. je vzlic temu obtoženka odgovorna za svo- ~ 11EE55911 fflEF213 KES 181 istega mnenja, kakor »Eco«, predvsem pa Drobne vesti. V Vilkovske zapore na t ie cme. naj d ške. Ii regledajo tupatam svetovne nern-francoske in angleške liste, da slovanskih niti ne omenjamo, in videli bodo. da ima civilizirani svet pač precej drugo mnenje, kot pa »Eco«. Sicer pa. kaj se briga *Eco« za pezdir v očeh Srbije, ko pa ne vidi bruna v svojem lastnem. Po mnenju klerikalnega lista je »Eco« d e -nunaijantski list in star pregovor pravi, da je denuncijant največji šuft v deželi Pometajte torej raje pred svojim pragom, ko da z neresničnimi trditvami blatit« narod. ' ^ za vas niti ne meni. Daljni ožalja Gorice ob smrti prestolo« uiške dvojice. Mestni svet je imel izredno sejo, da na primeren način izrazi sožalje meščanov ob smrti prestolonaslednika in njegove soproge. Seje so se udeležili vsi mestni svetovalci v črnih oblekah. Bombig je imel primeren govor in profil lamestništvenega svetnika Rebeka. d:i poroča na pristojnem mestu o dokazih sožalja meščanov, kar je glavar tudi obljubil- Nato so se določile vse podrobnosti. — V Gorici so vse hiše črno okrašene in vsa društva vseh narodnosti so odpovedala vse svoje prireditve do končanega pokopa na Dunaju. Ko je bil v Trstu pogreb, so gorele po goriških ulicah svetiljke, okrašene s črnimi traki. — Zadušnica po pokojni visoki dvojici se bo vršila v soboto ob 8 dopoldne v stolni cerkvi. Mašo bo daroval nadškof. Za četrtek napovedana zadušnica se je tudi vršila, čeprav je bila pomotoma napove-— Poljska maša - zadušnica za vo-je danes, v soboto, ob 8 in pol na . — Skoraj vsi uradi, društva, za-korporacije so naznanili svoje so-i glavarstvu. Da ni bilo nesramnega v -iiki«, bi se bila Gorica lahko la, da je vse prebivalstvo pokaza-zoren način svoje sožalje. ljudje kriče »Evviva I' Italia«. težke telesne poškodbe je bil ob- 7rancesco Bertogna na štiri mese-žke ječe. Pol .ariati tudi radi Ud jai na. — ^tvo Rc >jcah. vc >di in ža Ije na # inka po »nasal Kaki iled 1 a ; f II Vsakovrstne | od priprostih do najfinejših priporočam gospodom Ruskem so pripeljali te dni dva nemška 1 Vse drugače nego prvič ie pa to pot po- „ % - vohuna in sicer knjigovodjo Seidlitza in , iicijska informacija o obtoženki. Ta infor-|S trgOVCem in Slavnemu ODCinSlVU Za Oblina liarOClla. 5 spedicijskega pomočnika Kuchto, ki staj macija dementira prvo na vsej črti in tr- ■ ® „. H napravila izlet z vozom v NVirbalen in po di, da je bila prva informacija sestavljena1™ * ~ - ----------—~ m poti fotografirala več ruskih vojaških va- I na sledeči podlagi: Enemu policijskih a-žnih postojank. Pri preiskavi so našli zelo gen tov je bilo naročeno, naj se informira obtežilen materijal, ki dokazuje, da sta o obtoženki. Ta policijski agent je pa go-omenjena aretiranca plačana nemška vo- voril z obtoženkino sestro in še z neko huna. — Znani ruski aviatik Sikorski je j drugo žensko, in na podlagi onega kar ste dovršil te dni svoj polet iz Petrograda v mu te dve povedali, je »sklepal«, da obto-Kijev. Spremljali so ga štirje pasažirji. ženka občuje s tatovi in takimi individuji. Zadnjo progo Urša-Kijev, 450 km, je pre-; Sedaj se je pa dognalo, da ste oni dve ženski agentu tako opisali obtoženko le iz mržnje do nje, in da je torej oni agent s k 1 e p a J Ie na podlagi laži. Sodišče je, dasiravno je moralo proglasiti obtoženko krivo zločina tatvine glasom obtožnice, vendar milostno razsodilo: obtoženka O. P. je bila obsojena le na tri dni težke ječe. letel v višini 1200 m. — Namestnik predsednika državnega sodišča, tajni svetnik Adalbert grof Schonborn, je bil na lastno prošnjo odpuščen od tega mesta in mu bo sledil tajni svetnik dr. Anton Randa. — Iz Carigrada poročajo, da se je pojavilo v okolici več slučajev kuge. V Padovi so umrle za kugo štiri osebe, v Beratu dve osebi, v Jafi štiri in v Yemenu 10 oseb. — Iz Turina poročajo: V opolici Cirie je umrl nenadoma šef generalnega štaba italijanske armade, general Pollio. Zadela ga je srčna kap, ko se je vrnil od strelnih vaj, ki so se vršile v okolici mesta. — Francoski, angleški, nemški in laški naselniki v mestu Mehki so sklenili z ozirom na sedanj položaj v Mehiki in z ozirom na potek mirovnih pogajanj med Mehiko in Ze-dinjenimi državami, da ostanejo v mestu. — Na Dunaju je umrl po dolgi in mučni bolezni armadni nadzornik fcm. Ernest baron Leitlmer. — Iz Carigrada poročajo, da se je pojavila v mestu zopet kolera. — Povodenj v Pali-Kevri v Anatoliji, ki je nastala vsled tega, ker se je utrgal oblak, je napravila glasom poročil iz Carigrada, več kot 20 milijonov frankov škode. — Te dni se je završila v Pragi pred porotnim sodiščem obravnava v procesu proti odgovornemu uredniku lista »Narodni List}'«, dr. Hellerju, katerega je tožil urednik lista »Ceske Slovo«, Emil Simek zaradi očitanja, da je ponudil Šimek vladi na prodaj ustavitev obstrukcije čeških narodnih socijalcev v parlamentu. Po dve-leg tega se je pa moral i urnem pogajanju ste se stranki mirno po-adi prestopka po § 305, J godili. Tožnik se je zadovoljil s primerno al Evviv a 1'Italia«. V tem ozi- j izjavo. — Laški paruik »Unione« obložen bil oproščen. — Tu, gospodje i z žveplom je nasedel, kakor poročajo iz >e vam nudi snov za članke kot j Keke, pri Palazuoli na peščenino. Dobil je I težko poškodbo in se je potopil v petih spomina minutah. Kapitan in moštvo so se rešili, darujeti Tozadevno preiskavo vodi pristaniški urad MALI OGLASI :: □□ s« računajo po 4 stot. besedo-Mastno ti kane besede se računajo enkrat več. — NajmanjSa : pristojbina znaša 40 stotink. : □□ □□ Odda u merciale 9, takoj meblirana soba z dvema poste-ima na željo tudi hrana. Ulica Com-pritličje. in učinki«, jrežine. V počaščenje rle gc. Pavle Kakeševe >'tciii KaKes m Nemec vsaka po pet kron t v Lošinju, ibrežinski podružnici CMD. Iskrena1 Deželno sodišče. Nedeliski cvetlični dan v Nabrežini. Po- . ^ u V . ^ družnica CMD v Nabrežini priredi v pro-; Iz javnega »Chaleta de comodite«, pred slavo imendana solunskih bratov v nede- sodnike. Ijo. 5. t. m., cvetlični dan. Izkupiček pojde I Dne 18. septembra 1.1. je šla gospa Alice v prid nujnemu razširjenju naše goriške i Cekovičeva — ker ji ni bilo mogoče dru-Narodne šole« na Blanči. Nabrežinci! j gam — v javni »Chalet de comoditč«, ki se Snomnite se ob tej priliki na nekvalifici-1 nahaja v ulici Giulia ob ljudskem vrtu. Ko je tam opravila svoj opravek, je šla dalje po drugih opravkih, a ko se je proti večeru, kake štiri ure pozneje vrnila domov, je zapazila, da nima več svojih šti- rane brutalne napade od strani nositeljev prosule civilta avita«, na naše neustrašene in požrtvovalne prodajalke cvetlic v Trstu in Gorici! Protestirajte z malim darom proti temu »kavalirskemu« postopanju Lahonov in proti kriv icam, ki se nam gode na šolskem polju! Na predvečer Ciril - Metodovega imendana zažgemo Nabrežinci ob obali Adrije v obličju Trsta kres v proslavo spomina naših blagovestnikov. Kraševci, počastite spomin teh dveh mož tudi vi! Sanitetno poročilo od 20.—27. junija. V rili zlatih prstanov z dragimi kamni, s katerimi je imela okovane prste in ki so bili vredni vsi štirje skupaj 343 kron. Gospa Alice je nato takoj letela nazaj v oni »Chalet de comodite«, da poišče prstane. Spominjala se je namreč, da je v onem »Chaletu« snela prstane z roke in da jih je potem tam pozabila. No, prstanov ni bilo več v »Chaletu«. A Važno za letovifčarle! S: > imam za oddati v najem eive sobi in eno kuhinjo z vso opravo v jako prijaznem in zdravem kr ju na Mar jnem Celju. Natančnejša pojasnila se izve pri gostilničarju na postaji v Kanalu. — Andrej Mu^rli, lastnik. 686 Odda se takoj soba in sobica meblirane s hrano. Ulica Boschetto št 40, vr 2. 900 ITHPIOVI gostilničar (s ženo in kuharico), ki go-IZUrjen von slovensko, nemško in italijan-ko, išče mesto voditelja gostilne (< d litra ali s plačo). Položi kavejo. Pojasnila daje Kolarsich, Kavarna Corso. 716 Prenočišče - gostilna - buffet ilinko Vrtfi? Trst uL Carradori 15. Vedno na razpolago UuMl gorke in mrzle jedi. kakor tudi pristno domače svetokrižko vino, teran, in druge vrste vina. kakor tudi D eheijevo pivo. Za obilen obisk se priporoča H osič. -333 Nizke stalne cene. Postrežba točna. Svoji k svojim. [ FRANC CERAR i i tovarila slamnlbov v Stob posta Domžale pri LManlJ ■■IlEHimimiif M — II— IIBBHSIHailBBailBgi ---M^MM—MM.——'»1 —1 ■ Ženitbeni posredovalni zavod „SREČA v Zagrabil Mirovska ulica 30t I n«« kot strogo diskreten in oblastveno dovoljen Vam hitro in gotovo doprinese do mrtno družinsko srečo, ako se obrnete do njega, ter mu dopošljete 35 stot. v znamkah V tem zavodu so na vpogled >like zabeleženih partij obojnega spola, vsukega veroizpovedanja, počenši od obrtnih pa do najimovitejših krog »v. Vsled tega se ta zavod tr>plo priporoča gospodičnam, ki želijo stopiti v zakonski s r«'ča cenjenemu občinstvu svojo GOSTILNO „ZUR STABTGRAZ" u Trstu Piazza Rosario štev. 1. Vino in pivo prve vrste Domača Kuhinja. Postrežba točna Cpne zmerne. postelji vzmeti, nove žimnice K 86.— Popolna s alna soba z žimninami K 290.— V. Fonderia 12. I 2318 Dve JUgOSlOVanl ! Jwki^Tret ^iT^elle Poste 10. — Gorica, Gosposka ulica 7. 4444 Soba z eno posteljo odda se takoj Ulica Onn-merciale i'. 13, vr. 23. 731 DVAffff se za K ali v oajem se odda za riUUII 400 E lepa hiša, ob cesti in 10 minut oddaljena od postaje Du evlje Skopo, Več se izve pri Josipti Živic. veleposestnik v Skopo št. 21. (723 Mfltft|l in mla'ilnica v dob em ntana s stavbo llUlUr in zemljiščem se ( roda ali da v najem po ugodni ceni, v bližini postaje Dutovlje-Skopo. Jako pripravno za mizarsko obrt. Naslov pove Ins od . Edinosti pod 8t. 72.1). 725 Pinnfno nOV*' jamstvo 10 let, se št 42 proda po nizki ceni. Ul-ca Farneto 7 6 terr tednu ni bil priiavljen noben slučaj kam so bili izginili? Ženska, ki nadzoruje infekcijske bolezni. Nobena vrsta bolezni »Chalet«, je povedala, da je bila prva za ni prevladovala. Rojenih je bilo 16, umr- gospo Cekovićevo prišla tja neka mla-?o jih je 10 in sicer 5 v mestu, 3 v bol- ja deklica in na tej podlagi se je izvedelo, niči usmiljenih bratov, 2 v ženski bolniš- da je bila to 16 letna O. P., ki je bila par niči: v celoti je torej ta teden umrl eden dni pozneje aretirana. In pred nekaj meseci manj ko lani. V istem tednu lanjskega le- | se je že vršila proti njej razprava na deta je umrio 22 ljudi. j želnem sodišču, ker je bila obtožena zlo-Cirkus Charles se jako slabo vpeljuje čina tatvine po §§ 171. in 173. kaz. zak. v goriško občinstvo. Plakati laški in nem- j Tedaj je pa branitelj dr. Zennaro predla-ški. slovenskih nobenih. In vendar priha- gal, naj se obtoženka podvrže preiskavi jajo za cirkus Charles Slovenci v prvi vrsti vpoštev. Ker dobiček mu bo dala vsa dežela, osobito okolica, torej so Slovenci v večini. Zato pa je tako zapostavljanje Slovencev neodpustljivo in če vodstvo cirkusa tega ne popravi, pa naj tudi resignira na slovenske obiskovalce. Drobne vesti Vsled tatvine je bil obsojen Jurij Votin iz Ogrske na dve leti težke ječe. — Ker se je upiral straži in jo obmetaval s priimki, je bil obsojen Valentin Gabrovic iz Devina na dva meseca težke ječe. — Nogo si je zlomil. Franc Mjkuc, ki dela pri električnem podjetju (iorica—Kronberg. Prepeljali so ga v bolnico. — 121etni Ludvik Ukmar je našel te dni vojaško patrono. Ko jo je pa držal v roki. mu je eksplodirala in ga ranila v roko. Prepeljali so ga v bolnico. Vesti iz Istre. Iz Črnegakala. Dne 5. t. m. se bo vršil dveh psihijatričnih izvedencev, ker je bil njen oče hud alkoholist in je mogoče, da vsled tega obtoženka ni odgovorna. Obenem je pa tedaj branitelj predlagal, naj se zahtevajo od policije nove in natančnejše informacije o obtoženki. Prve policijske informacije so namreč trdile, da obtoženka občuje s tatovi in vsakovrstnimi zlikovci, dočim je obtoženka to najodločneje tajila. In sodišče je sprejelo oba ta predloga ter odgodilo razpravo, ki se je sedaj ponovila. Obtoženka je priznala, da je v rečenem »Chaletu« našla one štiri prstane; rekla je pa. da je bil njen prvotni namen, da ponese vse štiri najdene prstane na policijo. Sešla se je pa slučajno s svojo prijateljico Natalijo — o kateri pa ne ve, ne kako se piše, ne kje stanuje — in ta jej je rekla: »Pojdi, pojdi! Ne bodi tako naivna! Kar kdo iz-I gubi. ni več njegovo, temveč onega, ki najde!« S temi besedami se je dala zapeljati, da je en prstan prodala pri zlatarju v g. Karola Šiškoviča v Črnem- j Cadelu za 30 kron, ostale tri je pa zasta-kalu ob 6 popoldne ustanovni občni zbor j vila v mestni zastavljalnici. Rekla je še, podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda«; da iskreno obžaluje svoje dejanje in da, za Istro za Ćermka4in okolico. K obilni ko je prodala prstan odnosno zastavila o-udeležbi vabi vljudno"ustanovni odbor. stale tri, ni vedela, da s tem počenja ne- _ , ka. kaznjjvega RdZnC uesfl ' Gospa Alice Cekovičeva, zaslišana ka- RazpuM francoskih kongregacij* riza poroča Agence Havas«. da je sklenil francoski ministrski svet razpustiti 15 kon-gregacij. ki ne zasledujejo ciljev javnega blagra in zapreti zadnjih 127 učnih zavodov kongrcgacij. Nov ruski avlatftki rekord. Ruski aviatik Sokorski je dosegel zopet nov rekord. Dvignil sc je v Petrogradu z aparatom »Muromec« m je plul proti Kijevu. Prvič je pristal pri Orši. Pretekel je 600 vrst dolgo progo med Petrogradom in Oršo v 8 urkh in je dosegel s tem nov rekord. kor priča, je povedala, kako je snela pr-Iz Pa- i slane s prstov, in jih potem pozabila natakniti zopet na prste in kako je šele štiri ure pozneje doma pogrešila prstane. Obtoženkina mati, Marija P„ ki je bila tudi zaslišana kakor priča, pa ni nič kaj lepo naslikala svoje hčere, dasiravno bi se bila temu lahko ognila, ker bi se bila smela na podlagi § 52. kazenskega postopnega reda odtegniti dolžnosti pričevanja. Ilhndl umirovljeni finančni nadstražnik je 'Zgu-UliU^I bil v sredo I. t. m. zvečer nekoliko spričeval. Pošteni n jd telj je naprošen, da jih prinese proti nagradi v kavarno .Union". 728 Odda se postelja mladen ča Ulica Coroneo št. I, V n desno. 627 Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodata na drobno in debelo Jakob Perhauc Trst, Via dtlli Acque št. 6 (Nasproti Caffe Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Burjtunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki 1. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. naproi. Alojzij Uhlfeder Trst, V. <3. Vasmi 19, Trst Zolotfl takovfb m hrastovih ■ŽimnIIISmL LOVRE BULIĆ, TRST priporoča cen), občinstvu svojo gostilno .Brioni' (»Trattoria Brioni«) z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via delTIstria 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, Črno, belo in opolo. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo št 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil. KARL mm, ROJAH stara trgovina jestvin ulica Montorsino štev. 16. Prodaja po najnižjih cenah vsakovrstne jestvine, kolonijalije in druge pridelke. Ima vedno najboljše prekajeno meso. Sriveo In friitria dama And. Rojic, Trst Vik Acqupd«tt9 20. Pripoio£& s« g »podom xs dobro bi big:ie3i£no ■trclbo. Damam M priporoča xa moderno frisiranj«, (Iato- praij«, barvanje i. i. d. Vsakovrstna ls.sn* ilnla ** itvr&ujejo dobro in točno Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni likčr Blizu In tfaUt Vse ga poznA, Kdor ga ima! ima idravje doma I Zahtevajte pristni „FLORlflN". Zavračajte ponaredbe I Edini dobavitelj in zaloinik za Primorsko in Dalmacijo VEKOSLAV PLESNkAR TRST - ul. Donizzetti št. 3 - TRST r NAZNANILO. ^ Čast mi je javiti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo trgovinojestvin in kolouijalnega blaga. Velika zaloga kave, riža, olja in vsake vrste testenin in delikates. - Uljudno se priporoča M. Berscr Trst via cfalla Poste 14 vogal via Giorglo GalaKI ..J r. Trgovina lestvi« in delikates MARCEL LAZAR Trst - ulica Belvedere št. 57. - Trst Prodala vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice ter iz drugili zunanjih tovarn. — Via o In likerji v steklenicah. — Postrežba na don. Razpošilja se pakete od 6 kg naprej: Kave, olia in dr. Belita prodala mM!!! Oskrbništvo posestva grofa Kovačevića naznanja, da se bo prodajalo danes in poslednje dni 1 vagon svežega sollenega in 1 vagon prekalenega špeha najboljših pitanih prašičev iz svoje lastne prašičereje po sledečih nizkih cenah: SoIjMl špeh (od 5 kg naprej) po K 1-40 kg — PrekajMl šp«h (od 5 kg naprej) po K 1-50 kg. Prodala se vrsi v Trstu, Trs stare mitnice (Piazza Barriera) 12 in mL U90 Foscolo it. 1 (v hl3iv kjer se nahaja poita) ^^ Pošilja se tudi po pošti izven Trsta proti povzetju. (g^ e Novo pogrebno podjetje Trst (vogal Piazza Goldonl) - CORSO 47 - (Telefon št- 14-02) Prireja pogrebe najrazličnejših razredov, od najenostavnejših z enim konjem do najluksurljoznejših in pompoznih s šestero konji, r Prodaja najrazličnejših mrtvaških predmetov. Velika zaloga voščenih sveč lastnega izdelka. Najsolidnejša in točna postrežba. NajnoveiSa in moderna pogrebna oprava. Nočna nar čila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul Te^a št 31 CENE ZMERNE. CENE Z MER 'Zastopstvo s p'odajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opčine št 1**0; ▼ Nabreiiai (trg pri cerkvi); A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere). tel 1402. ZMERNE T. VITEZ TDGflUri? DFKII D"2* 12 MfflkovBne trgovine dnt so dosegle dosedal vsepovsod naMl sloves. — naročajte ■ nVVVVl S iblll i ? tod pil tvnfld u vn postreže po konknren&ilb nočeh. naorotata van udana Apollonio & Glnnni, Trst. *