8. štev.	Avgust. — 1885.
Letnik VIII.
Iflll GLASBENIK.
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vre&ništvo in opravništvo sta na mestnem trgu št. 10.
Cervkena pevska šola.
K Ii turgičnemu petju spada tudi 1 i t u r g i č n a uredba pevskega zbora. Vzor za njo nam je pevska šola (schola cantorum), katero je bil sv. Gregorij Veliki ustanovil. Slavni prenovitelj liturgije je predobro vedel, v kakošnem razmerji da so petje in pevci z liturgično službo božjo; toraj je znal tudi najbolje presoditi, česa z glasbenega stališča treba, da se liturgično petje goji in ohrani. Njegova pevska šola je tedaj izgled za vse enake naredbe.
O zunanjih okoliščinah te šole vemo sledeče: Sv. Gregorij je ustanovil pevsko šolo, ter, da se je mogla vzdrževati in ohraniti, ji podaril zemljišča. Dal ji je dve hiši, eno pri sv. Petru, drugo pri sv. Janezu v Lateranu. Tako je bilo obema papeževima glavnima cerkvama mogoče službo božjo slovesno opravljati. Vsakdanji oiicij bil je od papeža pod težko kaznijo (suh anathematis interpositione) strogo zapovedan. Šola je bila urejena, pravn o veljavna skupščina, obstoječa iz mož in dečkov. Več nego 7 mož se nikjer ne omenja; in ti so bili poddijakoni, kar je bilo po tedanjih razmerah velika čast za šolo. Prvi poddijakon imenoval se je primicerius aliprior schola;. t. j. prvi predstojnik šole; drugi je bil secundicerius ali drugi predstojnik; naslednja dva so zvali archiparaphonista (predpevca) ali 3. in 4. pevca šole; zadnji trije so bili paraphonisti (sopevci). Dečke pa so izbirali iz vseh rimskih učilnic, kar je omogočilo, da je pevska šola imela najboljše glasove v oblasti. Število dečkov, ako ga primerjamo onemu moških glasov, ni moglo biti posebno veliko; bilo jih je baje kakih 15 — 20; mogoče tudi, da ste imeli obe hiši, vsaka za-se enako število. Udje pevske šole so skupno živeli, enako menihom, in njih učitelji so bili bržkone benediktinci, kateri so se, zapustivši samostanske razvaline na Monte Cassino, na Lateranu naselili, da so pri tamošnji baziliki službo prevzeli in oficij opravljali. Mali pevci pa so se poleg svojega pevskega poklica pečali tudi se študijami, in ako so bili posebno nadarjeni, privzel jih je papež pozneje v svoje ožje spremstvo, tako da so prihajali do višjih služeb; d;\, nekateri učenci scholce cantorum so celo zasedli papežev prestol.
Važnejši, kakor notranja in vnanja uredba te pevske skupščine, bil je njen stan in njeno opravilo pri službi božji. Jako zanimiv je obrazec, ki ga nam podajajo najstarejši viri o slovesni maši od 6.— 8. veka. Naj tu navedemo samo to, kar se petja tiče.
j.l

Kadar je papež se svojim spremstvom v cerkev šel, kjer je bila „statio" in se je imela obhajati slovesna maša, pričakovala ga je ondi duhovščina že v koru. Kor pa je bil (kakor znano), po altarji na dvoje razdeljen. Za al-tarjem, v polkrogu abside, sedeli so škofje, mašniki in dijakoni; v sredi stal je papežev sedež (kathedra). Pred altarjem, nižje proti dolžini cerkve, bil je z mramorno ograjo obdani kor za nižjo duhovščino. Tu so stali poddijakoni in dečki pevske šole. Opravljeni so bili, kakor vsi kleriki, s čez nogi paha-jočo albo in široko, gubato planeto. Ko se je bil papež v žagradu (secreta-ritim) oblekel, prišel je dijakon do vrat ter zaklical: „Schola!" Z odgovorom „adsum" šel je četrti pevec in naznanil papežu, kdo da bode pel graduale in kdo alleluja. Papež je lahno z glavo prikimal in tako poddijakonu naznanilo potrdil. Ta določba je morala zdaj obveljati; sicer je poddijakon zapadel „suspensiji". Poddijakon se zdaj k pevskemu zboru vrne, se prikloni njegovima vodjema in zapoje: „Domini jubete!" (Gospodje zapovejte!) Pevski zbor, schola, stoji v dveh vrstah, druga proti drugi obrnjena, sredi spodnjega prezbiterija; ob konceh možje, dečki pa v sredi. Dijakon zopet zapoje pri vratih žagrada: „accendite!" (prižgite!). Ko so sveče na altarji prižgane, prične „prior scholce" antifono introita. Zdaj papež slovesno vstopi in gre skozi obe vrsti pevskega zbora do altarja, in ondi tiho moli. Prior scliolce. ima zdaj paziti, kdaj mu bode papež po svojem naddijakonu z migljejem naznanil, da poje Gloria Patri. Ponovivši antifono zapoje z višjim glasom Kijrie, ki ga duhovščina nadaljuje, ljudstvo pa ponavlja. Prior scholce mora tudi na to pripravljen biti, ako bi hotel papež število klicev Kijrie in Ghriste spremeniti; s priklonom sprejme papeževo povelje in konča petje Kijrie-a. Papež in vsa duhovščina med tem stoje proti izhodu obrnjeni. Papež se obrne proti ljudstvu in zapoje Gloria in excelsis Deo; ves kor pa nadaljuje: et in terrapax itd. — Po listu ali berilu stopa pevec z gradualno knjigo v rokah po stopnicah leče (ambo) ter poje na stopnicah stoje „graduale"; drugi poje alleluja z dotično vrstico. Vsi v koru odgovarjajo, t. j. ponavljajo petje. Po končanem petji gredo pevci k papežu in mu poljubijo, če so blagoslovljeni, koleni; ako nijso, mu poljubijo nogi in sprejmo od njega blagoslov. — Pri „Credo" je pelo, kakor piše Amalarius, zopet ljudstvo s pevsko šolo vred. — Med tem, ko ljudstvo svoje darove prinaša (kruh na belih prtičih in vino v sod-čekih), pojo pevci offertorium. Kadar je altar pripravljen, pride dijakon od altarja k pevskemu zboru in prejme od njega vodo, katera se ima vinu za sv. daritev primešati, ali pa pošlje prior scholce pevca, da nese vrčič z vodo, s platnom obvit, k altarju. (Kaplice vode, ki se imajo vinu primešati, po-menjajo krščansko ljudstvo, katero je pri službi božji po glasovih pevcev zastopano.) Po dokončanem darovanji zopet pomigne naddijakon načelniku pevske šole, naj zapoje Gloria Patri in zaključi offertorium (ki je bil nekdaj mnogo daljši, nego dandanes). Sanctus zopet vsa krščanska srenja skupno poje; pri Agnus Dei pa (po ukazu papeža Sergija) vrste se duhovščina in ljudstvo. Mecl obhajilom vernih poje pevska šola communio, sostavljeno iz več vrstic, dokler ni bilo znamnje dano, da naj se konča z Gloria Patri. Ko pa dijakon s klicom: „Ite missa est" ljudstvo razpusti, odgovore vsi zbrani: „Deo gra-tias!" (Ordo Bomanus I. Migne 78.)
Iz tega sporočila, ki smo ga morali zelo skrajšati, razvitlimo:
1.	da je bilo liturgično petje dvojno: umetno in ljudsko petj e.
Da psalmov in himnov še ne omenimo, smelo je ljudstvo tudi bolj lahke mašne pesni prepevati; in prav s tem je stopilo ljudstvo v veliko živejšo in tesnejšo zvezo z altarjem.
Na široki, trdni podlagi tega skupnega petja vzdigovalo se je toliko svitlejše in jasnejše umetno petje izvežbanih šolskih pevcev. Nahajala se je ta naredba tudi še v srednjem veku ter potujčila se za nas stoprav v zadnjih stoletjih. A cerkvenih ukazov, kateri bi bili vdeležbo ljudstva pri rnašnem petji zabranjevali, nij nikakoršnih; in težave ne tiče tolikanj v koralnih melodijah, kakor nek drugje. Zbor amerikanskih škofov v Baltimore 1. 1866. je marveč se izrekel: „ Valde exoptandum esse censemus, ut. . . paullatim major saltem pars popidi secundum primitivae ecclesiae et in variis locis vigentem usum vesperas et alia similia cum ministris et choro deeantare addiscat". — Spretni pevski zbor bi ljudsko petje vzdigoval in podpiral, da bi ne padlo, niti službi božji dostojnosti ne kratilo. Nasproti bi bil pevski zbor in njegovo petje z ljudstvom v tesnejši zvezi ter bi se tako narodu priljubil, da bi ne bil osamljen, kakor dandanes. Ako hočemo (in to moramo hoteti), da ljudstvo zopet dobi sveto veselje do liturgije, moramo mu omogočiti, da se s petjem vdeležuje sv. daritve. Ako bi ljudstvo smelo s pevskim zborom Ordinarium missae prepevati, potem bi tudi z drugačno, živahnejšo vdeležbo in večjo razumnostjo presvetemu činu sledilo (kakor se vidi v grški cerkvi). Toda k temu je treba prej temeljitega mašnikovega poduka z leče ter da se ljudstvo se svetim krogom cerkvenega leta zopet bolj soznani. K poslednjemu pa pripomore dobra, stara cerkvena pesen v domačem jeziku. Stara cerkvena pesen je cerkvenega leta tolmač, ki si ga je narod sam ustvaril. Ona govori jezik naroda, misli in poje kot narod, ona je slavo-spev, s katerim je nekdaj sv. Ambrozij svoje verne k veseli vdeležbi pri službi božji navduševal. (Kdo jo tedaj „pelia s kora"?? Vr.)
2.	Po izgledu rimske pevske šole je liturgični pevski zbor so-stavljen iz m6ž in dečkov. Da dandanes tudi ženske pojo, je napaka, ki se je že tolikrat grajala in se le radi sile in zadrege trpi. Ta pevski zbor ali kor ima svoj prostor v koru pri al t ar j i, kakor tudi ime od njega. Vsi pevci nosijo cerkveno obleko (dolgo, do gležnjev segajočo haljo in bel superpelicej) in se sklepajo z obredi, kateri po cerkvenem običaji za pevski zbor pri službi božji veljajo.
Nič nij v stanu bolj razjasniti prepada med cerkvenem pevskim zborom delajočim v modernem duhu, in med liturgično-urejeno pevsko šolo, kakor te tri reči: prostor pri altarji, obleka in obredi. One, kot zunanje oblike sicer nijso glavna stvar, vendar pripravljajo in pomagajo proizvoditi glavno reč: duha liturgične molitve in jedrnate pobožnosti, katera v mislih in besedah sv. cerkve, v liturgičnem letu, hrane išče in najde.
Prostor pri altarji, to je najimenitnejše. Pevski zbor je posredujoča beseda, razlagajoči jezik med Bogom in njegovim ljudstvom. Zdaj izposodi pevski zbor hvalni in prosivni molitvi vernega
ljudstva svoj glas, zdaj zadonf po pevskim zboru premilostljiv odgovor od altarja in iz nebes. Prav zato je pri altarji njegov prostor, katerega bi si ne smel pustiti vzeti. Saj bi se nam tudi čudno dozdevalo, ako bi bili pri službi božji stare zaveze pevajoči levitje namesto na stopnicah pred žgavnim žrtvenikom, postavljeni zadej za ljudstvom pri portiku.
Sveti obredi, n. pr. pokloni, poklekovanja, obračati se proti križu in evangeliju, kajenje in bratovski poljub so častitljivi čini službe božje v koru in sredstva k pobožnosti. Altar je središče in srce kora, kor pa dopolnitev službe pri altarji. Le oba skup, altar in kor, spopolnita ono sveto li-turgično slovesnost, s katero sv. cerkev skrivnostno daritev izvršuje.
3. Tej ideji cerkvene pevske šole se sv. cerkev nikdar nij odpovedala. V liturgičnih knjigah: rituale, pontificale, caeremoniale, se zmiraj govori o pevskem zboru, kateri v Rimu nikdar nij popolnem iz navade prišel. Vsled slabega vpliva preteklega veka stoprav se je pojem liturgičnega pevskega zbora zgubljal, in skoraj po vsili cerkvah zginil. Treba toraj, da ga zopet omladimo. Res, da nij pričakovati, da bi se povsod zopet uresničil; vendar pa je le dobro, da vemo, kaj da je vzor sv. cerkvi. Z ozirom na to se bodemo mogli z večjo gotovostjo okoliščinam današnjega plitvega časa primeniti ter bodemo nebistvene stvari opustivši, bistvene ohranili. Za semenišča — duhovska in deška — bi ne smelo biti nemogoče, da se uresniči ta cerkvena ideja glede pevskega zbora. Koral bi moral biti semeniščanom stvar veselja in ljubezni. Prihodnji mašnik bi moral tako živeti v duhu sv. cerkve in tako zveden biti v njenih naredbah, da more tudi okušati sladkobo, katera se v njih nahaja. Liturgija in liturgično petje je preimeniten faktor za vzgojo mašnikov. Tu se pokaže cerkev velika in sveta.
(Konec prih.)
Kako bi se dalo zboljšati cerkveno, zlasti liturgično petje.
Sv. Cerkev je mati in pokroviteljica vseh lepih umetnij. Ona je vzpre-jela, gojila in razvijala stavbarstvo, slikarstvo; v njej se je rodilo cerkveno pesništvo, vzrasla je kraljica umetnij, sveta glasba. Lepo se je razcvitala v srednjem veku, a začetkom novega prevzela jo je posvetna nedostojnost, da je bila sv. Cerkev primorana že v Tridentinskem zboru in pozneje proglasiti gotova določila, po katerih naj se ravna, da ne postane trivijalna in posvetna. Sad teh določil bile so prekrasne, klasične cerkvene skladbe preteklih dveh stoletij. A proticerkveni duh minolega in sedanjega stoletja vplival je tudi na cerkveno glasbo, kakor na druge umetnije v modernem podlem in narodnostnem zmislu.
Zadnja desetletja jela so zopet premagovati cerkveno - umetniška načela v cerkvenem življenji o druzih umetnijah, a o sveto-glasbeni umetniji nahaja se pri nas še čez mero nevednosti in predsodkov celo v merodajnih krogih. Vender pa se je tudi tu začelo svitati, k čemur največ pripomagajo razna cecilijanska društva, med drugimi tudi ono Ljubljanske škofije ter ono Kranjske dekanije. Ako pa zavedeni in vneti cerkveni predstojnik goji v vseh strokah umetnijo pri svoji cerkvi, bo li njeno kraljico zanemarjal ali jo celo zaviral? Bi si li
hotel toliko odgovornost navaliti na svojo vest in na svojo čast? Mislim, da ne! Toraj naj nihče več ne drži rok križem, temuč naj sodeluje po svoji moči, da pospeši zboljšanje cerkvene glasbe. V sledečem skuša pisatelj podati načrt za izvršitev takega prevrata.
1. Izvežbani orglavci in pevovodje.
Prvi pogoj za zboljšanje cerkv. petja je nedvomno izgojitev izvežbani h orglavcev in pevovodij. Kakoršen orglavec in pevovodja, takošen cerkveni kor (pevski zbor). V tej zadevi je, hvala Bogu! pri nas že dobro preskrbljeno, ker orglarska šola v Ljubljani nam izgoja vsako leto lepo število v cerkvenem duhu izvežbanih orglavcev in pevovodij. A ker so po deželi orglavci večinoma učitelji ali drugi organisti, ki se niso vežbali v orglarski šoli, treba je, da se vsi oni podvržejo preskušnji opredmetili orglarske šole pred njenim učiteljskim osobjem, oziroma pred dotično knezoškofijsko cerkveno-glasbeno komisijo, in le oni, ki bi dosegli spričevalo sposobnosti, naj bi smeli opravljati orglarsko službo.
2. Orglarska služba.
Za orglarsko službo določeni so pri vsaki farni cerkvi po raznih načinih manjši ali večji dohodki. V mnogih, zlasti večjih farah je združena mež-narska in orglarska služba. V takih mežnar in organist večidel že ob teh dohodkih živi; mora pa imeti mežnarskega hlapca ali nadomestnika pri altarji, kadar ima orglavec opravilo na koru. Navadno ima tudi za to odločeno hišo, mežnarijo. V manjših farah pa je navadno farovški hlapec tudi mežnar, orglavec pa učitelj ali kak drugi, navadno muzikalno malo izobražen človek, ki pa ljudem večidel jako vstreza, ker jim ušesa šegače in pete privzdiguje, in zato obilniše plačilo (biro) dobiva. Kjer po večih farah opravlja učitelj orglarsko službo, ondi imajo posebej mežnarja za cerkveno službo, ne da bi učitelj za to skrbel. Pri oskrbljevanji orglarske službe najbolje shaja učitelj-orglavec, ker ima itak dobre dohodke kot učitelj, če so tudi orglarski dohodki bolj pičli. Enako še dobro shaja mežnar-orglavec, ker so tudi mež-narske službe še dokaj dobre. Teže pa se živi o sami orglarski službi, ker je večidel že po svojem izvirnem nesamostojnem namenu sama na sebi pre-pičla, da bi zadostovala za preživljenje človeka, kajti večidel donašajo le po 40 — 80 gld., bolj redkoma po 100 — 150 gld. na leto. V takih slučajih si mora orglavec pač še stranskega prislužka iskati, najbolje s kakim rokodelstvom, kajti farni občini že sicer preobloženi, si ne morejo še nova težja bremena nakladati, zlasti ker ji je treba tudi za obdarovanje pevskega zbora kaj storiti (glej točko 3.). Da bi orglavec svojo službo zvesto opravljal, pa tudi gotovo in redno svoje plačilo dobival, napravi naj se med obema strankama pisana pogodba in d upi o za vsako stranko po en izvod, v kateri bodo natanko določene orglavčeve dolžnosti za orglanje in pevske vaje (vsaj po 1 uro ob nedeljah in praznikih), pa tudi določeni in zagotovljeni mu dohodki od strani občine ali cerkvenega predstojništva. Občina ne sme in ne more staviti pogojev, da bi orglavec orglal in petje vodil v duhu in zmislu, ki se ne vjema s cerkvenimi glasbenimi določili.	(Konec prih.)
Spremenljive pevske molitve pri sv. maši
ob nedeljah in zapovedanih praznikih l. 1885. (po direlctoriji ljubljanske škofije).
(Dalje.)
9. avgusta. Bom. XI. p. Pent. Sv. Alfons Marija Lig. škof, spoznovalec, učenik. (S. Alphonsi Marice de Ligorio Ep. G. D.) dup.
Introitus.
Splritus Domini super me, propter quod	Duh Gospodov je nad manoj, zato me
unxit me, evangelizare pauperibus misit me,	je on mazilil, in me je poslal evangelij
sandre contritos corde. Ps. Attendite, po-	oznanovat ubogim, ozdravljat one, kateri so
pule meus, legem meam: inclihdte aurem	potrtega srca. Ps. Poslušajte, ljudstvo moje,
vestram in verba oris mei. fr. Gloria Patri,	postavo mojo, nagnite svoje uho k besedam mo-
Ton. VIII.	jih ust. t. Čast Očetu. Ton VIII.
Graduale.
Memor fuijudiciorumtuArum a saeculo,	Spominjam se tvojih sodba od nekdaj,
Domine, et consolatus sum: defectio tenuit	o Gospod, in se tolažim: groza me obhaja
me pro peccatdribus derelinqu&ntibus legem	zavoljo grešnikov, ki zapuščajo postavo tvojo.
tuam. fr. Justttiam tuam non abscdndi	V. Pravice tvoje nisem prikrival v svojem srci;
in corde meo; veritdtem tuam , et salu-	resnico tvojo in pomoč tvojo sem pravil. Allel.
tare tuum dixi. Allel., allel. fr. Ipse est	allel. t. Bog ga je bil postavil ljudstvu v
directus divinitus in poenitentiam gentis,	spreobrnjenje, in je potrebil gnusobo hudobije:
et tulit abominatidnes impietatis: et guber-	in obračal je k Gospodu svoje srce, in v
navit ad Dominum cor ipsius, et in diebus	dnevih grešnikov je bil pobožuost utrdil.
peccatdrum corrobordvit pietatem. Alleluja.	Alleluja.
Offertorium.
Hončra Dominum de tua substdntia,	časti Gospoda se svojim premoženjem,
et de primUiis dmnium frugum tudrum da in dajaj mu prvine od svojih pridelkov. Nikar ei. Noliprohibere benefdcereeum, quipotest: mu ne brani storiti dobrega, kdor more: če si vales, et ipse benefac.	moreš, tudi sam dobro stori.
Communio.
Sacerdosmagnus, quiinvitasuasuffulsit	Veliki duhoven, ki je v svojem življenji
domum, et in diebus suis corrobordvit tem- hišo podprl, in v svojih dneh tempelj utrdil, plim, quasi ignis effulgens, et thus ardens (je) kakor bliskeč ogenj in kadilo goreče v in igne.	ognji.
15. avgusta. Vnebovzetje B. D. Marije (Assumptionis B. M. V.) dup. 1. cl.
cum Oct.
Glej „Cerkv. Gl." 1884. 1., str. 66.
16. avgusta. Dom. XII. p. Pent. Sv. Joahim, spoznovalec, oče B. D. Marije (S. Joachim, C., Patris B. M. V.) dup. 2. cl. Glej „Cerkv. Gl." 1884. 1., str. 67.
23. avgusta. Dom. XIII. p. Pent. Sv. Filip Benicij, spoznovalec (S. Phi-
lippi Benitii, C.), dup.
Introitus.
Justus ut palma florčbit, sicut cedrus Libani multiplicdbitur: plantdtus in domo Domini, in dtriis domus Dei nostri. Ps. Bonum est, conjiUri Domino: et psdllere nomini tuo, Altissime. fr. Oloria Patri. Ton. I.
Pravični bode cvetel kakor palma, kakor cedra na Libanu bode rasel: vsajen je v hiši Gospodovi, v preddvorih hiše našega B6ga. Ps. Dobro je spoznavati Gospoda: in slavo prepevati imenu tvojemu, Najvišji, t. čast Očetu. Ton I.
Oradudle.
Os j usti meditabitur sapientiam,et Ungua ejus loguitur judicium. Lex Dei ejus in corde ipsius et non supplantabuntur gressus ejus. Allel. allel. Bedtus vir, qui ti-met Ddminum in mandatis ejus cupit nimis. Alleluja.
Usta pravičnega bodo govorila modrost in njegov jezik bode izrekoval sodbo. V. Postava njegovega* Boga je v njegovem srci, in njegove stopinje ne bodo spodletele, t. Blagor mu, kdor se boji Gospoda: prav veliko do-padajenje ima nad njegovimi zapovedmi.
Offertorium.
In virtutetua, Domine laetabitur justus,	V tvoji moči, o Gospod, se bode veselil
et super salutare tuum emdtabit veheminter: pravični, in zavoljo tvoje hlagosti se bode desiderium dnimae ejus tribuisti ei.	močno radoval: želje njegovega srca si mu
spolnih
Commuuio.
Amen dico vobis, quoA »os, qui reli-	Resnično vam povem, da bodete vi, ki
quistis dmnia, et secuti estis me, centuplum ste vse zapustili in šli za menoj , stoterno accipiitis, et vitam aeternam possidebitis. prejeli, in večno življenje dosegli.
30. avgusta. Dom. XIV. p. Pent. Sveti Angelji varuhi (S. Angelorum Custod.), dup. 2. cl. cum Oct. Glej „Cerkv. Gl." 1884. 1., str. 67.
(Dalje prihodnjič.)
Dopisi.
Z Dunaja. Vodstvo c e r k v. - gl asb e nega društva „St. Ambrosius" vljudno prosi, da bi hoteli sprejeti v „C. Gl." naslednji poziv o letošnjem brezplačnem podučevalnem kurzu na Dunaji. Ta kurz bode trajal od 31. avgusta do 6. septembra t. 1.; uredil pa se bode za cerkvene pevovodje, orglavce in pevske učitelje v ta namen, da se bodejo v glasbenih študijah dalje izobraževali in tako sposobnejši postali za svoj važni poklic. Obsegal bode:
a)	navod, kako naj se smotru primerno podučuje petje, igranje na goslih in glasoviru;
b)	predavanja o harmoniji, kontrapunktu in imitaciji ;
c)	praktično orglanje;
d)	navod k znanju in dobri izpeljavi gregorijanskega korala;
e)	predavanja o liturgični cerkveni glasbi, cerkv,-glasbeni literaturi in zgodovini glasbe, s posebnim ozirom na cerkveno glasbo;
f)	navod k branju partiture in k dirigovanju;
g)	nauk o sostavi orgel.
Začetek je nastavljen na ponedeljek, dne 31. avgusta ob 8. uri zjutraj, konec pa na soboto, dne 5. septembra opoludne. Podučevalo se bode v prostorni dvorani katoliške resurse. (I. Reichsrathstrasse Nr. 3.)
Predavanja o posameznih predmetih so blagovolili sprejeti gospodje:
Josip Bohm, kapelnik mestne župnijske cerkve „Am Hof" na Dunaji.
Anton Ditko, profesor na c. kr. učiteljišči v Lincu.
Jakob Dont, muzik na Dunaji.
P. Ambrozij Iiienle, benediktinec beuronske kongregacije iz Emaus-kega samostana v Pragi.
Edvard S t e h 1 e, stolni kapelnik v Šent-Galu na Švicarskem.
Vdeleževati se tega izobraževalnega kurza smejo vsi v Avstriji in na Ogerskem očitno nastavljeni pevovodje, orglavci, pevski učitelji, ljudski učitelji in učiteljice, kakor tudi duhovniki, — in to brezplačno.
Gospodje vdeležniki naj se oglase pismeno vsaj do 20. avgusta pri društveuem kapelniku g. Josipu Bohm, Wien, I. F ran z i s k a n e r p la tz Nr. 5, ter naj pismu prilože pismenko za 15 kr., da se jim more po pošti poslati pristopnica.
P. n. cerkvene in šolske oblastnije, kakor tudi občinska predstojništva pa prosimo, naj blagovolijo svojim pevovodjem, orglavcem in pevskim učiteljem tudi gmotno pomagati, da bodo mogli na Dunaj potovati in se tu ves teden muditi.
Po končanem podučevanji bodo gg. vdeležniki prejeli spričevalo obiskovanja, ako ga bodo zahtevali.	Društveni predsednik:
:Dr. OočLfričL 3vCa.rsclia.ll,
inf. prelat in prost pri votivni cerkvi.
Čepovan, 13. julija. Cecilijanstvo ua Goriškem je letos precej, tiho, a nikakor ne spi. Po pregovoru, da tihe vode globoko dero, le bolj znanstveno napreduje. Mnogi cerkveni zbori pa tudi dejansko pridno delujejo Naša poddružnica cecilijanskega društva se je letos poprijela posebno korala. Pri slovesnih mašah se vloge pojo koralno brez orgel, večkrat se pa tudi vsa maša poje koralno; črna maša se pa redno poje koralno. In zagotoviti smem, da koralno petje ljudstvu bolj dopada, nego drugo tako imenovano cecilijansko petje; ustreza, dalje tudi v tem, da mašnika ne zadržuje predolgo.
Dne 5. julija je velika Solkanska fara slavila ssv. Cirila in Metoda na Svetej Gori. V procesijah so se svojimi vernimi romali na goro vis. č. g. I. Kolavčič, župnik; dalje čč. gg. vikarji iz Podsabotina, Kronberga, Ravnice, Grgarja, Bat, Trnovega in Čepovana. Pri sv. maši so peli združeno naši cecilijanci z pevskim zborom Solkanskinl in Grgarskim skupaj •26 pevcev: Mašo Molitor-jevo in honorem St. Fid. a Sigm.-, introit, gradual, komunijo koralno brez orgel ex missa Pretiosiss. Sang.; ofertorij od te maše iz lib. Motet. od Stehle; o salutaris Hostia od Witta in Tantum crgo od P. Hribarja iz „Cecilije". Orgle so za ta shod starejši in seveda bolj izurjeni orglavci prepustili dvanajstletnemu nadarjenemu dečku iz Čepovana. Fantič se je dobro obnesel, a vendar manjka mu še šole; a, da se spopolni, pride — ako bo mogoče — prihodnje šolsko leto v ljubljansko cecilijansko šolo.
Razne reči.
—	Odbor „Cecilijinega društva v Ljubljani" je sklenil v seji dne 20. jul. sklicati na 8. okt. t. 1. občni zbor, s katerim bode združena tudi cerkvena slovesnost. Spored zborovanja bodemo priobčili v „C. Gl.-u" 10. številki (za oktober).
—	Šolsko leto 1884/5 orglarske šole v Ljubljani zaključilo se je dne 30. julija s preizkušnjo vsih učencev. Izšolalo se je letos 8 učencev, ki so prejeli spričevalo „sposobnosti za orglarsko službo". Naj bi le tudi službo kmalu dobili! A, žalibog, skušnja kaže, da se rajši sprejemljejo taki orglavci, ki o cerkveni glasbi in njenim bistvu niti pojma nimajo. Zakaj ? Iz ljubezni do Ceeilijinega društva in do njenih načel, ki so tudi načela sv. cerkve, gotovo ne! — Novo šolsko leto se bode za orglarsko šolo pričelo s 16. septembrom. Učenci, ki naj se oglase vsaj do 15. sept., naj razen čvrstega zdravja, dobrega glasbenega posluha in blage volje saboj prineso od svojega župnika spričevalo lepega obnašanja in, kar je prav želeti, tudi znanje not. —Ako bi se hotel kdo pozneje oglasiti, ne mogel bi se vzprejeti, prvič že zavoljo reda, in drugič, kar bi bil poznejši vstop učencu samemu in podučevanju na kvar.
—	Dne 30. maja umrl je, previden se sv. zakramenti za umirajoče, g. Henrik Oberhofer, profesor v Luksemburg-u, in poročevalec nemškega cec. društva, 61 let star. Njegova največa zasluga je bila ta," da je 1. 1862. ustanovil prvi časnik za cerkv. glasbo „Caecilia" in ga mnogo let jako dobro vredoval. V „Ceciliji" so se zbirali stari, takrat po številu še pičli cecilijanci. R. I. P.
—	G. prof. Jos. Foerster v Pragi je pred kratkem preiskal in potrdil nove izvrstne orgle (3 manualov) na Smichovem-pri Pragi. Delo je firme „Bratje Rieger" v Avstr. Šleziji, zdaj prve v Avstriji. Druge izvrstne orgle s 3 manuali ima tudi konservatorij v Pragi od firme Sauer v Frankfurt-u; s pomočjo pnevmatičnega stroja igra se „pleno" vsih 3 manualov lahko, kakor na glasoviru. Tretje jako dobre orgle je dobila župnijska cerkev sv. Vojteha v Pragi od firme Steinmayer v Oetingen-u. Take orgle, dela tujih mojstrov, so hudi udarci za pražke orglarje, ki so pa to osodo sami zakrivili, ker nijso o pravem času marali za nove iznajdbe pri izdelovanji orgel.
Oglasaa££&
Jos. Lavtižar. Missa „Statuit ei Dominus" in honorem s. Nicolai etc. za en glas z org. opus 1. Partitura velja 1 gld., 1 glas 20 kr. Založil skladatelj, natisnil J. Rud. Milic v Ljubljani. Skladba za petje ni težavna, posebno ako zaradi precejšnega obsega tonov (od a do e) pojo razni glasovi vrstno razne oddelke, kakor je to v sklabi sami naznanjeno. Najboljši deli te maše sta „Kyrie" in „Gloria"-, „Sanctus" in „Benedictus" se nijsta enako posrečila. V celi skladbi veje pravi, cerkveni duh in radi jo priporočamo vsem cerkvenim zborom.
Pridana je listu 8. štev. prilog.