po kraljevskih kronikah W. Shakespeara, motivih drame O. Kemeida Five Kings: Zgodovina našega propada in analizah Ekkeharta Krippendorffa, Marilyn French ter Gašperja Jakovca Tibor Hrs Pandur Slovensko ljudsko gledališce Celje upravnik MIHA GOLOB dramaturginja TATJANA DOMA lektorica ŽIVA CEBULJ tehnicna vodja ALEKSANDRA ŠTERN vodja programa DAŠA SKRT +386 (0)3 4264 214 dasa.skrt@slg-ce.si vodja marketinga in odnosov z javnostmi MILANA SIMONIC +386 (0)3 4264 205 +386 (0)51 651 821 milana.simonic@slg-ce.si koordinatorka in organizatorka kulturnega programa URŠKA VOUK +386 (0)31 670 957 urska.vouk@slg-ce.si producentka MOJCA REDJKO +386 (0)51 241 173 mojca.redjko@slg-ce.si vodja pravne službe TJAŠA ŠULIGOJ +386 (0)40 815 110 tjasa.suligoj@slg-ce.si blagajna informatorka-organizatorka URŠKA ZIMŠEK strokovna delavka URŠKA PLANINC +386 (0)3 4264 208 blagajna@slg-ce.si Blagajna je odprta vsak delavnik od 9. do 12., ob sredah tudi od 15. do 18. ure, ter uro pred zacetkom predstave. tajništvo vodja uprave LEA TOMAN telefon +386 (0)3 4264 202 centrala +386 (0)3 4264 200 e-naslov lea.toman@slg-ce.si svet SLG Celje BRIGITA COKL (namestnica predsednice) NATAŠA MILOHNOJA ANITA OVCAR ŽIVA CEBULJ DUŠANKA SAFRAN (predsednica) strokovni svet SLG Celje MATIJA GOLNER URBAN KUNTARIC MOJCA MAJCEN SIMON MLAKAR (predsednik) DR. ANTON ŠEPETAVC (namestnik predsednika) www.slg-ce.si Slovensko ljudsko gledališce Celje Naše in vaše gledališce! Gledališki list sezona 2023/24 Zasedba Tibor Hrs Pandur 12K zgodovini neke adaptacije dr. Gašper Jakovac »Prej vihra vojne – 24 zdaj zabave«: Shakespeare,zgodovina in oblast Prvic v SLG Celje 32 Tibor Hrs Pandur Pet kraljev: 44 K psihopatologiji neke monarhije Besedilo priredbe Nagrajenci 126 32. Dnevov komedije Pripravljamo 128 Zasedba in vsebina 130 predstave v anglešcini Tibor Hrs Pandur Zasedba Pet kraljev:K psihopatologijineke monarhije po kraljevskih kronikah W. Shakespeara, motivih drame O. Kemeida Five Kings: Zgodovina našega propada in analizah Ekkeharta Krippendorffa, Marilyn French ter Gašperja Jakovca drama krstna uprizoritev prevajalca glasbena vodja Primož Vitez (iz francošcine) Živa Ploj Peršuh Tibor Hrs Pandur (iz anglešcine) lektorica režiserka Živa Cebulj Livija Pandur oblikovalka videa dramaturg Lina Rica Tibor Hrs Pandur oblikovalka svetlobe scenograf Vesna Kolarec Marko Japelj asistentka kostumografa kostumograf Lara Kulaš Leo Kulaš avtorja glasbe Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) svetovalka za gib Sanja Neškovic Peršin SLG Celje prvo dejanje Rihard II. ali Blodnje o velicini drugo dejanje Henrik IV. ali Paranoja kralj rihard ii. Lovro Zafred kraljica izabela, žena riharda ii. Lucija Harum henrik lancaster, bratranec riharda ii., pozneje kralj henrik iv. Aljoša Koltak jeanne lancaster, vojvodinja, njegova mati in teta riharda ii. Lucka Pockaj edmund york, bratranec riharda ii. Luka Bokšan, k. g. aumerle york, njegov brat Borut Doljšak, k. g. northumberland Žan Brelih Hatunic škof carlisle Branko Završan henrik lancaster, kralj henrik iv. Aljoša Koltak harry lancaster, njegov sin, kasneje kralj henrik v. Borut Doljšak, k. g. john falstaff Branko Završan northumberland Žan Brelih Hatunic percy northumberland, njegov sin Luka Bokšan, k. g. kate mortimer, percyjeva žena Barbara Medvešcek lola Eva Stražar nell Lucija Harum ned Lovro Zafred tretje dejanje Henrik V. ali Nacionalizem cetrto dejanje Henrik VI. ali Katatonija kralj henrik v. Borut Doljšak, k. g. katarina valois Barbara Medvešcek lola Eva Stražar vojak 1 Luka Bokšan, k. g. ned, vojak 2 Lovro Zafred škof canterbury Žan Brelih Hatunic odposlanec Aljoša Koltak bolnicarka Lucija Harum vojaka Aljoša Koltak, Žan Brelih Hatunic kralj henrik vi. Luka Bokšan, k. g. margareta anžujska, njegova žena in kraljica anglije Lucka Pockaj vojvoda york, oce edvarda iv. in riharda iii. Branko Završan rihard york, njegov sin, kasneje kralj rihard iii. Žan Brelih Hatunic edvard york, kasneje kralj edvard iv. Aljoša Koltak vojvodinja york, žena vojvode yorka Barbara Medvešcek elizabeta grey, kasneje žena edvarda iv. in kraljica anglije Eva Stražar lady anne, vdova edvarda, sina henrika vi., kasneje kraljica in žena riharda iii. Lucija Harum peto dejanje Rihard III. ali Genocid vodja predstave Zvezdana Kroflic Štrakl šepetalka Breda Dekleva lucna mojstra Amadej Canjuga, Uroš Gorjanc tonski mojster, vodja videoprojekcije Mitja Švener rekviziter Roman Grdina dežurni tehnike Simon Koštric oblikovalka maske in frizerka Andreja Veselak Pavlic kralj rihard iii. Žan Brelih Hatunic margareta anžujska, vdova kralja henrika vi. Lucka Pockaj lady anne, vdova edvarda, sina henrika vi., kraljica in žena riharda iii. Lucija Harum vojvodinja york, vdova vojvode yorka, mati edvarda iv. in riharda iii. Barbara Medvešcek elizabeta, vdova kralja edvarda iv. Eva Stražar zdravnik Aljoša Koltak kraj henrik vii., grof richmond Lovro Zafred frizerka Sibila Senica garderoberki Suzana Pucnik, Maja Zimšek krojacica Anita Kragelj šivilja Ivica Vodovnik odrski mojster Gregor Prah tehnicna vodja Aleksandra Štern pomocnik tehnicne vodje Rajnhold Jelen Priredba temelji na: dramah Williama Shakespeara: Rihard II., Henrik IV. (prvi in drugi del), Henrik V., Henrik VI. (prvi, drugi in tretji del) in Rihard III.; motivih drame Oliviera Kemeida: Five Kings, L’histoire de notre chute (Lemeac, 2015, v prevodu Primoža Viteza); analizah Ekkeharta Krippendorffa: Politik in Shakespeares Dramen (Frankfurt am Mein: Suhrkamp, 1992), Marilyn French: Shakespeare’s Division of Experience (London: Abacus, 1983), Gašperja Jakovca: Kar Bog zahteva, to naj kralj ukrene: ideologija absolutizma v Shakespearovi trilogiji Henrik VI. (Ljubljana: LUD Literatura, 2015) in Borislava Pekica: Sentimentalna povest Britanskog carstva (Beograd: Laguna, 1992); citira in parafrazira pa tudi clanka Madonne M. Miner: »’Neither Mother, Wife, nor England’s Queen’: The Roles of Women in Richard III.« (v: Critical Essays on Shakespeare’s Richard III., ur. Hugh Macrae Richmond, New York: G. K. Hall & Co., 1999, str. 241–254) in Phillipe Woodcock: »Queenly Poverty: the justified impoverishment of Elizabeth Woodwille and Katherine of Aragon« (Mémoire et Territoires/LISAA, 2016), doktorsko disertacijo Doris Märtin: »Shakespeare’s ‘Fiend-like Queens’: Charakterisierung, Kontext und dramatische Funktion der destruktiven Frauenfiguren in Henry VI, Richard III, King Lear und Macbeth« (Carl Winter Universitätsverlag, 1992.), clanek Virginije Woolf: »Men and Women« iz leta 1920, v: Books and Portraits, London: Hogarth Press 1977), intervju z Orsonom Wellesom Juliana Cobosa in Miguela Rubia: »Welles and Falstaff«, v: Chimes at Midnight (ur. B. L. Lyons, New Brunswick and London: Rutgers University Press, 1988, str. 259–266); poglavje C. L. Barberja: »Rule and Misrule in Henry IV.«, v: Shakespeare’s Festive Comedy (Princeton: Princeton University Press, 1959, str. 192–221) ter krajše citate in parafraze iz drugih besedil, natancneje navedenih v clanku Tiborja Hrsa Pandurja: »K zgodovini neke adaptacije«. V predstavi je uporabljena glasba: Avtorska priredba pesmi iz III. dejanja Purcellove opere King Arthur (Prelude While Cold Genius Rises »What Power Art Thou«) Albignioni: Koncert za oboo v D-molu Pergolesi: Stabat Mater Vivaldi: Nisi Dominus RV 608 in Koncert v G-duru Strauss: Ouverture (Also sprach Zarathustra, op. 30) Händel: Corronation Anthem no. 1 (Zadok the Priest), Westminster Abbey Choir Penderecki: Threnody for the Victims of Hiroshima (National Polish Radio Symphony Orchestra) Laibach: Anglia in Vaticanae (Volk) 300.000 V.K.: Human Redemption, Divine Order (Also Sprach Johann Paul II.), Policijski hit Stromae: Fils de joie (Multitude) Rule Britannia I Vow to Thee my Country Lera Lynn: My Least Favourite Life Sinéad O’Connor: Red Football Simon & Garfunkel: Sound of Silence Idles: I’m Scum, Never fight a man with a perm (Joy as an Act of Resistance) Jimmy Durante: Smile Tibor Hrs Pandur K zgodovinineke adaptacije I. Kaj bi bilo lahko bolj raznoliko, pomembno in zanimivo od propada velikih vladajocih razredov? Bertolt Brecht1 Ker je besedilo priredbe, ki samo sebe pravzaprav že teoretsko reflektira, objavljeno v digitalni verziji tega gledališkega lista, bom tukaj le na kratko orisal osnovne koordinate, vire in vplive, ki so bili kljucni za njen nastanek. Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije temelji na dveh tetralogijah ali oktalogiji kraljevskih kronik Williama Shakespeara (Rihardu II., obeh delih Henrik IV., Henriku V., treh delih Henrika VI. in na Rihardu III.). Njegove kronike vkljucujejo še Kralja Johna in Henrika VIII., vseh deset dram pa tvori epski cikel petih generacij, ki ob preizpraševanju legitimnosti oblasti in tedanje politicne teologije pokriva eno od najbrutalnejših obdobij angleške zgodovine. Od zacetka vladanja kralja Johna do smrti Henrika VIII. pretece skoraj 350 let (1199–1547), medtem ko Rihard II. zasede prestol po svojem ocetu Edvardu III. leta 1377, torej v obdobju velike srednjeveške ekonomske krize (približno 1290–1440). Kralje, ki mu sledijo, so odlocilno zaznamovale tudi verske vojne, ki jih Shakespeare sploh ne omenja, in stoletna vojna s Francijo (1327–1477), s katero so Angleži periodicno pustošili Evropo. Po izgubi angleških ozemelj na kontinentu pa nasilje navsezadnje doseže vrhunec v angleški državljanski vojni, t. i. »vojni rož« (1455–1485), ki se konca s porazom Riharda III. in z vzpostavitvijo dinastije Tudorjev ter posledicno elizabetinske dobe. 1B. Brecht: Über Klassiker (Frankfurt am Mein: Suhrkamp, 1971, str. 41). 2Peter Hall je leta 1964 s ciklom oktalogije The Wars of the Roses odprl Royal Shakespeare Company (RSC), Adrian Noble pa je leta 1988 v okviru RSC uprizoril drugo tetralogijo The Plantagents. Michael Bogdanov je leta 1987 pri English Shakespeare Company režiral še eno znamenito priredbo sedmih dram, The Wars of the Roses. Nedavno pa je bila zelo odmevna priredba Shakespearjeve oktalogije Toma Wrighta in Benedicta Andrewsa War of the Roses (Sidney Theatre Company, 2009), ki so jo v dveh locenih delih in osmih urah uprizorili v Avstraliji, med drugim s Cate Blanchett v vlogi Riharda II. Vec o tej priredbi in zgodovini podobnih poskusov gl. Huw Griffi ths: »The History Cycle after Brecht: Sovereignty, Pathos and Violence in The War of the Roses (Sydney Theatre Company, 2009)« (Shakespeare, 9:1, 2013, str. 91–107) Dostopen na: http://dx.doi.org/10.1080/17450918.2012.705883 3Welles je svojega Julija Cezarja (1937) recimo postavil v kontekst in kot eksplicitno kritiko Mussolinijevega fašizma, kar je služilo kot model za scenarij Riharda III. (1995) McKellena in Loncraina, ki sta Rihardovo diktaturo umestila v cas druge svetovne vojne. Dogajanje Wellesovega t. i. »Vudu Macbetha« (1936) pa se odvija na Haitiju s povsem afriško-ameriško zasedbo, uprizoritev pa velja kot mejnik inovativnosti pri uprizoritvi Shakespearjevih del. 4Wellesove adaptacije so objavljene in komentirane v knjigi, ki jo je uredil Richard France: Orson Welles on Shakespeare: The W.P.A. and Mercury Theatre Playscripts (New York: Greenwood Press, 1990). Prvi poskus priredbe Shakespeara pa je Welles izvedel pri šestnajstih letih, ko je priredil zadnji del Henrika VI. in Riharda III. v predstavi, ki jo je naslovil The Winter of Our Discontent ter v njej igral tudi naslovno vlogo. 5Scenarij je skupaj s komentarji, intervjuji in recenzijami uredila Bridget Gellert Lyons v knjigi Chimes at Midnight (New Brunswick in London: Rutgers University Press, 1988). Lovro Zafred Omenjena srednjeveška materialna in duhovna kriza se v naši uprizoritvi zrcali v psihopatologiji petih kraljev, zgošcenih v samostojno predstavo, razdeljeno na pet dejanj: »Rihard II. ali blodnje o velicini«; »Henrik IV. ali paranoja (ohranitve oblasti)«; »Henrik V. ali nacionalizem«, ki je zasnovan kot prirocnik za uspešno imperialno vojno; »Henrik VI. ali katatonija« in »Rihard III. ali genocid«, podnaslov, ki bi se lahko glasil tudi »ali mizoginija«, saj njegov svetovni nazor jasno artikulira sovraštvo do vsega, kar ta zloglasni diktator povezuje z ženskami in t. i. »ženskimi vrlinami«, kot so prijaznost, skrb, socutje, stanovitnost, ljubezen. Shakespeare je t. i. prvo tetralogijo napisal najprej (takoj po prvi drami The Taming of the Shrew ali Ukroceni trmoglavki) in velja za njegovo mladostno delo: prve tri dele Henrika VI. je napisal med 1589 in 1592), Riharda III. pa verjetno med 1592 in 1594. Drugo tetralogijo, ki prikazuje dogajanje pred »prvo tetralogijo«, je napisal kasneje: Riharda II. med 1595 in 1596, oba dela Henrika IV. med 1596 in 1598, Henrika V. pa leta 1599. Ceprav te drame prvotno niso bile namenjene, da se jih uprizarja kot cikle ali samostojne predstave, se je tega podviga v zadnjih sedemdesetih letih lotilo veliko gledaliških ustvarjalcev.2 Idejo za tak pristop in strnitev je dal Orson Welles (1915–1985), ki velja za pionirja Shakespearovih adaptacij, njegove taktike aktualizacij so posnemali skoraj vsi sodobni poskusi ekranizacij ali odrskih priredb dvajsetega stoletja.3 Priredba in uprizoritev prvega dela petih kraljev, ki ga je naslovil Five Kings (1939), je vkljucevala fragmente Riharda II., oba dela Henrika IV. in Henrika V., drugega dela pa ni uresnicil.4 Priredbo je kasneje preoblikoval v scenarij za film Chimes at Midnight (1965), ki pokriva zgolj oba dela Henrika IV. (ceprav citira tudi iz Henrika V., Riharda II. in Veselih Windsorcank), znan pa je predvsem po interpretaciji Falstaffa, pri kateri je poudaril njegov tragicni aspekt, ta pa je vplival tudi na naše razumevanje tega neuradnega šestega »narobe-kralja«.5 Wellesov koncept je navdihnil tudi priredbo kanadskega dramatika in režiserja Oliviera Kemeida 6Priredba je objavljena v knjigi Olivier Kemeid: Five Kings, L’histoire de notre chute (Lemeac, 2015). 7Vec o specifi kah Kemeidove priredbe gl. Drouin in Ritchie: »Five Kings: Adapting Welles, Adapting Shakespeare in Quebec« (Borrowers and Lenders: The Journal of Shakespeare and Appropriation, zv. 11, št. 1 (2017). Dostopno na: https://borrowers-ojs-azsu.tdl.org/borrowers/article/view/256 Five Kings: Zgodovina našega propada (2015), ki je skušal uresniciti Wellesovo vizijo uprizoritve Shakespearjeve oktalogije v eni sami predstavi, kar jim je v petih urah tudi uspelo.6 Ceprav smo sprva nacrtovali, da bomo pri naši uprizoritvi natancno sledili Kemeidovi priredbi (v odlicnem prevodu Primoža Viteza), se je kmalu izkazalo, da strategije aktualizacij, ki se jih poslužuje, za nas ne bodo delovale. Kemeid je Shakespearove kralje skušal posodobiti in poenostaviti tudi vsebinsko in tekstovno (ne zgolj kontekstualno v smislu scenografije, kostumov, rekolažiranja in kondenzacije Shakespearovih materialov, kot je to pocel Welles), ter jih preslikati v severnoameriški kontekst 20. stoletja. Stoletno vojno med Anglijo in Francijo je rekonceptualiziral v vojno z neimenovanim plemenom na Bližnjem vzhodu, s cimer je skušal vzpostaviti vzporednice s sodobno imperialno politiko ZDA. Tako Kemeidov Rihard II. pokriva Kennedyjeva šestdeseta leta dvajsetega stoletja, Henrik IV. sedemdeseta, Henrik V. devetdeseta in iraško vojno, Henrik VI. pa afganistansko v dvatisocih, pri cemer njegov Rihard III. preskoci na leto 2015 in z njim kritizira kanadskega medijskega magnata Pierra Karla Péladeauja, tedanjega vodjo quebeške nacionalisticne stranke Parti Québécois.7 Problem takšne skorajda prisiljene aktualizacije je v tem, da z njo izgubimo kljucen zgodovinski in politicni kontekst, ki ima danes potujitveni ucinek že sam po sebi, in to prav zaradi kljucnih razlik med tedanjo politicno teologijo kršcanske monarhije napram sodobnim politicnim praksam. Nekatere Kemeidove replike, motive, strukturne rešitve in zgostitve sem ohranil v Rihardu II. in Henriku IV. (tudi idejo, da Rihardovega strica Johna Gaunta uprizoritveno zamenja teta Jeanne Lancaster), a vsebinsko, tekstovno in zgodovinsko sem se povsem vrnil k Shakespearovemu ciklu, ga na novo priredil in posodobil po drugacnih nacelih ter drugace poantiral. Vse Shakespearove materiale sem tudi na novo prevedel, z izjemo posameznih citatov, parafraz in rešitev iz obstojecih slovenskih prevodov Shakespearovih kronik Mateja Bora, ko se mi je zdelo nujno podcrtati ali ironizirati arhaicnost dolocene replike. Henrik V., Henrik VI. ter Rihard III. pa so zasnovani povsem na novo, tudi s pomocjo izstopov in komentarjev sodobnih politoloških, feministicnih in literarnozgodovinskih teorij. V Rihardu II., v Henriku IV. in V. (in tudi pri samokarakterizaciji Riharda III.) povzemam analize nemškega politologa Ekkeharta Krippendorffa, ki jih je zbral v knjigi Politik in Shakespeares Dramen (Politika v Shakespearjevih dramah, 1992), samokarakterizacije in monologi Jeanne Lancaster, Henrika VI. Eva Stražar, Branko Završan 8Gl. predvsem uvod, zakljucek in tretje poglavje, ki analizira Henrika VI. in Riharda III., v: Marilyn French: Shakespeare’s Division of Experience (London: Abacus, 1983). 9Dodatne informacije o usodi Elizabete sem crpal iz clanka Phillipe Woodcock »Queenly Poverty: the justifi ed impoverishment of Elizabeth Woodwille and Katherine of Aragon« (»Kraljevska revšcina: upraviceno obubožanje Elizabete Woodwille in Katarine Aragonske«, Mémoire et Territoires/LISAA, 2016), statistika razmerja replik med moškimi in ženskami liki v Shakespearjevem opusu je povzeta iz disertacije Sarah E. Pagliaccio In Defense of Shakespeare’s Queen Margaret of Anjou (V zagovor Shakespearjeve kraljice Margarete Anžujske, Harvard University, 2016) in doktorata Blance-Marie Rudhart Töchter der Ananke: Die Frauengestalten in Shakespeares Königsdramen (Hcere Ananke: ženski liki v Shakespearovih kraljevskih kronikah, Verlag Peter Lang GMBH, 1982). Za kontekst položaja žensk v srednjem veku in renesansi lahko napotim na knjigo Angele J. C. Ingram In the Posture of a Whore: Changing Attitudes to »Bad« Women in Elizabethan and Jacobean Drama (V drži kurbe: Spreminjanje odnosa do »slabih« žensk v elizabetinski in jakobinski drami, Institut für Anglistik und Amerikanistik, Universität Salzburg, 1984). Relevantni na tem podrocju pa sta tudi knjigi Coppelia Kahn: Man’s Estate, Masculine Identity in Shakespeare (Posest cloveka, moška identiteta v Shakespearu, 1981) in Juliet Dusinberre Shakespeare and the Nature of Women (Shakespeare in narava žensk, 1975). Žan Brelih Hatunic, Aljoša Koltak in vojvode Yorka so citati in parafraze iz knjige Gašperja Jakovca Kar Bog zahteva, to naj kralj ukrene: ideologija absolutizma v Shakespearovi trilogiji Henrik VI. (2015). Rihard III. in ženski liki, ki se pojavljajo že v Henriku VI., pa je navdahnila predvsem knjiga Marilyn French Shakespeare’s Division of Experience (Shakespearjeva delitev izkustva, 1981), ki velja za prvo celovito feministicno analizo Shakespearovega opusa in jo odkrito citiram in svobodno parafraziram.8 Ob tem pa so za karakterizacijo Margarete (žene Henrika VI.) kljucni tudi povzetki iz doktorske disertacije Doris Märtin Shakespeare’s »Fiend-like Queens«: Charakterisierung, Kontext und dramatische Funktion der destruktiven Frauenfiguren in Henry VI, Richard III, King Lear und Macbeth (Shakespearjeve »vražje kraljice«: karakterizacija, kontekst in dramska funkcija destruktivnih ženskih likov v Henriku VI., Rihardu III., Kralju Learu in Macbethu, 1992), za karakterizacijo ženskih likov v Rihardu III. in njegovo vseobsegajoco mizoginijo pa clanek Madonne M. Miner »’Neither Mother, Wife, nor England’s Queen’: The Roles of Women in Richard III.« (»’Niti mati, niti žena, niti kraljica Anglije’: Vloga žensk v Rihardu III.«, 1999).9 Dodatni zgodovinski komentarji so povzeti po uvidih iz osmega poglavja (»Ratovi ruža, a za narod trnje« / »Vojne rož, za ljudstvo pa trnji«) predavanj o zgodovini Anglije Borislava Pekica Sentimentalna povest Britanskog carstva (Sentimentalna zgodovina Britanskega kraljestva, 1992), hkrati pa citiram tudi posamezne replike in verze iz drugih Shakespearovih dram, sonetov ter drugih del. Rihard II. citira repliko iz Kralja Leara o tem, kako prijokamo na ta svet samih bedakov, in uvide Timona Atenskega o naravi denarja. Henrik IV. citira Hamleta, ko obtoži Falstaffa, da je nicvredna žival, ki le spi in je. Falstaff v prologu k Henriku IV. citira Odisejev »govor o stopnjah« iz Troila in Kreside in napacno parafrazira Hamleta, ko Harryja obtoži, da laže (»That thou may lie and lie and be a villain«), zakljuci pa s parafrazo Fernanda Pessoe (»Eni mislijo, da vladajo svetu, eni pa smo svet«). Pred tem pa Falstaff in Harry citirata iz Alice v cudežni deželi Lewisa Carrolla, o pravici prašicev, da letajo po zraku. Rihard III. citira Kralja Johna (III: 3: »Naj hrani / požrešno vojno masten vamp miru!«, v prev. Janka Modra), prizor norosti Lady Anne pa je zasnovan na podlagi blodnje in zadnjega prizora Lady Macbeth (pri cemer upošteva nekatere prevajalske rešitve Otona Župancica), Lady Anne pa med kronanjem Riharda III. citira tudi Tarasa Kermaunarja (»Zgodovina cloveštva je zgodovina samoprevar«). Lola v prologu citira na novo prirejen prevod Shakespearovega 94. soneta, v Falstaffovem »stand-upu« pa intervju z Orsonom Wellesom in uvide C. L. Barberja10 ter Fernanda Pessoo (»Velik si, kolikor vidiš, ne kolikor meriš«). Na Falstaffovem pogrebu (v Henriku V.) Lola citira priredbo Shakespearovega 124. soneta, repliko iz govora Miklavža Komelja na pogrebu Tomaža Šalamuna ter Šalamunove verze iz pesmi Epitaf (»Samo Bog je. Duhovi so prikazen. / Slepe sence strojev, ki zakrivajo Poljub.«).11 Tudi sintagma »Socializem ŕ la Ludvik XIV.« je Šalamunova, in sicer iz pesmi Duma 1964. Lolini uvidi o vplivu oblasti na delovanje cloveških možganov so povzete iz knjige Douglasa Rushkoffa Survival of the Richest, Escape Fantasies of the Tech Billionaires (Preživetje najbogatejših, fantazije o pobegu tehnoloških miljarderjev, 2022). V prologu parafrazira tudi poved Davida Graeberja iz knjige Utopija pravil,12 v zadnjem monologu pa clanek Virginije Woolf iz leta 1920 »Men and Women« (»Moški in ženske«).13 Subverzijo angleške himne, ki jo poje John Cade v Henriku VI., je spesnil Brane Završan. Henrik IV. si v svojem monologu prilasti dva citata J. P. Morgana, Henrik V. Katarini citira Clausewitzeve maksime, vojakom pa govor J. F. Kennedyja, kako si vsi delimo ta planet in dihamo isti zrak, Rihard II. na zacetku parafrazira Janeza Janšo,14 Margareta pa pokojnega princa Filipa, ko izjavi, da se želi reinkarnirati kot smrtonosni virus in prispevati k rešitvi problema naše prenaseljenosti.15 II. Harryja ni vec, samo še kralj. (Pet kraljev, drugo dejanje) Ko Shakespearove kronike, ki jih je A. W. Schlegel prepoznal kot specificne politicne prirocnike in »za vse case veljavne primere politicnega svetovnega razvoja«,16 postavimo kot serijo ciklicnega prenosa oblasti, se sinusoida »velikega fevdalnega mehanizma zgodovine« 10Gl. Julian Cobos in Miguel Rubio: »Welles and Falstaff «, v: Chimes at Midnight (ur. B. L. Lyons, New Brunswick and London: Rutgers University Press, 1988, str. 259–266) in C. L. Barber: »Rule and Misrule in Henry IV.«, v: Shakespeare’s Festive Comedy (Princeton: Princeton University Press, 1959, str. 192–221) 11Gl. IDBA II (Ljubljana: Paraliterarno društvo I.D.I.O.T., 2014, str. 9). Dostopno na: https://id.iot.si/data/pdf-revije/idiot-14.pdf 12»[K]ralji, politiki in slavne osebnosti ali izvršni direktorji paradirajo naokrog, ne da bi se menili za to, kaj se dogaja okoli njih, medtem ko se njihove žene, služabniki, osebje in pomocniki ves cas posvecajo domišljijskemu delu, s katerim vzdržujejo njihove fantazije. [...] Po tradicionalnem pojmovanju politicne ekonomije [...] je delo v modernih družbah razdeljeno na dve podrocji: mezdno delo, katerega paradigma so vedno tovarne, in domace delo – gospodinjska opravila, skrb za otroke –, ki je v glavnem dodeljeno ženskam. Pri prvem gre predvsem za ustvarjanje in vzdrževanje fi zicnih predmetov, pri drugem pa za ustvarjanje in vzdrževanje ljudi in družbenih odnosov. [...] [O]d tistih na dnu se pricakuje, da bodo opravili vecino domišljijskega dela – zlasti glavnino tega, kar sem imenoval ‘interpretativno delo’, ki skrbi za to, da gre življenje naprej.« V opombi k temu pa doda: »Po mojem mnenju bi bilo najbolje, ce bi ga priznali kot primarno obliko dela. Ce že lahko potegnemo kakšno jasno locnico, bi morali imeti za temeljno opravilo skrb, energijo in delo, posveceno cloveškim bitjem. To, do cesar nam je najvec – naše ljubezni, strasti, rivalstva, obsesije –, so vedno drugi ljudje, in v vecini družb, ki niso kapitalisticne, je samoumevno, da ima izdelovanje materialnih dobrin podrejen položaj v širšem procesu oblikovanja ljudi.« D. Graeber: Utopija pravil (prev. Seta Knop, Ljubljana: Beletrina, 2017, str 99–100). 13Gl. V. Woolf: Books and Portraits (London: Hogarth Press, 1977). 14Gl. Spomenka Hribar: Svet kot zarota, analiza politicnega sloga Janeza Janše (2. dopolnjena izdaja, Mengeš: Ciceron, 2011, str. 77). 15Citat je iz leta 1988, objavljen v casopisu The Guardian (2021), dostopen na: https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2009/jun/21/quotes-by-prince-philip 16A. G. Schlegel: Vorlesungen über dramatische Kunst und Literatur (12. predavanje, 1808), v: A. W. in G. Schlegel (ur. Oskar F. Walzel, Stuttgart: Deutsche National-Literatur (Kürschner), knjiga 143, str. 221). 17Gl. Jan Kott: »Kralji«, v: Shakespeare naš sodobnik / Eseji o Shakespearu (Ljubljana: Državna založba Slovenija, 1964, str. 5–49). 18E. Krippendorf: Politik in Shakespeares Dramen (Frankfurt am Mein: Suhrkamp, 1992, str. 60). 19Prim. izvirnik: »They that have power to hurt and will do none, / That do not do the thing they most do show, / Who, moving others, are themselves as stone, / Unmoved, cold, and to temptation slow: / They rightly do inherit heaven’s graces / And husband nature’s riches from expense; / They are the lords and owners of their faces, / Others but stewards of their excellence. / The summer’s fl ower is to the summer sweet / Though to itself it only live and die, / But if that fl ower with base infection meet, / The basest weed outbraves his dignity: / For sweetest things turn sourest by their deeds; / Lilies that fester smell far worse than weeds.« Nato pa še prevod Janeza Menarta, ki omogoca diametralno nasprotno branje: »Kdor moc ima, pa ne zadaja ran, / kdor tega, s cimer žuga, ne stori, / kdor druge vnema, sam pa zadržan / kot kamen hladno gleda na strasti, ta varcno bdi nad biseri narave / in prav upravlja s svetim božjim darom, / ta je gospod podobe svoje prave – / vsak drug je le mešetar s svojim carom. / Poletni cvet prijeten je poletju, ceprav na samem raste in umre, a ce se znajde v gnilem, kužnem smetju, / prav vsak plevel njegov sijaj zastre: / vse lepo z grdim v grdo se pretvarja / in gnila lilija najbolj zaudarja.« (W. Shakespeare: Soneti, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1969) 20Ibid. Krippendorff , str. 59. Gl. Giorgio Melchiori L’uomo e il potere. Indagine sulle strutture profonde dei »Sonetti« di Shakespeare (Torino: Einaudi, 1973, drugo poglavje). (Kott) izkaže kompleksnejša, kot se zdi na prvi pogled.17 Razkrije, do kakšne mere se sodobne politicne prakse zrcalijo že v zatohlih dvorih krvolitja Henrikov in Rihardov, vkljucno s psihološkimi profili oblastnikov, ki tudi zaradi tedanje prakticno absolutne oblasti neizbežno (oz. strukturno) žrtvujejo svojo clovecnost. Dramaturški lok kraljev poteka po dveh oseh: tisti, ki izgubljajo oblast, se pricenjajo zavedati svoje clovecnosti, tisti pa, ki oblast pridobivajo, se spreminjajo zgolj v njeno brezcutno funkcijo. Zato protagonisti tega mehanizma, ki pravzaprav ne delujejo, ampak dejanja le delegirajo drugim, v razbitem ogledalu zaman išcejo lastni obraz. Dialektiko tega procesa dehumanizacije Krippendorff prepozna v Shakespearovem 94. sonetu, ki ga interpretira kot eksplicitno kritiko oblasti, ceprav ga pogosto berejo kot nasvet in »model uspešnega vladanja«.18 Na podlagi njegove analize je nastal tudi prirejeni prevod, ki ga v besedilu uprizoritve zgolj delno citiram: Kdor ima moc, da rani, a sam tega ne stori, kdor premika druge, sam pa je kot kamen mrzel, neomajen – po pravu milost božjo deduje in upravlja z biseri narave; on je lastnik in svojega obraza gospodar, drugi le služabniki njegovi aroganci. Poletni cvet sladek je poletju, ceprav raste in cveti le zase. Ce pa se z nizkotnostjo okuži, vsak plevel dostojanstvo mu prerase. Najboljše najbolj zagrenijo njihova dejanja; lilija, ki zgnije, najbolj zaudarja.19 Krippendorff pod vplivom Melchiorija ugotavlja, da so po Shakespearu oblastniki »zgolj navidez pravicni in politicno krepostni, ko se moci, ki jo imajo, dejansko ne poslužujejo, saj pravzaprav delegirajo (zla) dejanja drugim«, »služabnikom njihovega velicanstva« (excellence), ki so jih prisiljeni izpolnjevati.20 Excellence prevajam z »aroganco«, saj sonet vzporeja fasade obrazov s sijajom lažnega videza (»of their faces / Barbara Medvešcek, Borut Doljšak of their excellence«), in s tem nakazuje na pomen »moralne praznine«. Ce sonet pozorno beremo, sledimo razvoju iz »potencialnega delovanja (izvajanja moci) preko odrekanja delovanja [...], do delegiranega dejanja [...], kar implicira izgubo clovecnosti [...]; s tem pa oblastniki izgubijo prav to, kar cloveka locuje od nežive snovi.«21 Kralji, tako kot eksplicitno Rihard II., kralje le igrajo, njihove besede pa imajo realne in smrtonosne ucinke. [I]z širšega konteksta [Shakespearovega opusa] lahko razberemo, »da oblastniki niso gospodarji in kralji duhovne aristokracije, ampak zgolj njihova zunanja fasada«. Nimajo nobene ustvarjalne, dejavne funkcije: zgolj navidez prevzemajo skrbništvo in obdelovanje »biserov narave«. [...] Excellence zato pomeni moc, aroganco, hierarhicno prednost [...]. V najboljšem primeru, ko delujejo pasivno, je njihov obstoj nepotreben, družbeno nekoristen; v hujšem primeru, ko dejanja delegirajo, so družbeno škodljivi; v najhujšem primeru pa povzrocajo nesreco.22 21Ibid. 60–61. 22Ibid. 61. dr. Gašper Jakovac »Prej vihra vojne – zdaj zabave«: Shakespeare,zgodovina in oblast Kaj je oblast? Od kod prihaja? Kdo (naj) jo vihti? Oblast je lahko surova moc, nasilje, telesa na bojnem polju, represivni organi, denar, kultura, diskurzi, geste, podobe. Lahko se zdi totalna, absolutna, osredišcena in zgošcena v institucijah, v elitah, v kraljih in diktatorjih, ali pa bolj foucaultevska, delna, razpršena po družbenem polju, del nezavednega vsakdana, skozi katerega vselej reproducira strukture gospostva, opredeljuje naše navade, vedenja in miselne vzorce. Oblast je torej lahko ideologija, ki pogojuje naše razmerje do sveta. Takšni oblasti se ne da izogniti; pograbi nas in vzpostavlja kot subjekte in družbena bitja. In nenazadnje, in kar je najbolj ocitno, oblast je politicna oblast, ki dandanašnji izhaja iz ljudstva kot proizvod družbene pogodbe in clovekove samouprave. Kako je Shakespeare mislil oblast in družbeno hierarhijo? Precej drugace kot mi. Romantiki in britanski imperializem so ustolicili Shakespeara kot univerzalnega genija, oceta moderne zavesti in subjektivnosti. Ta Shakespeare ne sodi v preteklost. Razdalja med njim in nami je zanemarljiva. Vse se zacne s Coleridgeevim odkritjem Shakespearove psihološke metode v zacetku devetnajstega stoletja. Shakespeare nenadoma ni vec staromoden pisec, ki brezobzirno krši dramaturgijo anticnih zgledov, ampak genialni inovator, cigar delo uteleša bistvo kompleksne cloveškosti. Shakespeare postane nadzgodovinski, za vse case, vrhunec svetovne književnosti. Vse te lastnosti je nekoc poosebljal Hamlet; toda ne za Shakespeara in njegove sodobnike. Shakespearovega obcinstva ni zabavala Hamletova minuciozna zavest, ampak njegove norcije in blazno tekanje po odru. Margreta de Grazia je že pred casom pokazala, kako in kdaj je Hamlet postal paradigma modernega cloveka.1 1Margreta de Grazia, “When did Hamlet become modern?”, Textual Practice, 17/3 (2003), pp. 485–503. Toda to, da »naš Shakespeare« morda ni zares zgodovinski Shakespeare, še ne pomeni, da Shakespeare ni za nobeno rabo. Nasprotno. Ukvarjanje s pisci odmaknjenih zgodovinskih obdobij nam pomaga razumeti, da je preteklost, ce parafraziram L. P. Harleyja, tuja dežela, kjer stvari pocnejo drugace. Toda pazljivo ukvarjanje s kulturnimi prelomi v zgodovini nam prav tako pomaga bolje razumeti kontinuitete in ostanke starih družbenih, politicnih in kulturnih vzorcev, ki še vedno vztrajajo in dolocajo današnji cas. Spoštljiva sopostavitev glasov preteklosti in sedanjosti rojeva nove uvide in poglablja našo samorefleksijo. Kako je torej Shakespeare razumel oblast? Vprašanje je kompleksno, odgovor pa nujno zgolj delen. A kar lahko recemo, nam bo, upam, pomagalo bolje razumeti, kako Shakespearove igre in po njih Pandurjevih Pet kraljev ne razgrinjajo zgolj psihopatologije neke monarhije, ampak zablode in paradokse vseh oblastnikov in politicnih struktur. V Shakespearovem casu so evropske kršcanske monarhije svojo legitimacijo crpale iz Boga oziroma božje milosti, ki je dolocala sleherni politicni diskurz in razumevanje družbene pravicnosti. V svojem bistvu torej zgodnjenovoveška oblast ni cloveški proizvod, ampak božji dar, družbeni red pa je potemtakem vpet v božjega, ki prežema celotno stvarstvo in ki tako postane temelj in smoter sleherne cloveške skupnosti. Božja naddolocitev cloveškega seveda ne pomeni, da clovek ne more misliti politike v prakticnem smislu ali svobodno upravljati z vzpostavljenim redom. Vse to Shakespeare in njegovi sodobniki ves cas pocnejo. A kljucno je dojeti, da se njihova dejavnost vselej odvija v teološkem horizontu, ki politiko nenehoma osmišlja in presoja.2 Kaj ta politicno-teološki uvid pomeni za naše branje Shakespearovih zgodovinski iger in za njihove sodobne predelave, ki v Shakespearu prepoznavajo univerzalne probleme? Na videz lahko teologijo hitro odmislimo. V Shakespearovih angleških historijah se pred našimi ocmi zvrsti množica vladarjev in voditeljev. Strogo vzeto ima le eden izmed njih dedno in sveto pravico vladati: Rihard II. Zato ne preseneca, da je prav Rihard tisti, cigar samopodoba je najbolj zaznamovana z retoriko svete oblasti, ki jo Bog podeljuje maziljenim kraljem. V tragediji se Rihardove zablode o lastni velicini, ki seveda niso omejene zgolj na jezik, ampak se skozi celotno igro, vkljucno s prizorom njegove odstavitve, manifestirajo v njegovih dejanjih in seriji hiperbolicnih gest, 2O tem izcrpneje razpravljam v svoji monografi ji Kar Bog zahteva, to naj kralj ukrene: ideologija absolutizma v Shakespearovi trilogiji Henrik VI. (Ljubljana: LUD Literature, 2015). 3Andrew Hadfi eld, Shakespeare and Renaissance Politics (London: Arden Shakespeare, 2004). ironicno soocijo s politicno realnostjo. Rihardov napuh, izumetnicenost in zgovornost trcijo ob preracunljivega, suhoparnega in molcecega Henrika Lancastra. Toda hkrati ne preseneca, da Rihardovo sveto kraljevo dostojanstvo in škandalozni konec njegove vladavine, stojita na zacetku globoke in dolgotrajne družbene krize. Slutimo, da kriza izhaja prav iz preloma s svetim. Igre, ki zgodovinsko sledijo Rihardu II. in ki jih je Shakespeare (ne vedno v kronološkem zaporedju) ustvaril v devetdesetih letih šestnajstega stoletja, nas šokirajo s svojim nasiljem in cinizmom. Spremljamo nacionalno zgodovino, ki se ne sramuje svojih pošasti, in sicer v casu, ko se je angleška družba vse bolj intenzivno ukvarjala s problemom nasledstva. Ostarela Elizabeta I. je bila neporocena in brez otrok. Še bolj presenetljivo pa je nekaj drugega. Bolj ko se družbeni kaos poglablja, bolj je ocitno, da kralje, ko stojijo na odru, bolj kot njihove regalije – ki so zgolj idol ceremony (Henrik V., 4.1.237) – in politicno-teološki diskurzi, dolocajo njihova dejanja. O tem je izcrpno pisal Andrew Hadfield.3 Kralji se v praksi bolj kot na Boga in dedne pravice naslanjajo na lastne ambicije, iznajdljivost in surovo moc. In kadar takšna samoiniciativa proizvede razmeroma ugodne ucinke, kot v primeru Henrika V., ki ga kljub krvolocnosti in uzurpaciji njegovega oceta lahko oznacimo za uspešnega in popularnega vladarja – ali vsaj za »privlacno pošast«, kot ga je paradoksalno imenoval William Hazlitt –, se zdi posebej ocitno, da dedno, od Boga požegnano nasledstvo ne proizvaja nujno najboljših voditeljev. Še vec, uspeh vladarjev ni odvisen zgolj od njihovih osebnih vrlin in vodstvenih sposobnosti, ampak tudi od širše ljudske podpore. Brez nje se ne vlada dolgo. S castihlepjem, krutostjo in dvornimi spletkami si Rihard III. uspe priboriti krono, ne pa naklonjenosti mešcanov, ki se jih njegov privrženec Buckingham ob koncu tretjega dejanja na vse kriplje in docela neuspešno trudi prepricati o Rihardovi kreposti. Shakespearove historije lahko beremo kot soocenje razlicnih voditeljev, oblastnih praks in osebnih odlik, ki naj bi nam pomagalo spoznati, katere osebnostne lastnosti vladarjev so najbolj zaželene in kako naj bi kralji sploh vladali. Ironija je, da prav nihce od pretendentov ne predstavlja ideala, kar v cetrtem dejanju Pandurjeve priredbe zgošceno artikulira Margareta, ko citira Marilyn French: »Posvetna oblast in moralna odlicnost pri Shakespearu skoraj nikoli nista združeni v enem in istem bitju.« Kako ta opis sekularne politicne prakse v Shakespearovi dramatiki sovpada z religioznimi predsodki njegovega casa? Shakespeare ocitno ne prikazuje idealiziranega sveta in idealne kršcanske monarhije, kot jo opisujejo socasne teorije monarhicnega absolutizma. Drugace ne more biti, saj Shakespeare ne dramatizira politicne teorije, ampak zgodovino. To, da se v toku zgodovine božji red lahko sprevrže v kaos, pa za Shakespearove sodobnike ni predstavljalo dokaza zoper obstoj takšnega reda. Ravno nasprotno. Kaos predstavlja priložnost za razbiranje božjega nacrta, za legitimacijo tistih praks in moralnih nacel, ki brzdajo kaos, ki so Bogu všec in ki po smrti posameznikov vodijo v njihovo odrešenje. Hkrati božja previdnost in božji red na zemlji ne predpostavljata clovekove pasivnosti. Tako vladarji kot podložniki so poklicani k nenehnemu soustvarjanju kršcanske družbe, ki temelji na dekalogu, pokori oblasti in kršcanski ljubezni do bližnjega. Politika je v tem kontekstu zreducirana na etiko; družbene krize pa so pac posledice clovekove svobode in grešnosti. Svet Shakespearovih zgodovinskih iger je torej padli svet, svet, kot ga doživljamo in ki kljub božji navzocnosti ni dezinficiran eidos, ampak mesena in protislovna gnojna jama. V to jamo božja milost in sodba vdirata, kakor pac hoceta. Vanjo kapljata tudi po maziljenih kraljih, in sicer kljub moralni sprijenosti vladarjev. Kraljevo meso je pac meso. Zato tudi kralji, ceprav božji namestniki na zemlji, kradejo, se nažirajo, spletkarijo, zatirajo, necistujejo, morijo … A gorje tiranom! Shakespearova vizija zgodovine je sorodna tradiciji, ki jo je v štirinajstem stoletju zacel Giovanni Boccaccio z De casibus virorum illustrium (O nezgodah slavnih mož) in ki jo je v Shakespearovem casu nadaljevala zbirka angleških biografij A Mirror for Magistrates (Ogledalo za uradnike, prva izd. 1559). Slednja je eden od kljucnih virov za Shakespearove zgodovinske igre. De casibus tradicija predstavlja zvrst eksemplaricnega zgodovinopisja, ki znotraj teleološkega razumevanja zgodovine niza tragicne biografije slavnih mož z namenom pouciti bralce o nestanovitnosti zemeljske srece, nesmiselnosti užitka in neizbežnosti božje sodbe. Biografije torej delujejo kot moralni zgledi, ki vsakogar, še posebej pa mogocnike in oblastnike, svarijo pred ocitnim dejstvom, da se kolo Fortune lahko vsak cas zasuka in da jih lahko Bog z viška zemeljske srece nenadoma pahne na dno.4 V Shakespearovih zgodovinskih igrah, še posebej v treh delih Henrika VI., je takšnih strmoglavljenj mnogo. Torej so nasilje in tragicni konci, ki jih generira boj za oblast, vedno znova prikazani znotraj horizonta božje previdnosti kot zgledi, 4Za vec o odnosu med angleško renesancno književnostjo in de casibus tradicijo glej Paul Budra, A Mirror for Magistrates and the de casibus Tradition (Toronto: University of Toronto Press, 2000). ki svarijo pred napuhom. V Henriku IV. in V. nizanje tragicnih biografij zamenjajo bolj intimna premišljevanja o nicevosti sveta, kron in ceremonij ter neizbežnosti smrti: »Necimrnost cez necimrnost, pravi Pridigar, vse je necimrnost« (Prd, 12, 8). Prav v teh kontekstih, tradicijah de casibus in vanitas, gre na primer razumeti tudi zakljucek monologa Riharda II., ko v jeci ugotavlja, da »naj bom karkoli, ne jaz ne kdorkoli drug / ne bo imel miru, dokler se ne sprijazni, / da je pravzaprav nic [Nor I, nor any man that but man is, / With nothing shall be pleased till he be eased / With being nothing]« (Pet kraljev, prvo dejanje; Rihard II., 5.5.39–41). Zdi se, da se je bivši kralj po padcu znašel na robu nihilizma. Toda Shakespearovo obcinstvo najbrž ni razumelo Rihardovih besed tako radikalno. Takšni trenutki so pri Shakespearu precej pogosti (pomislite tudi na Leara in Macbetha) in nikakor ne zavracajo inherentne vrednosti in smisla življenja, ampak artikulirajo nicevost sveta in norost cloveka, ki verjame, da lahko doseže sreco in odrešenje s pomocjo minljivih in varljivih zemeljskih sredstev. Družbena kriticnost Pandurjevih Pet kraljev se seveda naslanja na to moralisticno tradicijo, a v povsem drugacnih dramaturških in ideoloških okvirih. Modeli vladarjev ostajajo ogledalo nosilcem oblasti, a so zdaj pospremljeni z natancnimi analizami politicnih mehanizmov, ki se jih pretendenti polašcajo. Nenehno kritiko patriarhalnih struktur in moških ekscesov proizvajajo predvsem ženske. Razširjene ženske vloge, ki niso vec utišane ali zgolj govorjene, si suvereno prisvajajo moški govor in prevracajo Shakespearovo mizoginijo – na primer Lady Anne z besedami Riharda Gloucestra, ali Jean Lancaster, ki povsem zamenja Johna Gaunta. Cinizem oblastnikov in oblastni prijemi so razgaljeni do kosti. A ce so osebne tragedije mogocnikov za Shakespearovo obcinstvo vedno moralno svarilo, njihovi padci dokaz, da božji red deluje, pa so Pandurjevi kralji dokoncno ujeti v golo izprijenost. Kralji stojijo na odru kot price naše kronicne nezmožnosti samoupravljanja in neuspeha naših politicnih projektov. Vladajoci, ki se podrejajo zgolj lastni želji in volji do moci, se vedno znova ujamejo v slo in spiralo samodestruktivnosti. Pet kraljev demantira naša politicna sredstva in razbije iluzijo o tem, da oblast lahko ohrani obraz clovecnosti, da politika lahko spremeni svet na bolje. Konec Shakespearovega Riharda III. ponuja suveren nastop novega kralja Henrika VII., ki uspe obnoviti družbeni red in v svojem telesu, ki simbolno ponazarja celotno angleško družbo, združiti sprti hiši York in Lancaster. To je zacetek dinastije Tudor, ki ji je pripadala kraljica Elizabeta I. Teleološka shema obeh tetralogij je, v skladu z vladajoco tudorsko propagando, vodila v to tocko odrešitve. V zadnjem prizoru so Bog in nebesa ves cas na Henrikovem jeziku; drama se zakljuci s pozivom Bogu, naj blagoslovi novo pridobljeni mir in izusti svoj »amen«. Z nastopom Tudorjev naj bi trpljenje, ki ga je povzrocila državljanska vojna, zadobilo svoj smisel. Pandurjevih Pet kraljev pa, nasprotno, ne ponuja jasnega izhoda iz ciklicnega nasilja. »Vojne je konec. Krvavi pes je mrtev,« razglasi Henrik VII., oznanjajoc Rihardovo smrt. A ceprav novopeceni kralj omeni svoje mesto v božjem nacrtu, ima zadnjo besedo denar. Henrik je odrešenik-tehnokrat. Njegov govor nas vrne na zacetek Riharda III.; predeluje zlovešco retoriko Riharda Gloucestra, ki sicer praznuje izgon nevihtnih oblakov, a hkrati obeta nove prevrate: »Prej vihra vojne – zdaj zabave. Prej marš sovražni – zdaj cisti racuni, poezija številk in financni registri.« Bo Henrik reševal javne finance z zategovanjem pasu in hkrati polnil lastne žepe? Ujeli smo se v nov cikel razgretih strasti in ne dvomimo, da bo zabavam kaj kmalu spet sledila vojna. Oblast še naprej razclovecuje svet in v odsotnosti Boga ostane le brezup. Prvic v SLG Celje SLG Celje Livija Pandur režiserka Foto Aljoša Rebolj Livija Pandur je v slovenskem in mednarodnem gledališkem prostoru ustvarila zavidljiv gledališki opus. Kot dramaturginja je soustvarila celotni opus Tomaža Pandurja, od zgodnjih zacetkov s Tespisovim vozom in kultne Šeherezade v Slovenskem mladinskem gledališcu, mariborskega obdobja, ko je bila del dramaturške ekipe v Drami SNG Maribor, do mednarodnega preboja s posebnim poudarkom na t. i. španskem obdobju. V zadnjih letih se intenzivno posveca režiji, na slovenske odre je postavila Brezmadežno/Immaculato (Drama SNG Maribor, 2016), ki sta jo nacrtovala s Tomažem Pandurjem, na novo postavila balet Simfonija otožnih pesmi (SNG Opera in balet Ljubljana, 2017; premiera v Staatsballet Berlin, 2010), in Penelopiado (SNG Drama Ljubljana, 2022). V tujini je v sodelovanju s koreografom Ronaldom Pet kraljev Savkovicem režirala avtorski balet Hazarski slovar: Lovci na sanje v Srbskem narodnem gledališcu v Beogradu (2018), predstavo Alkestida v gledališcu Marina Držica v Dubrovniku (2019), Ecos Henryja Naylorja v Teatru Espańol v Madridu (2019), Hamlet – Evidenca zlocina neke monarhije v gledališcu Marina Držica v Dubrovniku (2021/22), opero Pesem iz hrupa – Življenja in smrti Isabelle Eberhardt v HNK Varaždin (2022) in Kraljice (T. H. Pandur in Livija Pandur po Rihardu III. in drugih dramah W. Shakespeara) v gledališcu Marina Držica v Dubrovniku (2024). Za svoje delo je prejela dve Borštnikovi diplomi za dramaturgijo, nagrado na festivalu Bitef za dramaturgijo in nagrado Veliki bršljanov venec za življenjsko delo na podrocju dramaturgije, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Tibor Hrs Pandur avtor priredbe, prevajalec iz anglešcine in dramaturg Tibor Hrs Pandur (1985, Maribor) je pesnik, prevajalec, dramaturg, dramatik in teslolog. Od 2009 do 2018 je deloval kot glavni urednik revije in paraliterarne organizacije I.D.I.O.T. Prevaja iz nemšcine, anglešcine, hrvašcine in španšcine. Leta 2008 je bil njegov dramski prvenec Sen 59 uprizorjen v gledališcu Glej, za katerega je 2013 na 43. Tednu slovenske drame prejel Nagrado za mladega dramatika. Leta 2010 je izšel njegov pesniški prvenec Enerdimašina (Center za slovensko književnost), leta 2011 pa njegov prevodni prvenec izbranih pesmi Jima Morrisona Ocividec (Center za slovensko književnost). Leta 2017 je izšla njegova druga pesniška zbirka Notranje zadeve pri založbi Litera v Mariboru. Leta 2019 pa prevod Teslovega eseja Problem povecevanja cloveške energije (z obsežno spremno študijo Teslova hybris in zakoni narave, ZRC SAZU in Litera), ponatisnjena leta 2021 v razširjeni in dopolnjeni izdaji. Kot dramaturg in avtor adaptacij od leta 2019 sodeluje z Nino Rajic Kranjac (Grmace, Požigi, Zaprta študija: New Constructive Ethics, Mrakijada) in Livijo Pandur (Ecos, Hamlet: Evidenca zlocinov neke monarhije, Penelopijada, Kraljice). Leta 2022 je pri Literi izšla pesniška zbirka Psyops (nominirana za Jenkovo nagrado 2023), leta 2023 pa prevod knjige Nikola Tesla Korespondenca z J. P. Morganom & Co., ki jo je uredil, komentiral in zanjo napisal uvodno študijo. Primož Vitez prevajalec iz francošcine Primož Vitez je profesor francoskega jezika, prevajalec, dramaturg, glasbenik. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predava francoski govor, jezikoslovno teorijo in literarno prevajanje. Prevaja vecinoma iz francošcine, v glavnem gledališka besedila in razsvetljensko literaturo. Za razlicne slovenske teatre je prevajal dela klasicnih avtorjev iz raznih obdobij, med njimi so Moličre, Ionesco, Jarry, poleg njih pa Voltaire, Diderot, La Rochefoucauld, Chamfort in številni drugi. Kot dramaturg je, zlasti med letoma 2000 in 2012, sodeloval v številnih produkcijah s Sebastijanom Horvatom, Vitom Tauferjem in Borisom Cavazzo. Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) avtorja glasbe Foto Aljoša Rebolj Duet Silence, ki ga sestavljata Primož Hladnik in Boris Benko, je doslej izdal pet studijskih albumov, leta 2006 pa dvojno plošco Key Silence, antologijo in zbirko raritet. Silence sta doslej napisala glasbo za vec kot sedemdeset gledaliških, lutkovnih in plesnih predstav. Za seboj imata številna sodelovanja s priznanimi režiserji, kot so Tomaž Pandur, Aleksandar Popovski, Matjaž Berger, Matjaž Pograjc in Primož Ekart. Doslej sta izdala štiri albume z gledališko glasbo. Duet redno sodeluje s skupino Laibach. Leta 2006 je duet napisal in produciral Volk (2006), sedmi album skupine Laibach. Leta 2015 sta Laibach in Silence postali prvi zahodni zasedbi, ki sta nastopili v Severni Koreji. Duet je za gostovanje priredil skladbe iz muzikala Moje pesmi, moje sanje, ki so izšle leta 2018 na plošci Sound of Music. Duet piše tudi za film. Sodeloval je pri Slovenki (2009), Projektu: rak (2013) in Nocnem življenju (2016) Damjana Kozoleta ter Zgodovini ljubezni (2019) in Družinski terapiji (2024) Sonje Prosenc. Leta 2022 je napisal glasbo za nadaljevanko Trigrad. Sanja Neškovic Peršin svetovalka za gib Sanja Neškovic Peršin je umetnica, koreografinja in performerka. Po koncanem šolanju na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani je nadaljevala s študijem baleta na baletni šoli Rosella Hightower v Franciji. Kot dobitnica mednarodnih štipendij se je izpopolnjevala na razlicnih plesnih in baletnih delavnicah na Dunaju in v New Yorku. Zaposlena je bila kot priznana baletna solistka v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je delala kot koreografinja in med 2014 in 2019 kot umetniška vodja baleta. Sodelovala je pri številnih gledaliških in plesnih predstavah sodobne domace in tuje produkcije. Z avtorskimi projekti je gostovala na domacih in tujih festivalih. Leta 2019 je prejela Župancicevo nagrado Mestne obcine Ljubljane za izjemne stvaritve na podrocju umetnosti in kulture. V najnovejših projektih skozi refleksijo intimnega prostora in casa raziskuje in prepleta elemente performativne in vizualne umetnosti. Živa Ploj Peršuh glasbena vodja Živa Ploj Peršuh se je na slovenskem glasbenem prizorišcu uveljavila kot dirigentka, ki navdušuje s svežimi in prepricljivimi izvedbami. Je vsestranska dirigentka s širokim simfonicnim in opernim repertoarjem, posveca se tudi slovenski novi glasbi, gledališcu in filmu. S svojo neizmerno energijo strastno pomaga mladim glasbenikom in v zadnjih letih mladim beguncem, glasbenikom iz Ukrajine. Po koncanem študiju muzikologije v Ljubljani je študirala orkestrsko in zborovsko dirigiranje v Mannheimu v Nemciji. Zavzema se za izobraževanje otrok in mladih glasbenikov, zato je ustvarila mnogo glasbenih formatov, ki doprinesejo k razumevanju glasbe in glasbenika. S ciljem soustvarjati slovensko kulturo je leta 2013 ustanovila Mednarodni orkester Ljubljana, ki ga sestavljajo glasbeniki z vsega sveta. Orkester deluje kot ambasador mesta Ljubljana, na Foto Darja Štravs Tisu številnih tujih odrih predstavlja Slovenijo, k sodelovanju privablja mednarodne soliste in je prejel nagrade predsednikov Slovenije in Italije. V sodelovanju z mednarodnimi in lokalnimi partnerji je leta 2019 ustanovila Slovenski mladinski orkester, ki je postal pomemben simbol slovenske kulture in se postavlja ob bok bolj uveljavljenim evropskim nacionalnim mladinskim orkestrom. Leta 2022 je ustanovila humanitarno­umetniški projekt Music for the future/ Glasba za prihodnost, ki 142 mladim glasbenikom po evakuaciji iz Ukrajine pomaga pri vkljucevanju v družbo. Je gostujoca dirigentka Orkestra Slovenske filharmonije, simfonicnih orkestrov SNG Maribor in Ljubljana ter Simfonicnega orkestra RTV Slovenija. Dirigirala je v Franciji, Nemciji, Italiji, Španiji, Veliki Britaniji ter številnih državah po Evropi in Severni Afriki. Lina Rica oblikovalka videa Lina Rica (Makarska, 1980) je intermedijska umetnica, ki deluje na podrocju konceptualne, eksperimentalne in novomedijske umetnosti. Ustvarja instalacije z uporabo videa, grafike, svetlobe, fotografije in animacije. V svojem delu obravnava družbene ter naravne procese preteklih in sedanjih svetov ter njihove vplive na posameznika. Leta 2008 je magistrirala na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu z nagrado za najboljšo magistrsko nalogo na oddelku za grafiko. Njena dela so bila predstavljena in objavljena na samostojnih in skupinskih razstavah ter na številnih nastopih v živo, in to tako na regionalni kot mednarodni ravni,, med drugim na 8. Trienalu sodobne umetnosti v Sloveniji, 13. Bienalu mladih umetnikov Evrope in Sredozemlja BJCEM v Bariju, na 5. Internacionalnem Trienalu grafike v Pragi, na 4., 5. in 7. Trienalu grafike v Zagrebu, na razstavi Vracanje pogleda v Cukrarni, v galerijah P74, Vladimir Nazor, Edinburgh Printmakers in v številnih drugih. Njene grafike so del zbirke Mednarodnega graficnega likovnega centra v Ljubljani, Likovne zbirke Riko, Oficina Arara v Portu, Longest Night v Gothenburgu, Critical Mass Portfolio in Femicomix Portfolio. Za svoje grafike je prejela vec nagrad. Med letoma 2012 in 2016 je skupaj z Boštjanom Cadežem vodila društvo za produkcijo in promocijo sodobne umetnosti ter galerijski prostor GaleRica v svojem domu v Makarski. Z video performansi je nastopala na vec festivalih in dogodkih v klubih kot tudi avtonomnih kulturnih centrih, sodelovala pa je tudi z vec umetnicami in umetniki. Je ustanovna clanica avdio-vizualnega eksperimentalnega ansambla Marta Fakuch, ki deluje od leta 2019. Od leta 2020 je tudi del avdio-vizualnega tria Etceteral. Leta 2023 je z oblikovanjem videa v predstavi Kraljice v režiji Livije Pandur in Tiborja Hrsa Pandurja prvic sodelovala v gledališki produkciji. Živi in dela v Ljubljani. Vesna Kolarec oblikovalka svetlobe Vesna Kolarec (1985, Zagreb) je obiskovala Šolo za uporabno umetnost in dizajn, smer fotografija, v Padovi je diplomirala na Visoki šoli za fotografijo in vizualne umetnosti (Istituto superiore di fotografia e arti visive), nato pa se je vpisala na dodiplomski študij filmskega in televizijskega snemanja na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu in leta 2014 magistrirala na smeri oblikovanje svetlobe. Kot profesionalna oblikovalka svetlobe je sodelovala pri devetdesetih gledaliških in sedemnajstih opernih uprizoritvah na Hrvaškem in v tujini. Sodelovala je z vecino gledaliških hiš na Hrvaškem in s pomembnejšimi gledališkimi festivali. V sezonah 2020/21 in 2022/23 je bila umetniška asistentka na Akademiji dramske umetnosti Univerze v Zagrebu. Je clanica Društva likovnih umetnikov uporabnih umetnosti Hrvaške in Hrvaškega združenja svobodnih umetnikov. Lucka Pockaj, Eva Stražar Eva Stražar, Lucka Pockaj, Lucija Harum, Barbara Medvešcek SLG Celje Sezona 2023/24 Tibor Hrs Pandur Pet kraljev:K psihopatologijineke monarhije po kraljevskih kronikah W. Shakespeara, motivih drame O. Kemeida Five Kings: Zgodovina našega propada in analizah Ekkeharta Krippendorffa, Marilyn French ter Gašperja Jakovca Zmeraj in povsod na tem zemeljskem prizorišcu ena in ista drama, en in isti dekor. Na istem omejenem odru si hrupno cloveštvo, obsedeno s svojo velicino, umišlja, da je središce vesolja, in živi v svojem zaporu kot v neizmernem prostranstvu, zgolj da nazadnje potone z zemeljsko oblo, ki je z najvecjim prezirom nosila breme njegove oholosti. Ista monotonija, ista negibnost tudi na drugih zvezdah. Vesolje se v nedogled ponavlja in prestopa na mestu. Vecnost neskoncno in brezbrižno uprizarja eno in isto predstavo. - Louis-Auguste Blanqui: Vecnost po zvezdah, 1872 PRVO DEJANJE: RIHARD II. ALI BLODNJE O VELICINI Kralj Rihard II. Kraljica Izabela, žena Riharda II. Henrik Lancaster, bratranec Riharda II., pozneje kralj Henrik IV. Jeanne Lancaster, vojvodinja, njegova mati in teta Riharda II. Edmund York, bratranec Riharda II. Aumerle York, njegov brat Northumberland Škof Carlisle Lola DRUGO DEJANJE: HENRIK IV. ALI PARANOJA Henrik Lancaster, kralj Henrik IV. Harry Lancaster, njegov sin, kasneje Henrik V. John Falstaff Edmund York Northumberland Percy Northumberland, njegov sin Kate Mortimer, Percyjeva žena Lola Ned TRETJE DEJANJE: HENRIK V. ALI NACIONALIZEM Kralj Henrik V. Katarina Valois Lola Škof Canterbury Vojak 1 Vojak 2, Ned Odposlanec CETRTO DEJANJE: HENRIK VI. ALI KATATONIJA Kralj Henrik VI. Margareta Anžujska, njegova žena in kraljica Anglije Vojvoda York, oce Edvarda IV. in Riharda III. Rihard York, njegov sin, kasneje Rihard III. Edvard York, kasneje Edvard IV. Vojvodinja York, žena vojvode Yorka Elizabeta Grey, kasneje žena Edvarda IV. in kraljica Anglije Lady Anne, vdova Edvarda, sina Henrika VI., kasneje kraljica in žena Riharda III. PETO DEJANJE: RIHARD III. ALI GENOCID Kralj Rihard III. Lady Anne, vdova Edvarda, sina Henrika VI., kraljica in žena Riharda III. Margareta Anžujska, vdova Henrika VI. Vojvodinja York, vdova vojvode Yorka, mati Edvarda IV. in Riharda III. Elizabeta, vdova Edvarda IV. Zdravnik Henrik VII., grof Richmond PRVO DEJANJE: RIHARD II. ALI BLODNJE O VELICINI 0. PROLOG LOLA Anglija leta 1397. Velika srednjeveška ekonomska kriza je na vrhuncu: vladata beda in lakota. Nezaposleni tavajo s trebuhom za kruhom. Cene padajo, delavce, ki odklanjajo delo, žigosajo z razbeljenim železom. Kuga pobije tretjino evropskega prebivalstva in se endemicno ohrani do leta 1700. »Kralji slavnega rodu« med seboj tekmujejo v neusmiljenosti in neumnosti, ne da bi se menili za to, kaj se dogaja okoli njih, medtem ko so njihove žene in služabniki prisiljeni v vzdrževanje njihovih fantazij. Družbene nemire sprožajo pretirani davki, s katerimi mobilizirajo vojsko, da bi preusmerili pozornost od strukturnih vzrokov krize. »Vedno ista zgodba: nerealni nacrti za osvajalsko vojno pripeljejo do realne državljanske vojne, ki sicer rani le plemstvo, ljudstvo pa jo neposredno komaj obcuti. Nismo še v razsvetljeni dobi, v kateri oblast zatira predvsem lastno ljudstvo in šele nato vse druge.« Družbenemu kaosu sledi duhovni, oba pa se zrcalita v glavi kralja. Ali pa je kavzalni red obrnjen? Senilnost Edvarda III. se preobrazi v blaznost njegovega sina Riharda II. »Najboljše najbolj zagrenijo njihova dejanja; lilija, ki zgnije, najbolj zaudarja.« 1. RIHARD II. Jaz, kralj Rihard II., po božji milosti kralj Anglije in Francije ter zapovednik Irske, zadolžen, da bdim nad varnostjo, blaginjo in slogo te dežele, odrejam. Henrik Lancaster, bratranec moj, kar ti zdaj povem, me bo dražje stalo, kot si lahko predstavljaš. »Ker ne dovolimo, da bližnje obtožuješ, ker nocemo, da zemljo te države umaže njena dragocena kri, in ker nas pogled na rane, ki jih bratu z mecem zaorje brat, odvraca in ker mislimo, da bi lahko napuh zavisti, misli preambiciozne ogrožale naš mir, ki v zibki te dežele sladko kakor nežno dete spi in bi, ce se ga z razglašenimi bobni vojne prebudi, prestrašeno zbežal od nas in nas pustil v krvi do kolen – te izganjam za deset let z našega ozemlja!« HENRIK LANCASTER Koliko casa v eni besedi! Ce jo kralj izrece, z eno besedo deset let pretece. Odide. RIHARD II. Lastnega bratranca sem ravnokar izgnal in sprožil s tem kolesje zgodovine. Zapomnite si ta trenutek. »Preden se nov pridelek posadi, mora bit' plevel populjen.« Glave poganjkov, ki rastejo preambiciozno, pa neusmiljeno porezane. Pod našo vlado bo vse ravno! 2. AUMERLE YORK Zdaj se lahko lotiva zunanje politike. Gre za varnost naših ozemelj. Primanjkuje nam denarja. RIHARD II. Pozneje, Aumerle, pozneje … AUMERLE YORK Ni casa. Situacija je nevzdržna. RIHARD II. Nihce nima casa. »Komaj zajameš sapo, že kriciš in tarnaš. Ko se rodiš, zajoceš, ker veš, da stopaš na oder samih bedakov.« AUMERLE YORK Irci nam spet grozijo. Zahtevajo naš umik z okupiranih ozemelj. RIHARD II. Saj jih nismo okupirali, sobivamo z njimi, zemlje je za vse dovolj. AUMERLE YORK Pripravljajo vstajo. Da bi tja poslali okrepitve, pa nimamo denarja. RIHARD II. »Kovina vražja, zvodnica vseh ljudi … Ti vsem vidni bog, ki cvrsto spajaš vse, kar spojiti se ne da!« Ker revšcina zvoncklja v naših skrinjah, smo prisiljeni pac naša zemljišca in prihodke dati v zakup. Ce pa to ne bo dovolj, dvignemo davke … in to najpremožnejšim … AUMERLE YORK To ni dobra ideja. RIHARD II. Kako da ne? Obdavciti najbogatejše je genialna ideja. AUMERLE YORK Ne bo dovolj. Ampak obstaja rešitev. Vojvodinja Lancaster ne bo vec dolgo. Njenega sina si izgnal. Lahko ji zaplenimo premoženje. RIHARD II. Hm … AUMERLE YORK Ce ne vzamemo dedišcine Jeanne Lancaster v svoje roke … v dobro države … RIHARD II. Moja teta je. AUMERLE YORK Drži, tako denar ostane v družini. Ce ga porabiš za zašcito ljudstva, bo to najplemenitejše dejanje. RIHARD II. Unicim umirajoco in razlastim izgnanca. Ni slabo. AUMERLE YORK In rešiš tisoce vojakov … Rekli bomo, da gre za državno varnost. Henrik je obtožen izdaje … ljudje bodo razumeli. RIHARD II. Saj ne jemljemo za pozlato štukatur na dvoru … ampak da zavarujemo obzidja. 3. JEANNE LANCASTER obcinstvu Jaz, Jeanne Lancaster, sem najbogatejša in najvplivnejša vojvodinja v državi. Moj lik temelji na Johnu Gauntu, ki ga Shakespeare iz castihlepnega in cinicnega plemica spremeni v vzornega in modrega domoljuba. Moj politicno-teološki zagovor oblasti se vam bo verjetno zdel licemeren, naiven in popolnoma tuj. Zame in vse, ki me obkrožajo, politika ni avtonomna clovekova dejavnost. HENRIK Mama … JEANNE LANCASTER Kaj? Sklicujem se na Božjo pravicnost, saj oblasti ne razumem kot proizvoda clovekove samouprave, ampak kot Božji dar, izraz milosti in Božje previdnosti. HENRIK LANCASTER Mama, prisegam ti, da nisem hotel, da bi šlo tako dalec. Hotel sem samo pomirit' napetosti med nami, Rihard pa jih je neusmiljeno utišal. Žerjavico vojne razpihuje, pa misli, da bo to prineslo mir. JEANNE LANCASTER Razpihal si jo ti, za razsodnika pa izbral zlocinca. HENRIK LANCASTER Kdor se ne zgane, ko je njen brat ubit, kaže morilcem bližnjico, po kateri pridejo še tebe umorit. JEANNE LANCASTER To je med njim in Bogom. Ce je namestnik božji terjal smrt mojega brata, ki je koval zaroto proti njemu, in ce je Rihard kriv, naj ga Bog kaznuje. Dovolj o tem. Ce ga ne sprejmem, te ne bom videla nikoli vec. HENRIK LANCASTER Nocem, da se pred njim ponižaš … JEANNE LANCASTER Kaj pa, ce omili svojo sodbo? Ce te izžene samo za nekaj let … HENRIK LANCASTER Že zdaj se mi zdi to cela vecnost. JEANNE LANCASTER Reci si, da ne izganja Rihard tebe, ampak ti njega. Izgnanstvo je lahko lepa pot, ce jo izbereš. HENRIK LANCASTER Kdo lahko misli na led in drži v roki ogenj, ki ga žge? Kdo poteši lakoto s pojedino, ki si jo le domišlja? Ne, ob podobah dobrega obcutiš zlo še toliko mocneje in skrb srce najhuje žre, ce vrta vanj, prevrta pa ga ne. 4. EDMUND YORK Edmund York. Rihardov bratranec, eden njegovih glavnih svetovalcev. Svojega brata Aumerla sem jaz postavil Rihardu ob bok. Jeanne Lancaster je moja teta. Ogorcen sem nad to odlocitvijo in vem, kako jih bom spravil k pameti. Rihard, poslušaj svojo vest. AUMERLE YORK V teh razmerah moramo vsi zategniti pasove. NORTHUMBERLAND Zaplembe premoženja ne podpiram. RIHARD II. Ne potrebujem tvoje podpore, Northumberland. Tvoje mnenje je povsem odvec. NORTHUMBERLAND Ocetu si podoben, ceprav je njemu vzplamtela kri samo, ko je šel nad sovražnike, ne pa nad zaveznike. RIHARD II. Kakšni zavezniki? Henrik, ki ocitno šcuva vojsko proti lastnemu ljudstvu? Ti, ki se zavzemaš zanj? NORTHUMBERLAND V nasprotju s tem, kar misliš, gre meni za varnost in blaginjo te dežele. RIHARD II. »Sad, ki prej dozori, prej odpade. Mi gremo naprej. Toliko o tem. In zdaj: pohod nad Irce! Ta strupen mrces je treba stret'!« NORTHUMBERLAND besno odhaja, publiki Kralj je blazen. Gluh za vsak nasvet. V miru troši vec, kot so njegovi predniki v vojnah. Ljudstvo je zadolžil in izgubil podporo plemstva. Vse nam bo zaplenil, potem pa do smrti preganjal naše otroke. Bankrotiral je na celi crti. Kot gospodar, kot clovek in kot kralj. Odide. EDMUND YORK Ce razdediniš Henrika, obrneš na glavo red stvari: kot bi terjal, naj nôci ne sledi vec dan ali da ti vec nisi ti – kako si lahko kralj, ce ne po dednem pravu in nasledstvu? RIHARD II. Misli, kar se ti zdi, njegovo zemljo, premicnine in zlato zaplenimo. Kraljica, kmalu bom brez vas. Poveseliva se, dokler je še cas. Razen, ce bi rad kaj prispeval ti osebno. EDMUND YORK Jaz? Ne, mislim … Razumem. JEANNE LANCASTER Edmund Langley, vojvoda Yorški, v analih shakespearologije slovi kot »prvi uradnik angleške literature«, in res se obnaša tako: uslužen je, marljiv in zvest vsakemu režimu, dokler se zdi, da se bo ohranil na oblasti. »Takšni ljudje povprecne inteligence in obcutljivosti ponavadi tvorijo hrbtenico politicnega sistema. Politik, ki svojo deželo odreši tako, da spremeni svoja prepricanja, je božji dar za ljudstvo, ki je bolj naklonjeno menjavi oblasti kot revoluciji.« 5. JEANNE LANCASTER Rihardu Kdor jé prehlastno, tega jed zadavi: necimrnost nenasitna se, ko vse požre, loti sama sebe. Ta blagoslovljeni košcek zemlje, plodno maternico kraljev slavnega rodu, ta srecni ljudski rod, ta mali svet, ta biser žlahtni, obdan s srebrnim morjem, ki cuva to deželo kakor zid zoper zavist manj srecnih narodov … si dal zdaj v zakup kot kak zadolženi grunt. Anglija, vajena osvajanj drugih, slavi zdaj sramotno zmago sama nad seboj. RIHARD II. Ne govori tega, draga teta … Ne trpinci se. JEANNE LANCASTER Ti, ki trpijo, resnico govorijo. Mogoce bo kralj, ki moj nasvet prezira, poslušal zdaj, ko mi telo umira. RIHARD II. Poslušam … JEANNE LANCASTER Pa ne slišiš. Dišiš po smrti. Ceprav sem bolna jaz, pravzaprav umiraš ti. RIHARD II. Zdrav sem, ti pa si slabotna. JEANNE LANCASTER Ta dežela je smrtna postelja, kjer zdaj, bolan na ugledu, ti ležiš. Krdelo priliznjencev se skriva v tvoji kroni, ki ni nic vecja od tvoje glave. Gruntar si zdaj, ki z zemljo baranta, mešetar, ne pa kralj. RIHARD II. krici Slaboumna ženska, ki si drzne vznemirjati kraljevsko kri! Ce te smrt ne bi že držala v svojih krempljih, bi te z veseljem zadavil sam. JEANNE LANCASTER Jaz grem v posteljo – iz nje pa v grob. Lahko se mi pridružiš. Kdor je ob cast in ob ljubezen, je njegova last. 6. JEANNE LANCASTER Jeanne Lancaster, ki je celo življenje sedela na nepremicninah, molzla tlacane in si tako nabrala bajno bogastvo, je umrla popolnoma osamljena. Rihard ji je vse zaplenil, Henrika pa razlastil. Lastnemu bratrancu je prepovedal, da se vrne in pokoplje mater. Sramota. HENRIK LANCASTER vstopi To bo placal. Ta pateticni fantast deželo pelje v propad. NORTHUMBERLAND Bankrotiral je kot clovek, bankrotiral je kot kralj. HENRIK LANCASTER Kako mu ni jasno, da je vsa ljubezen ljudstva v njihovih žepih? Prazni jim žepe, pa jim boš srca napolnil s sovraštvom. Podpora mi narašca iz dneva v dan. NORTHUMBERLAND Zdaj je cas za dejanja, za mocne, ostro odmerjene ukrepe. HENRIK LANCASTER Nocem Rihardove glave. Samo svojo pravico. JEANNE LANCASTER Zadeva je bila seveda bolj kompleksna: Henrik se je vrnil z vojsko pred iztekom izgnanstva, pripravljen na državljansko vojno, preden je sploh izvedel o smrti svoje matere. Torej sklicevanje na njegove pravice ni bilo nic drugega kot dodatna in dobrodošla pretveza za izsiljevanje kralja. EDMUND YORK vstopi Prihajam z mandatom, da pomirim obe strani in da se izognemo morebitnemu spopadu. HENRIK LANCASTER Dragi moj bratranec … EDMUND YORK Pusti dragega bratranca in ostale vljudnosti. Rihard je opravilno nesposoben. To je dejstvo. Njegova vladavina: katastrofa. V redu. Ampak niti tvoja mati ne bi privolila v to, kar nameravaš. HENRIK LANCASTER Kaj pa nameravam? EDMUND YORK Pred iztekom izgnanstva si prišel, da ga vržeš s prestola. HENRIK LANCASTER Nocem prestola. Samo svojo pravico. EDMUND YORK Prestol ali pravico, ni razlike … HENRIK LANCASTER Kdor ni z nami, je proti nam. EDMUND YORK Ostal bom nevtralen. HENRIK LANCASTER Nevtralnosti ni. Ali pa je zlocin. Vsi, ki so me ocrnili pri kralju, ga zavajali k razvratu in ga hujskali k zaplembi, da sem jedel grenki kruh izgnanstva, so golazen, ki sem se jo zaklel iztrebit' in zatret'. 7. IZABELA Sem Izabela Valois, hci blaznega in politicno nesposobnega francoskega kralja Karla VI. Stara sem deset let. Moja dežela je že vec kot sto let v vojni z vašo. Nekateri o njej govorijo kot o spopadu civilizacij, meni pa je bližje »konflikt interesov«. Pred tremi leti je bil sklenjen mir po zaslugi Riharda in mojega oceta, ki sta podpisala namero o zavezništvu, mene pa so mu obljubili za nevesto. Stara sem bila šest let, on pa devetindvajset. Ubogala sem. Lahko recem, da ste me v vaši deželi lepo sprejeli. Zakon še ni konzumiran in Rihard se do mene obnaša kot do svojega otroka, ne pa svoje žene. Nimam pripomb. Razen te, da v tej drami prakticno statiram in ne igram nobene bistvene vloge. 8. Rihard se izkrca na angleški obali. RIHARD II. Kar na jok mi gre, predraga zemlja, ranjena od uporniških kopit. Pozdravljam te kot mati, ki se je po dolgih dneh sešla z otrokom. Vzame pest zemlje in ji šepeta. Tvoj gospodar sem, zemlja, vse moje sovražnike pobij, naj nihce ne preživi … Mislite, da me ne sliši, a ti kamni bodo prej vojaki, preden se uklonim jaz, njen kralj. Objame Aumerla, ta se ne odzove. Kaj ti je? AUMERLE YORK Vse, kar ti lahko povem, je en sam obup. Henrik Lancaster je dvignil pol dežele. RIHARD II. Kje pa so ostali, da so ga spustili cez mejo brez obrambe? AUMERLE YORK S Henrikom so sklenili mir. Ostale je obglavil. RIHARD II. Prasice! Svinje nedonošene! Psi, pokorni le volji do moci! AUMERLE YORK Glavo kvišku, kralj moj. Strah pred sovražnikom slabi nas, njega pa krepi. Spomni se, kdo si. RIHARD II. Kdo pa sem? Stran s spoštovanjem, ceremonijo … tradicijo! Motil sem se o sebi. Umišljal sem si, da poveljujem silam narave, pa ne obvladam niti lastne prebave. Živim ob kruhu, imam potrebe, cutim bolecino, potrebujem prijatelje. In ce sem temu podrejen, kdo pravi, da sem kralj? Ne, ne, ne. Prav imaš. Spozabil sem se. Ni ime kralja vredno vec kot dvajset tisoc drugih? Ko sonce zaide, lazijo tatovi in morilci naokrog. Ko pa sonce prodre z lucjo v vsak kot, stoji zlocin ves gol pred nami. Vsa voda širnih morij ne izbriše mojega mazila. Dih smrtnikov ne odstavi namestnika, ki ga je izvolil Bog. Kdor se z njim bori, 'zgubi! Kje je Edmund? AUMERLE YORK Prvi se je Henriku je pridružil. RIHARD II. Prasica. Preprecil sem eno vojno in sprožil drugo. Pa Northumberland? AUMERLE YORK Tudi on. Mocan je in zamerljiv. RIHARD II. Potem pa nima smisla, da nasprotujem vecini. AUMERLE YORK Ni še vse izgubljeno, morda je še kakšna … RIHARD II. potrt sede Nicesar ni vec. Vsak tvoj nasvet je zdaj odvec. Dovolj o rešitvah. Govorimo raje o crvih in nagrobnih spomenikih. Povedal vam bom zgodbo. Žalostno zgodbo o smrti kraljev: Eni ubiti v vojnah, eni odstavljeni, druge preganjajo duhovi odstavljenih, eni so obubožali, eni zboleli, eni znoreli, ene je strup zaveznikov, ene nož v snu – vsi pa umorjeni – ker v votli kroni, ki obkroža smrtno celo kralja, vlada Smrt: tam sedi ta norec, zasmehuje njegov blišc in velicino, pusti ga kratek hip, da odigra prizor, da monarhizira, strah budi in nas ubija z ocmi; navda ga z domišljavo iluzijo, da je meso, ta zid okrog življenja, neprebojno kakor bron: in ko mu je dovolj teh iger, mu navsezadnje z drobno iglo prebode zid gradu – in zbogom, kralj! 9. HENRIK LANCASTER Jaz, Henrik Lancaster, se klanjam kralju Rihardu in klece pred njim obljubljam vdanost in zvestobo. Pogoj je, da preklice moj izgon, mi povrne naslove in imetje. Ce pa to zavrne, bom prisiljen v spopad. Za kar sledi, ne odgovarjam. Northumberland stopi k Rihardu. RIHARD II. Kako naj zdaj vstanem? Northumberlandu. Ti, lestev, po kateri se vzpenja izdajalec, dobro veš: Podložnik, ki si prestol prilasti, odpira škrlatni testament krvavih vojsk. NORTHUMBERLAND Od tebe je odvisno, ali bo tekla kri. RIHARD II. Bog vsevidni že zbira kugo, ki vam otroke, še nespocete, pokonca! NORTHUMBERLAND Henrik prihaja le po to, kar mu pripada. Ce mu bo povrnjena pravica, bo svojo vojsko razpustil. RIHARD II. To bi mi lahko tudi brez vojske sporocil. NORTHUMBERLAND Vojska je odlocilni argument v tej razpravi. RIHARD II. »Kjer je premoc, se modrec ne upira. Kar si želi, dobi in brez prepira.« Kralj ga lepo pozdravlja in bo ustregel njegovim upravicenim zahtevam. Preklicujem svoj ukaz. Spet je dobrodošel tu pri nas. Northumberland odide. RIHARD II. Aumerlu Kot kup nesrece sem ga gledal in se ponižal, ne? Naj ga nazaj poklicem? Izzovem tega izdajalca in umrem? AUMERLE YORK Ne ne … To ne bo v redu. Besede so zdaj naše edino orožje. RIHARD II. Zdaj je vse njegovo, tudi jaz. Kaj naj torej kralj? Naj se ukloni? Dobro. Naj bo ob svoje ime? Dobro. Vse bisere jim dam, podložnike, sijaj palac … celo kraljestvo za majhen grob. Kak majhen, neznan grob. Ali pa me zagrebite sredi ceste, da lahko hlapci ves cas lomastijo po moji glavi: ce mi že po srcu zdaj, ko še živim … NORTHUMBERLAND se vrne Henrik te bo zdaj sprejel. RIHARD II. Naj pride sem. NORTHUMBERLAND Raje bi videl, da ti prideš tja. Odide. RIHARD II. Aumerlu Si predstavljaš, da bi lahko s solzami sprožil nevihto, z vzdihi pa vse pridelke poteptal, da bi vsi v tej deželi umrli od lakote? 10. IZABELA Kaj bi se igrali? Gremo stavit, kdo bo vec solz prelil? Kakšne zgodbe so vam všec? Vesele ali žalostne? Ce vesele, bi mi tu, kjer ni veselja, bilo še huje. Ce žalostne, bi mi bilo še bolj, ker sem dovolj žalostna brez njih. Na tem svetu se vse odbija … Žoga buta od zidu ob zid, ker je lahka, obup, ker je težak. Vem, kako vam je. Prepušceni na milost in nemilost svojih staršev sledite njihovim odlocitvam, varcevalnim ukrepom, odpušcate jim, jih ubogate in nagrajujete s pozornostjo. Ce se upiram ali ne, nicesar ne spremenim, ker kot receno, nimam nobene politicne vloge. Pa še mladoletna sem. Vsi mi govorijo, naj se vec smejim, ker nisem lepa, kadar se ne. Kralju sem obljubila, da bom dobre volje, dokler se ne vrne, in da se ne bom vdajala otožnosti, ker mi škodi. Pa ne morem. Ne vem, zakaj. Zakaj bi objokovala, cesar nimam? Zakaj bi povecevala, kar že imam? Nekaj strašnega prihaja. Tolažijo me, da je vse to lažna skrb, da se mi oko solzi nad lastnimi prividi. Da skrb deli na vec predmetov isto stvar – kot neke slike, gledane naravnost, kažejo le zmedo, od strani pa razlocne oblike. Da vidim le privid strahu, ki se razblini, ko ga od blizu preuciš. Govorijo mi, da moja bolna domišljija izvira iz melanholije, pri meni pa rodi to žalost prazen nic, ali pa ta nic nekaj, kar me muci. To zmedo je moja duša zdaj spocela, jaz pa, kot vsa zasopla od poroda, vidim pred sabo le bolecino in norost. Vas to preseneca? Kmalu me bodo brez dote poslali nazaj v Francijo in me pri šestnajstih zarocili z enajstletnim bratrancem. Umrla bom pri porodu, stara devetnajst let. 11. NORTHUMBERLAND Odstopil ti bo prestol, parlament pa te bo izvolil za njegovega naslednika. Bog živi Henrika IV.! HENRIK LANCASTER Sprejmem, v imenu božjem. ŠKOF CARLISLE Katera kaca vas je zavedla, ljudje prekleti, da ste drugic padli? Od kdaj lahko podložnik sodi kralju in kdo od vas ni Rihardov podložnik? Vsak tat ima pravico do zaslišanja, namestniku božjemu pa sodite v odsotnosti! Kri bo tekla v potokih, v brezumnih vojnah bo brat brata in rod svoj rod moril! NORTHUMBERLAND Lepo si povedal, za ta nastop pa si zdaj obsojen veleizdaje. Odvedejo škofa. HENRIK LANCASTER Hvala vam za vašo podporo. RIHARD II. Oprostite, ce še zmeraj stojim vzravnano. Nisem se še naucil klanjat'. Kakšen prizor, kakšna pretresljiva slika. Vsi proti meni in jaz, poklican pred novega kralja. Gledam vas in prepoznavam obraze tistih, ki mi dolgujejo položaj, bogastvo in moc. Bravo Rihard, hvala Rihard! »Bog te živi!« ste mi vpili kot Judeži Kristusu. Tukaj sem … lahko mi recete karkoli. NORTHUMBERLAND Hocemo, da se javno odpoveš prestolu. In da uradno imenuješ Henrika za naslednika. HENRIK LANCASTER Rekel si, da odstopaš. RIHARD II. Odstopam prestol, svoje žalosti pa ne: njen kralj ostanem jaz. HENRIK LANCASTER S krono gre tudi del skrbi. RIHARD II. Tvojih bo vec, mojih pa nic manj. Tebe skrbi, ker nova skrb prihaja, mene pa, ker stara skrb odhaja … HENRIK LANCASTER Si pripravljen odstopit’? RIHARD II. Sem, nisem, nisem, sem: ker ne smem bit' nic vec, zato odstopam. Glejte, kako se kralj spreminja v nic. Umakni z moje glave to nesrecno breme in vzvišenost iz mojega srca. S solzami izpiram svoje mazilo, z jezikom zanikam svojo posvecenost, razveljavljam vsak svoj zakon in ukaz, z lastnim dihom se odrekam moci, slavi in prihodkom. Bog jim odpusti, ki so me izdali, in daj, da bi vsaj tebi ostali zvesti. Bog živi Henrika, ki je zdaj kralj. Bo to dovolj? Še kaj? NORTHUMBERLAND Ja. Podati moraš odstopno izjavo, ki jo bo potrdil parlament. RIHARD II. vzame izjavo, jo preleti »Jaz, Rihard II. bla bla bla …« Komaj gledam, od solz sem že ves slep … (bere naprej.) »Zlorabil svoj položaj, se obdal z oportunisti, ki so me izkorišcali v sebicne namene … ker nisem služil skupnosti … samovoljno vladal le sebi v korist … delno kriv … Žrtev institucije, ki me je vzgojila … brez moralnega kompasa … z enajstimi leti prestol nasledil … nic drugega poznal, kot da mi strežejo … nihce me ni naucil … opravilno nesposoben … gluh in brezcuten za potrebe drugih … Izgon Henrika … nezakonita zaplemba: obupana gesta samoobrambe … sokriv umora lastnega strica … strukturna dinamika zlorabe moci … Žrtev lastne destruktivne politike in zgrešenih gospodarskih prijemov … sam sprožil svoj propad … Šele zdaj sem to spoznal, ceprav prepozno …« Kaj je to za ena svetohlinska lancastrska propaganda! NORTHUMBERLAND Obtožnica o tvojih grehih. Priznaj jih, da ne bo kdo mislil, da si bil po krivem odstavljen. RIHARD II. Ce bi jaz vse tvoje grehe vrgel na papir, bi si jih drznil javno brat'? Moja politika je bila družbeno progresivna, vaš konzervativizem pa me je pribil na križ in ni vode, ki bi vas umila! Vode! Dajte mi vodo … Lahko malo vode, prosim? HENRIK LANCASTER Dajte mu vodo. Prinesejo mu skledo vode. Ogleduje se v njej. RIHARD II. Podobo v tem ogledalu bom prebral, ne pa izjave. Je to isti obraz, ki je vsak dan pod svojo streho zbral na tisoce ljudi in kot sonce vse slepil? Nic globljih gub? Moral bi biti ves krvav. Kje so modrice, kje so odprte rane? Poglejte to ogledalo, hinavsko kakor ves moj dvor. (smeh) Biti kralj ali ne? To je vedno bilo vprašanje. Eno in edino. Onstran vsake metafizike. (smeh) Ampak zdaj sem vec kot kralj. Ko sem bil kralj, so se mi prilizovali samo podložniki, zdaj sem podložnik, pa se mi prilizuje kralj. HENRIK LANCASTER Rekel si, da boš odstopil. RIHARD II. Ti, kralj, vecji po svoji moci kakor milosti, te lahko nekaj prosim? HENRIK LANCASTER Poslušam. RIHARD II. Dovoli, da zdaj grem. HENRIK LANCASTER Kam? RIHARD II. Kamorkoli, le tebi spred oci. HENRIK LANCASTER Nikamor ne greš, dokler ne prebereš izjave. Rihard pljuskne vodo Henriku v obraz. RIHARD II. To je moj obraz, razbit na tisoc kosov. To je njegova gola in kruta resnica! HENRIK LANCASTER V Tower z njim! Riharda odvlecejo. Kronanje bo naslednjo sredo. 12. Celica v zaporu. IZABELA Kakšen pa si? RIHARD II. Ves najin blišc je bil le srecen sen, zdaj pa vidiva, kaj sva v resnici. Cez nekaj ur bom obsojen, potem veš, kaj sledi. IZABELA Ti je Henrik vdrl v srce? Ti je strmoglavil um? RIHARD II. »Ljubezen zlih ljudi se v strah sprevrže, strah v sovraštvo, sovraštvo pa zapelje vsaj enega, ce ne obeh, v nevarnost in smrt, ki jo zaslužita oba.« IZABELA Kaj govoriš? RIHARD II. Pozabi me. Pojdi v samostan in moli zame, da pridobiva v onstranstvu vec, kakor sva tu zgubila. Ali pa imej otroke z drugim. Z mano nisi mogla. Še je cas. Potem pa jim povej najino zgodbo. Kako sva se spoznala, se vzpenjala, vodila državo, kako so pravicnega kralja pahnili v nic. Vstopi Northumberland. RIHARD II. Sem lahko še nekaj trenutkov s svojo ženo? NORTHUMBERLAND Poslovi se, cas je. IZABELA ga objame, Northumberlandu. Pride cas, ko tvoj zlocin zagnije in te spridi. Ceprav dobiš pol dežele, ti to ne bo dovolj. On pa bo prej ali slej pomislil: clovek, ki ve, kako nezakonitega kralja spraviš na oblast, bo tudi znal, ce tako nanese, kralja strmoglaviti s prestola. Northumberland Izabelo odtrga od Riharda. IZABELA Pusti me! Naj gre z mano! NORTHUMBERLAND To bi morda bila ljubezen, politika pa ne. 13. Kronanje Henrika IV. HENRIK LANCASTER Jaz, Henrik IV., znan tudi kot »molceci kralj«, ker sem trezen, pragmaticen in redkobeseden, nisem imel izbire. Moja osebna prizadevanja so bila v skladu z interesi naroda. Ker sem svoje življenje posvetil borbi proti tiraniji, me nekateri slavijo kot junaka nekakšne nove demokracije. Ker sem fleksibilen in se znam prilagoditi danim okolišcinam, ne da bi pri tem razkril svoje cilje, sem utelešenje uspešnega politicnega oportunista. Znam ustvariti vtis, kot da se na vse, kar se zgodi, preprosto zgolj odzivam. »Clovek ima za svoja dejanja vedno dva razloga: dober razlog – in pravi razlog.« Moj politicni uspeh je rezultat nenehnega zanikanja mojih custev in intenc, tako na javni kot osebni ravni. Skrivnost uspešnega povzpetnika, tudi ce, tako kot jaz, nima kakšne posebne karizme, je v tem, da svoje obcutke potlaci do takšne mere, da lastnih ambicij niti sebi ne prizna, ker si ne dovoli, da bi se jih sploh zavedal. Dlje od vseh svojih tekmecev sem prišel samo zato, ker si nikdar nisem priznal, kam sploh grem in kaj sploh hocem. Moj moto je: »Veliko razmišljaj, malo govori, ne zapiši nicesar.« Zato se me tudi nic ne prime. Na izvrševalce svoje politike znam vplivati brez eksplicitnega ukaza, tako se v kocljivih zadevah nikdar ne inkriminiram in se vedno zlahka distanciram. Politologi me primerjajo z Reaganom, tudi on je bil tak: »Teflonski kralj«. Nic se ga ni prijelo. Vedno se je našel kak postrešcek, ki se je za njegove zlocine in umazane posle vrgel na mec. Velika politicna inovacija, ki sem jo izvedel, ne da bi si tega sploh želel, ni bil samo preprost transfer oblasti; moj državni udar Shakespeare kvalitativno razlikuje od vseh preteklih in prihodnjih. Cetudi ne de iure, sem de facto pokopal srednjeveško paradigmo božanske oblasti, svojo oblast pa utemeljil na organiziranem nasilju, realpoliticni ucinkovitosti in konsenzu vladanih. Z mano vojaška premoc postane kriterij legitimnosti. Jaz sem zgodovinska prelomnica, makiavelisticni obrat v politicnem mišljenju svoje dobe! Moja krvava sled vodi do strategij, ki so jih uspešno izpopolnili šele politicni geniji dvajsetega stoletja: Churchill, Mao, Mussolini, Pinochet, Kissinger, Netanyahu etc., ki jih zato štejem za svoje legitimne naslednike. Za uspešno utrditev novega režima je kljucen tudi nacrtno gojeni populizem, ki se mora demonstrativno približat’ nižjim slojem in jih pridobit’ na svojo stran. Rihard omenja, kako sem se »ljudem prilizoval, kot da jim hocem s skromnostjo in vljudnostjo zlesti naravnost v srca.« Ta pristop dejansko ne vkljucuje vec blaginje, pravne zašcite ali vecje politicne stabilnosti. Gre za izvršno ucinkovitost ohranitve položaja, ki ob politicni represiji in odstranitvi opozicije zahteva tudi nadarjenost za upravljanje naše javne podobe. Ko so surove roke stresale z oken kup odpadkov Rihardu na glavo … je mogocni Henrik mirno, a dostojanstveno jezdil mimo … vsi so ga požirali z ocmi in vzklikali: »Bog te živi, Henrik IV.!« Rojaki moji, zahvaljeni! 14. Hodnik v palaci. AUMERLE YORK Ne izgovarjaj tega imena v moji navzocnosti. EDMUND YORK Zaroto kuješ z Rihardovimi zavezniki. Ne bom dovolil, da naši družini umažeš ugled. AUMERLE YORK Lastnega brata boš ovadil? Se ti meša? EDMUND YORK Preprecil bom tvoj mali državni udar. Vse bom razkril. AUMERLE YORK poklekne k Henriku Prosim te za odpušcanje. HENRIK LANCASTER Saj nisem Kristus. EDMUND YORK privihra Izdajalec je, tvojo glavo hoce. Nobene milosti, kralj moj! HENRIK LANCASTER Aumerlu Zarota, grda, drzna in zavratna. Izvir neskaljen, ki je sam sebe umazal. EDMUND YORK Naj on s sramoto mojo cast zapravlja kot otroci ocetovo zlato? AUMERLE YORK Ravnokar sem jo preprecil. HENRIK LANCASTER Kakšna plemenitost. Izdati brata, da bi rešil ugled družine. Tega ti ne pozabim, Edmund York. AUMERLE YORK Prizanesi mi … kot boga te prosim. HENRIK LANCASTER Vstani. AUMERLE YORK Ne vstanem, dokler mi ne odpustiš. HENRIK LANCASTER Zbobnaj vojake in mi prinesi glave zarotnikov, pa ti odpustim. Odide, mrmra. Ne bo tega nikdar konec? Ni nikjer prijatelja, ki bi me tega živega strahu odrešil? AUMERLE YORK Si ga slišal? EDMUND YORK Nisem. 15. Celica v zaporu. RIHARD PLANTAGENET Kot v gledališcu, ko kak priljubljeni igralec oder zapusti, vsi ravnodušno gledajo v naslednjega in si mislijo, kak dolgcas – tocno tako, a še z vec prezira, gledajo zdaj vame, ki v eni osebi igram toliko vlog. Vse so nesrecne. Vcasih sem kralj, pa si zaradi izdaj zaželim, da bi bil berac. Ko pa sem berac, me stiska preprica, da je bolje biti kralj. Potem se spomnim, kako so me spodnesli, pa sem znova nic. A naj bom karkoli, ne jaz ne kdorkoli drug ne bo imel miru, dokler se ne sprijazni, da je pravzaprav nic. Ves svet za nic. Na koncertu svojega poraza nisem imel dobrega ušesa. Nisem slišal, kako razglašena je moja kraljevina. Nisem prav štel taktov. Gluh sem bil. Ves cas. Ubijal cas in zdaj cas ubija mene. Svetloba. Vstopi Aumerle. Aumerle! Ti si dokaz ljubezni. Redek biser v tem sovražnem svetu. Ga objame. Dolg objem. Nato se Rihard obrne in Aumerlu pokaže žarek svetlobe. Vidiš, svetloba kljub vsemu najde pot do mene … Aumerle iz žepa vzame žico in jo Rihardu ovije okrog vratu. Mocno stisne. Rihard se duši. Aumerle stiska na vso moc, dokler se Rihardovo telo ne umiri. 16. AUMERLE YORK Konec je. Tvoje strahove sem pokopal. Henrik zagleda Rihardovo truplo. HENRIK LANCASTER Zapomnite si ta trenutek. Nikdar nisem niti z eno besedo izdal ukaza za umor lastnega bratranca in s tem sprožil kolesja zgodovine. AUMERLE YORK Je že v redu. Prebral sem ti iz oci. HENRIK LANCASTER Ceprav sem želel njegovo smrt, sovražim zdaj morilca in ljubim umorjenega. Aumerle York, ker predstavljaš grožnjo miru, ki smo si ga z muko priborili, in ker nocemo, da našo zemljo maže njena dragocena kri – te izganjamo z našega ozemlja. Tvoje placilo naj bo slaba vest. Kot Kajn blodi na veke vekov skozi noc brez zvezd. Mi pa, ki nas je sram, da takšna kri zaliva našo rast, si bomo s križarskim pohodom oprali našo cast. Ti, ki so se še vceraj klali v bratomornih vojnah, naj gredo zdaj združeni na skupno pot – ne zoper svojce, zaveznike in znance kakor prej, ampak proti poganom in brezbožnikom, ki so odrešenika pribili nam na križ. DRUGO DEJANJE: HENRIK IV. ALI PARANOJA 0. PROLOG LOLA Vse nesrece 14. stoletja, ki smo jih omenjali, niso le še vedno prisotne, ampak dramaticno narašcajo. Novi režim prvega lancastrskega kralja in prvega novodobnega diktatorja po Shakespearu … FALSTAFF … ce seveda verjamete najvecjemu tudorskemu placancu in propagandistu vseh casov … LOLA … cetudi je sprva užival množicno podporo, novi režim ni prinesel pricakovanega miru, ampak se je pod njim, kot ste verjetno pricakovali, t. i. državljanska vojna zares razmahnila. Kralj je privil davke, da bi jo zatrl, dušenje zarot nezadovoljnega plemstva pa je Northumberlandovo sistematicno represijo zgolj upravicilo in okrepilo. O stabilnosti in blaginji ni bilo govora. Cestni ropi so bili na dnevnem redu … FALSTAFF Aleluja, dr'gac' bi še bankrotiral. LOLA … korupcija je cvetela, ljudstvo pa je hlepelo po prejšnjem režimu … Tako so po Shakespearu … FALSTAFF … ce vas seveda bolj privlacijo mutne renesancne drame kot utemeljena zgodovinska dejstva … LOLA … zaradi domnevnega izvirnega politicnega greha Riharda II. in posledicno Henrika IV., kar je sprožilo verižno reakcijo izdaj in vojn, so vsi v kraljevini zboleli za voljo do moci, ne samo kralj, ampak plemici, tlacani, cerkev, skratka, vsi. FALSTAFF Bukvalno oboleli od moci. LOLA »Nagnito je telo kraljestva, zavratna in grda bolezen ga razjeda – prav pri srcu.« FALSTAFF Moc pa, kot vemo, »posrka vase prav vse, moc v voljo, voljo v požrešnost, požrešnost pa, ta vseobsežni volk, tako dvojno podprt z mocjo in voljo, prej al’ slej postane sam svoj plen in navsezadnje požre sam sebe«. LOLA V drugi polovici svoje vladavine je bil Henrik IV. že precej betežen in bolan. Nenaklonjeni viri trdijo, da ga je doletela gobavost kot znak božjega mašcevanja. Drugi pravijo, da je imel epilepsijo, nekateri, da ga je zadela kap, posledice pa so se odražale v brezbrižnosti, ki se je menjavala z izbruhi besa. Najverjetneje je trpel za sifilisom, ki so ga pogosto zamenjevali z gobavostjo. Tako bi lahko razložili njegova dolga obdobja letargije. FALSTAFF »Ko zboli kralj, nikdar ne zboli sam.« Vaš Falstaff tud' ni bil kaj precej na boljšem. Ceprav imam vodene oci, žolta lica, hripav glas, putiko in cirozo jeter, sem star samo po svoji razsodnosti in pameti. Doletela pa me je še hujša diagnoza. Nikakor ne morem pozdravit’ anoreksije, ki razsaja v moji denarnici. Sposojanje zgolj zavlacuje neizbežno, a bolezen, se bojim, je neozdravljiva. Sicer pa kaj, ce malo šepam, vojno izkoristim za izgovor. Bister um vse obrne v svoj prid. Celo bolezen pretvori v profit. LOLA Nekdanji zavezniki, ki zanikajo legitimnost Henrikove vladavine, zbirajo svoje sile na Irskem, Škotskem in v Walesu. A kot si lahko mislite, bodo te »pelcmantl« revolucije, v smislu vsesplošne blaginje in miru, zgolj pljunek v morje. FALSTAFF Z redko izjemo kasnejšega Henrika V., Harryja Lancastra, mojega najboljšega prijatelja in varovanca, se vrstijo monarhi, eni bolj nesposobni kot drugi, in se po zakonu privlacnosti obkrožajo s še slabšimi vladami. 1. HENRIK LANCASTER betežen in bolan Deset let je minilo, odkar sem bil po sili razmer primoran sesti na angleški prestol. Zbiti smo in bledi od skrbi, ceprav smo napovedali sveto vojno na obalah dalec stran od tod … Nagnito je telo kraljestva, zavratna bolezen ga razjeda – prav pri srcu. To zahrbtno, omahljivo ljudstvo. Nezanesljiv in majav dom ima, kdor na srcih ljudstva zida. Prej me je goltalo z ocmi in povzdigovalo do neba, zdaj pa, ko njihove želje utelešam, bi me izbruhalo na silo, tako kot Riharda. Zdaj pa tuli, da hoce lastno bruhanje pojest': »Vzemi tega kralja in nam vrni prejšnjega!«, množica debilna. »Kar je bilo in bo, je dobro, a kar je, slabo!« NORTHUMBERLAND V Walesu so nam uporniki zadali hude izgube. Število naših žrtev je preseglo tisoc. HENRIK LANCASTER Vse kaže, da te novice preprecujejo pohod naš sveti nad Jeruzalem. NORTHUMBERLAND Moj sin se je pa dobro znašel. Ubranil je naše položaje, Škoti bežijo. HENRIK LANCASTER Vsaj eno bitko smo dobili. Spomni me, kako mu je že ime, mlademu Northumberlandu? NORTHUMBERLAND Percy. HENRIK LANCASTER Zanimiv fant, pogumen, hitre jeze. Takoj bi ga zamenjal s svojim sinom. NORTHUMBERLAND Percy je zajel precej ujetnikov, med njimi svojega svaka Mortimerja. HENRIK LANCASTER Bravo … moj nabira samo dolgove in popiva po beznicah. Predat pa mi jih noce. Vstopi Percy. NORTHUMBERLAND Da pojasnim. Moj sin ni zavrnil zahteve, da vam prepusti ujetnike, to je bil preprosto nesporazum … PERCY NORTHUMBERLAND Ni res. Ko je bilo bitke konec, ko sem slonel ob mecu še ves vroc in se je rezilo še kadilo od krvavih usmrtitev, je prišel tvoj odposlanec. Kot kaka dvorna dama se je zmrdoval, me nekaj spraševal in terjal, naj predam ujetnike. Nestrpen od muk in jeze sem mu rekel, kar sem mu pac rekel, ne vem vec, kaj, da mu jih dam, ali ne dam. Razkacil me je, skratka … To je vse. NORTHUMBERLAND Ne štej mu v breme, ce zdaj preklice to, kar je dejal. PERCY NORTHUMBERLAND Ce nam placaš odškodnino, jih predam. HENRIK LANCASTER Naj blagajne praznim in placujem za izdaje? PERCY NORTHUMBERLAND Ce jih pride terjat sam hudic, jih ne dobiš! Odideta. HENRIK LANCASTER Zdaj me bo verjetno izdal. Takoj bi ga zamenjal s svojim sinom. Ve kdo, kje je moj prekleti sin? Tri mesece ga že nisem videl. Poizvedite po londonskih beznicah, s prevaranti, pijanci in heretiki se druži, ki v zakotnih ulicah ropajo ljudi. On pa misli, da je to stvar casti. 2. Eastcheap, jutro. Soba v bordelu pri Merjašcevi glavi. Falstaff in Harry Lancaster v postelji z dvema specima pijanima spolnima delavkama. Harry kadi, Falstaff domnevno spi. HARRY LANCASTER gleda bolho, kako leze cez ritnico spece V celem Londonu ni tolk bolh kot v tej špelunki. Jo spenkne. LOLA zajamra v polsnu Mmm … Se naprci. Še me dej. Harry jo pokrije. HARRY LANCASTER Vohaš to? Odkar je madame pobralo, je v tej hiši vse narobe. FALSTAFF zazeha Trapa nesrecna. Revšcina ji je pamet zmešala. HARRY LANCASTER Odkar je žitu cena zrasla, si kot mnogi drugi ni vec opomogla. FALSTAFF se zareži Picka ji na nosu zrasla … prezgodaj je, da bi debatiral’ o ekonomiji. HARRY LANCASTER Kaj pa ti veš, kolk je ura. Ce bi bile ure flaše vina, minute pecenke in zvonci jeziki kurb, kazalci pa izveski na beznicah, božje sonce pa huda napaljena bejba, bi razumel. T'ko pa … koj kurac, Falstaff, tebe briga, kol'k je ura? FALSTAFF Pusti sonce, Harry, mi, carji podzemlja, ki razlašcamo oderuhe, se ravnamo po luni. Ljudje naj govorijo, da opravljamo družbeno-koristno delo, ker se kot morje ravnamo po luni. Pazi … ko boš kralj, bog ohrani tvojo milost, pardon, tvoje velicanstvo, milosti t'ko al t'ko ne boš imel nobene … HARRY LANCASTER Kaj, nobene? FALSTAFF Niti to'k, da bi blagoslovil ocvrto jajce. Harry se smeji, kašlja. By the way, kakšna ti je Lola? HARRY LANCASTER Ustreže ti, ce ji placaš. LOLA v polsnu Ta pa zna z žensko. FALSTAFF Dio povero … božanska picka, avion od ženske … si jo probal? HARRY LANCASTER Vsakokrat, ko sem placal, kar sva spila. Ko nisem 'mel denarja, sem dal na tvoj racun. FALSTAFF Dolžen si mi cuka sto. HARRY LANCASTER Ne seri … FALSTAFF Kaj cuka sto? Tvoje prijateljstvo je vredno milijon, veš ti to? Samo ljubezen si mi dolžen, stari moj … Ti, Harry, a bo še smrtna kazen, ko boš kralj? HARRY LANCASTER Kompleksno politicno vprašanje … FALSTAFF Glej, da ko prestol naslediš, ne obesiš vsaj nobenega tatu … HARRY LANCASTER To boš delal ti v mojem imenu. FALSTAFF Filane danke, mili kraljevic. To bi mi pasalo prav tol'k, kot ce bi na dvoru kleceplazil. Že vidim. Ko boš ti kralj, bom jaz veleizdajalec. HARRY LANCASTER se smeji Boli me kurac … Falstaff se smeji, potem umolkne, se zamisli. HARRY LANCASTER Nekam si se zamislu, pr'jat'a … FALSTAFF Vso pravico imam do tega. HARRY LANCASTER Prav takšno k' prase, da leta po zraku. FALSTAFF Melanholija se me je prijela … kot megla na barju. HARRY LANCASTER Kot septicna jama za škofijo, misliš. FALSTAFF Za pofistat se … HARRY LANCASTER A nisi reku, da 'mamo sam' to, cesar ne mor'mo zgubit v brodolomu? FALSTAFF Dokler nisem tebe spoznal, nisem imel pojma o nicemer. Đizs faking Krajst. A veš ti, da je denar dolg, obljuba, da ga kralj pac lahk' nekoc poplaca? Cekni, kako se ga ustvari, pa ti bo jasno … ex nihilo, stari moj, ex nihilo … HARRY LANCASTER Iz nic ni nic. Zmen'va se raje, kje bova naslednjic ropala. FALSTAFF Đizs faking Krast. Ti povej. HARRY LANCASTER bocne drugo speco telo. Ned! NED v polsnu Ja, no … Jutri ob štirih zjutri na križišcu Gadshill. Dve ulici naprej. Fak, ne vem, kako se rece. Glavna cesta. Tam bo voz, pobere keš, da ga odpelje, pa sam' štirje varnostniki bojo. Kako se že rece. Za transfer denarja v zakladnico. Maske 'mam, orožje, nacrt pa irite… Inite… LOLA Itinerar! NED To 'mam. Ce greš tocno po nacrtu, bo to rop stoletja. FALSTAFF Mmmm … všec mi je, kako diši. Harry, idemo? HARRY LANCASTER Si pozabu, kdo sem? FALSTAFF Niti ne, ampak pozabim, ce greš zraven. HARRY LANCASTER S štirimi varnostniki boste zrihtal tud' brez mene. Briši zdej! Ne mislim s tabo tu ležat do dreka. FALSTAFF In nauk tega je: zdaj pa grem. Odhaja. Sam' še to ti polagam na srce, ti najzavrženejši kraljevic na svetu, in to z grafitom našega najvecjega državotvornega poeta: »Jej, pij in kavsaj, za vecnost se ne ravsaj!« Lahko noc, mile dame, lahko noc … Odide. Harry in ostali vstajajo, se oblacijo. HARRY LANCASTER obcinstvu »V družbi treh bedakov med ducati prostakov …« Vse vas poznam in podpiram. Neobrzdana razpoloženja vaših razvratov. Zacasno. Ampak vam res ni jasno? Mislite, da me boli kurac, ne? Da sem nek bohem, tak neškodljiv kraljevski jebiveter, a? Ta svet bordelov in beznic pa je zame samo vmesna postaja, šola v naravi, del moje sistematicne samovzgoje iz psihologije množic. Taktika, dragi moji hlapci zarukani. Taktika. »Kot sonce, ki pusti kužnim oblakom, da mu pred svetom skrijejo obraz, da bo, ko hoce bit’ spet, kar je, še bolj obcudovano, prebije navsezadnje gnile megle in sopare.« To moje minglanje z nižjimi razredi je investicija v prihodnost. Te zapite propalice so zame študijski primeri, bežna epizodica v moji karieri na poti do prestola. Ucim se jih kot kak tuj, grd jezik, samo da jim bom nekoc lažje vladal. Prikrito sonce je bil ves cas, bojo rekli. Zdaj pa je vzvišena zvezda, legenda, ideal. »Brenkam na najnižje strune in v bore cetrt ure tako napredujem, da lahko pijem z vsakim smetarjem v njegovem lastnem jeziku.« In ko postanem kralj, mi bojo vsi ti vrli decki na razpolago. Plus, moral sem se javno distancirat' od nepriljubljenega režima svojega oceta, to vam je verjetno jasno. Taktika, dragi moji, vse je taktika. Malo grešiš, da ima narod kaj odpustit', potem ti pa vsi jejo iz roke. 3. PERCY NORTHUMBERLAND Vem, kaj hoce, ta hohštapler. Samo da me poniža, ker moja zmaga mece senco nanj! NORTHUMBERLAND Predvsem noce, da se mu zamaje oblast … PERCY NORTHUMBERLAND Ne morem verjet', da ste na celo države postavili tega povzpetnika, zakonitega kralja pa zadavili kot zadnjega psa. Sramota. Odtrgali ste rožo in ceznjo vrgli gnoj. NORTHUMBERLAND Percy … PERCY NORTHUMBERLAND Ti si ga po rdeci preprogi vrnil iz izgnanstva. Zdaj pa trpiš, ker si pod to bedno vlado njegov hlapec, lestev, vrv in rabelj. Si res mislil, da ti bo hvaležen do konca svojih dni? Ves cas premišljuje, kako bi ti poplacal dolg, ce ne drugace, s krvjo. In to našo! NORTHUMBERLAND Nikogar ne poslušaš razen sebe … PERCY NORTHUMBERLAND Cas je, da ga vržemo s prestola. Še je cas, da rešimo teptano cast in se operemo v oceh ljudi … NORTHUMBERLAND Tvegana, nevarna igra … PERCY NORTHUMBERLAND Nevarno je vse, prepih, spanje, pijaca! Še skok na luno ni težak, da strgaš cast ji z bledih lic! NORTHUMBERLAND Zdaj nas ima na piki, nimamo dovolj podpore, naš položaj ogroža … KATE MORTIMER vstopi Mortimerja hoce, ker ga je Rihard pred odstopom imenoval za svojega naslednika. Henrik se nas bo takoj, ko bo to mogoce, brez oklevanja znebil. PERCY NORTHUMBERLAND Tako je. »Glave si rešimo samo tako, da to oblast postavimo na glavo!« NORTHUMBERLAND Ne zacenjaj spet, Percy. Bom jaz povedal. Kar zadeva ujetnike … PERCY NORTHUMBERLAND Nobenega ne dam. Utoni ali plavaj! NORTHUMBERLAND Žolc se mu je razlil. Kate, sama govori s svojim možem, ce lahko, jaz ne morem vec. Odhaja. PERCY NORTHUMBERLAND Northumberlandu Ja, meša se mi od tega gnoja lancastrskega! Vse te žile spraznim zanj, kapljo za kapljo izlijem v prah! »Naj se cas ne onegavi, da hrup bojišc to igro prej pozdravi!« KATE MORTIMER, zavpije Boš nehal že enkrat? Se lahko, prosim, samo za minuto umiriš? Percy se malo umiri. Kate olajšano zadiha. Osvobodil boš vse ujetnike, in to brez odkupnine. PERCY NORTHUMBERLAND Kaj? Zakaj? KATE MORTIMER Iz upornikov bomo dobili zaveznike, pa še cerkev pridobimo na svojo stran … PERCY NORTHUMBERLAND To sploh ni tako neumno! Dobra zarota, dobri prijatelji! Objame Kate in jo hitro spet spusti. Ce z uporniki podpišem pakt, gremo takoj v napad. Odhaja. KATE MORTIMER Kam zdaj spet bezljaš? PERCY NORTHUMBERLAND Ne sprašuj me vec, kam grem. Vem, da si pametna, zvesta si, a kljub vsemu ženska. Bolje znaš molcat' od drugih, cesar pa ne veš, tega ne poveš. In le do sem ti pac zaupam. KATE MORTIMER Kako? Do sem? PERCY NORTHUMBERLAND In niti milimeter dlje. Živi smo zato, da gazimo po kraljih! 4. Eastcheap. Bar v bordelu pri Merjašcevi glavi. Nell poje. HARRY LANCASTER gleda pevko, pijan, omizju Kako je mogoce, da zna ta nesrecnica manj besed kot papagaj, pa jo je rodila ženska kakor mene? Vse njeno delo je, da noge odpira in zapira, hodi po stopnicah gor in dol, vsa njena zgovornost – pa je košcek racuna. Nisem pa Percy, kot Percy pa nisem. Ta vam za zajtrk pospravi šest, sedem Škotov, si umije roke, pa rece svoji ženi: »Kaj bi s tem mirnim življenjem! Delu cast in oblast!« »Oh, Harry, moj mili,« vpraša ona, »koliko pa si jih pospravil danes?« Cez debelo uro pa odgovori: »Kakih štirinajst, za džabe, za džabe!« Smeh vseh. Kje je Falstaff, ta kmetavz cemerni? Jaz bom igral Percyja, ta bajs pa Kate. NED vdre v smehu Macko na ražn, on je švical, jaz pa sem jokal od smeha. Kralj pizdunov. Kako je bežal, ko' panicna opica. Pa še konja smo mu skrili. Tam je stal in tulil: »Kuga poberi strahopetce! Dajte mi konja! Kraljestvo za konja!« Smeh vseh. FALSTAFF prisopiha za njim in lovi sapo Picka vam vsem na nosu zrasla! Osem metrov peške je zame sedemdeset kilometrov, to dobro veste! Kamne 'mate namesto srca, kamne! HARRY LANCASTER Ce mi ne bi šlo na smeh, bi se mi smilil. Kaj pa ti je, bajs nemarni? FALSTAFF Kuga vse poberi! Kon'c je. Ne bom vec tako živel. Raje štrikam nogavice in jih na štantih prodajam. Vse je šlo v pizdovce, dio povero. Pofistam se, ce ni vec poštenosti niti med tatovi! NED Kaj opletaš s tujim kurcem po koprivah, povej že … FALSTAFF Posluš', kaj ti bom reku: Klinc vas gleda, kolega … HARRY LANCASTER Povej že, ti vreca volne? FALSTAFF Obesi se na svojo prestolonasledniško podvezo. Se temu pravi krit' hrbte prijateljem? HARRY LANCASTER Ti vampež nemarni, ti kurbirska, tolsta vreca loja … FALSTAFF Svojemu fotru mjavki s svojimi plani od zdej naprej. Ti pa princ od Walesa, še tega ne veš, ce je tvoj tati res tvoj tati? HARRY LANCASTER Prekleta kanta špeha, ponovi, ce si upaš … FALSTAFF Preden ponovim, bom tole spil. (Zvrne kozarec.) Kako veš, kdo je tvoj foter? Ker ti je mama t'ko povedala. Lagal si, mili moj kraljevic. Sram te bilo! That thou may lie and lie and be a villain! HARRY LANCASTER Jaz da sem lagal? FALSTAFF Picka mi na nosu zrase, ce sem se jaz v lajfu kdaj. Vsaj ne v obicajnem smislu. Ce lažem, lažem, da povem resnico, politiki pa lažejo, da jo potlacijo. HARRY LANCASTER Pajac nesrecni … FALSTAFF Reku si, da bojo štirje, jih je b'lo pa sto. HARRY LANCASTER Sto, a? FALSTAFF publiki Pobrali so nam vse, kar smo naropali. Komaj sem se rešil. Dve uri smo se mlat'li. To ni bil boj, ampak mesarsko klanje! Vsaj petdeset jih je b'lo. Dvajset smo jih potolkli, vsaj. HARRY LANCASTER Ubili ste jih? FALSTAFF Verjetno, vsaj dva, al' pa tri. Pet mogoce. HARRY LANCASTER Kaj ste pa nar’dili s trupli? FALSTAFF Ne vem vec, prehitro je šlo, pa še tema je b'la taka, da še lastne roke nisem videl. HARRY LANCASTER Da vidimo, kdo laže, bajs. Vceraj sem vas gledal iz zasede. Nad štiri ste se sprav’li. Pa jih niste prav zvezal’. Ti si spizdil ko' zajc in ce ne bi b'lo mene, da poberem keš, bi vse propadlo. NED Tega pa nisi pricakoval, a bajs? FALSTAFF Seveda sem. Delal sem se, da bežim, da jih zvlecem nase. Zato, da je on lahko pobral keš. Great minds think alike. Kaj pa naj bi, tovariši? Ubil prestolonaslednika? Ce sem bil strahopeten, sem bil po instinktu. Instinkt je vse … NED Naj me vrag pošlata … FALSTAFF Glavno, da je denar v naših rokah, ne? Vrag poberi skrbi in težave. 'Mam prav al' 'mam prav? LOLA vstopi, mimogrede Harryju Visok obisk. En iz tvojega genga je bil zunej. Pravi, da se moraš jutri zglasit' pri ociju na avdienci. FALSTAFF Kralju je od slabih novic verjetno osivela brada. Ti, Harry, a te nic prpa ne stiska? HARRY LANCASTER Manjka mi tvojega instinkta … FALSTAFF Te ne bo oce jutri dal iz kože zaradi tvoj'ga življenjskega sloga? Ce me 'maš kej rad, si boš moral zmislit' kak izgovor. HARRY LANCASTER Ti bodi kralj, pa da vidimo, kako bi šlo … FALSTAFF Ta stol bo moje kraljestvo. Ta kanta pa moja krona. Pazi zdaj, ce v tebi še ni ugasnila zadnja iskrica milosti, boš jokal. Jokat' se boš zacel. Tako, sin moj. LOLA se posede skupaj z ostalimi Pazi zdaj to lobotomijo … V renesansi bi temu rekli: imeniten špas. FALSTAFF »Nic solz, kraljica – nicev je tok solz.« LOLA Ker car, kol'k teksta se je na pamet naucil … FALSTAFF Stran z nesrecnico! Jaz, kralj Henrik IV., sem zadnjic šel na lov. Vidim sokola, leti, ustrelim, sokol pa leti naprej. Gledam in recem: »Majkemi, dosta sam vidio u životu, a još nikad mrtve ptice da leti!« (Smeh vseh.) Harry, sin moj. Ne cudim se samo temu, kako zapravljaš svoj cas, marvec tudi tvoji nesrecni drušcini. O tem, da si moj sin, mi prica deloma beseda tvoje matere, deloma moje lastno mnenje. Podli pogled v tvojih oceh pa mi je za to zanesljivo jamstvo. Naj bo moj sin, luc vesoljne Anglije, podel tat in kriminalec, je vprašanje, ki ga je vredno nacet'. HARRY LANCASTER Slišal sem, da je velicanstvo spet zadela ta nesrecna kap … Ta mrtvoud, kakor ga razumem, je neke vrste letargija, prihaja pa od prevelikih skrbi in prenapenjanja možganov. To je posebne sorte gluhost. FALSTAFF Vse kaže, da si tudi ti podvržen tej bolezni, ker ne slišiš, kar ti pravim. HARRY LANCASTER Prej bi rekel, da trpim za neposlušnostjo. FALSTAFF Vi stari ne razumete, kaj zmoremo mi mladi. Ogenj naših jeter merite z grenkobo svojega žolca … HARRY LANCASTER Briši … ti ne znaš bit' kralj. FALSTAFF Igrajo naj tisti, ki znamo! (Harry ga prime in vlece s stola.) Meceš me s prestola? Kaj ste v tej familiji sami manicni prevratniki? Smeh vseh. HARRY LANCASTER sede na stol, zamenjata vlogi, Falstaffu Harry, kje si bil? FALSTAFF Eastcheap, red light district. HARRY LANCASTER O tebi slišim marsikaj, kar mi ni všec. FALSTAFF Lahko ti povem še kaj bolj smešnega. HARRY LANCASTER Zdaj ni cas za zajebancije. Nekakšen sod plesniv je zdaj tvoj kompanjon. Cemu služi, razen da se baše? V cem je dober, razen v pitju vina? Si zasluži sploh živet', ta bajs nemarni? Kaj je clovek, ce mu je glavni cilj življenja in bogastvo najvecje, da spi in je? Žival, nic vec. FALSTAFF O kom govoriš? HARRY LANCASTER O Sokratu za reveže, o Shakespearu za idiote … FALSTAFF Ne poznam. HARRY LANCASTER Seveda poznaš tega zvodnika mladih duš najnižje sorte. FALSTAFF Ce bi rekel, da je kaj slabši od mene, bi rekel vec, kakor vem. Ampak zvodnik? To najodlocneje zanikam. HARRY LANCASTER John Falstaff, ker nisi za nobeno rabo, ker ni v tvojem trupu vec vere, pravice in poštenja kot v kuhani cešplji – te izganjamo »na veke vekomaj« iz našega kraljestva! FALSTAFF Naj mi vaša milost ne zameri. Ce prepove alkohol in sladkor, naj izda dekret. Ce je zlocin bit' star, obilen in vesel, naj bo. Zgodi se tvoja volja. Izženi raje Neda, izženi Lolo, izženi vso to bando nehvaležno (pokaže na obcinstvo). Ampak ne izženi dragega, ljubeznivega Falstaffa. Poštenega Falstaffa. Vrlega Falstaffa. Najboljšega prijatelja vašega sina Harryja. Ne izženi ga, ker ce izženeš Falstaffa, izženeš svet! Vsi ploskajo. HARRY LANCASTER Sem in bom. Harry gre. Tudi ostali, kot ob koncu predstave. Falstaff in Lola ostaneta. 5. FALSTAFF obcinstvu Vem, da se vsi iz mene delajo norca. Vem, da me fetšejmajo t'ko, da dan's to niti ni vec smešno. Ne si tega gnat prevec k srcu. T'ko si izkazujemo ljubezen v naši klapi. Vas boli? Mene pa ne. Celo v cast mi je. Ker nisem samo duhovit sam po sebi, ampak vzrok duhovitosti v drugih. LOLA Pa kako ti je to lahko v cast? FALSTAFF Dokler se lahko bolj sebi smejim kot drugim, dokler delam vecjega norca iz sebe kot iz drugih, sem svoboden. To je moj katekizem preživetja v tem usranem svetu. Pomaga tud', ce si pod gasom, vec al' manj skoz … Vem, da ne palijo vec moje fore v tej dobi politicne korektnosti. Lej, kako resno se držijo. LOLA Kot da bi b'li v cerkvi. FALSTAFF Ni cudno, da je apokalipsa za vogalom. Mogoce pa se bo skupej z ledeniki vsaj par src stopilo … LOLA Ni jim smešno … FALSTAFF Vse prefistam, ce z mano niso umrli samo mit vesele Anglije, doba viteštva, integriteta, milijoni staroselcev, milijarda živalskih vrst, ampak tud' humor kot tak … LOLA Zame si ti še vedno »najvecja zamisel dobrega cloveka v vsej dramatiki«. Tvoje napake so tako majhne, pa iz njih take hude vice pokaš. FALSTAFF Jaz sem Hamlet komedije, ne veš ti tega? Jaz sem zadnji humanist v tej tragikomediji samih psihopatov. LOLA Ceprav si na momente mizogin in oportunist in tud' tebe skvari obet moci, si men' všec lih zato, ker za razliko od drugih nikogar ne zatiraš, nikogar ne ubiješ, vsaj ne neposredno. FALSTAFF Ni Adam spodrsnil v dneh nedolžnosti? Kako ne bi jaz v dneh pregrehe? LOLA »Nad problemi skratka nisi vzvišen, tvoj genij se izraža v tem, kako se iz njih izmotaš.« Živiš antitezo hierarhije in politike v nasprotju s prevladujocimi koncepti casti in uspeha celega esteblišmenta. Mogoce si res socialni parazit, mogoce res živiš na stroške drugih. Ampak, kdo pa ne? FALSTAFF Preklinjal nisem prevec, kockal nisem vec kot sedemkrat na teden, v bordele nisem zahajal vec kot enkrat vsake cetrt ure. Denar, ki sem si ga sposodil, sem vrnil – trikrat al' štir'krat. Vec mesa imam kot drugi, zato pa mogoce malo vec slabosti … LOLA »Velik si kol'kr vidiš, ne kol'kr meriš.« V primerjavi s prevarami, ki se jih grejo ti diktatorji, so tvoje pickin dim. Mogoce si res ultimativni renesancni hipi bumer, ampak men' si car, ker si t'ko ogromen, da te ne mor'jo na nic reducirat. FALSTAFF Bolje da ljulja nek da žulja. LOLA »Ti si sila življenja, ki presega vse družbene vloge. Tvoj trebuh sploh ni simbol požrešnosti, ampak bistva življenja, ki ga lahko definiramo samo z odpovedjo vseh definicij.« FALSTAFF Ah, Lola … ne vem, ce mi je že kdo kdaj kej lepšega reku … LOLA Ma ja. »Ce se v tragediji vse reducira na telo, ki lahko samo umre, se pri tebi vse reducira na telo, ki predstavlja našo moc, da se prežremo in prepijemo skoz ruševine intelektualnih in moralnih nasprotij.« Tvoja edina napaka je tvoja clovecnost. Samo ti si lahko tako naiven in zaupljiv, da si misliš, da volja do oblasti ne bo skrhala prijateljskih vezi in da ljubezen lahko preseže hierarhije in razredne razlike. FALSTAFF »Samo ljubezen si mi dolžen.« LOLA Ljubezen pa ni enosmerna cesta. 6. Avdienca pri kralju. HENRIK LANCASTER Ne vem, s cim sem si zaslužil tako nevrednega prestolonaslednika. Edine zmage, ki si jih slavil, si dosegal po beznicah. Edini podvigi pa ropi in prevare, nizkotna sla in žalostne zabave. HARRY LANCASTER Srecen bi bil, ce bi se lahko otresel vseh ocitkov, ki ti jih na uho nosijo lažnivci. Odpusti mi za vse, kar sem morda skrivil. HENRIK LANCASTER Ce bi jaz pustil vsakemu do sebe in se vsem razkazoval v slabi družbi, bi ti, ki so mi pomagali na prestol, ostali zvesti prejšnjemu vladarju. Ker so me redko videli, pa so strmeli vame kot v kak komet. Zato sem lahko ljubeznivo ves ponižen iz ljudskih src izvabil vdanost, hvalo in pozdrave, in to vprico kronanega kralja! Tako sem vedno bil ves svež in nov. Vsak moj nastop je bil kot praznik, ne pogost, a vzvišen. Rihard pa je bil ob ves ugled, na razpolago vsakemu zijalu. In ker so ga vsak dan požirali z ocmi, so se ga preobjedli in zasovražili. Ker malo vec kot malo je prevec. In prav tako je s tabo. Ni oci, ki jim ne presedaš, razen mojih, ki bi te veckrat rade videl e… HARRY LANCASTER Od zdaj naprej bom dal vec nase. Grešim samo, da greh v svoj prid obrnem in se, ko sploh ne pricakujejo, nenadno spreobrnem. Spomin na te nesrecnike ohranim kot mero in obrazec, da lahko ob njem življenja drugih merim. HENRIK LANCASTER Cebela, ki se zaredi v mrhovini, jo redko zapusti. Percy si trenutno bolj zasluži krono kakor ti. Kar je danes on, sem bil jaz nekoc. Zbral je vojsko, ki koraka zdaj nad nas. Ampak ne vem, zakaj ti govorim o sovražnikih, ko si moj najvecji sovražnik ocitno ti? Sklepal sem, da si se jim pridružil. HARRY LANCASTER Ne govori tega. Ce želiš, vse popravim s Percyjevo glavo. Ko si z obraza sperem krinko, sramoto sperem skupaj z njo. Percy dela zame, on zbira slavo, jaz jo bom pobral! HENRIK LANCASTER S tem si pobil tisoc upornikov, sin moj. Najvecja uporniška vojska, ki je kdaj rušila oblast, se zbira pri Shrewsburyju. Mi poskrbimo za Škote in Valižane, tebi pa dajem poveljstvo in z njim vso oblast, da zbereš svoje sile v enajstih dneh. 7. Eastcheap. Soba v bordelu. Falstaff leži, Lola ga poljublja in mu odpenja hlace, on se ne odziva. FALSTAFF Prestar sem jaz za te stvari … LOLA Ne sekirej se, mucek. Ti si mi všec, veš. Bolj kot vsi ostali. FALSTAFF To mi govoriš samo iz usmiljenja. LOLA Ne seri. Ce te zaprejo, te bom cakala. FALSTAFF Ne bojo me, ni šans. Podkup'li smo ta prave. Denar smo vrnili, ceprav me sploh ni b'lo zraven. To vracanje mi sicer ni prevec všec – dvojni posel. Vse samo, da bi pokril Harryja. Ne bom rekel, da si Harry zasluži boljšega prijatelja. Da bi si pa prijatelj zaslužil boljšega Harryja, to pa ja. LOLA Sej ni t’ko švoh Harry. Lep, pa še pameten. FALSTAFF Za shrambarja bi že bil. Kruh bi kar dobro rezal. (Lola se smeji.) Vsak dan si recem, pusti ga, ni te vreden, pa lazi skoz za mano. Sej bi se ga otresel, pa ne vem, kako … Dej mi ljubcka. LOLA Mili moj mucek … Harry in Ned, ki sta prisluškovala, vdreta. FALSTAFF Sem se usral. Harry, picka ti na nosu zrasla! Tovariš, fant moj, kako sem te vesel … HARRY LANCASTER Sta Venera in Saturn to leto v konjunkciji? FALSTAFF Jaz bi rekel, da je bolj retrogradni Merkur. Ga hoce objet. HARRY LANCASTER Da se me ne dotakneš s temi sluzastimi prsti. NED drži Lolo Prebicaj ga vprico njegove cipe … LOLA Pusti me! NED Harryju Ob mašcevanje boš, ker takoj vse skup v hec obrne … Harry zagrabi Falstaffa za vrat. FALSTAFF Ne nasilja, samo nasilja ne! HARRY LANCASTER Falstaffa podre na tla Kaj je? Si se skozlal, ko si mislu, da me ni zraven? Zdaj boš lizal parket, da bo polakiran … Liži. FALSTAFF Harry, nehej, boli me … Kaj ti je? Sprosti se … HARRY LANCASTER ga z nogo drži na tleh Z ocetom sva se pobotala in lahko delam, kar hocem. FALSTAFF Milost, Harry! Si znorel? Kaj sem ti nar'dil? HARRY LANCASTER ga z nogo drži na tleh Psovke na moj racun od shrambarja do kruhoreza? FALSTAFF Nisem te hotel užalit', nobene žalitve tvoje osebe in stanu, prisežem. Hecal sem se, sej veš da se sam' hecam … HARRY LANCASTER Ni cas za hece … FALSTAFF Kaj se dogaja, stari moj, zakaj si tak? HARRY LANCASTER Država je na tem, da eksplodira, ti pa se zajebavaš. Percy dviga mec: mi ali oni – enih kmalu ne bo vec! FALSTAFF Odpusti mi, res nisem t’ko mislil … ne mi zamerit … HARRY LANCASTER Službo imam zate – pri pešakih. FALSTAFF Zakaj pa ne pri konjenici? NED Z batom ga ud'ri po glavi! FALSTAFF Pardon, pardon … ni cas za hece, se pardoniram … HARRY LANCASTER Zbobnaj mi vojake, pa ti odpustim. Jutri dobiš primerno mesto, pa denar in nalog, da opremiš svoje fante. Usoda te caka, špeh! Odideta. Falstaff mukoma vstaja, Lola mu pomaga. FALSTAFF Loli Takoj ko je kakšna nevarnost v tej deželi, me potisnejo naravnost vanjo. Za pofistat. Angleži so res nadarjeni še tako imenitno stvar spremenit' v nekej povprecnega. LOLA Ta tvoj Harry je opas'n psihopat. FALSTAFF Ne vem, kaj ga je zgrab'lo, Lola, nikdar ni bil tak … Kot da je naenkrat zgubil ves smisel za humor. Ni cudno, nikdar ni znal pit, kot se spodobi. Iz takih pušcobnih mladicev nikoli ni kaj prida, od slabega pitja se jim kri prevec ohladi, tako da se jih loti nekakšna moška bledicnost. Potem pa, ko se porocijo, plodijo same mehkužce. Sicer pa so po naravi budale in strahopetci, kar bi bil brez pijace tudi marsikdo od nas … To je moja diagnoza. Dr. Falstaff priporoca: Dober šeri izvaja dvojno operacijo. Prvic, stopi ti v možgane, prežene iz njih vse puste in nadležne sopare, da postanejo takoj gibcni, iznajdljivi in dovzetni za izjemno duhovitost. Drugic pa ogreje kri; dokler je hladna in mirna, so jetra od nje vsa bela in bleda, kar je sindrom melanholije in strahopetnosti. Razsvetli nam obraz, ki kot stražni ogenj pozove na okope vse ostalo malo kraljestvo cloveka. Tako da se vsi prebivalci telesa javijo na raport pred svojim poveljnikom srcem, ki je, veliko in napihnjeno sprico vsega tega spremstva, pripravljeno na kakršnokoli junaško dejanje. Zato vsa vojaška spretnost brez šerija ne pomen’ pol kurca nic. LOLA A bo res vojna? FALSTAFF Je že tako, preljuba moja, da so zaslužnim možem vedno za petami. Kdor ni nic, lahko spi, medtem ko ocetnjava klice može dejanj, kakršni smo mi … LOLA Cakala te bom, ne bom se rihtala, dokler se ne vrneš … FALSTAFF se oblaci O, Marija, da bi bil moj boben – tale oštarija! 8. Percy se oblaci za vojno, manicno pakira, preizkuša orožje in opremo. KATE MORTIMER Ce bi ti bilo kaj do mene, bi ostal. Od bojev si tako obseden, da še v snu mrmraš o premikih in umikih, okopih, jarkih, odkupninah in vojakih. Ne spiš, ne ješ, mene pa si iz svoje postelje izgnal. PERCY NORTHUMBERLAND nekomu zunaj Hej ti, hlapec! So mi pripeljali konja? … Ok! Ta konj bo moje kraljestvo! KATE MORTIMER Zakaj zavracaš, kar ti dajem in meni ti? PERCY NORTHUMBERLAND Kaj? KATE MORTIMER Kaj te odvraca od mene? PERCY NORTHUMBERLAND Moj konj, draga moja, moj konj. KATE MORTIMER Lancaster je mobiliziral trideset tisoc ljudi. Trikrat vec jih je kot nas. PERCY NORTHUMBERLAND Ja, in? KATE MORTIMER Ljubezen moja, prosim, pocakaj na okrepitve. PERCY NORTHUMBERLAND Ljubezen? Zdaj ni cas, da bi se igrali z joški in tepli z ustnicami. Nosovi bodo zdaj krvavi in zobje polomljeni! KATE MORTIMER Me ljubiš? PERCY NORTHUMBERLAND ironicno Ne, ne ljubim te … KATE MORTIMER Ce me ti ne ljubiš, se sama tudi ne. Resno misliš al' me zafrkavaš? PERCY NORTHUMBERLAND Pridi gledat, kako bom jahal v zgodovino! Ko bom na konju, ti prisežem, da te neskoncno ljubim. Tja, kamor grem, greš tudi ti. Danes jaz, jutri pa za mano ti. Kaj praviš? KATE MORTIMER Kaj pa mi drugega sploh preostane? 9. Na poti na bojišce. FALSTAFF prisopiha v bojni opremi, vojakom Mirno! Cas je, da bi b'li že tam. Kralj racuna na nas! Bog živi upornike, ki razen poštenjakom nocejo nikomur hudega, brez njih bi obubožal … Za pofistat … Ce me ni sram teh mojih rekrutov. Mogoce sem res pretiraval in zlorabil kraljevska pooblastila. V zameno za sto soldatov sem dobil tristo funtov in še nekaj cez. Spravil sem se samo na bogate posestnike, sinove svobodnjakov … »Na take, ki se pokanja flinte bolj bojijo kot ranjena raca«, pol pa sem jim dal, da se odkupijo. Zdaj pa 'mam v svoji ceti same odslužene veterane, reveže in berace, pobegle tocaje, brezposelne hlapce; parazite pac, ki se zaredijo, ce je predolgo mir. Spraševali so me, ce sem vešala spraznil in mrtvake novacil. HARRY LANCASTER Vecjih nesrecnikov še nisem videl. FALSTAFF »Da jih na sulice nabodeš, so že dobri. Hrana za kanone, to je hrana za kanone! Jamo ti napolnijo ravno tako dobro kakor drugi.« Smrtniki, clovek božji, smrtniki so pac! HARRY LANCASTER Poveljniki na svoja mesta! In kot pravico mi, Bog brani nas! Odhaja v napad. FALSTAFF Raje bi spal doma in da je vse lepo in prav. Harry, ce v boju obležim, me boš kril, ne? HARRY LANCASTER Izmoli ocenaš, pa zbogom! FALSTAFF Upam, da vse to cimprej mine, da se ga nažremo in izljubimo, kot se spodobi. HARRY LANCASTER Ljubite se vi po dolgem in pocez, meni manjka vojakov. FALSTAFF »Velike besede, majav svet …« HARRY LANCASTER Ne veš, da Bogu smrt dolguješ, špeh? Odide v napad. FALSTAFF Naj dela Bog, kar hoce, nic me ne mika, da bi mu prezgodej placeval. Meni rok še ni potekel. Recimo, da me cast žene naprej. Kaj pa, ce me cast pritisne ob tla, ko bi rad naprej? Mi cast lahko vrne noge? Ne. Pa roko? Ne. Mi cast lahko zaceli rane? Potem se cast ne spozna lih na kirurgijo. Ne. Kaj je cast? Beseda. In kaj je ta beseda? Zrak. Kdo jo ima? Ta, ki je v sredo umrl. Jo cuti? Ne. Jo sliši? Ne. Se pravi, da je nezaznavna? Mrtvim mogoce. Kaj pa živim? Ne. Zakaj? Obrekovanje tega ne trpi. Zato mi dol visi: cast je samo šcit, ki ga nosijo za tvojim pogrebom. Dajte mi življenje! Vec življenja! Ce ga ohranim, prav, ce ga ne, cast pride t'ko al' t'ko. T'ko se konca moj katekizem. 10. Bitka. Falstaff se zgrudi, leži na tleh, se pretvarja, da je mrtev. Harry in Percy iz oci v oci. HARRY LANCASTER Taki dve zvezdi ne moreta sijat' na istem nebu. PERCY NORTHUMBERLAND Raje izgubim življenje kot ponos. To huje rani misli kakor mec! Misli pa, življenja sužnji, in življenje, norec casa, in cas, ki meri svet, se zdaj morajo koncat'! Planeta drug na drugega. Harry ubije Percyja. HARRY LANCASTER Zdaj si prah in hrana crvom. Ko je v teh prsih še prebival duh, je bilo celotno kraljestvo zanj pretesno, zdaj pa sta mu dva metra zemlje vec kot dovolj. Zagleda »mrtvega« Falstaffa. Stari moj, si se tudi ti koncno nažrl? Lažje bi koga boljšega pogrešal. Ce bi ostal, kar sem bil, bi za tabo žaloval. Odide. FALSTAFF vstane Aleluja. Še je bog! Gre do Percyja, Percyju. Na, tu 'maš cast … Ga brcne, preveri, ce je mrtev. Mrtveci so samo na videz ljudje, ker se pretvarjajo, da so živi. Ta pa, ki se pretvarja, da je mrtev, da bi preživel, se ne pretvarja, saj je resnicna in popolna podoba življenja. Previdnost je boljša polovica poguma in z njo sem si pac rešil glavo. Pred tem Percyjem me je še vedno za pofistat strah. Kaj, ce se tudi on pretvarja in plane nenadoma pokonci? To dobiš v hrbet (ga zabode), pa greš z mano. Zakaj ne bi mogel on vstat' od mrtvih, kot sem jaz? (ga vlece mukoma z odra) Prisežem, da sem ga ubil, in si cast in slavo pridobim … Kar na mah sva planila pokonci in se tolkla kako uro, majkemi … Tu imaš tega Percyja, ce mi tvoj oce izkaže kakšno cast za to, prav, ce ne, naj kar sam koga drugega ubije! Krepost je v teh štacunarskih casih tako malo vredna, da je že vsak medvedar junak; duhovitost pa se zgublja v racunih. Bister um vse obrne v svoj prid. Še smrt pretvori v profit. 11. KATE MORTIMER Za zatrtje upora, ki resno ogroža diktaturo, so vsa sredstva upravicena in legitimna: prvic, fizicna likvidacija; drugic, ce je to pretvegano ali se izkaže za neizvedljivo, takticni kompromisi in vkljucitev upornikov v obstojece strukture; ali tretjic, odstranitev vodij upora s pomocjo prevare. Henrik IV. uspešno izvaja vse tri strategije. Poda se v bitko, v kateri zmaga (ne brez dvomljivih prijemov), ob naslednji priložnosti upornike, pod pretvezo, da bo preucil njihove zahteve, preprica, da svojo vojsko razpustijo. Vecino vodilnih pa nato zajame in usmrti. Zmaga pri Shrewsburyju je bila bolj posledica nakljucja in neenotnosti zarotnikov kot pa premoci krone. Po drugi strani pa zmaga upornikov ne bi prinesla boljše, pravicnejše in manj represivne oblasti. Northumberlandova filozofija somraka to zgolj potrjuje. Ce upor ne uspe, naj z njim propade celotno kraljestvo in vsi z njim: NORTHUMBERLAND »Naj red umre! Naj svet ne bo vec oder, ki hrani spore te nenehne drame. Naj zavesa pade, in mrak naj bo vseh mrtvecev grobar!« KATE MORTIMER Mojega moža so po bitki pokopali, mene pa aretirali, ceprav so me kasneje izpustili. Ko pa so se razširile govorice, da je Percy še vedno živ, je kralj ukazal ekshumacijo trupla in ga razstavil na tržnici. Percyjevo glavo je poslal v York, kjer so jo nabodli na mestna vrata. Preden so mi jih izrocili, so njegove štiri okoncine kot zastraševalni ukrep poslali v London, Newcastle, Bristol in Chester. Posthumno je bil razglašen za izdajalca, njegova zemljišca pa je zaplenila krona. 12. Palaca. HENRIK LANCASTER Glava pod težo krone nikdar ne pociva. Koliko tisoc mojih revnih hlapcev zdaj mirno spi, kralju pa se sen odreka. Ob polni mizi teka ni. Imaš vse, uživaš pa le ne. Vstopi Harry in vrže Percyjevo glavo ocetu pred noge. HARRY LANCASTER Percy se je ohladil. Racunal je na okrepitev, ki ni prišla, in svoje cete vodil v smrt. HENRIK LANCASTER Sreco in mir si mi prinesel, sin. HARRY LANCASTER Northumberlandu in ostalim bo sojeno za veleizdajo. HENRIK LANCASTER Usmrtite jih takoj. Tako kazen zadane vsak upor. Sin moj, kakšen dan! Doživi napad slabosti, pade. Harry ga ujame. Trese ga na tleh. Odvlece ga do postelje. HARRY LANCASTER Od skrbi in vrtanja duha je zid, ki ga obdaja, tako nacet, da skozenj že zre življenje in sili ven. HENRIK LANCASTER prihaja k sebi Oljka miru brsti po vsej deželi, meni pa se pred ocmi temni. HARRY LANCASTER Mirno, samo mirno … HENRIK LANCASTER Harryju Plevel najrajši ogroža dobro prst in tvoj obraz je ves prerasel z njim. Kri mi zastaja, ko pomislim na podobe gnilih casov, ki prihajajo, ko mene vec ne bo … Kraljestvo moje oslabljeno, kaj boš, ko zate ne bom vec jaz skrbel? Divjina, obljudena z volkovi kot nekoc … HARRY LANCASTER Dovolj o tem, dovolj … HENRIK LANCASTER Daj mi krono sem na blazino. Tako, tako … HARRY LANCASTER misli, da Henrik ne diha vec Oce? Spiš? Blažen sen … ki si že mnoge kralje locil od tega zlatega obroca. Moj dolg do tebe poravnajo solze. Ti si mi pa dolžen to. (Vzame krono in si jo da na glavo.) Ce se vsa moc sveta strne v eno samo pest, te casti mi ne iztrga iz rok. Henrik odpre eno oko, ga zagleda. Sunkovito plane pokonci. HENRIK LANCASTER Saj sem vedel. Se ti res tako mudi? Ukradel si, kar bi bilo cez nekaj ur brez greha tvoje. HARRY LANCASTER Nisem verjel, da te bom kdaj spet slišal. HENRIK LANCASTER Ker si nisi želel. S kakšno naglico se upre narava, ce po zlatu hrepeni. HARRY LANCASTER Hotel sem samo … HENRIK LANCASTER Za to se ocetje ugonabljajo s skrbmi? Za to kopicijo nesrecne, sumljivo pridobljene sklade, za to sinove pošiljajo študirat? Da nas kot cebele za naš trud na koncu pomorijo … HARRY LANCASTER Da mi niso solze potisnile besed v grlo, bi te že prej prekinil … HENRIK LANCASTER Mora je sijaj, ki po njem hlepiš. Na tisoce bodal si v sebi skril, da mi še te zadnje ure pokoncaš. Naj zvonovi radostno donijo za tvoje kronanje, ne za moj pogreb! Kralj Henrik V. – kronan! Živela necimrnost! Sem z izmecki! Pijte, plešite, razgrajajte, ropajte, morite! Anglija vam da službo, cast, oblast! HARRY LANCASTER Ko sem mislil, da si mrtev, me je tako pretreslo, da sem tej kroni rekel: »S skrbjo, ki se te drži, si se hranila s telesom mojega oceta. Nicvredna si, ceprav si iz zlata.« Tako sem si jo dal na glavo, da bi z njo, kot s sovražnikom, ki mi je oceta umoril, racune poravnal. Ce pa sta me ob tem navdala napuh in veselje nad mocjo, je nisem vreden in naj klecim pred njo kot zadnji siromak. HENRIK LANCASTER Sin moj! Bog je hotel, da jo vzameš, da bi jaz slišal to opravicilo in te imel še rajši. Zaupal ti bom poslovno skrivnost. Samo en nauk je, ena doktrina. Bog ve, kako me je ta krona doletela. Nate zdaj prehaja pod boljšimi pogoji, madež mojega dosežka pa bo z mano le zacasno pokopan. Zapomni si. Nic ne utrdi oblasti tako, nic ne preusmeri pozornosti tako kot zunanji sovražnik. Vojna je politika miru. Glej, da jih zaposliš v tujih vojnah. Ne trudi se, da bi si z iskrenostjo, dobroto in pravicnostjo pridobil ljubezen ljudstva. Pusti notranje zadeve. Nadaljuj, kjer sem koncal. Ni nujno, da je križarski pohod, naj bo kjerkoli, kjerkoli … Samo osvajalska vojna bo stabilizirala državo in izbrisala preteklost, tebi pa zagotovila trajen mir doma … Še vec bi … pa sem tako zdelan, da komaj govorim … 13. Kronanje Henrika V. FALSTAFF Aleluja! Zvonite, zvonovi! Slišali smo zvonove opolnoci! Kralj je odrešen vseh skrbi! Stari Lancaster je mrtev! Adijo, revšcina, adijo, usrano življenje! Sploh nisem 'mel casa, da se preoblecem, nima veze, ta siromašna oprava prica o moji neznanski vnemi, da bi ga cimprej videl, ne? LOLA Razodeva vso resnost tvojih custev … FALSTAFF Ni panike. Ned, povej, kakšno funkcijo bi 'mel. Lola, obložim te s castmi, da ne boš ved'la, kaj z njimi. Blagoslovljeni vsi, ki so mi prijatelji in gorje … nikomur vec! Zacenja se doba miru in ljubezni! Zakoni Anglije so pod mojo komando! HARRY LANCASTER, obcinstvu Ta nova, sijajna obleka velicanstva ni tako udobna, kot si mislite. Žalujmo, a ne cez mero, za kraljem, ki ga ni vec, kralj, ki živi, pa vam te solze v ure srece spremeni. Ne domišljam si, da sem zdravnik, le zacasno sem ta bojni videz privzel, da ozdravim preobžrte duše, bolne od dobrot, in odpravim motnje, ki nam zapirajo življenja žile. Bog ve, in naj zve ves svet, da z ocetom v grobu spi razvrat mojih mladostnih dni, njegov duh pa v meni zdaj živi. FALSTAFF Harry, Harry! Bog te ohrani! Tukaj sem! HARRY LANCASTER Obljubljam vam, da vam bom oce in brat: jaz v vaših srcih, vi na moji skrbi. FALSTAFF Kralj moj, kako sem ponosen nate, srce moje! Tukej sem! HARRY LANCASTER Ne poznam te, starec. Spominjaš me na norca, ki me je dolgo v snu moril, nadut od žrtja in necistosti; zdaj pa, ko bedim, svoj sen sovražim. Glej, da bo tvoj trebuh manjši od pobožnosti, in vedi, da zeva zate grob trikrat širše kot za druge. FALSTAFF se zahahlja Harry … HARRY LANCASTER Ne drzni si odgovarjat' s šalo! Harryja ni vec, samo še kralj. Ce boš kdaj slišal, da sem, kar sem bil, se približaj. Do takrat pa izganjam tebe in vse, ki so me zavedli. Kdor mi pride blizu vec kot na deset milj, ga caka smrt … Peljite Johna Falstaffa in vso njegovo klapo v jeco … Za vaše vzdrževanje poskrbimo, da vas pomanjkanje ne nagne k zlu. Zdaj pa: naprej! Kdor nima Francije, ni angleški kralj! Harry se s procesijo oddaljuje. Lola stoji ob Falstaffu. FALSTAFF Ne ženite si tega prevec k srcu. Vem, da ni mislil resno. To je rekel samo, ker so b'li drugi zraven. K sebi me poklice naskrivaj. Pred svetom se mora pac pretvarjat'. Vem, kako to gre. Poklice me zvecer, tako kot prej. In mi rece: Kje si, Falstaff, stari moj. Sori, ni šlo drugac’. Moral sem te zajebat', da se rešim. Ne ženite si tega k srcu … Vem, kako to gre. Eni mislijo, da vladajo svetu, eni pa smo svet … TRETJE DEJANJE: HENRIK V. ALI NACIONALIZEM 1. HENRIK V. Da postaneš velik kralj, potrebuješ: prvic, dobro in pravicno vojno. Vsi veliki kralji so imeli svoje vojne. Drugic, potrebuješ vojno, v kateri si ti sam žrtev napada. Tretjic, potrebuješ pravno in moralno utemeljitev; in cetrtic, podporo ljudstva. Kako torej sprožiš uspešno osvajalsko vojno, ki jo že dolgo nacrtuješ in ti bo služila za stabilizacijo vladavine? Najprej pocakaš na primeren trenutek. Recimo na dolgocasen prvi prizor Henrika V., v katerem canterburyjski škof obvesti škofa Elyja o predlogu zakona, ki ogroža cerkvene prihodke, in o nacrtu, kako ga prepreciti z invazijo, s katero bi si prisvojil francoski prestol. Cakaš, da ti škof v zameno za tvoj glas ponudi financiranje vojne »s tako ogromno vsoto, kot je naenkrat še ni dobil nihce od tvojih prednikov«. KATARINA Zdaj ti manjka še pravno-moralna pretveza, ki ti hkrati zagotavlja kritje v primeru, ce vojna spodleti, saj lahko v skrajni sili krivdo prevališ na cerkev. Škofu narociš utemeljitev nasledstvene zakonodaje, ki podpira tvojo pravico do francoskega ozemlja. HENRIK V. škofu Canterburyju »Bog ne daj, da bi potvarjal besedilo ali zavajal z zagovori lažnih naslovov in pravic; saj Bog ve, koliko zdravih mož bo kri prelilo v potrditev tega, k cemur nas zdaj silite. Ce se spopadejo kraljestva, vsaka kapljica krvi nedolžne bridko obtožuje njega, ki je po krivem poslal mnoge v naglo smrt.« ŠKOF CANTERBURY Vaše pravice do francoskega ozemlja izpodbija le en clen: »Po salijskem pravu nikdar ne deduje ženska«, a ceprav se vsi francoski kralji opirajo na dedno pravo žensk, vam, protislovno, prav s tem clenom, izpodbijajo pravico do francoskega prestola. HENRIK V. gleda Katarino Imam torej pravico nanj po vesti in po pravu? ŠKOF CANTERBURY Nedvomno. Zahtevajte, kar vam pripada. Razvijte znova svoj krvavi prapor po zgledu svojih silnih prednikov. Te slavne mrtvece imejte v mislih in jih posnemajte. HENRIK V. »Ravnokar sem se tako odlocil. Z božjo pomocjo in vašo Francijo uklonim svoji volji ali pa jo raztrešcim. Zavladam ji kot zakoniti suveren in se zapišem v zgodovino na veke vekov!« KATARINA Zdaj lahko vojno tudi uradno napoveš, a manjka ti še en kljucen element: sovražnikova provokacija ali pretveza za invazijo, ki jo lahko pripišeš žrtvi napada. Dejanska krivda Francozov je bila seveda zgolj v tem, da so se uprli angleški »zakoniti« okupaciji. HENRIK V. In kot naroceno se je v avdienco najavil francoski odposlanec. Nedavno sem od kralja Karla VI. že zahteval »nekaj njihovih kneževin, ki mi pripadajo po mojem predniku Edvardu III.« ODPOSLANEC vstopi s skrinjo Je želja velicanstva, da povemo, kar nam je naroceno, brez ovinkov? HENRIK V. Nisem tiran, sem kršcanski kralj, ki svoje jeze ne obvladuje manj kot nesrecnike v svojih jecah. Torej kar naravnost! ODPOSLANEC Kralj vam odgovarja, da ste mladic, ki še diši po mleku, in da v Franciji ni nicesar, kar bi si lahko pripili ali priplesali. Zato vam pošilja ta zaklad, v zameno pa želi, da nikdar vec ne omenite francoskih kneževin. Mu preda skrinjo, Henrik jo odpre, raztresejo se teniške žogice. HENRIK V. Ta bedni prestol mi res nikdar ni bil pri srcu, a šaljivi kralj naj ve: njegov posmeh je te žoge spremenil v topovske krogle. Za strahote, ki jih spremlja moje mašcevanje, bo kriv sam. Po božji volji prihajam zdaj in dvigam roko za sveto in pravicno stvar. V imenu Kristusovih ran zahtevam, da mi preda krono in se usmili vseh, za katere vojna že odpira svoje strašno žrelo! Odposlanec odide. KATARINA Ko ti francoska žalitev koncno ponudi uporaben izgovor, se mobilizacija lahko zacne: »Zdaj je v ognju vsa mladina Anglije, brezdelje pa izgnano. Zdaj se bogatijo orožarji in vprašanje narodne casti vlada v prsih vsakega moža. Pašnik proda, da bi si konja kupil, in gre za vzorom vseh kršcanskih kraljev.« Ucinkovit manever. Ko narod predstaviš kot žrtev ponižanja in razžaljene casti, podložnike mobiliziraš v domoljube in branilce naroda. Vsaka novodobna okupacija sledi temu vzorcu. Ko propaganda naredi svoje, lahko krivdo za vojne žrtve še toliko bolj samoumevno zvališ na napadene. Prebivalcem obleganega mesta Harfleur Henrik zagrozi tako, da jih okrivi za njihovo lastno neizbežno unicenje: HENRIK V. »Vrata usmiljenja bom pozaprl in klanja vajeni vojak vam bo cvet otrok kosil kot travo. Briga me, ce bodo vaše hcerke po vaši krivdi žrtve okrutnega posilstva! Usmilite se mesta in mešcanov, dokler svoje ljudi še obvladujem, ce ne, boste kmalu gledali, sred' krikov poblaznelih mater, glave ocetov in sinov raztrešcene ob zid in na kopja nabodene otroke!« KATARINA Morda so bile tovrstne grožnje res v skladu s tedanjo vojno prakso, po današnjih standardih pa bi njegove brutalne strategije brez pomisleka uvrstili med vojne zlocine. Henrik namrec ne ostane zgolj pri grožnjah. Ko sredi bitke vidi, da se Francozi ponovno formirajo, izda ukaz za poboj vojnih ujetnikov. HENRIK V. »Strategija je nenehno prilagajanje spreminjajocim se razmeram in okolišcinam.« KATARINA Šele kasneje, ko izve, da so Francozi napadli angleško taborišce in ubili neoboroženo spremstvo, lahko ta poboj retrospektivno utemelji kot legitimno dejanje mašcevanja. HENRIK V. »Vsem, ki smo jih zajeli, bomo prerezali grla, in nihce, ki ga še bomo, ne bo deležen milosti!« VOJAK 1 »Kako pogumen kralj! Tuja sta mu napuh in samoljubje. Blišc, trofeje in znamenja casti prepušca Bogu.« KATARINA Na koncu pa ta »zvezda Anglije« podobno strategijo zastraševanja preizkusi celo na lastnih vojakih in nanje preloži krivdo za njihovo smrt, vojno pa utemeljuje kot usodo narodov in orodje božjega mašcevanja. HENRIK V. »Avtoriteta države nad državljani temelji na njenih vojnih zmogljivostih.« KATARINA Da pa je bila legitimnost vlade Henrika V. še vedno sporna, Shakespeare pokaže v prizoru, tik preden angleške sile odrinejo v Francijo, ko odkrijejo zaroto treh svetovalcev, ki jih Henrik brez oklevanja usmrti. Njihova obtožba se glasi: Veleizdaja v službi Francije, ki je skušala prepreciti okupacijo. Ceprav za obrambo nimajo priložnosti, je jasno, da so v imenu legitimnega nasledstva uveljavljali podobne zahteve, s katerimi je kralj zacel vojno za veliko vecjo ceno in z neprimerno manj pravice do francoskega prestola. HENRIK V. »Tako v vojni kot v poslu obstaja razkorak med videzom in resnicnostjo, ki je razkorak med nacrtom in izvedbo.« 2. Pogreb Johna Falstaffa. LOLA Mislila sem, da bomo obujali spomine na dobre stare case, se hecali in nasmejali, pa se zdi, da danes skoraj nikomur ni vec do smeha. NED Kaj si pa pricakovala? Falstaff je mrtev. LOLA »Ce je danes kdo mrtev, to sigurno ni John Falstaff, nesmrtni, vecni, svetli Falstaff, dobri Falstaff, ki je govoril, da s svojim življenjem odhaja tja, kjer je, in da je smrt samo napaka v imenovanju tistih, ki jim je bila zakrita luc.« NED Kralj je znesel slabo voljo nanj, to je to. LOLA Rada bi bila z njim, kjerkoli je. NED Nimaš kaj. Ko jebo, jebo je. Kralj je dober kralj, a ima pac svoje muhe in kaprice. LOLA Vec moci imaš, manj se lahko vživiš v druge. A veš, da se ljudje, ki so si pridobili moc, zacnejo obnašat' kot bolniki s poškodbo celnega režnja? »To pomeni, da je izkušnja bogastva in moci podobna odstranitvi dela možganov, ki je kljucen za empatijo in družbeno primerno vedenje.« Štekaš? Ti bom sonet prebrala. Tebi in Falstaffu v cast. »Ljubezen moja ni na krhka tla grajena. Blišca ne prenaša, ni rojena iz upora. Oblasti se ne boji, a vztraja, sama, neodvisna in nadvse politicna. V suši ne hira in ne utone od naliva. Drugacna je od norcev naših dni, ki umrli so za slavo, živeli pa za zlo.« NED No, goriva, ki je ta ogenj hranilo, ni vec. To pa je tud' vse bogastvo, ki sem si ga v njegovi družbi pridobil. In zdaj, moji bojni kompanjoni, v Francijo kot pijavke sesat ta pravo kri! Imamo nože zato, da bomo drug drugemu goltance rezal'? Nak. Bratstvo in sprava naj zdaj vladata med nami. LOLA Zmanjkalo ga je med dvanajsto in eno, takrat, ko morje upada, in ko je meckal rjuhe in se mu je bledlo o zelenih travnikih, je zaklical: »Samo Bog je. Duhovi so prikazen. Slepe sence strojev, ki zakrivajo Poljub.« Potem me je prosil, naj mu dam še eno odejo na noge. Potipala sem jih in mrzle so bile kot kamen; potem sem segla do kolen in više, in vse je bilo mrzlo kot kamen. NED Prav'jo, da je tarnal o šeriju. LOLA To je res. NED Pa o ženskah, da ga bo vrag pobral zaradi žensk. LOLA To pa ni res. Kralj mu je strl srce. 3. HENRIK V. Seveda, kralj je kriv za vse! Za vaša življenja, duše in dolgove, otroke, grehe in nepotešene žene! Mi prenašamo vse. To breme odgovornosti, rojeno z velicino, da si podvržen mnenju vsakega bedaka, ki ne cuti nicesar, razen zvijanja lastnega želodca. Za koliko neskoncnega miru, ki ga uživa civilist, je prikrajšan kralj! In kaj ima razen ceremonij? Kakšen bog pa si, ce bolj trpiš kot smrtniki? Si kaj vec kot funkcija, vloga, položaj, ki v drugih vzbuja strahospoštovanje? Ce zboliš, te ceremonija ozdravi? Ti vrocino preženejo napihnjeni naslovi in pokloni? Ne mec, ne krona, ne morje blišca, ki buta ob strmi breg sveta … Vsa ta ceremonija ne spi v post'lji kralja tako mirno kot bedni suženj, ki s polno ritjo in prazno glavo leže spat. Kmet, natrpan s kruhom stiske, ki dneve preživi z garanjem, noci pa s spanjem, v svoji omejenosti ne sluti, koliko noci žrtvuje kralj, da bi ohranil mir, s katerim se suženj okorišca. KATARINA »O, prekletstvo in sram …« To tvoje tarnanje razkriva tipicni sindrom oblastnika, ki se pomiluje kot žrtev lastnega mandata. Noceš biti samo ljubljen, cašcen in obcudovan, ampak pomilovan zaradi bremena, ki te je – po božji volji – doletelo, in ki te zdaj locuje od drugih ljudi. HENRIK V. Polni ti svet z besedami, kol'kr hoceš, mi gremo naprej. KATARINA Kam? HENRIK V. V tvojo posteljo … KATARINA Henrik V. je drama o imperializmu iz perspektive osvajalca. Slišali ste, kako ljubi oblast in kaj si zares misli o svojih »bratih, prijateljih in rojakih«, ki so zanj ali »bedaki« ali »sužnji«, in za katere si umišlja, da jih brani in omogoca. On to imenuje – ironija njegove in vsake oblasti – »mir«, in to sredi vojne, na predvecer krvave bitke. HENRIK V. Pozabila si na kljucen stranski proizvod moje strateške inovacije, ki z izumom zunanjega sovražnika skuje narodno enotnost. Dušenje uporov je bila periodicna nujnost. Škoti bi se lahko kadarkoli povezali s Francijo. Moji poveljniki pa so bili iz Anglije, Walesa, Škotske in Irske. Kdo bi mi pri taki konfiguraciji lahko zarinil nož v hrbet? Zato je imela ta vojna izjemno integrativno funkcijo, ki sega celo do lumpenproletariata in bivših Falstaffovih kompanjonov. Zanje vojna ni domoljubna pustolovšcina, ampak priložnost materialnega okorišcanja, koristen ventil za družbeno pogojeno agresivnost nižjih razredov. VOJAK 2 / NED »Bic mi je iz trudnih udov cast izbil.« Bom pa zvodnik, ki tu in tam koga pac oropa. Prikradem se nazaj domov in kradem tam. KATARINA Ja, vojna ni samo zlocinska, ampak tudi zlocinotvorna. Razlogi zanjo kmalu postanejo irelevantni. Francozi koljejo Angleže in Angleži Francoze. A šele s pomocjo te vojne kot zgodovinske metafore se Angleži zavejo svoje narodne identitete oziroma se izkljucujoca narodna identiteta sploh izoblikuje. HENRIK V. »Nocem umret' v družbi strahopetcev. Kar nas je, nas je. Nas, pešcice izbrancev, nas presrecnih bratov! Saj kdor bo z mano danes kri prelil, bo moj brat! Ta dan ga bo povzdignil, pa ce je še tako nizkega rodu!« KATARINA Rojstvo naroda iz duha imperializma! Tudi zbor poroca o zgodovinskem trenutku, ko projekcija zla v druge in samopovelicanje »naših« spojita vodjo in vodene: »Kdor zdaj vidi kralja teh zgubljencev, kako hodi od šotora do šotora, od straže k straži, naj zaklice: 'Za koga?'« VOJAKI »Za Henrika, pa za Boga!« VOJAK 2 »S skromnim nasmehom želi premraženim vse dobro in jim pravi bratje, rojaki in prijatelji. Ne izda, s kakšno premocjo se sooca. Ves veder izcrpanost prenaša in kot sonce strah stopi, da še najbolj zbite potolaži.« KATARINA Ko pa kasneje preštevajo mrtve, je z bratstvom konec. Plemice vpisujejo z imeni, navadne vojake pa kot »ostale«. Po zmagi se vladarji nikdar ne spominjajo svojih obljub in priljudnosti v casu krize. VOJAK 1 Sej, generali se praskajo po jajcih, mi pa jebemo ježa. KATARINA Vprašanje, ali je bil Henrik dejansko tak junak, kot ga prikazujejo legende, se zdi upraviceno. Shakespeare ne poroca o nobeni osebni vpletenosti kralja v bitki in ne omenja, da bi utrpel kakšno poškodbo. Verjetno se te slavne bitke ni neposredno udeležil in je iz varnega zavetja razmišljal o pisanju spominov. HENRIK V. Pri Azincourtu je padlo 10.000 Francozov, naših žrtev pa je bilo 29. To je neizpodbiten dokaz, da se je Bog boril za nas. KATARINA Eticni temelji Henrikovega projekta pa se razkrijejo, ko se kralj pomeša med navadne vojake, da bi preizkusil svoje vešcine druženja z nižjimi razredi in ocenil moralo na predvecer bitke. 4. VOJAK 1 Da bi bil zdaj v pivnici v Londonu. Vso cast in slavo dam za varnost in krigl pira. VOJAK 2 Naša dolžnost ni spraševat’, zakaj, ampak sledit' ukazom in se stegnit'. HENRIK V. Tovariš ima prav, »kajti v koncni analizi je naša najosnovnejša skupna vez, da si vsi delimo ta planet. Vsi dihamo isti zrak. Vsi skrbimo za prihodnost naših otrok. In vsi smo smrtni.« Ce odmislimo njegove ceremonije, je kralj samo clovek, t'ko kot jaz. Njegov strah je tak kot naš … VOJAK 1 Naj se dela še tako pogumnega, bi bil po mojem vesel, ce bi bil kjerkoli, samo ne tu … HENRIK V. Po mojem si pa ne želi, da bi bil kjerkoli drugje. VOJAK 1 Potem pa bi bilo najbolje, ce bi bil tu sam: odkupnino zanj bi že odrajtal' in marsik'ter nesrecnik bi ostal živ in zdrav. VOJAK 2 Eh, to je rekel zato, da bi se mi cim bolj korajžno tolkli zanj. Mi bomo jebal' ježa, on pa se bo zmazal kok'r kol obrneš. HENRIK V. Ampak vseeno mislim, da ne bi mogel nikjer umret' t'ko srecen kot v družbi kralja. Njegov namen je upravicen in njegov boj pošten. VOJAK 2 To je vec, kot so nam povedal'. VOJAK 1 Vec kot smemo vprašat' že. Mi vemo sam', da izpolnjujemo ukaze. Ce je njegov namen zgrešen, naša poslušnost spere z nas njegov zlocin. VOJAK 2 Ce pa njegov boj ni pošten, bo moral poravnat' težak racun. Ko se vse odsekane noge, roke in glave znova zlepijo na sodni dan in bo vse kricalo: »Tam in tam smo umrli,« eni s kletvicami, eni klicoc zdravnika, eni svoje žene, v revšcini zapušcene, eni s tožbami zarad' dolgov, eni zarad' otrok, ki so zgubil' ocete. V vojni nihce dobro ne konca. In ce vsi slabo koncajo, je to crn madež na duši kralja, ki jih je v to prisilil. HENRIK V. Kralj ne odgovarja za smrt svojih vojakov, niti za njihove grehe. Pravico ima do podložnikove službe, ne pa do njegove duše. Svoje vojne, pa naj bo še tako pomanjkljiva, ne bi mogel izbojevat' zgolj z brezhibnimi vojaki. Eni so morda krivi naklepnih umorov, drugi zlorabljanja devic s krivimi prisegami, za tretje pa je vojska samo krinka za njihovo kriminalno preteklost. Ce so se izmaknili roki pravice v domovini, Bogu ne ubežijo: vojna je božje razsodišce. Ti, ki so prej kršili zakone kralja, so v vojni kaznovani za kraljevo stvar. KATARINA Dobro se je izognil, smisel vojne je spremenil v vprašanje krivde in z demagoškim manevrom problem obrnil na glavo. On, ki je sprva moralno odgovornost za vojno preložil na cerkev, zdaj noce prevzeti politicne odgovornosti za smrt svojih vojakov. Res verjame svoji zgrešeni matematiki? Ocitno verjame tudi v svojo velikodušnost do poraženih, s katerimi na koncu sklene mir. To je premisa mojega edinega prizora, v katerem se njegovo zapeljevanje izkaže kot povsem redundantna masturbacija. Najina politicna zaroka je temeljna zahteva mirovne pogodbe in že zdavnaj odlocena. Kar sledi, ocitno služi zgolj potrjevanju bolne toksicnosti tega od zmagoslavja opitega vojnega zlocinca. 5. Palaca francoskega kralja. Podpis mirovne pogodbe v Troyesu. HENRIK V. Mir z vami, ki ste prišli danes sklepat mir! Zdravja in dober dan želim; vso sreco vam in radost, lepa Katarina; in vi, kot ud in clen te dinastije, ki je dal pobudo za ta zbor, pozdravljeni, moj žlahtni brat, francoski kralj! Ce želite mir, ga lahko kupite s privolitvijo v moje pravicne zahteve. Dam vam pooblastilo, da potrdite ali spremenite, kar je po vaši pameti v naš prid. Svojo hcerko Katarino pa pustite kar tu, saj je med vsem, kar terjamo, kot poglavitni clen na prvem mestu. Prelepa Katarina, nauci vojaka besed, ki skoz' ušesa osvojijo ti srce … KATARINA Votre Majesté se bo norcevala iz mene; jaz vaše Anglije ne govorim. HENRIK V. Sem ti všec? KATARINA Pardonnez-moi. Ne vem, kaj je to »všec«. HENRIK V. Angeli so mi všec, recimo, tako kot ti. KATARINA Que dit-il? Que je ressemble aux anges? HENRIK V. Oui, vraiment, res, tako sem rekel … KATARINA Les langues des hommes sont pleines de tromperies. HENRIK V. Kaj pravi naša lepotica? Da so jeziki moških polni goljufij? Veseli me, da me ne razumeš. Ce bi me, bi videla, kak hrust je ta kralj in bi si verjetno mislila, da sem za krono prodal kmetijo. Naravnost ti povem, Katka. Tako te bom klical od zdaj naprej. Te lahko tako klicem? … Naravnost ti povem: Ljubim te. Kon'c me bo, tako si lepa. Odgovori mi, pa roka, in je kupcija sklenjena. KATARINA Sauf votre honneur, razumela sem. HENRIK V. Dokler boš živa, boš imela preprostega dedca, ki ti bo moral bit' po sili zvest, saj, kot vidiš, ni v pecanju nadarjen. Lepo stegno upade, raven hrbet se skrivi, lep obraz uvene; dobro srce pa je kot sonce, ki se zvesto drži svoje poti. Ce hoceš takega, potem vzemi mene. Ce vzameš mene, vzameš vojaka, vzameš kralja. Kaj praviš? KATARINA Je mogoce, da bi ljubila sovražnika Francije? HENRIK V. Ce ljubiš mene, ljubiš prijatelja Francije. Jaz ljubim Francijo tako zelo, da se nocem locit' niti od ene vasi; vse morajo bit' moje. In ko bo Francija moja, jaz pa tvoj, bo Francija tvoja, ti pa moja. KATARINA Ne vem, kaj to pomeni. Obcinstvu. Ocitno vidi vsa francoska mesta v eni sami ženski, obdani z deviškimi zidovi, ki se je vojna še ni dotaknila in mu stoji na poti. HENRIK V. Halo? Mi slediš? Me lahko ljubiš? KATARINA Ne vem. Težko povem. HENRIK V, Vem, da me ljubiš, ne rabiš se pretvarjat'. Ce boš kdaj moja, in nekaj v meni mi pravi, da boš, me boš oskrbela z izjemnimi vojaki. Ne bi z mano zaplodila velicastnega sina, pol Angleža pol Francoza, ki bo v Konstantinoplu spravil Turke na kolena? KATARINA Ocitno je imel že ves cas v mislih imperialisticni projekt kršcanske Evrope pod angleško oblastjo, pri katerem bi bila osvojitev Francije le prvi korak. HENRIK V. Kaj praviš, prelepa moja lilija? KATARINA obcinstvu Ta kralj je tako uspešen politik, ker misli, da je med preprostimi ljudmi postal tako dober igralec. Predvsem pa, ker zvestobo in poslušnost pricakuje od vseh, sam pa se ne zaveže nikomur. Zdi se, da je ta prizor edini, ko razkrije svoja prava custva, pa še takrat igra, in to precej slabo, saj ga ocitno vodijo le politicni motivi. Henriku. Tega ne znam povedat'. HENRIK V. Preklete ambicije mojega oceta! Na državljansko vojno je mislil, ko me je spocel, od tod ta moj trdovratni in železni videz, ki odvraca ženske, ko jih pecam. Jo poljubi, ona se izmakne. KATARINA Les dames et demoiselles, d'ętre baisées avant leurs noces, il n’est pas de coutume en France. HENRIK V. V Franciji da se dekleta ne poljubljajo pred poroko? Da bi se midva gibala v ozkih mejah obicajev? To pa ne. Svoboda zapre usta vsaki govorici, tako kot jaz tvoja, ker se mi upiraš. Jo poljubi. KATARINA ga z gnusom odrine Zaman bi iskali cloveka pod masko tega kralja. Nic ni ostalo, razen žalostnega proizvoda neizprosnega državnega organa, živega mrtveca. In kaj je dosegel? Kako je koncal? Navsezadnje so bile vse njegove zmage Pirove, saj zveza ni preživela njegove nenadne smrti zaradi griže pri petintridesetih. Francijo je opustošil, blodnje angleškega imperija v Evropi pa ni udejanjil. Anglija je kmalu izgubila ozemlja na kontinentu, pridobila pa nepotrebno vojno rož. Namesto junaka, ki naj bi koloniziral Orient, je najin komaj dve leti trajajoci zakon rodil politicnega slabica, pod katerim se je državljanska vojna ponovno vrnila v domovino, in se, bolj brutalno kot kadarkoli prej, šele zares razmahnila. HENRIK V. »Bil sem vodja takšne preudarnosti in politike, da nikoli nisem zacel nicesar, dokler nisem preucil vseh možnih izidov. Bil sem tako cloveški, da nisem pustil nobenega prekrška nekaznovanega in nobenega prijateljstva nenagrajenega. Živel in umrl sem kot vzor vladarjem, zvezda casti in znan širom sveta.« CETRTO DEJANJE: HENRIK VI. ALI KATATONIJA 0. PROLOG ELIZABETA »V Shakespearovem svetovnem nazoru obstajata dve veliki grožnji za cloveško civilizacijo: zloraba oblasti in spolnost, ki jo je povezoval z naravo in ženskami. Do nje je ocitno gojil tak strah, da se nekaterim kritikom zdi patološki. A ce je njegova groza pred seksom, mocnimi ženskami in lenobo patološka, ni edini, ki trpi za to boleznijo.« MARGARETA Leta 1590 moški predstavlja cloveka, merilo morale, politike in filozofije. »Ženske ne morejo nikdar v celoti vstopiti v to dimenzijo, ker predstavljajo necloveško.« Zato so ženske v Shakespearovih zgodovinskih dramah v ocitni manjšini. Ce preštejemo vse vloge, dobimo razmerje 39 žensk na 338 moških. ELIZABETA A med njimi le redkokatera lahko tekmuje z Margareto, ženo Henrika VI. Govori 10 odstotkov besedila v drugem in tretjem delu Henrika VI., in 6 odstotkov v Rihardu III. Margareta je po številu vrstic v vseh dramah med 1224-imi liki na sedemnajstem mestu. Višje sta uvršceni le Kleopatra in Rozalinda … MARGARETA Morda res, a mnogi kritiki in teoretiki vztrajajo, da Margareta v Henriku VI. ne igra nobene pomembne vloge. »Tudi igralci, režiserji in dramaturgi, od katerih bi pricakovali bolj empaticen in dramaturško kompleksnejši pristop, jo redno minimizirajo ali popolnoma crtajo.« VOJVODINJA YORŠKA Tudi mene crtajo … ELIZABETA Mene tudi. LADY ANNE Mene je pa že Shakespeare … ELIZABETA »Shakespeare je v sijajni poeziji izrazil vecplastnost cloveškega življenja, spoznanja velikodušnega in vedoželjnega uma …« LADY ANNE »... a ker sta on in njegova tradicija razumela moralne vrline v smislu moških in ženskih polarnih nasprotij, je njegovo delo zgolj reproduciralo ista nasprotja, ki jih je skušal preseci.« ELIZABETA Dobro, ampak Shakespearova kultura je bila globoko mizogina, vkljucno z njegovimi zgodovinskimi viri. »Ideja o intelektualni in moralni šibkosti žensk, ki izhaja iz cerkvenega nauka o izvirnem grehu, se je najbolj jasno izražala v pravni praksi.« Uradno so bile odvisne od oceta in moža, ki sta imela pravico razpolagati z njihovimi telesi in dohodki. VOJVODINJA YORŠKA Ene ubite v vojnah, ene s prezirom, druge z osamljenostjo. Ene besne, izgnane vase ali v države še neznane, na rodila reducirane, s kralji definirane, z mecem zapeljane, v rojevanje morilcev prisiljene. Ene so preživele ponižane, scrtane, izbrisane, ene zamolcane, druge so znorele, vse pa ovdovele … LADY ANNE »Shakespearova konzervativnost in falocentrizem sta bila verjetno precej obicajna. Ker imajo ženske domnevno nebrzdano spolno moc, morajo moški ohranjati nadzor nad njimi. Ce bi ženske imele posvetno oblast, bi to, v njegovi domišljiji, vodilo do unicenja moške rase. To stališce ni niti malo zastarelo.« ELIZABETA Drži, ampak Shakespeare je v mizoginiji, na kateri temelji zahodna kultura, kljub vsemu videl nekaj globoko smrtonosnega in je z ženskami povezoval lastnosti, ki jih je obcudoval in jih priznaval kot nujne za »odrešitev« cloveštva. Bistvo cloveka nista ne moc ne seks, temvec t. i. »ženske« vrline: prijaznost, skrb, socutje, stanovitnost, ljubezen. »Moški princip je lažen in varljiv. Samo ljubezen in povezanost omogocata znosno življenje.« LADY ANNE Res je. »Ženskam daje celo neke vrste enakost: moški uživajo svobodo in posvetno oblast, stanovitne ženske pa so moralno superiorne. Seveda pa ta enakost ni nikoli žaljiva do moških supremacistov, saj so ženske popolnoma predane moškemu svetu – in vecinoma le enemu moškemu. On je središce njenega bitja, edini objekt njene želje. Ženska je pri Shakespearu tujka, ker je del moškega jaza, steber njegove psihe, bodisi kot unicevalka ali ohranjevalka skladne celovitosti. Stanovitna in krepostna ženska, ocišcena spolnosti in želje po moci, je za moške simbolicno jamstvo moralne vrline. Problem s tem idealom je pogoj njenega obstoja: ona je nemocna.« 1. HENRIK VI. »Je vladal na tem svetu kakšen kralj, ki je užil manj radosti kot jaz? Komaj sem se iz zibke skobacal, že sem bil kralj, star devet mesecev.« Nisem znal hodit', govorit', kaj šele vodit' kraljestva. »Ni podložnika, ki bi si bolj želel biti kralj, kot si jaz želim, da ne bi bil.« A pri meni to ni literarna konvencija kralja, ki toži nad bremeni oblasti in fantazira o brezskrbnem življenju podložnikov. »Drugi Shakespearovi kralji idealizirajo njihov nacin življenja, ki se jim zdi vreden vec samo zato, ker postane objekt kraljeve želje. Moja kontemplativnost pa ni pokroviteljsko sredstvo reprodukcije družbenih hierarhij, ampak je iskren izraz trpljenja odstavljenega kralja, ki v poznem srednjem veku postane eden najpopularnejših angleških svetnikov.« Sredi državljanske vojne med Lancastri in Yorki edini poskušam eticno obnoviti sredstva, s katerimi družba vrednoti realnost. »Morda sem bil res mlad, a vedel sem, da je razdor med državljani kot crv, ki žre in gloda notranjost držav. Kdo bi živel na nemirnem dvoru, ce lahko uživa tak blažen mir?« MARGARETA »Gorje deželi, ki vlada ji otrok!« Ce pa zavist sproži še razkol, prideta za njim še zmeda in pokol … HENRIK VI. Mea culpa, mea culpa, mea maxima culpa. Do polnoletnosti sem imel protektorja, strica vojvodo Glostra, saj sem bil premlad, da bi se lahko ustrezno odzival na pritiske oblasti. MARGARETA Takoj ko je postal polnoleten, je izgubil razum. Ceprav je sedel na prestolu štiri desetletja, je ta dobrosrcni kralj komaj vladal. Njegovo krhko zdravje je nihalo med obdobji lucidnosti in skrajne otopelosti. HENRIK VI. Vem, da so me imeli za »slabica« in opravilno nesposobnega imbecila, ker sem bil obcasno tako bolan, da mi je primanjkovalo razsodnosti. Takrat so drugi vladali v mojem imenu. MARGARETA Kdo ve, kaj si bo o meni mislil svet? Jaz, Margareta Anžujska, kraljica Anglije in hcerka obubožanega neapeljskega kralja, sem se porocila, ko sem imela petnajst let, Henrik pa triindvajset. Suffolk me je v Franciji zajel kot vojno ujetnico, se domnevno zaljubil vame in me Henriku vsilil kot nevesto, da bi preko mene vladal sam: »Ona bo kraljica in kralju vladala. Jaz pa bom vladal njej, kralju in kraljestvu.« Pri zasnovi mojega lika se Shakespeare povsem odmakne od zgodovinskih virov, kar nam razkrije njegov odnos do žensk. »Lepa je, torej jo lahko zapelješ. Ženska je, torej jo lahko osvojiš.« Zgodovinarji so me slavili kot dejansko vladarico, domnevno afero s Suffolkom pa Shakespeare interpretira na podlagi opazke, da naj bi bil »Suffolk kraljicin ljubljenec«. Pri tem pa nenehno zmanjšuje mojo zgodovinsko vlogo, zanika moje dosežke in sposobnosti ter me diskreditira s prešuštvom in nebrzdano spolno slo. HENRIK VI. Ženske v Henriku VI. imajo, paradoksalno, veliko moc in vpliv na moške, hkrati pa jim je odvzeta kakršna koli posvetna oblast. Resnicni sovražnik te mitske vojne ni Francija, niti dominantne ženske, ampak nebrzdana spolnost in anarhija, želja po rušenju vseh hierarhij. Družbeni kaos državljanske vojne Shakespeare odslikava z domnevno nenaravno zamenjavo vlog: Ženske se upirajo moškim, nižji razredi se upirajo višjim, sinovi ocetom in tako dalje. Ce so vse ženske »lažne«, promiskuitetne in agresivne, morajo socutje, ki naj bi ga predstavljale, prevzeti moški. »Ko ženske zavzamejo posvetno oblast, nujno poskušajo nadvladati moške, kar je bilo za Shakespeara takrat odvratno.« MARGARETA Kaj pa mi je preostalo? Prepozno sem spoznala, da v tedanji družbeni konstelaciji nisem imela nobene moci. Oce me je Suffolku prodal za dve kljucni kneževini, Maine in Anjou, da bi si na stara leta kupil mir. HENRIK VI. Jaz se sploh nisem hotel porocit'. Ne s prvo vsiljeno zarocenko in njeno razkošno doto, s katero so hoteli Francozi sklenit' mir, ne s tabo. Bolj so me privlacile knjige, a se nisem uprl. Suffolk me je zmanipuliral, ceš: »Pa ja naš kralj ni tako reven, da bi dal vec na zlato kot na ljubezen? Naj ženo izbira kot skop kmetavz in zanjo baranta? Prisiljen zakon je en sam pekel, zakon iz ljubezni pa je kot blažen sen in predpodoba raja.« Preprical me je, da si tako božanska, a tako ponižna, da mi boš vedno na razpolago, v vsem, kar sme kralj terjat' od krepostne žene. MARGARETA Cesa drugega, na žalost, skoraj nisi terjal. HENRIK VI. Za tvoje potne stroške sem ljudem pobiral davke. Bog mi odpusti … MARGARETA A ne glede na vse sem ti ostala zvesta. To je moja kljucna karakteristika. Kljub vsem frustracijam in osamljenosti, kljub temu da si me razocaral kot clovek in kot kralj, niti za trenutek nisem podvomila o hierarhiji tvojega nasledstva. Lahko sem samo prevzela tvojo vlogo in se zavzemala za radikalno afirmacijo in reprodukcijo idealov patriarhata. Tudi ko si najinega sina razdedinil, sem se neomajno borila v tvojem imenu za tvoj prestol in njegov. In to ne le kot glava družine, ampak kot nosilka državne suverenosti. HENRIK VI. Varala si me s Suffolkom. MARGARETA Tako me bodo vsi obrekovali. Suffolkova »cipa kronana«, »bic Anglije«. Yorkisticna propaganda. Nihce ni v meni videl edinstvenega bitja, ampak le zamenljivo blago, sredstvo za širitev oblasti, samopotrditev ali potešitev spolnih fantazij. Nisem mogla verjet', »da je to vaš slog in vlada vašega otocja. Bo Henrik vecno pod skrbništvom Glostra? Sem kraljica le po imenu, v resnici pa mi vlada tisti betežni vojvoda?« HENRIK VI. Ti si se spravila nad mojega protektorja, edinega humanista v tej farsi. Gloster ni bil izdajalec, pa ste ga odvlekli kot mesarji v klavnico. Suffolk ga je ubil. Zato sem ga izgnal »v imenu Velicanstva, cigar namestnik malovredni sem, da nam ne bo vec kužil zraka …« MARGARETA Naš mili Suffolk … HENRIK VI. »Bojim se, da bi manj bridko žalovala, ce bi jaz umrl.« MARGARETA »Res, ljubi, ker bi s tabo umrla tudi jaz.« To sem imela od njegove smrti, da so me okronali z zloglasnostjo. Gloster te je varal in je moral pac s sveta … Francijo smo izgubili: cas je bil za ostro odmerjene ukrepe … HENRIK VI. In zakaj sem Francijo izgubil? Ker sem se s tabo porocil. EDVARD YORK Tako je. Ona vlada, ti krono samo nosiš. Slava tvojega oceta ne bi minila, ce se ne bi s to beraško cipo porocil. Vojne ne bi bilo … VOJVODA YORK Mir, sin moj, ni še to … EDVARD YORK »Rane, ki tu zija, ne bo zacelil z besedami nihce. Ce bi bila bolj krotka, ne bi zahtevali, kar nam pripada, ker se nam kralj smili …« MARGARETA Henriku Tudi ce se ne bi z mano porocil, bi Francijo izgubil. Vsa država je klavnica, ljudje pobiti, zakoni ob veljavo, zakladnica pa je razgrabljena. In tam je pes, ki je za vse to kriv. HENRIK VI. Slabe novice, a naj bo, kot hoce Bog. Delajte, kot se vam zdi najpametneje, delajte, kot da sem tu. MARGARETA Zapušcaš parlament? HENRIK VI. Kako mi dušo tare ta razdor. Ne vidite, da imam solze v oceh? Vas to prav nic ne gane? MARGARETA Sneg, ker je sneg, skopni. Moj mož je hladen, ko postane vroce, pa od socutja kar skopni. Henrik pade v nezavest. VOJVODA YORK Kralj je mrtev! MARGARETA Molci, York! Tak napad pri njem ni nic nenavadnega … Dvignite ga, tlesnite ga po nosu. Henrik, odpri oci! Pogosto pade v takšen trans. Prikrajšan za pamet in spomin ne more niti hodit' niti govorit'. VOJVODA YORK Henrik VI. je verjetno trpel za nepojasnjeno obliko katatonicne shizofrenije ali za hudo kronicno depresijo, ki jo je verjetno podedoval od dedka, »blaznega« francoskega kralja Karla VI. Dobro strelivo za naš propagandni stroj. RIHARD YORK Tak bebav, degeneriran kralj? Kot da bi luži rekel morje. Pop moli za sovražnike, plemic kolje. HENRIK VI. Moja eticna drža je bila edinstvena, marginalna in kontraproduktivna, ker sem zavracal nasilje in z njim institucijo mašcevanja. Ceprav le v sferi duhovne oblasti, sem nosilec ideala, ki ga je propagirala tedanja politicna teologija. Ves cas mi je šlo samo za mir in spravo. Za to sem se boril … MARGARETA Sredi najbrutalnejše državljanske vojne v angleški zgodovini si izvajal simbolna dejanja in mislil, da bodo imela realne ucinke! Hodil si naokrog, socustvoval in blagoslavljal, izsilil pa si samo lažne sprave kot kak Pahor križan s Kristusom. HENRIK VI. se zamakne v sfere onstran Nehajte se kregat'! Kot vaš kralj ukazujem, nehajte že kri prelivat' in dajte mir! Tako, tako … lepo … »Blagoslovljen, kdor dela za mir med ljudmi na zemlji.« Se zamakne, posluša sfere kozmosa. Bog se razodeva v vsakem bitju. O, stvarnik vecni, ki gibaš zemljo in nebo, ozri se usmiljeno na ta nesrecni stvor! Ja, ja, ja … ja, ja, ja, ja, ja … Kaj je spet? Kaj ženete tak hrup? Dvoboj zahtevaš, ker te je užalil? Ti njega in on tebe? O Bog, res v možganih bolnih vlada en sam brezum, ce se za prazen nic lahko razvname tak strašen spor? Pobotajta se, da bo spet mir. Kralj je potrt. Mir, lorda, prosim, mir. Tako, tako … Dajta roki sem, združita ju in svoji srci z njima. Henrik ima denar, vi moc in mec … Bodite vdani in dobri, kot ste zdaj, pa ne bo Henrik, ceprav nesrecen, z vami nikoli neprizanesljiv. Tako, tako … Cudovito, božansko … Ne veste, kako me ta sprava veseli. Bodite prijatelji, radi se imejte in ne motite nas vec. Globoko vdihne. Se zamakne nazaj v sfere onstran. MARGARETA Tak napad pri njem ni nic nenavadnega … Ko sem rodila sina Edvarda, si bil v transu in svojega otroka nisi bil v stanju niti pogledat'. Potem pa si še Yorkovim dedicem krono prepustil, da bi si rešil kožo in v miru vladal do konca svojih dni. S tem si pokopal sebe in vse nas. HENRIK VI. Ne kaznuj me, Bog, jaz nisem kriv, prisego sem prelomil nehote. Prisilili so me. MARGARETA Ce bi bila jaz tam, bi me prej zaklali, kot da bi privolila v to. HENRIK VI. »Da bi Henrik parlament spremenil v klavnico? Bog ne daj. Edino orožje, ki ga uporabimo, je grožnja in strog pogled.« MARGARETA Locujem se od tebe in tvoje postelje, dokler ne bo razveljavljen akt, s katerim si mi razdedinil sina. Tebi res ni jasno, da si ti kriv za mojo patološko preobrazbo? »Tvoja neodlocnost je spervertirala mojo voljo do moci, mojo predanost pa spremenila v okrutno mašcevalnost.« HENRIK VI. »Sinu bom zapustil svoja dobra dela. Vse drugo prinaša vec skrbi kot radosti.« MARGARETA Vojsko zberem, da te osramotim in do konca zlomim yorški rod. RIHARD YORK Svet je res iz tira. Ženska, pa general! MARGARETA Stran, ti iznakažen, neprebavljen kup mesa … HENRIK VI. »Nikar ne razpihuj še ti, teh besnih plemicev.« VOJVODA YORK Od vseh mojih fantov se bo Rihard najbolje izkazal. MARGARETA »Henrik, najbolje bo, ce greš. Kraljica najbolj uspeva, kadar te ni zraven.« Do konca sem se borila, da bi te obdržala na prestolu, država je razpadala, ti pa si taval po bojnem polju in pateticnost prizora dopolnjeval z meditativnimi, socutnimi komentarji. 2. Bojišce. HENRIK VI. Ta bitka je kot jutranji spopad med temo, ki umira, in svetlobo, ki vstaja. Naj zmaga, kdor pac zmaga – naj odloci Bog. Kakšen presunljiv prizor in kakšen cas! Videl sem sina, ki je nevede ubil oceta, in oceta, ki je nevede zaklal lastnega sina. »Je kak kralj bolj trpel z ljudmi kot jaz? Hudo jim je, a bolj kot meni ne.« Umaknil se bom od vulgarnega nasilja in vam povedal zgodbo. Slaci se, skoraj gol hodi naokrog. »O Bog, kakšna sreca bit' preprost pastir …« To ni poskus prikritega opravicevanja moje politike. Nimam politike. Moj prestol je zaseden, žezlo ugrabljeno. Moje trpljenje je zavezano kršcanski etiki. »Raje bi pasel ovce kot ljudi. Gledal, kako minevajo minute … koliko dni ima leto, koliko let življenje smrtnika. In ko bi to vedel, bi si razdelil cas: toliko ur bom credo cuval, toliko ur pocival … Kakšno milo, radostno življenje. Ni brezskrbnemu pastirju, ki pase svojo ubogo credo, tisockrat lepše kot kralju, ki pred zaroto trepeta? 3. MARGARETA Mislila sem, da so vsi Angleži takšni kot Suffolk: »Visoki, pogumni, strastni in odlocni. Kje pa! Ti si ves zamaknjen nekam štel avemarije in vrtel svoj molek. Zate so junaki apostoli in preroki, orožje biblija, ljubezen pa svetniška gloriola.« HENRIK VI. »Predvsem mi dušni mir je bil v užitek. Za posvetni blišc in slavo se nisem menil. Kraljestev ne, ne krone nisem cenil.« S socutjem sem dosti ran zacelil, z dobroto lajšal bolecine, z usmiljenjem sušil potoke solz, z davki nisem prevec pritiskal ali bogastva grabil na škodo bližnjih … To je bil moj življenjski kredo. Moj politicni program … MARGARETA ... je bil obsojen na propad. HENRIK VI. ... je bil usmerjen v nebesa, ne pa v nasilje in zemeljske užitke. Tja sem kopicil svoje bogastvo, tja sem si želel. Shakespeare na koncu, hvala bogu, poudari mojo svetniško in preroško vlogo, moj zgodovinski ugled pa rešuje tako, da mojo politicno nesposobnost nadomesti z duhovno avtoriteto. MARGARETA Iluzije so seveda po svoji naravi sladke. »Na koncu morda predstavljaš moralni ideal, politicnega pa nikakor. Lahko bi rekli, da utelešaš udomaceni ženski princip, ki ga Shakespeare drugje zagovarja kot božanskega: spodbujaš k harmoniji in pobožnosti ter se pogosto prostovoljno podrejaš drugim. Ceprav omili tvoje pomanjkljivosti in ne omenja tvoje neprištevnosti, te predstavi kot mehkužnega, vodljivega, jokavega in samovšecnega idiota, ki izkorišca svojo pobožnost, da bi se izognil politicni odgovornosti. Posvetna oblast in moralna odlicnost pri Shakespearu skoraj nikoli nista združeni v enem in istem bitju. Ko poskuša prikazati moške s temi lastnostmi, se zdijo neprepricljivi: betežni so, onemogli ali impotentni. Niso zmožni uravnat' sveta. Prav samoobvladovanje, ki je potrebno za ustrezno izvajanje oblasti, zmanjšuje njihovo sposobnost omejevanja tistih, ki oblast zlorabljajo.« 4. VOJVODA YORK Prestol je moj. To je kot na dlani. Ko je umrl Edvard III., je imel sedem sinov: Henrik ima prestol po cetrtem, meni, vojvodi Yorku, pripada po tretjem. Ne odneham, dokler obroc na moji glavi te blazne nevihte v meni ne umiri. Najel sem že cloveka, ki bo delal zame in me nadomešcal. Neki norec iz Kenta, John Cade. Ljudsko vstajo, ki jo bo zagnal, sem si zamislil kot brutalno farso pod lažno zastavo. »Socializem ŕ la Ludvik XIV.« Razglasil bo, da bo vse kraljestvo naša skupna last, ko bo on kralj. (Smeh.) »Za svobodo gre. Sedem hlebcev po pol groša boš za en groš dobil, deci piva bo deset deci, brezalkoholno pivo pa je od zdaj naprej zlocin. Denarja ne bo vec. Vsi boste jedli in pili na moj racun in vse bom enako oblekel, da se boste kot bratje vsi razumeli! Najprej pa je treba vse zapore odpret' in vse odvetnike pobit'! Na gavge vse, ki znajo brat' in pisat'! Vsi, ki znajo francosko ali latinsko, pa bodo obglavljeni desetkrat zaporedoma! Poje, subvertira angleško himno: »Plemicem vile v vamp, preluknja ga tud' kramp, kraljestvo bo skupna last, treba ne bo vec krast, podanik bo sam svoj gospod, na veke in za sprot!« Moja usta so od zdaj naprej angleški parlament! Zapovedujem, naj iz vodnjakov leto dni ne tece nic drugega kot crno vino, na mestne stroške! Nobene ženske nihce ne bo imel, dokler meni ne placa s svojim devištvom.« Ludilo. Kot kasneje Rdeci Kmeri je tolpa razcapanih kmetavzov knjižnice in sodišca spreminjala v pivnice, klala plemice in pustošila po Londonu. Plan je bil, da ko bo kaos na vrhuncu, prijezdim kot odrešenik in požanjem, kar bo ta hudic sejal. Pa me je kralj prehitel, Cada so ubili, vse upornike pa je pomilostil … Z nenasilnim aktom je uspešno reproduciral oblastno strukturo, ne da bi odpravil strukturne vzroke konflikta. Pa sem vseeno zasedel palaco tega strahopetca, da mu snamem krono z glave. Vladajo naj tisti, ki znamo. HENRIK VI. Poglejte prevratnika, kje je! Na mojem prestolu. Poklekni in prosi za milost. Tvoj suveren sem. VOJVODA YORK Ne, jaz tvoj! HENRIK VI. Ne, jaz tvoj! MARGARETA Pripeljite ga sem! 5. Bojišce blizu Wakefielda. Privedejo Vojvodo Yorškega, zvezanega in poraženega. MARGARETA Ti si torej hotel biti kralj? Širil si nemir v našem parlamentu in se hvalil s svojim rodom? Kje je trop tvojih sinov, da bi te branil? Pohotni Edvard in glasni Clarence? Pa tisti predrzni grbavec? Kje je tvoj dragi Rutland? Kje je? Ce se ti ob njegovi smrti oci še zasolzijo, ti ga posodim, da si jih otreš … S krvavim robcem mu pomaže obraz. Smilil bi se mi, ce te ne bi sovražila z dna srca. Daj, joci, York, da me razveseliš. Res nimaš solz? Kaj cakaš? Zakaj ne znoriš? Noceš, ceprav te ponižujem? Aja, ti bi rad bil placan! York brez krone le molci. Krono za Yorka! Posadi mu krono na glavo. Glejte ga, a ni kot pravi kralj? Henriku je zavzel prestol in svoje dedice postavil za naslednike. Stran s krono in njegovo glavo, nabijte jo na vrata Yorka: da bo zrl York na mesto York. VOJVODA YORK Kurba francoska prekleta! Margareta ga zabode. VOJVODINJA YORŠKA Hoceš, da znorim? Hoceš, da jocem? Nikoli nisem nehala. Na ta svoj robec in se hvali z njim, in ce poveš zgodbo po pravici, bodo vsi v solzah … YORK se privzdigne Zgodovinski viri navajajo, da Margareta sploh ni bila prisotna, ko je bil York ubit. Clifford naj bi po bitki našel njegovo truplo, mu odsekal glavo, jo okronal s papirnato krono in jo dal njej – kar ji je bilo domnevno všec. Zasmehovanje Yorka z okrvavljenim robcem je popolnoma izmišljeno. MARGARETA Tako je. Cista yorkisticna propaganda. Po smrti Rihardovega oceta, vojvode Yorka, so se njegovi podporniki zbrali v velikem številu, jaz sem pobegnila v Francijo, Henrik VI. pa na Škotsko. Ko se je na skrivaj vrnil v Anglijo, so ga zajeli in strpali v zapor. Tam je Rihard, ta pes, ubil mojega moža in zakonitega kralja, da bi oblast prevzel njegov brat, Edvard IV., ki ga bo Rihard prav tako odstavil, da bi sam postal kralj. VOJVODINJA YORŠKA Kako si lahko prisilila oceta, da si s sinovo krvjo otre oci? Ženske so mehke, blage, usmiljene in nežne; ti pa si nasprotje vsega dobrega: neizprosna, necloveška! MARGARETA Moj zlocin, moja napaka, moja »lažnost«, moja »nenaravnost«, moja »necloveškost« – je bila v tem, da se nisem obnašala kot ženska: »mehko, blago, milostno in nežno«. Ne imenujejo me »kruto« ali »zlobno« kot moške. Ker se nisem vedla bolje od njih, ampak tocno tako kot oni sami, sem »francoska psica, hujša od vseh francoskih psov«. ELIZABETA Tvoja tragedija je v tem, da te moški prezirajo prav zato, ker si se odpovedala svoji tako imenovani »ženskosti«. MARGARETA Enacenje moralnih kvalitet s spoloma je pravzaprav bistvo problema. Lažna kraljica, senca moje srece! Sama brusiš nož, ki te bo ubil! Pride dan, ko boš z mano preklinjala to grbasto krastaco, tega splavljenega idiota! ELIZABETA Ce ne bi šla v vojno z Yorki, bi bil tvoj sin še vedno živ. MARGARETA Dvomim. »V zadnjem delu Henrika VI. Shakespeare odvzame Margareti vso politicno moc, ceprav bi lahko na osnovi dejanskih dogodkov odgovornost za vojno v celoti prevalil nanjo. A s tem bi pokazal, da je mocna ženska, sposobna zbrati lastno vojsko in se boriti proti najmocnejšim plemicem v državi – kar sem dejansko naredila.« A ker sem vztrajala v vojni, se zdi, da sem nekako odgovorna za sinovo smrt: Rihard ga je ubil pred mojimi ocmi. Z njegovo smrtjo pa je bilo konec tudi mojega življenja. Zgodovinsko Margareto so zajeli v bitki pri Tewkesburyju, jo zaprli za pet let, Edvard IV. pa jo je potem izgnal v Francijo, kjer je umrla v revšcini, še preden je Rihard sploh zasedel prestol. »Ce se slucajno reinkarniram, upam, da se vrnem kot smrtonosni virus in za vselej rešim problem vaše prenaseljenosti.« 6. EDVARD IV. Jaz, Edvard IV., po milosti božji kralj Anglije in zapovednik Irske, sedim spet na prestolu, kupljenem s krvjo sovražnikov. Dolga zgodba. Zdaj vladam, kot sem vselej hrepenel, okrog mene pa mir in ljubezen bratska. Zbogom cas nadlog, od zdaj naprej bo, upam, trajna radost vsepovsod. 7. Celica v zaporu. RIHARD YORK vstopi Ti si torej mislil, da si kralj? HENRIK VI. Saj tudi sem – v duhu. RIHARD YORK Kje pa je tvoja krona, ce si kralj? HENRIK VI. Moja krona je v mojem srcu, ne na moji glavi. Nevidna je. Moja krona je v meni, rece se ji: Zadovoljstvo. Redkokateri kralj jo je imel. RIHARD YORK Ce sta ti in tvoja krona eno samo zadovoljstvo, bosta zadovoljna tudi, ce gresta z mano. HENRIK VI. Pelji me, kamor hoceš. Ti bodi kralj, ce hoceš. Kar hoce Bog, naj kralj ukrene … RIHARD YORK ga zabode Mec, kaj ti je? Jokaš, ker ni kralja vec? Ga spet zabode. Naj vsak mec tako joka, ce še kdo hoce rušit' Yorka! Pazi se, Edvard, v luci mi stojiš. Vse dokler nisem prvi, nisem nic. Obstoji kot vkopan z nožem v roki. Vstopi Lady Anne. PETO DEJANJE: RIHARD III. ALI GENOCID 1. Kronanje Riharda III. LADY ANNE »Kakšno remek delo je clovek!« Rekel bo, da nima miru v teh mehkužnih dneh miru. Da prezira slast zabav, puhle radosti teh dni, razvrat ostudni, ki si prisvaja služkinje, hcere, žene in sestricne. Da hrepeni po vihri vojne, po mracnem maršu v oklepu trdnem in sejanju strahu v srca sovražnikov. Rekel bo, da za ljubezen ni ustvarjen, da je prikrajšan za ljubezni velicanstvo. Ker ga je narava ogoljufala za lepoto, misli, da je okrutno zaznamovan, iznakažen, nedokoncan … In ker mu svet ne ponuja drugih radosti, je svoje življenje spletkam posvetil in pustim sanjam ter sovraštvo med brati zasejal. Kdo je njega ljubil? Primerja se s kaosom, z medvedkom, za katerega mati ni skrbela. Kdo je njega ljubil? Je kdo njega sploh kdaj ljubil? Vstopijo Vojvodinja Yorška, Margareta in Elizabeta. VOJVODINJA YORŠKA ga oblaci Kot otrok je bil res nebogljen, strahopeten stvor. Dolgo in pocasi je odrašcal. RIHARD III. Evo, tako je, ko ženske vladajo moškim. MARGARETA Po Rihardu, ko so kralji pod vplivom »carovnic« in »prostitutk«, ko imajo ženske vec moci od bratov, je svet iz tira. RIHARD III. Jaz nimam bratov. Jaz nisem brat. Jaz sem sam! Poglejte, kako sem zaklet! Njihovi peklenski cari mi obvladujejo telo! ELIZABETA Ko Rihard potrebuje grešnega kozla, vsaka ženska pride prav. RIHARD III. Ženska naj odpre usta samo, ko … LADY ANNE Vidite, kako je obseden s spolnostjo, ki jo prezira. Žensk se ne boji in jih ne spoštuje. Njegova mizoginija ni posebnost njegovega znacaja, temvec temelj njegovega svetovnega nazora. ELIZABETA Vojna, ki jo Rihard na zacetku napove, je vojna proti ženskam, proti vsemu, kar razume kot »žensko«, proti vrlinam, ki naj bi jih predstavljale: prijateljstvu, zaupanju, ljubezni, medcloveški skupnosti in odvisnosti od drugih. Zato naj vas ne preseneti, ce bo razplet sledil sistematicnemu zanikanju cloveške identitete žensk. RIHARD III. Vojvodinji Povej jim raje, mati, kako je bilo, ko si spocela nenasitnega Edvarda, ko je bil moj plemeniti oce v vojni v Franciji in je ugotovil, ko je vse dobro preracunal, da otrok ni njegov. MARGARETA Rihard izkorišca ženske kot sredstvo menjave. Ker so zasužnjene v družbi, ki ženske razume izkljucno v relacijskem smislu, – in ker Rihard unicuje tiste, ki jih definirajo, može, otroke, kralje – izgubljajo naslove, status in identiteto. RIHARD III. Pa kaj, ce sem ji ubil oceta in moža? Tej kurbi najhitreje povrnem škodo in nadomestim izgubo tako, da sam postanem njen mož in oce. LADY ANNE »Povrnem škodo? Nadomestim izgubo?« ELIZABETA To seveda ni bil njegov pravi motiv. Rihard zapeljuje ženske zaradi položaja, ki ga imajo v odnosu do moških. Ko ponudi poroko (ki preko ženske ustvari vez med moškim in moškim), Rihard ne išce zavezništva z drugimi moškimi, ampak prevzema njihove spolne in politicne vloge. VOJVODINJA YORŠKA mu da krono na glavo Bog te blagoslovi, sin, in ti da blagost v srce, usmiljenje, ljubezen, vdanost in zvestobo. RIHARD III. In da docakam visoko starost. To je v materinem blagoslovu najpomembnejše. Cudi me, da nisi tega omenila … LADY ANNE Zgodovina cloveštva je res zgodovina samoprevar. Trdil bo, da gnjavi, dominira in zatira vse, ki so od njega boljši, da je zasnoval svoj raj o kroni in ves svet spremenil v en sam pekel, samo zato, ker mu ni namenjeno, da bi ljubil in bil ljubljen. RIHARD III. Zato otrokom solze, meni pa boj in mašcevanje! Naj požrešno vojno hrani masten vamp miru! LADY ANNE Kdo bi njega ljubil? Barve menja bolje kot kameleon, smehlja se in skoz smeh ubija. Za zlocine, ki jih sam sproži, druge okrivi; goloto svoje zlobe pa zavija v cudne stare cunje, ukradene iz svetih knjig, in se zdi svetnik, ko pravzaprav igra hudica. In ko ne gre drugace, si ves krvav s sekiro pot izseka. Kdo bo njega ljubil? Bo kdo njega sploh kdaj ljubil? RIHARD III. Raj naj išcem v maternici neke ženske? Naj se kitim s sijocimi okraski, z besedami in pogledi dekleta plenim? Vam res ni jasno, da sem jaz samo metafora splošne politicne prakse takratnega vladajocega razreda? Jaz sem koncna posledica necloveške instrumentalizacije ljubezenskih odnosov in spolne ekonomije svoje dobe! V dedni monarhiji nikomur ni namenjeno, da bi ljubil in bil ljubljen. Razumete? Vsi smo isti iznakaženi, incestuozni, splavljeni idioti. Naš razred je prikrajšan za ljubezen, za enakost, partnerstvo, solidarnost, clovecnost kot tako. Ce priznate ali ne, sodelujete v tem mehanizmu sovraštva in oportunizma, ki trži svoje otroke za položaj in politicno moc. Edina razlika med vami in mano je, da je moj politicni genij na osnovi tega razvil koherentno politicno strategijo. Jaz sem prototip vseh diktatorjev, ki uporabljajo ljudi kot potrošni material za doseganje in ohranjanje oblasti. Jaz sem metazgodovinski ucni komad in žrtev lastne volje do moci. Razumete? Vsi vi ste Rihard III. Isto meso, ista kri. Radi me sovražite, a ne? Kako radi me sovražite! »Krvavi pes«, »strupeni pajek«, »grbasta krastaca«. Tudorska propaganda. Jaz sem grešni kozel svoje dobe, najvecji in najprivlacnejši negativec angleške zgodovine in literature, ker sem edini, ki si je upal odkrito formulirat' suicidalni mehanizem cloveštva: »Ni cloveka, ki manj skriva, kar sovraži in kar ljubi; saj mu srce na obrazu berete.« In še nekaj, da ne bo nesporazumov. Detomor prestolonaslednikov, vrhunec krvolocnosti mojega domnevnega zlocinstva, je bil nujen državni ukrep. Celo Margareta, ta velika obtoževalka, je med svojo vladavino usmrtila vec mladoletnih prestolonaslednikov. Mislite, da se bo moj naslednik Henrik VII. obnašal kaj bolje od mene? Novi kralj bo sistematicno umaknil vse dedice poražene hiše York, in to z enakimi sredstvi kakor jaz. Številni zgodovinarji trdijo, in z njimi se popolnoma strinjam, da je pravzaprav Henrik VII. dal umoriti moje necake prestolonaslednike, in ne jaz. Food for thought. 2. MARGARETA Vaše blagostanje že zori in pada v gnila usta smrti. ELIZABETA Pa kaj se ona tu oglaša? Nje sploh ni v tem prizoru! Nisi v Franciji? Te nismo izgnali pod grožnjo smrtne kazni? MARGARETA Ste, a težje je izgnanstvo kakor smrt, ki mi preti, ce ostanem tu pri vas. Dolgujete mi sina in moža, kraljestvo in zvestobo: moja nesreca je v resnici vaša, in vaša sreca moja. ELIZABETA Znorela je. Moralno je totalno kratkovidna. Vidi samo krivice, ki so ji bile storjene, ne more pa prepoznati lastnih zlocinov. MARGARETA Kje je moj Edvard? Rihard ga je ubil. Kje je moj Henrik? Rihard ga je ubil. Kje je tvoj Edvard? Rihard ga je ubil. Kje je tvoj Rihard? Rihard ga je ubil. VOJVODINJA YORŠKA In kje moj Rihard? Ti si ga ubila. In moj sin Rutland? Pomagala si ga ubit'. MARGARETA Tudi Clarence je bil tvoj sin in Rihard ga je ubil. Hvala ti, pravicni, modri Bog, da se je ta mesar spravil na sadove tvojega telesa … VOJVODINJA YORŠKA Sram me je, da je moj sin. A sleparstva iz mojih prsi ni sesal. ELIZABETA Ce bi lahko, bi ves svet s solzami utopila. Brez moža, brez krone in sinov … Ni bilo še vdove, ki bi izgubila vec! VOJVODINJA YORŠKA Ni matere, ki bi izgubila vec! Vaše bolecine so posamezne; moja je vsesplošna. Jaz sem vaše žalosti dojilja. Jaz sem kraljica te žalosti! MARGARETA Jaz pa sem lacna mašcevanja: pomirja me, ko vidim, da se udejanja. Tvoj Edvard je umrl, ker je mojega Edvarda ubil, in zanj sta umrla še tvoja vnuka, a v primerjavi z vzvišeno popolnostjo moje izgube sta še oba premalo. ELIZABETA Lady Anne Beži iz te klavnice, sicer število mrtvih pomnožiš … LADY ANNE Naj se votla krona, ki mi bo ovila celo, spremeni v razbeljeno železo in mi sežge možgane, da umrem, preden zaklicejo: Živela kraljica! ELIZABETA Ne zavidam ti te slave. LADY ANNE Tudi jaz ne tebi tvoje, ki se od nje poslavljaš. VOJVODINJA YORŠKA Prekleta maternica moja, posteljica smrti! Mož mi je umrl, ker je hlepel po kroni, sinove pa mi življenje premetava gor in dol: Ko uspevajo, žarim, ko ne, ihtim; in ko sedejo na prestol in ni vec notranjih razkolov, napovejo vojno sami sebi. Kri zoper kri, brat zoper brata! Dovolj mi je krvi! LADY ANNE obcinstvu Kaj trepetate? Vas je strah? Pa saj ni cudno. Smrtniki ste pac in vas je strah, ko gledate hudica. Ali pa morda uživate v predstavi lastnega propada? To srecno zemljo ste spremenili v pekel in temu rekli mir. Vaša prisotnost kri sesa iz žil. Vaša zverinska, nenaravna dela sprožajo ta nenaravni tok. Ce so vam gnusobe vaše v veselje, glejte primer svojega mesarstva! 3. Anina soba. ZDRAVNIK Ne vidim nicesar, kar bi potrdilo vaše porocilo. ELIZABETA Vedno tako hodi kot v najglobljem snu. LADY ANNE »Pojdi in oznani, da je moja žena na smrt bolna: zaprl jo bom v njeno sobo.« ZDRAVNIK Oci ima odprte, vid pa zamegljen. LADY ANNE Še en madež. ZDRAVNIK Kaj dela? LADY ANNE »Tvoja nesrecna žena te muci zdaj v snu …« ELIZABETA Vedno tako dela, kot da si umiva roke … LADY ANNE Kaj ti je? Spiš? Umij si roke, sleci se … Povej, hoceš al' noceš? V posteljo, v posteljo … v posteljo! Danes nisem darežljiva. Kaj je? Ne bodo te roke nikoli ciste? Nehajte, gospod moj, nehajte. Dišite po krvi. ZDRAVNIK Mirno, mirno, samo mirno … Velika motnja je v clovekovi naravi, ce uživa blagoslove sna, hkrati pa se obnaša, kot da bi bil buden … LADY ANNE Stran, prekleti madež! Stran, ti pravim! Imitira Riharda. »Še enkrat: vsem povej, da je Ana na smrti postelji. Zdaj gre za to, da preprecim vsako grožnjo, ki mi škodi. Bratovo hcer bom moral vzet', sicer mi kraljestvo stoji na krhkem steklu. Njena brata v grob – njo pa v svojo posteljo!« ZDRAVNIK Ni umetnosti, ki bi razkrila vsebino te lobanje. LADY ANNE Sramota, gospod moj, sramota! Kar je, je. ZDRAVNIK Dejanja nenaravna plodijo nenaravne motnje. LADY ANNE Kje? Kje je? Nikogar ni. Ni žive duše, ki me ljubi. Rihard ljubi Riharda. To pomeni – nikogar … To pomeni, da nihce ne ljubi mene. To pomeni: jaz sem jaz. Ne, ne, lažem – nisem. Jaz nisem jaz … ZDRAVNIK Dobro, dobro … ELIZABETA Daj Bog, da bi bilo … ZDRAVNIK Poznal sem ljudi, ki so hodili v spanju, pa so kljub temu umrli … LADY ANNE Sem – nisem, nisem – sem: ne, saj ne smem bit' vec … Glejte, kako se kraljica spreminja v prah. Umakni z moje glave to nesrecno breme in vzvišenost iz mojega srca! ZDRAVNIK Njej je duhovnik bolj potreben kot zdravnik. LADY ANNE Zakaj ste tako bledi? Cesa naj se bojimo? Kdo ve? Umor, strašen umor … Naj pobegnem? Od same sebe? »Tisoc jezikov ima moja vest in vsak govori po svoje.« »Strup potrebuješ, ljubiš pa nikdar.« ZDRAVNIK jo veže na nosila Bo šla zdaj v posteljo? LADY ANNE Dovolj o tem, dovolj … Tukaj še vedno vse diši po krvi … ZDRAVNIK jo pelje ven Umaknite vse ostre predmete in pazite nanjo. LADY ANNE To je bil najstrašnejši, najokrutnejši umor, kar jih ta dežela kadarkoli zagrešila … Najstrašnejši … najokrutnejši umor … ki ga je kadarkoli zagrešila ta dežela … Najstrašnejši … najokrutnejši … 4. RIHARD III. vstopi v bojni opremi Kdo zadržuje kralja na pohodu? VOJVODINJA YORŠKA Ta, ki se kesa, da te ni v svoji maternici umorila in preprecila vseh pokolov, ki si jih zagrešil. RIHARD III. Udarite po bobnih, da Bog ne sliši žalitev izbranca božjega! Ajmo! Bodi vljudna in spoštljiva, ce ne, te z vojno preglasim. VOJVODINJA YORŠKA Si res moj sin? RIHARD III. Sem. Hvala vam, ocetu in pa Bogu. VOJVODINJA YORŠKA Moje besede bodo nežne in blage. RIHARD III. In kratke, mati. Mudi se mi. VOJVODINJA YORŠKA Bog ve, da si prišel na svet, da mi ga spremeniš v pekel. Si mi sploh kdaj namenil trenutek srece? RIHARD III. Samo takrat, ko nisi bila z mano. Ce te žali pogled name, mati, grem. VOJVODINJA YORŠKA Zadnjic s tabo govorim. Naj ti bo moja kletev v vojni še težje breme od vse te tvoje bojne opreme. Krvavo zrušiš se, kot si krvav, sramotno, kot si živel, boš koncal! Vojvodinja se umakne. Rihard se premakne proti Elizabeti. RIHARD III. S tabo bi se rad nekaj zmenil. ELIZABETA Sinov krvi kraljevske nimam vec, da bi jih poklal, hcerke pa ne bodo nikoli vec žalostne kraljice. RIHARD III. Saj res! Hcer imaš. Elizabeto. ELIZABETA In naj zato umre? RIHARD III. Kraljevska kri je v njej. ELIZABETA Da klanju ubeži, bom rekla, da ni Edvardova hci. RIHARD III. Ni treba. Kraljevski rod je edino, kar jo šciti. ELIZABETA Tako kot je njena brata … RIHARD III. Za to ni kriv rod, pac pa zvezde, niso jima bile naklonjene. ELIZABETA Ne, zli ljudje so za to krivi. RIHARD III. Usodi pac nihce ne ubeži. ELIZABETA Res, ce je naša usoda beg pred milostjo. Usoda bi mojim otrokom namenila lepšo smrt, ce bi tebi lepše življenje naklonila. RIHARD III. Govoriš, kot da sem lastna necaka jaz ubil. ELIZABETA Kdo pa? Ti si kriv, kdorkoli ju je ubil. Ce mi obup ne bi jeze zadušil, bi ti izpraskala oci. RIHARD III. Na mojo sreco v teh krvavih vojnah, na moj uspeh v tem tveganem pohodu, vam in vašim želim vec srece, kot sem vam in vašim slabega storil. ELIZABETA Kaj dobrega mi ti lahko sploh daš? RIHARD III. Napredovanje tvojih otrok. ELIZABETA Na vislice mogoce … RIHARD III. Ne, pac pa v svet dostojanstva in bogastva – do najvišjih položajev pozemske slave. Z vsem srcem ljubim tvojo hcer. Rad bi se porocil z njo … in jo povzdignil na angleški prestol. ELIZABETA Ne vem, kako bi jo lahko dobil. RIHARD III. Ti mi povej, ti jo poznaš. ELIZABETA Da prebudiš ljubezen v njej … ji povej o vseh svojih dobrih delih. Povej, kako si njuna strica spravil s sveta in njej na ljubo še njeno teto Ano. RIHARD III. Tako je ne dobim. ELIZABETA Druge poti ni. Pac, še ena je … V drugo kožo zlezi, da ti ne boš vec ti. RIHARD III. In ce sem storil vse to zaradi nje? ELIZABETA Potem te bo sovražila še bolj, ker si ljubezen kupoval s krvjo. RIHARD III. Zdaj je, kar je. Tega pac ne spremenimo. Clovek marsikdaj deluje impulzivno, potem pa mu je žal. Ce sem tvojim sinovom vzel kraljestvo, ga dobi v odškodnino tvoja hci. Ce sem sadove tvoje maternice ubil, da letino ti pomnožim, nove v tvoji hceri zaplodim. Ko gre za ljubezen, ni babica nic manj kot srecna mati. Vnuk je kot lastni otrok, le stopnjo nižje. Isto meso, ista kri, ista skrb. Tvoji otroci so ti v mladosti bili v muko, moji pa ti bodo v starosti v uteho. Tvoja izguba je zgolj v tem, da tvoj sin ni kralj, a zato bo zdaj kraljica tvoja hci. Caka nas še mnogo lepih dni. Solze, ki si jih prelila, se bodo spremenile v carobne bisere, ki ti povrnejo ljubezni posojilo z obrestmi desetkratnega prihodka srece. S svojo izkušenostjo ohrabri njeno sramežljivost, zaneti v njenem mehkem srcu željo po oblasti in jo seznani s sladkostmi tihih zakonskih slasti. ELIZABETA Naj ji recem, da jo želi njen stric, ali kar ta, ki ji je brate in strice pomoril? V imenu koga naj jo snubim? RIHARD III. Reci ji, da je mir Anglije v tej zvezi. ELIZABETA Ki ga bo kupila z nenehno vojno. RIHARD III. Reci ji, da jo snubi kralj. ELIZABETA Z mecem jo zapelje in z zlorabo osvoji. RIHARD III. Povej ji, da bo fantasticna kraljica. ELIZABETA In ob prestolu kakor jaz jokala. RIHARD III. Preteklost je prolog. Prisegam … ELIZABETA Na kaj? RIHARD III. Na prihodnost. ELIZABETA S preteklostjo si jo zlorabil. RIHARD III. Brez nje se zgrnejo na to deželo, name in nate, nanjo in na mnoge – smrt in opustošenje. Zato, predraga mati – tako te bom klical od zdaj naprej – te lahko tako klicem? Povej ji, kaj bom, ne, kaj sem bil, in da gre tu za državna vprašanja. ELIZABETA zakrici Moža in otroka si mi ubil! RIHARD III. In ju v maternici tvoje hcerke pokopal! A v tem dišecem gnezdecu se bosta rodila znova, tebi v radost. ELIZABETA Prav. RIHARD III. Res? Lahko upam? ELIZABETA Vsi upajo, kajne? Elizabeta se umakne. RIHARD III. Neumna, puhla, omahljiva ženska! Resignirano. Trobente, bobni. Ajmo! Za dom … Odide v boj. ELIZABETA Tej cloveški kugi seveda ni bilo jasno, da je na tej tocki moja hcerka že zarocena z njegovim sovražnikom Henrikom Tudorjem, ki je zbral uporniško vojsko in ga bo porazil v bitki na Bosworthskem polju. »Ceprav je Rihard moj zakon razglasil za neveljaven in moje otroke za nezakonske, ni on dokoncno zapecatil moje usode. Kljub temu da sem bila babica dveh Tudorjevih dedicev, so me kasneje izkljucili z dvora, Tudorji pa so si prigrabili vsa moja ozemlja. Pozabili so me, ker sem obubožala.« Porocajo, da sem bila lepa, toda slabotna in malce nora, hkrati pa dodajajo, da mi v casu, v katerem sem živela, tudi odlocnost in pamet ne bi pomagali kaj dosti. »Ocitno je, da ženske v fikciji niso to, kar se zdijo. Nekatere so le moški v preobleki, druge predstavljajo to, kar bi moški radi bili in se zavedajo, da niso, ali pa poosebljajo tisto nezadovoljstvo in obup, ki vecino prevzame, ko razmišlja o žalostnem stanju cloveštva. Globok in univerzalen cloveški nagon je, da v osebo nasprotnega spola projiciramo vse, kar nam primanjkuje, vse, kar si želimo in na tem svetu preziramo. A ceprav to morda prinaša olajšanje, ne vodi do spoznanja.« 5. Vstopi Henrik VII. ELIZABETA Ta davno ugrabljeni vladarski znak sem strgala krvniku z glave, da tebe zdaj okronam z njim. Nosi, uživaj in izkoristi ga. HENRIK VII. »Vojne je konec. Krvavi pes je mrtev.« Mene, Henrika VII., racunovodjo med kralji in kralja racunovodij, so docakali kot odrešenika, ker sem to dejansko bil. Anglija je že predolgo blazna in zlorabljana premnogo let. Zdaj pa se, po blagi božji volji, združujeta dva prava dedica na smrt sprtih Lancastrov in Yorkov. Obdari sadove najine ljubezni z blagoslovljenim gladkim mirom, ki prihaja, poln radosti, srece in obilja! Unici mece izdajalcem, ki hrepenijo po preteklosti, ko je kri v potokih Anglijo pojila. Naj ne živi in naj ga ne hrani, kdor mir te lepe zemlje z izdajo rani. Rojaki, ekonomska nadvlada je trajnejša od teritorialne. Zimo naše jeze tudorsko je sonce zdaj spremenilo v poletje vroce. Venci zmage nam krasijo glave, meci skrhani pa so stvar pozabe. Prej vihra vojne – zdaj zabave. Prej marš sovražni – zdaj cisti racuni, poezija številk in financni registri. Namesto vojne zdaj blaginja, namesto krvolitja trgovina. žlahtna komedijantka Polona Juh Nagrajenci za vlogo Olivije v predstavi Kar hocete Williama Shakespeara v izvedbi SNG Drama Ljubljana. 32. Dnevov žlahtni komedijant Branko Šturbej komedije za vlogo Malvolia v predstavi Kar hocete Williama Shakespeara v izvedbi SNG Drama Ljubljana. žlahtna režiserka Nina Ramšak Markovic za režijo komedije Arzenik in stare cipke Josepha Kesserlinga v izvedbi Mestnega gledališca ljubljanskega. žlahtna komedija Paradiž Mattea Spiazzija v izvedbi SLG Celje. žlahtna komedija po izboru obcinstva Paradiž grenka komedija Mattea Spiazzija v izvedbi SLG Celje je s strani obcinstva prejela oceno 4,7151. žlahtno komedijsko pero Komu gori komedija Nine Majer Ivanetic. 126 SLG Celje Pripravljamo Matija Solce 3JA! gledališko-glasbeni ambientalni omnibus krstna uprizoritev režiser Matija Solce premiera maja 2024 Naj se zgodi usoda, je na zacetku dolocil Zevs in pognal kolesje vojnega pohoda, dolgega deset let. Cudovito mesto Troja je bilo premagano, redki preživeli so odpluli iskat nov dom. Dolgo so pluli … kot so dolgo, nevarnih deset let, blodili zmagovalci te iste vojne v iskanju starega doma, v iskanju zapravljenega casa. Iskali so jih sinovi, cakale so jih soproge, nanje so prežale pošasti in terjale svoj davek, preizkušali so jih bogovi, drug drugemu dokazujoc svojo necimrno premoc. Gledališko-glasbeni site-specific omnibus prebuja anticno Troio Secundo in gledalce vabi na popotovanje skozi cas. Za vrati, okni in zidovi, v labirintih Keleie, Celeie, Zellie, Cillia, Cila, Cel’a, Celja, še vedno živijo starodavni junaki. Današnjega Ahila najdemo za okencem trafike, Agamemnon vodi turisticne oglede, Odisej nalaga aplikacijo za parkiranje, Parisu pred štacuno damo vbogajme, pri Hektorju kupimo malico, Helena nas preseneti na odru kabareta. Sodobna odisejada prekopicne pogled na današnji cas in z raznolikimi uprizoritvenimi prijemi spreminja nekdanje rimske ulice, srednjeveške kleti, renesancna procelja, neorenesancne balkone, sodobne studie, prodajne izložbe, gledališke garderobe in zdravstvene ordinacije v ustvarjalna prizorišca, kjer se mladi junaki starajo, razstavljajo se vecno in povsod ponavljajoci se odnosi med generacijami, kot Celje kot labirint, ki skrite koticke mesta spremeni v prostor gledaliških dogodkov. gibka kaca vijuga spopad med spoloma, nagajivo se nasmihata dovtipnost in iznajdljivost, objestno se razkazuje potenca, izza roba vidnega nepovratno kuka volja do moci, ki mami, zapeljuje, sprevraca tudi najbolj stanovitne. V avtorskem projektu 3JA! Matije Solceta bo knežje mesto Celje postalo prostor gledališca. Gledališko popotovanje skozi parafrazo anticnih likov, situacij in atmosfer je hkrati živi kabaret in predstava, svetlobna inštalacija in zvocna pot skozi celjski mestni labirint, performativna intervencija na prostem in lutkovna groteska v gostilni. Gledalci se bodo na pot odpravili v majhnih skupinah, z iste zacetne tocke (tukaj in zdaj) jih bo interaktivni zemljevid nakljucno usmerjal na posamezna prizorišca po mestu, kjer se v obeležjih, konturah, atmosferah, asociacijah in vsebinah zrcali preteklost. Ustvarjalna tura bo vse gledališke popotnike ponovno združila v znanem tukaj in zdaj, v grand finalu umetniško povezane skupnosti. Že jutri bo naš danes preteklost, zato kar takoj zapojmo slavospeve spregledanim junakom vecnega vsakdana, ki bodo umirali in se rojevali, imeli se bodo radi in se sovražili, bojevali se bodo in tavali, izgubljali se bodo in se iskali, ustvarjali bodo Režiser, lutkar, igralec, skladatelj in glasbenik Matija Solce je doktoriral iz glasbenih vidikov predmetnega gledališca na oddelku za alternativno in lutkovno gledališce gledališke akademije DAMU v Pragi, kjer obcasno predava. S svojimi avtorskimi predstavami je že nekajkrat obšel svet in prejel vec pomembnih nacionalnih in mednarodnih nagrad. Celjskemu obcinstvu se bo predstavil z gledališkim projektom, ki bo mesto Celje spremenil v prostor gledališca. in rušili. Cas pa bo tekel … Tibor Hrs Pandur Five Kings:The Psychopathologyof a Monarchy Based on William Shakespeare’s histories, and inspired by Olivier Kemeid’s play Five Kings: l’histoire de notre chute, and the analyses of Ekkehart Krippendorff, Marilyn French and Gašper Jakovac Drama World premiere translators Primož Vitez (from French) Tibor Hrs Pandur (from English) director Livija Pandur dramaturg Tibor Hrs Pandur set designer Marko Japelj costume designer Leo Kulaš composers Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) stage movement consultant Sanja Neškovic Peršin music director Živa Ploj Peršuh language consultant Živa Cebulj video designer Lina Rica lighting designer Vesna Kolarec assistant to costume designer Lara Kulaš act one Richard II, or Delusions of Grandeur act two Henry IV, or Paranoia king richard ii Lovro Zafred queen isabella, wife of richard ii Lucija Harum henry of lancaster, cousin of richard ii, later king henry iv Aljoša Koltak jeanne lancaster, duchess, his mother and aunt of richard ii Lucka Pockaj edmund york, cousin of richard ii Luka Bokšan, as guest aumerle york, his brother Borut Doljšak, as guest northumberland Žan Brelih Hatunic bishop of carlisle Branko Završan henry of lancaster, king henry iv Aljoša Koltak harry lancaster, his son, later king henry v Borut Doljšak, as guest john falstaff Branko Završan northumberland Žan Brelih Hatunic percy northumberland, his son Luka Bokšan, as guest kate mortimer, percy’s wife Barbara Medvešcek lola Eva Stražar nell Lucija Harum ned Lovro Zafred act three Henrik V, or Nationalism act four Henry VI, or Catatonia king henry v Borut Doljšak, as guest caterina valois Barbara Medvešcek lola Eva Stražar soldier 1 Luka Bokšan, as guest ned, soldier 2 Lovro Zafred bishop of canterbury Žan Brelih Hatunic envoy Aljoša Koltak hospital attendant Lucija Harum soldiers Aljoša Koltak, Žan Brelih Hatunic king henry vi Luka Bokšan, as guest margareta of anjou, his wife and queen of england Lucka Pockaj duke of york, edward iv and father of richard iii Branko Završan richard of york, his son, later king richard iii Žan Brelih Hatunic edward of york, later king edward iv Aljoša Koltak duchess of york, wife of duke of york Barbara Medvešcek elizabeth grey, wife of later edward iv and queen of england Eva Stražar lady anne, widow of edward, son of henry vi, later queen and wife of richard iii Lucija Harum act five Rihard III, or Genocide stage manager Zvezdana Kroflic Štrakl prompter Breda Dekleva lighting masters Amadej Canjuga, Uroš Gorjanc sound and video master Mitja Švener property master Roman Grdina front-of-house Simon Koštric make-up artist and hairdresser Andreja Veselak Pavlic king richard iii Žan Brelih Hatunic margaretha of anjou, widow of king henry vi Lucka Pockaj lady anne, widow of edward, son of henry vi, queen and wife of richard iii Lucija Harum duchess of york, widow of duke of york, edward iv and mother of richard iii Barbara Medvešcek elizabeth, widow of king edward iv Eva Stražar doctor Aljoša Koltak henry vii, earl of richmond Lovro Zafred hairdresser Sibila Senica wardrobe masters Suzana Pucnik, Maja Zimšek tailor Anita Kragelj seamstress Ivica Vodovnik head of construction Gregor Prah technical manager Aleksandra Štern assistant technical manager Rajnhold Jelen “For sweetest things turn sourest by their deeds; Lilies that fester smell far worse than weeds.” (Shakespeare: Sonnet No. 94) Dramaturg and director Livija Pandur has created a remarkable body of work in Slovenian and international theatre. As a dramaturg, she co-created the entire oeuvre of the late director Tomaž Pandur. In recent years she has focused strongly on directing. Her productions include Immaculate/Immaculata (Drama SNT Maribor, 2016) which she was to stage with Tomaž Pandur, as well as a revival of the ballet Symphony of Lonesome Songs (SNT Opera and Ballet Ljubljana, 2017), and The Penelopiad (SNT Drama Ljubljana, 2022). Five Kings: The Psychopathology of a Monarchy is based on two tetralogies, i.e. the octology of William Shakespeare’s histories (Richard II, Henry IV, Henry V, Henry VI, and Richard III). The plays investigate the legitimacy of power and the political theology of the time during one of the most brutal periods of English history, the Great Crisis of the Middle Ages (1290-1440), and the Hundred Years’ War with France (1327-1477), culminating in the civil war, the so-called “War of the Roses” (1455-1485) which ended with the defeat of Richard III and the ascension of the Tudor dynasty and the subsequent Elizabethan era. The medieval material and spiritual crisis, mirrored in the psychopathology of the five kings and condensed into a performance in its own right, is divided into five acts: Richard II, or Delusions of Grandeur; Henry IV, or the Paranoia of Maintaining Power; Henry V, or Nationalism (functioning as a manual for a successful imperial war); Henry VI, or Catatonia; and Richard III, or Genocide. Modern political science, feminist and literary history theories are used to expose the psychological profiles of the rulers, who inevitably suffered a loss of humanity as a result of the virtually absolute power they wielded at the time. The dramatic arc of the kings runs along two axes: those who lose power become increasingly aware of their humanity, while those who gain power are being transformed merely into its callous function. Therefore, the protagonists of this mechanism, who do not actually act but merely delegate actions, search in vain for their own face in the broken mirror. When Shakespeare’s histories, acknowledged by A.W. Schlegel as specific political manuals, and “examples of the political course of the world, applicable to all times” get staged as a series of transfers of power, the “great feudal mechanism of history” (Kott) turns out to be more complex than it at first appears. Five Kings examines whether and in what way Shakespeare’s psychological models of rulers are at work today, and to what extent contemporary political practices are mirrored in the musty courts of the bloodthirsty Henrys and Richards. Lucija Harum, Žan Brelih Hatunic Sponzorji in partnerji v sezoni 2023/24 glavni medijski pokrovitelj glavni radijski pokrovitelj Artoptika Mladinska knjiga Celje Broadway NYC Fashion Oaza 2.0 Caffe studio Osrednja knjižnica Celje Celjski mladinski center SVB, d.o.o., PE Domaca štacuna Evita gostinstvo d.o.o. Turisticno informacijski center Celje Lekarna Apoteka pri teatru Gledališki list SLG Celje letnik 73, sezona 2023/24 številka 5 izdajatelj SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠCE CELJE za izdajatelja MIHA GOLOB urednica TATJANA DOMA lektorica ŽIVA CEBULJ fotograf ALJOŠA REBOLJ oblikovalci Studio Ljudje Vse pravice pridržane. Celje, Slovenija april 2024 Z vašo pomocjo smo še uspešnejši. Hvala!