PRIMORSKI DNEVNIK Cena 50 lir Leto XXIII. St. 160 (6744) TRST, sobota, 8. julija 1967 NADALJEVANJE^ RAZPRAVE O NAPADU NA KONGO Kongo zahteva, naj varnostni svet obsodi Belgijo, Španijo in Portugalsko Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek - Kongoška vojska je znova zavzela Bukavu in Kisangani - Plačanci so zbezali z letalom v Rodezijo Kongoški protest britanski vladi - Formalna zahteva za izročitev Čombeja NEW YORK, 7. — Varnostni svet je nocoj nadaljeval raz-Pravo o kongoškem protestu. Kogoški predstavnik je obrazložil načrt z imenom «Keriles», ki so ga pripravili v Madridu s sodelovanjem nekega belgijskega višjega častnika, ki je bil Combejev svetovalec. Namen načrta je sabotiranje kongoškega gospodarstva, povzročanje uporov in umor generala Mobutuja Kongoški delegat je izjavil, so bile pri tem vmešane ose-oe, katerih dejavnost ne more oiti neznana španski in portugalski vladi. Imenoval je zatem Pet Belgijcev in tri Francoze, ai so vmešani v zaroto. Izjavil Je nato, da mora varnostni svet obsoditi Belgijo, Španijo in Portugalsko, ker so dovolile na svojem ozemlju politično dejavnost za ponovno postavitev Čombeja na oblast. Zatem je kongoški delegat izjavil, * n,sta Pristali 5. julija zjutraj v ?* kakavu in Kisanganiju dve letali s skupinami komandosov. Obtožil je nekega Francoza po imenu Michel I ^auvant, ki je tesen sodelavec Čom-| “eia in ki je prišel iz Angole v Katango, da spremlja Belgijce in oruge agente, ki bi morali stopiti ^ stik s čombejevimi sorodniki. Ob rel priložnosti je Sauvant prevzel ,n)e La Farge. Nigerijski predstavnik je zaprosil ?a enourno prekinitev seje za po-svetovanje. Ko se je seja nadalje-eti y«la. je predsednik predlagal odloga r , nadaljnje razprave na ponede-.. ljek ob 17. uri, in predlog je bil sprejet. Danes so v Kinšasi javili, da je kongoška redna vojska znova zavze-ja mesto Bukavu po hudih bojih. Zvečer so javili, da je vojska zno-y_a zavzela po hudih bojih tudi Kisangani. Radio je javil, da so Oddelki vojske uničili dvomotorno letalo, ki so ga bili uporabljali tuji napadalci. Plačanci, ki so pred dnevi prišli v Kisangani so zbežali iz tega me-up 2* 2 letalom družbe «Air Congo», ki so ga zaplenili. Kongoški radio je nocoj javil, da ji n° Kongo protestiral v varnostnem [j, svetu proti Veliki Britaniji v zvezi l0< * morebitnim pristankom na bri-lanskem ozemlju letala «Air Con-jj, g°», ki so se ga polastili plačanci. Za odhod plačancev so zvedeli, po Pilotu ukradenega letala «DC-3v>, ki 1 so ga prisilili, da usmeri letalo pro-| ] 11 Rodeziji in ki je imel toliko prisebnosti, da je stopil v stik z ne-k* kim drugim letalom družbe «Air jrf Cong0)) Kongoška vlada bo protein stirala proti Veliki Britaniji in ne ftP' Proti Rodeziji, ker je Rodezija še thl vedno angleško ozemlje. 3ii> V Kinšasi se je zvedelo, da je ml’ letalo, s katerim so zbežali plačanec ei iz Kisangani j a, isto letalo, s ka-cW lerim je prišlo v to mesto dvajset n«' Ipjth časnikarjev na vabilo kongo-ugi «ke vlade ob sedmi obletnici neod-jl vtsnosti Konga. Bojijo se za usodo 0 časnikarjev, ker je radio Kinšasa alS' Uročil, da so bili v smrtni nevar-udl Posti. ilc* Kongoški radio je tudi javil, da ,rvt J* druga skupina plačancev, ki Je 1|U “*la v kraju Walikale 70 km od Ki-st» 6ar>ganija, zbežala s tovornjaki. st» Letalo «DC 3» kongoškega letalno vtVa’. ki so se ga polastili plačanci j- Kisanganiju, je pristalo nocoj v ^ar‘bo v Rodeziji. Pristalo je ne-od velikega jezu. Ni znano, S n. ik° ljudi je bilo v njem, toda kateri od njih so mrtvi ali rameni. k- Ig^ižnicg je izjavila, da je bilo v -lu H hudo ranjenih ter da so Combe bo moral imenovati kakega alžirskega advokata. Kongoška tisKovna agencija javlja, da si je general Mobutu izmenjal pisma z Bumedienom v zvezi z obnovitvijo diplomatskih odnosov med obema državama, ki jih je bil prekinil Čombe, ko je bil na oblasti. V nekaj dneh bosta imenovana poslanika v obeh prestolnicah. Kongoška agencija omenja tudi, da obstaja med Alžirijo in Kongom konvencija o ekstradiciji, ki je bila sklenjena še pred razglasitvijo ne- odvisnosti obeh držav. Sklenili sta jo Francija in Belgija in ni bila nikoli odpovedana. Nocoj so v poučenih krogih izjavili, da je alžirsko pravosodno ministrstvo dobilo od kongoške vlade formalno zahtevo za izročitev Čombeja. Vrhovno sodišče bo zahtevo proučilo in bo sporočilo svoje zaključke vladi. Čombe je baje v neki vili v predmestju Alžira. Baje so že izpustili dva španska policaja, ki sta spremljala Čombeja in ju izročili španskemu poslaništvu. Tudi angleška pilota bodo izpustili, toda potrebno bo več časa, ker Velika Britanija nima diplomatskih odnosov z Alžirijo. Pilota nista aretirana, temveč sta samo v zasilnem bivališču. Jutri se bodo sestali v Najrobiju Mojse Čombe v času, ko je vodil upor v Katangi in ko je dal umoriti Lumumbo iiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinintfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiH GOSPODARSKE TEŽAVE V ZAHODNI NEMCU! Bonska vlada zvišala davke in znižala število vojakov Zaradi zmanjšanja vojaškega proraiuna ne bodo mogli izvesti načrta NATO o zahodnonemški vojski BONN, 7. — Po petnajstih urah i se tičejo predvsem obveznosti u- , -leni. Neka bolničarka tamkajšnje hice je izjavila, da je bil j H hudo ranjenih ter da Dr,“a'lsburyja poslali letalo, da jih lil tai Pe*-e-l° v prestolnico. Ko so le-Nf)°.opazili Po radarju na letališču hal & V ZamMjl, so pilota pozvali, oi je podatke o letalu. Ta hioč 8°VOrM »kongoški polet za po-im bi !Lin iR Povprašal po neki ose-m ki’ tl Popada osebju letališča in M, teda, aJ nl blla v službi. Pilot je j6 J. vPrašal za smer v Karibo in rajji da je v letalu «mnogo r°čll h *ez nekaI časa je spori0' huteS,aa -le «eden od ranjenih tre o D1 j2 * Prej umrl». U0' Sudan ifrtuma P°r°čsjo, da se je Ijala Saa vlada sestala in razprav-:>od sednjjr posIanici kongoškega pred-sprej.ta Mobutuja ter je sklenila ftieij 1 vse potrebne ukrepe na S«' brani Sudanorri in Kongom, da dal 'beja o0I?B0 in ta del njegovih ..Jt dati Sudanska vlada je sklenila ^ rhogočo pomoč Mobutuju. . Viij^0 sporočilo, ki so ga obja-SestaPravi’ da ie naPad na Kongo ta , Vnl del imperialističnega načr-fl0 pr Povzročanje neredov v Afriki. 8a !jdstavnik ameriškega državne-MobiuPartmaia ie sporočil, da je ta m tu Poslal Johnsonu poslanico, trjUj P°vedal njene vsebine. Žaba j .Se* da prosi Mobutu prevoz-tj, Vojasytala', s katerimi bi prevažal jjjjg ojačenja v vzhodne pokra-jjl Shinst er ie nastal upor. V Wa-1 *( jetn„0nu zadevo proučujejo, ver-- n° ba biti ne bo več potrebno Z po%ia*i iUL1 ne 1 :flf Pilati letal, ker t«' -?8U izbolišaln pr«)1 p se je stanje v v- izboljšalo. Je al,^lžiru so uradno zanikali, da je]0 "rsko vrhovno sodišče že spre-prei«v tevo za izročitev čombeja. bo *ava 0 ugrabitvi čombeja se ga . "ijučila v začetku prihodnje-iranoo , a' sP°r°čili so tudi, da i0 gel , s , advokat Floriot ne bo mo-“raniti čombeja v Alžiriji, in razpravljanja je zahodnonemški ministrski svet sklenil sprejeti razne ukrepe za saniranje državnega proračuna do leta 1971 in za poživlje-nje gospodarstva. Med drugim je vlada sklenila zvi. šati nekatere davke, kar bo prineslo državi dodatne dohodke dveh milijard mark letno. Poleg tega so sklenili, da bodo odslej dajali šolsko podporo dijakom, ki obiskujejo višje srednje šole samo do določene višine dohodka njihovih starsev. Do sedaj so podporo dobivali vsi dijaki od petnajstega leta dalje ne glede na dohodek njihovih staršev. Vlada je sklenila tudi znižati vojaški proračun. S tem v zvezi se ugotavlja, da bodo v tem okviru zmanjšali število efektivnih vojakov od 460 tisoč na 400 tisoč. Spremembe, ki bodo s tem nastale, bodo onemogočile izvedbo načrta NATO, ki je znan pod imenovan «Bravo» in ki določa, da bo za-hodnonemška vojska imela v petih letih 508 tisoč vojakov, ter določa izdatek 124 milijard mark. Kancler Kiesinger ter minister za gospodarstvo Schiller in finančni minister Strauss so danes obrazložili tisku sklepe za saniranje proračuna. Kiesinger je izjavil, da je vlada skušala uskladiti potrebo kritja primanjkljaja osmih milijard mark v proračunu s potrebami gospodarskega razvoja v Nemčiji. Naštel je nato znižanja v raznih po stavkah proračuna in izjavil, da bili so ti ukrepi neizbežni. Proračun za obrambo se bo v prihodnjem letu zmanjšal za dve milijardi mark v letu 1969 za 2,4 milijarde, v letu 1970 za 2,55 milijarde, v letu 1971 pa zopet 2,4 milijarde mark. Kancler je izjavil, da bodo v prihodnjih dneh razpravljali o posledicah tega znižanja in predvsem o potrebni preureditvi vojske. Pripomnil je, da so se za ponovno proučitev vloge vojske v atlantskem zavezništvu odločili ne glede na zmanjšanje proračunskih izdatkov za obrambo. Kiesinger je dejal, da hoče vlada voditi politiko, ki naj prispeva k pomirjenju na svetu, da pa je treba upoštevati, da je «vo-jaška sila komunističnih držav o-stala nespremenjena«. Zatem je Kiesinger sporočil, da je v prihod, njih letih predvideno zvišanje izdatkov za znanstveno raziskovanje, transporte in pomoč deželam v razvoju. Kar se tiče tako imenovanega socialnega proračuna, je vlada skušala sprejeti sklepe, ki naj bodo «pravični». Prihranke, ki jih bodo dosegli z raznimi ukrepi in pokojencev, da plačujejo prispevke bolniškim blagajnam (odslej jih niso plačevali), se računajo na 1,2 milijarde mark v prihodnjem letu. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da ZDA nasprotujejo vsakemu zahodnonem-šl.emu enostranskemu sklepu o znižanju števila oboroženih sil. Dodal je, da se o tem niso še podrobno posvetovali, toda se bodo posvetovali v kratkem v okviru NATO, še preden se sprejme dokončen sklep. Predstavnik je dodal, da se ZDA že dolgo časa zavedajo, da ima bonska vlada velike proračunske težave, ter da bodo te nedvomno vplivale na izdatke za obrambo. Prav zaradi teh težav je Kiesinger odložil obisk v Washingtonu, ki je bil določen za konec tega tedna. in se posvetovali o stanju v Kongu zambijski predsednik Kaunda, kenijski predsednik Kenjata, ugandski predsednik Obote in tanzanijski predsednik Njerere. Haunda, ki je danes prišel v Najro-bi, je izjavil: «Ne mislimo se vmešavati v zadeve drugih držav. Hočemo sami videti, ali lahko pomagamo.* Jakubovski poveljnik sil varšavskega pakta MOSKVA, 7. - Sovjetski maršal Ivan Jakubovski je bil imenovan za načelnika oboroženih sil varšavskega pakta kot naslednik maršala Grečka, ki je bil aprila letos imenovan za ministra za obrambo. Ja kubzovski se je rodil v Beli Rusiji leta 1912 v kmečki družini. Najprej je delal kot delavec in je hkrati študiral ter je postal učitelj. Leta 1932 je vstopil v vojaško akademijo. Med vojno se je boril v oklepnih divizijah. Leta 1952 je postal poveljnik oklepnih enot na jugozahodni sovjetski meji, leta 1957 je postal poveljnik sovjetskih sil v Nemčiji pod generalom Zaharovom in leta 1960 je prevzel poveljstvo nad tremi silami. Od leta 1962 do 1965 je bil ponovno vrhovni poveljnik sovjetskih oboroženih sil v Nemčiji in je bil nato poklican v domovino kot poveljnik kijevskega vojaškega okraja. Letošnjega aprila je bil povišan v maršala in imenovan za pomočnika zakladnega ministra. Jakubovski je bil leta 1962 odlikovan z Leninovim redom. Pompidou zaključi danes obisk v Moskvi MOSKVA, 7. — Predsednik francoske vlade Pompidou se je davi pogovarjal v Kremlju poldrugo uro s Podgornim, ki se je vrnil v torek iz Damaska in Bagdada. Po sestanku so objavili, sporočilo, ki pravi, da sta državnika govorila o mednarodnih vprašanjih ter o odnosih med obema državama. V francoskih krogih pravijo, da sta predvsem govorila o Srednjem vzhodu, ter da je Pod-gomi ponovil sovjetsko stališče. Zvečer je francoski poslanik priredil sprejem, katerega se je udeležil tudi Kosigin. Jutri se bo Pompidou sestal z Brežnjevom in ponovno s Kosigi-nom. Njegov obisk v Sovjetski zvezi se bo zaključil jutri. VARČEVALNI UKREPI V KAIRU Posvetovanje arabskih zunanjih ministrov v zvezi z izidom glasovanja v OZN Levi Eskol ponuja Jordaniji ločena pogajanja, toda hoče del jordanskega ozemlja spremeniti v avtonomno enoto - «Al Ahram» o arabskem «vrhu» Ciper NEW YORK, 7. — Predstavnik grško - pravoslavne cerkve obeh Amerik j v New Yorku izjavil, da pričakuje izbruh krize na Cipru v 48 urah in državni udar ob koncu tedna. Po poročilih, ki so jih dobili, pripravlja grška vlada zaroto, da se polasti oblasti na Cipru zaradi ostrega odpora ciprskega ljudstva proti grški vojaški fašistični vladi. NEW YORK, 7. — Glavni tajnik OZN U Tant je odpovedal potovanje v Ženevo zaradi kongoške krize. V Ženevi bi se moral udeležiti prve seje gospodarskega in socialnega sveta OZN, ki bo v torek, ter dela upravnega odbora za koordiniranje programa Združenih narodov. KAIRO, 7. — «A1 Ahram» poroča, iz New Yorka, da je bil včeraj v New Yorku važen sestanek arabskih zunanjih ministrov, da proučijo stališče arabskih držav do Združenih narodov. List poudarja, da je prvikrat, odkar so v New Yorku, da so se arabski zunanji ministri sestali na skupnem sestanku. Ravnatelj omenjenega lista piše v uvodniku, da je arabska konferenca na vrhu sedaj potrebna, da pripravijo načrte za arabsko enotnost, potem ko Združenim narodom ni uspelo najti rešitve. List dodaja, da je bil arabski vrh neupravičeno odložen na konec izrednega zasedanja glavne skupščine. Po njegovem mnenju bi moral biti sestanek pred zasedanjem, ker tako ne bi svet videl razkola v arabski fronti v glavni skupščini. Arabske države, nadaljuje list, so pokazale neenotno fronto in nekoordiniran nastop. Vendar pa Je po mnenju lista odložitev arabskega vrha imela tudi pozitivno stran, ker je omogočila. da se v celoti razkrije sodelovanje med Izraelom in ZDA. V zvezi s konferenco na vrhu piše list, da sta sedaj v arabskem svetu dve struji. Prvo zastopa Alžirija, ki je mnenja, da je ta vrh nepotreben. Vendar pa je Alžirija rahlo menjala svoje stališče in sprejema konferenco, toda absolutno odklanja, da bi konferenca bila v Alžiru. Drugo strujo predstavlja Jordanija, ki je bolj kakor vsaka druga država v velikih težavah, iz katerih se ne more sama izmotati. Vsekakor je njena pravica računati na skupno arabsko podporo. Po mnenju lista je sedaj najvažnejše vedeti, ali konferenca na vrhu danes lahko izvede učinkovito akcijo v korist arabske borbe. Mnenja je, da je to mogoče, kajti tudi če se Arabci ne bi mogli sporazumeti o maksimalnem programu, se bodo lahko sporazumeli o minimalnem. Ta minimum bo tak, da bo lahko povzročil korenite spremembe med Arabci, seveda če ne bo šlo samo za navdušene besede. Sudanski predsednik Je znova zahteval sestanek arabskih državnih poglavarjev, da bi razpravljali o stanju, ki je nastalo po glasovanju v OZN. Predsednik izraža razočaranje zaradi nemoči OZN v palestinskem vprašanju in pravi, da Sudan ne bo sprejel nobene resolucije, ki ne bi ukazala Izraelu, naj takoj in brezpogojno umakne svoje čete z zasedenega ozemlja. Izraelski zunanji minister Aba |I1M11Mi,)im,..............................................................................................................................................umu ŠE NERAZČIŠČENA STAL1SCA Sovjetska letala z osemkrat večjo hitrostjo od zvoka MOSKVA, 7. — Vrhovni poveljnik sovjetskega letalstva maršal Verši-nin je agenciji TASS izjavil, da Sovjetska zveza pripravlja letala, ki bodo lahko dosegla šestkrat do osemkrat večjo hitrost od zvoka in ki bodo lahko prodrla v kozmični prostor. Veršinin je izjavil, da sovjetska letala že lahko dosežejo hitrost 3000 kilometrov na uro v višini nad 30 kilometrov, toda nagli razvoj sovjetske znanosti in industrije daje vse, kar je potrebno za nadaljnji tehnični napredek. Veršinin je to izjavil ob dnevu sovjetskega letalstva, ki ga bodo praznovali v nedeljo. Izjavil je, da razpolaga sovjetsko letalstvo z radarskimi napravami in aparati, ki omogočajo leteti in ugotavljati cilje podnevi in ponoči tudi ob slabem vremenu. Letala, opremljena z raketami lahko natančno zadenejo cilje na kopnem, na morju in v zraku na veliko razdaljo. V senatu ostra polemika o graditvi podjetja «Alfa-Sud» Medministrski sestanek o zunanjepolitičnih vprašanjih ■ Delno popuščanje avstrijske vlade LAGOS, 7. — Uradno so javili, da je nigerijska zvezna vojska začela splošno ofenzivo proti «Biafri», ki se Je odcepila. Vojska je dobila ukaz, naj vkoraka v vzhodno Nigerijo in naj aretira polkovnika Oju-kvuja. Javili so tudi, da so zvezne čete že zavzele nekatera mesta in še dalje napredujejo. RIM, 7. — Polemika o graditvi avtomobilskega podjetja v bližini ’ Neaplja je prišla danes na dnevni red parlamenta. V senatu je prišlo do dokaj ostrega prepira o tem vprašanju, o katerem je najprej govoril sen. Parri, ki je obravnaval splošne investicije podjetij z državno udeležbo. Parri je nato dejal, da se strinja z načrtom nove avtomobilske tovarne, ki predstavlja razbitje dosedanjih shem in bo omogočila izboljšanje standarda na jugu. Do ostrega prerekanja pa je prišlo med govorom socialističnega senatorja Salemija, ki je bil zelo oprezen in je skušal usklajevati razne pobude, kar so mu očitali komunisti, češ da se noče izreči. Senator je odgovoril, da je treba proučiti vse okoliščine in da so možni tudi drugi načrti. V poslanski zbornici so danes pričeli obravnavati vrsto interpelacij, ki se nanašvjo na ureditev pokojnin za uslužbence krajevnih ustanov. O tem vprašanju bodo glasovali na prihodnji seji. Predstavniki sindikalnih organizacij so danes obrazložili ministru za reformo javne uprave Bertinelliju načrt o preureditvi plač in kvalifikacij. Po sestanku so sindikalisti izjavili, da sicer niso prišli do dokončnih zaključkov, da pa so stvarne možnosti za sporazum. Načrt so izdelali na osnovi že prejšnjega sporazuma med sindikalnimi organizacijami in vlado. Na medministrskem sestanku so obravnavali zunanjepolitična vprašanja, ki bodo predmet razprave v poslanski zbornici in senatu. Fanfa-ni je na vprašanja novinarjev izja- vil, da niso obravnavali vprašanja Južne Tirolske, češ da gre «za notranjo zadevo*, da pa so o tem govorili na seji poslanske zbornice v sredo, 18. junija. Zunanji minister Fanfani je pooblastil italijanskega veleposlanika na Dunaju, da odločno zavrne avstrijsko noto od 3. julija, ki se nanaša na izstreljene rafale na italijansko-avstrijski meji tik z bombnim atentatom porušenega daljnovoda. V italijanskem odgovoru je rečeno, da je šlo za dve osebi, ki sta prešli mejo, in da je bila reakcija italijanskih obmejnih organov povsem HiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiKiMiiiiiiiiMiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiii MCNAMARA V SAJG0NU V Vietnam bodo verjetno poslali še 100.000 ameriških vojakov V Sajgonu se McNamara posvetuje o načrtih za prihodnjih šest mesecev - Novi močni spopadi ob demilitariziranem področju SAJGON, 7. — Ameriški minister za obrambo McNamara je prišel davi v Sajgon. Sprejeli so ga minister za obrambo, ameriški poveljnik general Westmoreland in ameriški poslanik Bunker. Z Mc Namaro sta prišla tudi državni podtajnik Katrenbach in predsednik odbora glavnih štabov general Wheeler. Verjetno bo McNamara ostal v Južnem Vietnamu pet dni. časnikarjem je izjavil, da namerava vsestransko pregledati ameriške operacije v Vietnamu in da bodo proučili potrebe po vojaštvu ter da bodo pripravili načrte za prihodnjih šest mesecev. V prvih dvanajstih urah svojega bivanja v Sajgonu ni McNamara sploh zapustil sejne dvorane. Tu so mu poročali predstavniki ameriškega poslaništva in glavnega štaba. Glavna poročevalca sta bila ameriški poslanik Bunker in general VVestmoreland. Pozneje je McNamari poročal Robert Komer, ki ima nalogo izvajati program «za pomirjenje«. McNamara je za sedaj odpovedal obisk na raznih bojiščih, ki je bil določen za jutri, ter bo ostal v Sajgonu in nadaljeval posvetovanja. Predsednik vojaške komisije v a-meriški predstavniški zbornici Mendel Rivers je izjavil, da bi morali poslati v Vietnam vsaj še sto tisoč vojakov. Izjavil je, da gre za ((minimalno« število in da je ta ojačenja že zahteval general VVestmoreland. Tako zahtevo bo v kratkem ponovil McNamara. Predsednik Bele hiše je izjavil, da namerava predsednik Johnson sklicati jeseni sestanek na vrhu strateškega značaja v zvezi z Vietnamom, kakršna sta bila sestanka v Guamu in Honoluluju. Ameriški bombniki so včeraj ponovno bombardirali termoelektrič-no centralo, oddaljeno 50 km od Hanoja. Včeraj so ameriški bombniki «B-52» bombardirali nekatere položaje osvobodilne vojske v Juž- nem Vietnamu in prav tako tudi danes. Ameriški vojaški predstavnik je sporočil, da je bil danes ob demilitariziranem področju kratek toda zelo srdit spopad med ameriškimi vojaki in vojaki osvobodilne vojske. Dejal je, da je padlo 150 vojakov osvobodilne vojske, ni pa povedal, koliko Američanov je padlo. Dalje je izjavil, da so enote osvobodilne vojske napadle z raketami, s topovi in z možnarji tri ameriške položaje južno od demilitariziranega področja. Včeraj se je v Stockholmu začela konferenca o Vietnamu. Pobudo Je dalo švedsko združenje za mir in arbitražo. Konferenca se je organizirala pod okriljem raznih mednarodnih pacifističnih organizacij. Njen namen Je obravnavati temeljne plati borbe vietnamskega ljudstva za neodvisnost ter ustvariti v svetovni javnosti široko fronto, ki naj zahteva konec vojne v Vietnamu. junija so omenjene osebe odšle v Ibizo, da obiščejo otok in proučijo hiožnost investicij v okviru dejavnosti družbe. Letalo je redno odpotovalo iz Ibize ob 17.20, letelo Je nizko nad bližnjimi otoki in je usmerilo proti Palmi di Ma-iorca. Tedaj je eden od potnikov, oborožen z avtomatičnim samokresom ukazal drugim potnikom, naj se ne zganejo, pilotom pa naj letita proti Alžiru. Pilota sta ubogala, ne da bi se upirala. Samo e-den od potnikov je skušal vstati, in zadel ga je strel iz strelnega orožja. Kakor sta izjavila pilota, je bilo letalo v trenutku incidenta v mednarodnem zračnem prostoru. Letalo je zakrivilo kršitev določb, ki se tičejo letalskega prometa in l-?tenja nad alžirskim ozemljem in prepovedanimi področji. Preiskava, ki jo Je začela var- nMtM služba, se nadaljuje, da se test, ker so avstrijski državljani prekoračili mejo. Z Dunaja pa poročajo o dokaj odločnih avstrijskih ukrepih za borbo proti terorizmu, o čemer bo razpravljala avstrijska vlada že na prihodnji seji, ki bo predvidoma v torek. Gre za predlog o spremembi kazenskega zakonika kot tudi za izredne ukrepe na meji, kamor bodo poklicali na pomoč tudi vojsko, ki naj pomaga orožnikom pri zavarovanju meje. ugotovijo dejanja in krivda v nrtku upora.« Uradno sporočilo alžirsko vlade o Čombejevem letalu ALŽIR, 7. — Alžirsko ministrstvo za informacije je objavilo nocoj naslednje sporočilo o zadevi Combe: «V petek, 30. junija ob 18.10 (ob 20.10 po italijanskem času) je neko letalo stopilo v stik z alžirskim nadzorstvenim centrom. Letalo je bilo oddaljeno 50 morskih milj od Alžira na področju, ki je bilo 10. junija letos določeno za prepovedano področje. Dežurni nadzornik v centru za nadzorstvo v Alžiru je pozval letalo, naj zapusti prepovedano področje, naj se vrne nad Dellys in naj čaka tam Pilot je sporočil, da znaša avtonomija letala samo še deset minut, in je dejal, da je v letalu neka osebnost, ter da je prisiljen pristati v Alžiru. Spričo tega je nadzorstveni center v Alžiru ukazal letalu, naj pristane na vojaškem letališču. Letalo je pristalo ob 18.25. Gre za britansko letalo vrste Hawker-Siddeley 125, ki pripada družbi Grehory Air Services Limitee iz Londona. V letalu je bilo sedem potnikov in dva pilota. Ti so: Moise Combe, kongoški državljan, Humbersin, belgijski državljan, Sigal in gospa, belgijska državljana, Bodenan francoski državljan, Meana Luis, španski državljan, Gonzales Santiago, španski državljan, Taylor, britanski pile t, Coplleston, britanski pilot. Combe, Humbersin, Bodenan, Sigal in gospa so prišli v Palmo di Maiorca 29. junija iz raznih evropskih prestolnic, da bi proučili možnost ustanovitve družbe za nepremičnine in hotele v več državah. I Družbi s kapitalom 45 milijonov j dolarjev bi predsedoval Combe. 30. Priča pri Lupisu RIM, 7. — Podtajnik za zunanje zadeve Lupiš Je sprejel novega jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Srdjana Pričo na vljudnostnem obisku. Eban je nekaj pred odhodom iz New Yorka izjavil, da njegova vlada ni sprejela še nobenega sklepa o morebitni priključitvi področja Gaze. Izjavil je, da dvomi o resničnosti izjav izraelskega ministra za obrambo Dajana, češ da je področje Gaze sestavni del Izraela. Včeraj je predstavnik izraelskega ministrstva za obrambo izjavil, da so Da-Janove izjave slabo tolmačili. Eban je prispel danes v London, kjer se je ustavil pred nadaljevanjem poti v Tel Aviv. Izjavil je, da je izraelska vlada pripravljena sestati se z arabskimi voditelji za sporazumno rešitev spora, «takoj ko bo imela pripravljene predloge«. Predsednik izraelske vlade Levi Eškol je v zvezi z Jeruzalemom izjavil, da je Izrael pripravljen sprejeti vatikansko nadzorstvo nad svetimi kraji. Dodal je, da čaka, da vidi, kaj mu bo rekel vatikanski odposlanec. V intervjuju francoskemu listu «Le Monde« je Eškol izjavil v zvezi s palestinskimi begunci, da bi lahko upošteval možnost ustanovitve palestinske enote, ki bi imela mejo na reki Jordan in ki bi vsebovala velika mestna središča ter bi imela avtonomen režim. Imela naj bi gospodarske, trgovinske in tudi kulturne stike z Izraelom. Ta pa bi ji omogočil izhod na morje ter drugo pomoč. Glede odnosov z Jordanijo je Eškol izjavil: ((Načelno želimo mirovno pogodbo z vsemi arabskimi državami. Toda tudi če bi samo ena od njih, npr. naša soseda Jordanija, sprejela pogajanja z nami, in morda še kaka druga država, s katero nismo imeli preobširnih vojn, bi lahko našli rešitev.« Jordanija in Sirija sta obtožili Izrael kršitve določb o ustavitvi ognja v pismih, ki sta jih poslali glavnemu tajniku OZN in varnostnemu svetu. Jordanski poslanik pravi, da so izraelske oblasti uničile vse, kar je bilo ob bregu Jordana, ter so zaplenile večje število trgovin na zasedenem področju. Pozval Je tajnika U Tanta, naj sprejme potrebne ukrepe, da se vrne zaplenjena lastnina in da prenehajo tolovajska dejanja. Sirski po--slanik pa je navedel 98 primerov kršitve določb o ustavitvi ognja, ki jih je izvršil Izrael od 18. do 30. junija. Dodal je, da so izraelske oblasti Izvršile grozodejstva proti civilnemu prebivalstvu na zasedenem področju. Libanonski ministrski svet je o dobril sklep o bojkotu, ki ga je lanskega novembra priporočal urad za bojkot Izraela in ki so ga že začele izvajati nekatere arabske države. Začeli bodo bojkotirati tri velike ameriške družbe: «Coca cola«, «Ford motors« in «Radio Corporation of America« (RCA). Te tri družbe bodo pozvali, naj likvidirajo vso svojo dejavnost v Libanonu v času, ki bo še določen. V Kairu so danes objavili odlok, ki določa znižanje proračunskih iz-datkov. Znižali bodo Javne izdatke za investicije. Ne bodo zmanjšali plač javnih uradnikov, toda ustavili bodo napredovanja, prazna mesta pa bodo še dalje ostala prazna. Odložili so za nedoločen čas izplačilo nagrad in plačilo za izredna delo. Poleg tega so ukinili prispevke mednarodnim ustanovam za pomoč. Fatrice Lumumba s svojima otrokoma Ali bodo Škoti dosegli neodvisno Škotsko? GLASGOW — «Hočemo suvereno Škotsko vlado. Škotska naj bi dobila položaj članice Commonveal-tha. Imela naj bi lasten parlament, svojo zunanjo politiko in obrambo. Edina povezava z Anglijo bi bila britanska kraljica.« Te besede je izgovoril z mirnim, a odločnim glasom — kot nekaj samo ob sebi umevnega — lan Mac-Donald, organizacijski sekretar Škotske nacionalne stranke. Pogovarjala sva se na sedežu stranke v Glasgovvu in kazalo je, da je lep sončen dan pritrjeval njegovemu optimizmu. lan MacDonald je bil kandidat nacionalne stranke v enem izmed vodilnih okrajev v Glasgowu leta 1961, v eni izmed najbolj prenaseljenih mestnih četrti. Takrat je še kmetoval, toda stranka ga je določila za kandidata v mestu, ker je bil sposoben. 2e takrat je ugotovil, da si ljudje želijo škotsko vlado. Toda govorili so: «Kaj pomaga, tega ne bomo nikoli dosegli, škotska nacionalna stranka je premajhna in prešibka, da bi lahko uveljavila svojo politiko.« Kljub temu je takrat MacDonald dobil 20 odstotkov glasov in njegova stranka je bila za las tretja na volitvah v istem okraju. MacDonald je nato začel razmišljati. ((Razmišljal sem kak mesec ali dva.« Prišel je do spoznanja, da Je treba stranko bolje organizirati in povečati število njenega članstva, da bi ljudje dobili več zaupanja vanjo. Opustil je kmetovanje in začel organizirati stranko. Na teden je prejemal samo pet funtov, «ker stranka takrat ni zmogla več denarja«. V zadnjih letih je šlo razmeroma gladko — pravi MacDonald. «Ni nar.i bilo treba prepričevati ljudi, da Je škotska vlada potrebna. O tem je prepričano najmanj 80 odstotkov prebivalstva. Prepričati smo morali ljudi, da je nacionalna stranka sposobna to doseči.« Leta 1928 je bila ustanovljena nacionalna stranka in leta 1934 se ji je pridružila škotska stranka in nestala je škotska nacionalna stranka. To je bilo bolj gibanje kakor stranka, čeprav je postavljala svoje kandidate na volitvah. Njeni člani so bili lahko hkrati člani drugih strank. Stranka se je začela nenadoma krepiti leta 1962. Odtlej se Je število njenih članov podvojilo vsako leto. Zdaj ima stranka že 50.000 vpisanih članov — več kakor katera koli druga stranka na škotskem — in kakih 400 podružnic. Sredi leta 1962 je imela stranka samo 2000 vpisanih članov in kakih 20 podružnic. Zdaj ima stranka svoje podružnice v vseh volilnih okrajih in na prihodnjih parlamentarnih volitvah, ki bodo najbrž leta 1970, bo postavila svoje kandidate v vseh škotskih volilnih okrajih. MacDonald je prepričan, da bo stranka zmagala v številnih okrajih in da utegne celo dobiti večino. V tem primeru bi od Londona nemudoma zahtevala neodvisnost. Toda kako bi stranka to izvedla? Ce bi imela stranka večino, bi bil to nedvoumen mandat za njeno politiko. Začela bi se pogajati z londonsko vlado — na škotskem govorijo o londonski vladi, o londonskih birokratih, o londonskem zapostavljanju. Ce bi se London upiral, bi stranka kratko malo odpoklicala škotske poslance iz West-minstra in bi sedli v starodavni škotski parlament, škotska bi postala neodvisna. Do nedavnega so se laburisti in konservativci — na škotskem jih imenujejo unionisti — posmehovali nacionalistom. Zdaj Jih jemljejo dosti bolj resno. Na občinskih volitvah letos so nacionalisti dobili 27 sedežev in mesto Stirling je dobilo svojega prvega nacionalističnega župana, predsednika stranke Roberta Mclntyra. Mož je zravnik, ime pa mu je prav tako Robert kakor škotskemu narodnemu junaku Robertu Bruceu, ki je natanko pred 653 leti do nog porazil angleško vojsko pri Bannock-bumu in ponižal angleškega kralja Edwarda II. Ali bo pod vodstvom novega Roberta Anglija doživela drugi Bannockburn — z drugačnim orožjem? še pred nekaj leti bi se celo večina Škotov smejala temu vprašanju, danes se ne smejejo več niti v Londonu, najmanj na sedežih laburistične in konservativne stranke. Značilno je, da so celo konser-v: 'ivci začeli govoriti o potrebi po «nujnih spremembah« na škotskem in po «večji regionalni neodvisnosti«. In ker Je temelj sleherne neodvisnosti denar, bi morala škotska dobiti večjo finančno samostojnost. V skoraj popolni finančni odvisnosti od Londona tiči sedanje globoko nezadovljstvo Škotov, škotska ima sicer cerkev in svoj pravni in sodni sistem, ki temelji bolj na rimskem pravu od angleškega ((precedenčnega« sistema. Toda število brezposelnih na škotskem je po pravilu dvakrat večje od državnega povprečja, škotske mezde so v sedanjem obdobju zamrznjenih plač obtičale povprečno za dva funta niže kot mezde «južno od meje«. V letih 1954-64 so na Škot-skem ustvarili samo 17.000 novih delovnih mest, medtem ko so jih v Angliji v istem razdobju 1.800.000. Anglija z Walesom ima 50 milijonov prebivalcev, medtem ko jih ima škotska nekaj nad pet milijonov. Razmerje je torej 10 proti 1. Po tem razmerju — pravijo Škoti — bi morali mi dobiti v istem rrzdobju 180.000 novih delovnih mest, ne pa 17.000. Poleg tega se četrtina, celo tretjina naših davkov ne vrača k nam. V Londonu pravijo, da gre ta denar za obrambo. To bi bilo še morda razumljivo —- nadaljujejo Škoti, ki so zelo natančno proučili vse mogoče podatke — če bi bila škotska zaostala dežela brez spretnih, delavnih in sposobnih ljudi. Toda škotska je edina britanska pokrajina, katere zunanjetrgovinska bilanca je visoko aktivna. Samo škotska izkazuje velik presežek pri fizičnem izvozu. In kaj dobivamo za to? Od nekdanje cvetoče škotske, ki je bila zibelka znanosti in napredka, smo postali zaostala in gluha provinca. Od leta 1945 se je izselilo tričetrt milijona Škotov na tuje, večinoma mladih ljudi, ki niso videli na škotskem več prihodnosti. V zadnjih letih se je izseljevalo čedalje več Škotov. Leta 1964 se jih je izselilo 40.000, naslednje leto 43.000, lani skoraj 50.000. Vsi tl podatki že upoštevajo priseljevanje na škotsko in potemtakem govorijo o «čisti» izgubi mladih in sposobnih ljudi. Tem podatkom v Londonu ne o-porekajo. škotska nacionalna stranka povsod nastopa z njimi in krog njenih pristašev se nenehno širi. Ali je škotski nacionalizem naposled dobil svoj izraz v politični stranki? Ali bo šel tako daleč, da bo dosegel neodvisnost za škotsko? To bodo pokazale prihodnje volitve. Toda Robert Bruce, ki negibno strmi v daljavo pod gradom v Stirlingu s škotsko krono na glavi in se opira na meč, celo po šeststo letih ni pozabljen. V Britaniji Je še dosti veleposestnikov, toda največ se Jih je obdržalo na škotskem. Tam še lahko posestnik proda celo lovišče ali hrib, ne da bi se dosti poznalo. Največja posestva, ki so jih davki in čas sicer nekoliko odkru-šili, izvirajo iz sive davnine. Tako ima polkovnik Cameron iz Lo-chiela 40.000 hektarov zemlje, četudi ni plemenite krvi, je vendarle ugleden mož: poglavar škotskega plemena Gameron, 26. po vrsti, kar dokazuje, kako starodavne so te reči na škotskem. Skoraj vsi drugi veleposestniki imajo plemiške naslove — od vojvod navzdol. Med največjimi veleposestniki je sir Walter John Mon-tagu - Douglas Scott, vojvoda Buc-cleuch — 135.000 hektarov. Ta je nekemu dopisniku dejal: «Verjetno mislite, da imam preveč. Toda sedanje posesti ne morete niti primerjati z zemljo, ki smo jo imeli pred 50 leti.« Ko je še živel njegov ded, je družina Buccleuch imela skoraj 300.000 hektarov zemlje. Tudi veleposestniki stokajo. Trdijo, da so davki neznosni, stroški kmetovanja naraščajo, dvorci in gradovi se podirajo. Z naivno pri-srčnostjo pravi grofica sutherland-ska — Sutherland je eden izmed severnih okrajev škotskega višavja —: «Ostalo nam je samo še 60 tisoč hektarov zemlje.« In tako je ostalo vojvodi suther-landskemu »samo še« 80.000 hektarov, lordu Lovatu 76.000, vojvodi athollskemu 48.000, vojvodinji west-minstrski in družini 40.000 hektarov in tako dalje. Veleposestniki imajo zelo močno organizacijo, v katero vabijo tudi majhne ribe. Njihov namen je ohraniti Škotsko čim dlje «deviško». Pritisk z juga je čedalje hujši. Četudi je v Britaniji še nekaj »nedotaknjenih« pokrajin, jih je premalo za vse tiste ljudi iz vele; mest na jugu, ki bi se radi naužili čistega škotskega zraka in pomo- '1 ‘ tt tviefro rhlfp in popravila stare in na splošno prispevala k ureditvi njegovih zemljišč. Med največjimi posestniki so pi-vovamarji. Posebno znan je polkovnik W. H. Whitbread iz stare dinastije pivovarnarjev, ki je zmeraj imela velika posestva na Škotskem. Čeprav je odprodal že precej zemlje, ima še vendarle ogromna posestva. Ko je prodal svoje posestvo v Inverness-shiru, so ljudje zvedeli, da je milijonar Whit-bread za ribiške pravice na obeh bregovih reke Findhorn, v dolžini šestih kilometrov, plačeval «kroni« oziroma državi — 1 funt na leto! Findhorn je raj za ribiče in v reki mrgoli lososo/ in postrvi. Ko je prodajal zemljišče, je v časnikih objavil takle oglas: «Čudovito športno posestvo na površini 150 kvadratnih kilometrov, oddaljeno samo 50 minut od železnice in letališča.« Tudi nekdanji britanski ministrski predsednik sir Alec Douglas-Home ni od muh. V lasti ima kakih 25 tisoč hektarov, predvsem v škotskem nižavju v bližini meje med Škotsko in Anglijo. Poleg tega ima posestva tudi južno od meje. Nekaj teh posestev je v lasti družine od 13. stoletja. Še pred slabimi petdesetimi leti so predniki sira Aleca na posestvih v pokrajini Angus — domovini stare, črne pasme krav — pobirali od kmetov po dva penija za vsak funt masla in štiri penije za ducat jajc, ki so jih prodali na tržnici v Kir-riemuiru. Bili so lastniki zemljišča, na katerem so stale stojnice, S tem seveda še daleč ni izčrpan seznam veleposestnikov, ki se posebno na Škotskem vztrajno držijo svoje zemlje. Res je, da so jih precej prizadeli davki — posebno pri prenosu posestva z očeta na sina — toda res je tudi, da je v zadnjih letih cena zemljišč povsod poskočila. Posestvo v škotskem višavju sicer ni toliko vredno kakor zemljišče v okolici Londona, toda tudi na Škotskem se industrija širi na vse strani in ljudi iz prenaseljenega Glasgovva in drugih mest je treba tudi nekam preseliti. Toda počasi in vztrajno se veleposestva le drobijo. Velik del zemlje prihaja v roke veleposestnika, ki je začel »kopičiti« zemljo šele pred 50 leti, a je kljub temu postal že največji lastnik zemlje v Angliji in na Škotskem. To je država oziroma gozdarska komisija, ki ima v lasti že nad milijon hektarov zemlje, predvsem gozdov. Vsako leto dokupi kakih 20.000 hektarov zemljišč. Komisija skuša čimbolj pomladiti in pametno izkoriščati lesno bogastvo dežele. Zdaj mora Britanija uvažati na leto za 500 milijonov funtov lesa, iz domačih gozdov ga dobi na leto samo za 30 milijonov funtov. Komisija skuša tudi čimbolj izkoristiti površine, ki so bile doslej neizkoriščene, in tako ustvariti zaposlitev za mnogo delavnih rok. Čez kako desetletje bo komisija za gozdarstvo podvojila površino svojih »posestev« — imela bo približno desetino dežele. Toda nihče se ne jezi zaradi tega. »Veleposestnika s tako čisto vestjo še nismo imeli,« je zapisal neki časnikar. hi/ilitje tjlorlrtli&ce glnbhu ^ blihabbtvt* Shakespeare ■•■■•■■■........................ ALŽIR, 7. Alžirski radio Je sporočil, da se je pomočnik sovjetskega ministra | za obrambo Pavlovski sestal ta te- v.v.kv"/*,'.'/? Angleška igralka Leslie Caron pred. stavlja Veliko Britanijo v razsodi itu filmskega festivala v Moskvi MANILA, 7. — Vseh 21 oseb, ki so potovale z letalom neke redne čili ribiško palico v bistre reke in potoke škotskega višavja. Veleposestniki bi radi čimbolj zajezili to poplavo z juga, vsaj kar zadeva navadne zemljane. Bogati turisti, ki lahko izdatno plačajo za lov na jerebice, so seveda dobrodošli. Težko je priti do natančnih po datkov o zemljiški posesti na Škotskem. Profesor Cairncross, ki je let 1954 pisal o škotskem gospodarstvu, trdi, da ni dobil podatkov o lastništvu zemlje na Škotskem. Moral je iti nazaj do nezanesljivih katastrskih knjig «New Domesday» iz leta 1873. Položaj se od takrat ni dosti spremenil. Ugotavljanje lastništva je tem težje, ker posestva dostikrat menjajo lastnika, ki neredko ostane neznan. Poleg lova na jerebice je ribolov zelo donosen. Toda nihče ni od njega toliko zaslužil kakor lord Lo-vat, ki je dobil 100.000 funtov odškodnine za škodo, povzročeno ribolovu, na reki Beauly, kjer so zgradili hidroelektrarno. Ta podatek je z veliko težavo izvrtal poslanec Malcolm Macmillan, ki je tudi ugotovil, da je škotska uprava za gradnjo hidroelektrarn porabila še 100 tisoč funtov, ko je zgradila vrlemu lordu Lovatu nove ceste, filipinske proge, se je ubilo, ko je letalo »Fokke Friendship« padlo na tla v goratem področju centralnih Filipinov 27 km od mesta Bacolod. Med ponesrečenci je bilo 17 potnikov, člani posadke pa so bili Štirje. GENOVA, 7. — Na cesti Genova-Milan, pri 13,500 km, se je dogodila nesreča, ki je terjala dve smrtni žrtvi, šofer nekega tovarnjaka je mogoče za hip zadremal, pa je v tem vozilo zapeljalo na drugo stran ceste ter nato po nasipu kakih 20 m. Nesreča se je zgodila ponoči, najbrž okrog treh. Neka ženska, ki stanje v bližini, je povedala, da je tedaj slišala močan ropot. Iz avtomobila so potegnili trupli 44-letne-ga vozača ter dečka, starega okrog 15 let in najbrž vozačevega sina. den z alžirskim predsednikom Bu-medienom. To je prva uradna potrditev o obisku sovjetske vojaške delegacije v Alžiru. Kijevski baletniki so prispeli v Verono VERONA, 7. — Balet kijevske opere, angažiran za poletno operno sezono v Veroni, je danes dospel. Gostje bodo nastopili z baletom «Bahčisarajska fontana» ki bo prvič predvajan v Italiji, 4., 9. in 13. avgusta. Z raznimi ba-letmi odlomki pa bodo nastopili v dneh, ko bo na sporedu opera «Cavalleria rusticana«. strogo, racionalno metodo stare u-reditve, kakor tudi za profesorje ki niso bili navajeni dele. z dijaki, katerih izobrazba je bila povsem drugačna. Na srečo, meni minister, je prišlo iz te izkušnje nekaj pozitivnega; profesorji so našli pri študentih, ki so prišli iz reformirane nižje srednje šole, več živahnosti, več umske odprtosti, več radozna-losti, več samostojnosti, kritičnega duha in več pobude. Opazna pa je bila tudi negativna plat: manjša sistematična ureditev pridobljenega znanja. Prvi in drugi semester sta bila najtežja; potem se je z napori z obeh strani doseglo, da končni rezultati niso bili dosti drugačni od rezultatov prejšnjih let. Nekoliko pa se je povečal odstotek zavrnjenih v prvem razredu srednjih šol druge stopnje. Družine pa se vedno bolj nagibajo k te mu, da pošiljajo otroke v višje šole, in to večkra - celo v nasprot- Skoraj tema med nevihto v Milanu in Genovi MILAN, 7. — Malo pred 14. uro je nastalo v Milanu nenadoma skoraj tema, tako da so morali avto mobili prižgati luči. To je trajalo kake pol ure, dokler se po močni nevihti niso oblaki razredčili. Podoben pojav so imeli v Genovi kmalu po 15. uri. Že uro prej je začela divjati močna nevihta. Ko se je usula toča, debela kot orehi, se Fiat «tip 1» vozi po torinskih ulicah Dejavnost pri Fiat v 1. polletju 1967 LUCIANO CEL Lih'j razstavlja v Piranu*)), V mestni galeriji v Piranu butično do danes ob 18.30 (po jug. časiiiunga odprli slikarsko razstavo Lucianu j Cellija. Na razstavi bodo <*eh)u‘ iz kovine in plastike, realizirani lk v sodelovanju z Mariagrazio Ml' 0 I chelli Coggi. Luciano Celil se I1 Za h rodil v Trstu l. 1940. Študiral jl^ala v Benetkah na univerzitetnem vodu za arhitekturo, kjer je P^iončn, slušal predavanja iz industrijske^ ' ga oblikovanja pri Francu AZN'ni niju, iz scenografije pri Marii ' 01 De Luigiju ter iz zgodomne umri ga nosti pri Brunu Zeviju. Diplomi” vo ral je leta 1964. V letih 1964-1980° n( je sodeloval na tehnološkem 1 štitutu beneške univerze na pod sile. ročju industrijskega oblikovanji polit Od leta 1965 je asistent ture za notranjo opremo in d*»ih s koračijo na univerzi v Benetkah^ Trenutno vodi v inštitutu za rij , 1 hitekturo in urbanistiko tržaški 80 univerze raziskave na področjita K problematike oblikovne tipoloijlfii p je. Bil je nagrajen na raznih Tovoriti tečajih za industrijsko obllkovC' p0(j( nje (Barcelona, Padova, Mdriniju Rim). Primerke njegovega strijskega oblikovanja so serijski ^ izdelala razna italijanska podM, E ja. Ukvarja se tudi z reklamni, 6a dejavnostjo v raznih specializiraf nih revijah. Trenutno pripravij*aao izdajo razprave o medsebojnih Bai odnosih arhitekture in politike, Ve svojem ateljeju v Trstu se pčifn n klicno ukvarja z industrijskiHetaj. oblikovanjem in arhitekturo. , tos je imel samostojno likovniL. razstavo v galeriji «La Bora» \ ur Trstu. Avtorja bo na otvoritn kor predstavil tržaški kritik Carli'- in Milic. tntga bcijp Radmila Bakočevič h . Norma tudi v Enni LjJ ENNA, 7. — V gledališču n>z n, odprtem «Castello di Lombardije tar so uprizorili Bellinijevo opri^bil^. «Norma». V glavnih vlogah sVvQ peli Radmila Bakočevič, Ottolini, Anna Maria Rota fanto-Paolo Washington. Dirigiral if -0 Franco Patane, režiral pa Aufl aa sto Cardi. Predstava, s katero je pričela poletna operna sezoni^ 11 je imela lep uspeh. TURIN, 7. — «Notiziario Fiat«, ki je izšel 8. t.m., navaja nekatere zelo zanimive podatke o prvem polletju 1967. Tl podatki, ki so za sedaj Se približni, se nanašajo na prvo polletje 1967 v primerjavi s podatki za I. polletje 1966: — vseh sklenjenih računov v polletju (skupaj z OM) je bilo za 627 milijard proti 530 milijardam prvega polletja 1966 (v izvozu 166 milijard lir); — zgrajenih in prodanih je Mio v 1. polletju 706.000 vozil, 126.000 več kot v 1. polletju 1966 (izvoženih je bilo 200.000 enot); — zgrajenih in prodanih Je bilo v 1. polletju 29.300 traktorjev proti 29.500 v 1. polletju 1966 (izvoženih II. 700 enot); — železarska proizvodnja; v Jeklo je bil spremenjen ekvivalent za 1.050.000 t železa, 100.000 več kot lani v prvem polletju; — število zaposlenih pri skupini Fiat (skupaj z OM); 144.600 (118 tisoč delavcev in 26.000 uradnikov), 30. junija 1966 pa jih Je bilo 133.500. Rezultate tega prvega polletja je mogoče ocenit! kot zadovoljive. Položaj na avtomobilskem trgu je sedaj v težavah v nekaterih deželah (Vel. Britanija, Nemčija ln ZDA), skoraj statičen je v drugih (Franclja), ugoden pa samo v Italiji in na Japonskem. Prelahek optimizem za prihodnost pa ni upravičen. Poleg uspeha avtomobilov «124 Šport«, «Fiat Dlno« In «125» traja in se še utrjuje tudi ugled drugih tipov, zlasti «500», «850», «1100 R» ln «124». Glede mednarodnih dogovorov je treba navesti nove pogodbe s Tunizijo (za montažo lahkih industrijskih vozil) In z Bolgarijo. Začelo pa se Je tudi izdelovanje načrtov za tovarno «Sid! Fiat« v Termini Imerese; računa 6e, da se bo kmalu pričela tudi gradnja. dal kardinalu Facelliju, poznejšemu papežu Piju XII, ko je bil še papeški nuncij v Nemčiji. N — V poslanski zborni li zakonski predlog Preureditev Biennale RIM, 7. so razdelili ________ _______ kona za novo ureditev avtonomni ustanove «La Biennale di V«Fq| zia». Predlog za nov zakon, ** ima 40 členov, je bil napravlja, na pobudo skupine poslanci GE vladne večine; prvi podpisnik Gagliardi. tj, , oce *°Sp( raiitin de frazli P» n u. . ra» 12 5 »rnc nj, edc FILIALA V TRSTU Ul. Čampo Marzio 12 tel. 31985 fiat Avtomobili veterani zbrani v Turinu TURIN, 7. — Danes so se zbrali v Turinu avtomobili-veterani, ki se udeležujejo 7. mednarodnega zbora starinskih avtomohilov. Priredite- Je pripravil ((Veteran Car Club» iz Turina pod pokroviteljstvom «Fčderation Internationale Voitures Anciennes« ter nekaterih italijanskih strokovnih udruženj. Prireditev se udeležuje okrog 80 avtomobilov iz vseh predelov Italije, pa tudi iz Nemčije, Anglije, Bel. gije, švedske in iz ZDA. To pot Je prvič, da se take prireditve udeležuje tudi tekmovalec iz ZDA. Ima neki fiat tipa 1 iz 1. 1908. Nemec Bruno Beck ima velik črn ((Torpedo« (Daimier Benz), ki je pripa- kjer je rabljeni avtomobil dober nakup zadovoljuje in daje zaupanje zagotovi prihranek v široki izbiri modelov rudi avromobili s posebnim jamstvom največje olajšave pri izplačevanju c P1 F*a< Ns a uv so ije U 'Vit * v T h p; ’ Pc «nc Jcen na Ul! 1 di favr •'cia! I'v * n PSh h- I Vaji >no »ja ‘ Ut ran l0t( fi s, dsk DV( 'ga fot, ipt-i razstava je stalno odprta Ra: iti b, •tre le A* u | VPRAŠANJE DNEVA NA KITAJSKEM SORBA PROTI ŽEPARJEM IN ŠPEKULANTOM Tink poziva na mobilizacijo množic proti novim oblikam kapitalističnih sil, s katerimi ki le hotele ogroziti diktaturo proletariata ■plNG, julija. — V prvi fazi wrne revolucije so najrazlič-I Se epitete nosilcev kapitalistič-‘ lfndenc dajali v glavnem ne-U Jrirn naJt>olj vidnim političnim ki se niso strinjale s [UjLICno linijo predsednika Mao-n®a' Predvsem je to bil držav-eli glavar oziroma predsednik [/id “ke Lin šao Ci in pa osebe, 0 s° ga podpirale, opredeljujoč frn ,n^eK°va stališča, ki se niso Jfi a 8 z Maocetungovimi. ^ je bil baje Liu Šao Či ^Ifč ° ods(ranien danes kot n® osebnost nič več ne pori^1, odenem pa so pristaši Mao-iet- ga trdno prepričani, da ima-fjjjc Vods(vu večino, pa se pojav-novi glasovi in tolmačenja j, kdo. predstavlja kapitalistič-jJJ?' To niso več samo ugled-0e osednosti, temveč pri-^ud* nekaterih drugih druž-kiJiI slojev, ki se prej o njih at. a,r n' govorilo, da bi podpirali A ša° čija. ^a-iskern so namreč zdaj nflvop-c0 do*8em času spet začeli -J JS 0 špekulacijah, tatvinah W*oij °bnih P°iavih- ki so v na-tdK>ng * težnjami in nameni dr-sti/8a ‘n partijskega vodstva. Bre verjeti tisku, predvsem ^ard'stičnemu, se ta pojav ^ šanghajski dnevnik »Ven 'n fino a°* opozorik da so kapitali-prim _S’le v t-em osemmilijon- Itifiijp, mestu »znova začele izzivati U,\ ar/at.in socializem* in da »v ^(ditur ki napadaj° proletarsko k,°mentarju o pojavu špekula-3f L,'n tatvin ntgardni N v Šanghaju, ta dnevnik kulturne re-£UJe obtožuje »peščico partij-‘astnežev» sodelovanja s >it»r ■ sodelovanja s ., ‘Učnimi silami, in to izrec- ^etXr°m.izzivanja d!ktature ^bil* .. Časopis poziva na množic, da bi se z «^st ° pom°čjo vzpostavilo nad-1*. ,° nad vsemi shajališči špe-1' , °V’ kakor tudi zaradi te-ugt‘ a bi se po ulicah, tovarnah, j oflC ""mihiihiiiii »hiihiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiihhi se vec ^poklicnih J°bolenj 6; julija. — Nesreč v ’ dj a. !rani proizvodnji je vse Rg ^dalje bolj pogosta pa so Of‘rP°k lcna obolenja. Do takš-so na osnovi izkušenj f^darski dejavnosti posamez-ira,,;?el . Prišli strokovnjaki iz cneJših držav, udeleženi na ti SVet°vnem kongresu o za-, a delu, ki se vrši v Za- hotelih, vaških sejmih itd. le-tem postavile zanke, ki bi se vanje ujeli. V eni od zadnjih številk omenjenega časnika je bil objavljen tudi poziv tridesetih šanghajskih revolucionarnih organizacij, ki so se jim pridružili še revolucionarji javne varnosti, v katerem se postavlja zahteva po najostrejšem kaznovanju onih, ki so se bili u-mazali s kakršnokoli resnejšo špekulacijo, kakor tudi vseh tistih, ki mladino navajajo na to, da bi se ukvarjala s špekulacijami. Takisto se postavlja zahteva, da se še prav posebno ostro kaznujejo voditelji špekulantskih skupin ter vsi organizatorji žeparjev. «Ven Hui Bao» smatra borbo proti špekulaciji za nadvse važno politično nalogo v okviru borbe proti restavraciji kapitalizma. Ugotavljajoč, da število špekulantov sicer ni zelo veliko, pa po drugi strani opozarja na njihovo obsežno dejavnost. Sicer pa je Šanghaj mesto, v katerem se je najprej pojavil tako imenovani ekonomizem, to se pravi težnja za večjim zaslužkom ter udobnejšim življenjem. Potem, ko je prišlo do omenjenega pojava, ki je kasneje postal značilen za številne predele Kitajske, je bila izvršena tako imenovana januarska revolucija — od tega bo kakega pol leta — nakar je bila oblast «buržoaznim revolucionarjem* v bivših mestnih partijskih komitejih odvzeta. Od tedaj igra Šanghaj vlogo neke vrste poligona kulturne revolucije, obenem pa je tudi nekakšen pokazalec povprečja negativnih tendenc, ki to gibanje spremljajo. Šanghaj je največje kitajsko mesto ter najvažnejše industrijsko središče z dolgo industrijsko tradicijo. Trenutni pojavi špekulacije, domala pol leta po prevzemu oblasti, pa vsekakor nekoliko presenečajo. Edino pojasnilo, ki ga s tem v zvezi daje omenjeni dnevnik, sestoji v trditvi, da so tu kapitalistične sile najmočneje koncentrirane, kakor tudi, da ima s tem v zvezi špekulantska dejavnost tu tudi najgloblje družbene korenine. Katere so družbene sile, ki pri tem imajo odločilno vlogo, pa bo potrebno šele odkriti. Šanghajski rdečegardistični časnik je zelo skop glede tolmačenja tega pojava in določanja značaja ter moči njegovih nosilcev. Trenutno pa je moč na osnovi razpoložljivih virov informacij s precejšnjo gotovostjo zaključiti, da se s takšno dejavnostjo ukvarjajo tako voditelji najrazličnejših mestnih organizacij kot številni meščani. Obisk pri dr. Aldu Vieriju, ki se — kot poročajo — uspešno bori proti raku. Na dnu slike je dopisnica znane revije «Tempo» z beležnico in svinčnikom v rokah. Desno in levo od nje pacienti dr. Vierija, katerih stanje se je po njegovi metodi zdravljenja znatno izboljšalo, a pri nekaterih je bolezen celo nasploh izginila Pred partizanskim zborovanjem v Bazovici Mladinski shod na Krnu Spomini na junaka Andreja Manfredo 2. Ob desetih dopoldne se je pojavil v kratkih planinskih hlačah nov gost: visoke in krepke postave, s prodornim pogledom mladega izobraženca. Bil je učitelj Stane Žagar, primorski emigrant, ki je prišel ilegalne čez nevarne gorske prelaze iz Jugoslavije v Italijo. V njegovem spremstvu je bil tudi mladenič, visoke postave in odloč nih potez. Naložena naloga je Andreja Manfredo nekoliko vznemirjala. Stane Žagar je prisrčno pozdravil prisotne zborovalce. Sedel je mednje in se spustil z njimi v razgovor. Medtem je Andrej bliskovito urejal lastne misli. Iskal je najprimernejše prispodobe, ki bodo najbolj učinkovale na mladino. Nenadoma ga je zdramil Žagarjev glas: — Sedanji čas zahteva predvsem navdušenja in poguma. Mladini je treba govoriti ognjevito. Ona potrebuje perspektivo za nadaljnje boje. — Med mladino je razpoloženje na višku, vendar brez trdne in borbene organizacije ne bomo dosegli pravih uspehov! — mu je odgovoril Andrej. — Poglejte, ali ni mladina res- ničen porok naše bodočnosti?! Mislim namreč, da bomo kmalu preizkušali njeno moč, — je pristavil nekdo od zborovalcev, ki je bil očitno navdušen ob pogledu na številne mlade ljudi. Organizatorji so se veselili nad dejstvom, da je vse poteklo brez nevšečnosti, čeprav so orožniki in fašisti več dni vohali na vse pre-tege. Od vsepovsod so prihajali razposajeni mladinci na kraj samega zborovanja. V ta namen so izbrali rahlo vzpetino pri tako imenovani planini «Kuhinja», ki je podobna nekakšnemu krnskemu izrastku. Na vaških zvonovih ni še odbilo poldne. Najbolj nestrpni mladinci so silili v ospredje, medtem ko so dekleta živo kramljala in zlagala nabrano planinsko cvetje v šopke. Dvajsetletni Andrej Manfreda je bil tedaj videti kot prerojen. Z zadovoljstvom je pozorno opazoval zborovalce. Bilo jih je nad 100. Spričo take udeležbe ga je osrečil nenavaden prizor v naravi. Povzpel se je na improvizirani odrček, globoko je vdihnil svež gorski zrak in s pogledom zajel širno obzorje. Naenkrat so utihnili vsi glasovi. Vsenaokrog se je širila iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii IZ ZAKLADNICE NARAVNIH SKRIVNOSTI Ali bo burja res povsem izginila? ija^[”ki' psihologi in sociolo-»rrJwdezel Posvečajo največjo nost vprašanju avtomatizacije flpriJen'^ P°s*ed‘c' s posebnim £eoom na število in naravo ne-ti,;n .delu- že uvedba polavto-acije je določila nekatere 1 s emhe. V francoskih toplarni. ,e. i,e na primer število nesreč i JSalo za 75 odst., brž ko je Nekoč, še pred kakimi dvajsetimi leti, je silovita burja bila eden najznačilnejših naravnih pojavov naših krajev. S kopna se je zaganjala proti morju s tolikšno divjostjo, da je podirala strehe, prevračala vozove, celo vagone na tržaški postaji, vtem ko so ljudje, ki so se na ulici znašli pod njenimi udarci, morali oprijemati posebej napeljanih vrvi, da so lahko počasi in naporno lezli naprej. In niso bili redki primeri, ko je tega ali onega treščila ob tla, da si je polomil noge in rebra, ali ga celo odpihnila z obale v morje. Vsa ta leta po vojni pa se zdi, kot da od leta v leto izgublja na svoji moči. Že "dolgo po tržaških ulicah ni bilo več potrebno namestiti varovalnih vrvi, ker e-nostavno ni več tako močnih bur-jinih sunkov, še več, ker so enostavno zime, ko burje sploh ni več. Od nje je ostala le bleda slika, nekaj, kar ji ni podobno, kar je le močnejši veter, še daleč pa ne več prava burja. Zato pa se je v mestu in bližnji kraški okolici pogosteje začela pojavljati megla, kar dokazuje večjo količino vlage, ki je prej ni bilo, ker jo je ostri severovzhodnik odpravljal. tdena v proizvodnjo, v tem iie na področju kovinske indu-11 a®otovili v zadnjih 10 letih L. . stotkov manj nesreč. e rezultate avtomatiza- ztn.w-dustr‘i‘ Pa do neke me-nih "Jau,Je Pogostejši pojav raz-h cn'h obolenj, posebno ’ Pour»«n?g.a značaia- Razlog te-|tnemrtarjaj0. strokovnjaki, je v 4cent„ Povečanju odgovornosti, n» a iC1,e in Psihološke napeto-tudi 6 ovnem roestu. Spričo te-1 deia v . ‘odustrijskih ambulan-f8vnisuVci vse Pogosteje, razen ‘eiali-,,- ,zahtevajo tudi pomoč iv. rar>ih industrijskih psiho- ttgreadalievanju svojega dela bo h, lj razPravljal tudi o meto-Vaigi v ZVez' s temi vprašanji Jtio • na Pravilna stališča, po-ija Pogledu reševanja vpra-| unnV/inosti in zaščite na delu ....’ zaščitnih sredstev. *l**lll,*,niiiiinHiiiiiiiiiiniHiiimiu 1111111(111 iiiiihii m um m n, imiimmni m n n min m m n iiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiihiiiiimii,iiiiiiii Profesor tržaške univerze, dr. Silvio Poli, je izjavil, da je v zadnjih dvajsetih letih hitrost burje padla od 140 na 127 kilometrov na uro (v resnici ima človek občutek, kot da je ta razlika še večja). Celo čas trajanja burje se je v zadnjih desetih letih skrajšal od skupnih 100 ur nekoč na današnjih 90 ur. Nekateri meteorologi menijo, da se bo na tej osnovi hitrost burje še zmanjšala in da bo kmalu znašala največ 100 likometrov na uro. Kaj se je zgodilo z burjo, je vprašanje, ki je doslej ostalo u-ganka. Za vsa primorska mesta in kraje severnega dela Jadranskega morja je od pamtiveka pomenila skoraj tako naraven pojav, kot je naraven zrak, ki ga ljudje dihajo. Bila pa je povsem samosvoj veter, ki ni imel nobene zveze z vzhodnoevropskim vetrom, ki se čez Madžarsko in Avstrijo pomika proti zahodu. O tem, zakaj se je burja tako spremenila, obstajata dve teoriji. Po prvi, bi ta veter, glede na to, da je površinski, vse bolj zadrževali gozdovi v Sloveniji. Po drugi, pa se na vsem tem področju opažajo spremembe v temperaturi. Smatrajo, da je z nastopom jeseni pojav burje pogojen s tem, ker se visoka ravan med severnoprimorskimi kraji in Julijskimi Alpami hladi mnogo hitreje kot pa morska voda v tem predelu Jadranskega morja. Spremembe v jakosti vetra pa meteorologi tolmačijo tako, da se omenjena visoka ravan danes mnogo počasneje hladi kot pred nekaj leti, ali pa, da se voda v tem delu Jadranskega morja hladi nekoliko hitreje kot nekoč. To je Mia Farrow, mlada žena že kar priletnega Franka Sinatre. Slika je iz neko scene filma «Un dandy in gelatina*. Njena vloga je morala zares biti naporna, zakaj Mia je dobila živčni zlom In morala se je zateči v bolnišnico raS i(?d 21-3- d° 2°.4.) Skušate I TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) lotovii 11 ritem dela- ker vam ho Nadaljujte po poti, ki ste po njej sgujte nada|jnje napredovanje, hodili doslej. Ponosni boste na ne BlK f„rtV0ja Prijateljstva. ko storjeno plemenito dejanje. h, u „ 21.4. do 20.5.) S kapita --------------------- ~ ' ~ ko ,®a imate, lahko začnete še B$kn , 5transko dejavnost. Neka DVorIas skuša i^grati. igajte KA (od 21.5. do 21.6.) Ne fnJ, spopad® s prekaljenim na-*P!'avi?rtl' n'si'e za h1 odlično tp naj^|r . Zadoščenje nad uspe- »ltK i°d 22.6. do 22.7.) Ce vam b0 ^odo. šli izpod rok zjutraj, *rehni 1?zai sPrcmenil popoldne. Uv Ste razvedr‘la- tren /_°d 23.7 do 22.8.) Zelo pri enutek za sklenitev nekega —p .^vezništva. Vzdušje ni naj-^..»nerno ?a čustvene podvige Nvi fh: J**Očj, («d 23.8. do 22.9.) Mi Ite^ aa svoje zadeve in ne bri 'oči!, za druge.. Na čustvenem Jb nobenih novosti. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Neki predstojnik bo pravilno ocenil vaše odlične strokovne sposobnosti. Neka ženska vas bo zaprosila za pomoč. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Ni trenutek, da bi se lotili nekega večjega podviga. Skušajte še bolj okrepiti družinsko sožitje. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Neki vaš samostojen ukrep bodo mnogi označili za ošabnost. Poiščite si primerno žensko družbo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S po močjo, ki jo boste prejeli, in dobro voljo vam je napredek zagotovljen Posredujte najmlajšim ljubezen do družine in doma. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan boste posvetili izholjšanju svojih od nosov do sodelavcev. Obnovili boste neko ljubezensko zgodbo. Hrvaška književnost v svetovni enciklopediji Nedavno se je v Bruslju pojavila v nekaterih knjigarnah obsežna «Moderna enciklopedija svetovne književnosti*, v kateri je kar osem strani posvečenih tudi pregledu zgodovine hrvaške književnosti od prvih zapisov v glagolici pa vse do imen mlajše generacije sodobnih pisateljev. V ta pregled je vnesena tudi nova pe riodizacija, ki je usklajena s sploš nimi svetovnimi tokovi in gibanji v književnosti in umetnosti. Poleg teksta so tu objavljeni tudi faksimili nekega hrvaškega misa-la iz 1. 1433, posnetek Baščanske plošče, ilustracija neke izdaje »Judite* Marka Maruliča iz 1. 1522, besedilo Nazorjeve pesmi «Hrvat ski jezik* in reprodukcija Dobričevega portreta Miroslava Krleže. SPOZNAVAJMO DALMACIJO, NAJLEPŠO OBALO SREDOZEMLJA Kulturno bogustvo Ninu v službi turizmu Nekdanja prestolnica starohrvaških kraljev ima vse pogoje, da se razvije v privlačno točko turističnih obiskovalcev - Številne pobude, da bi se ustvarili za to ustrezni pogoji Metina Mercouri mevarni sovražnik» grškega turizma Tudi znana grška filmska umetnica Melina Mercouri se je znašla na črni listi vojaško-diktatorskega grškega režima. Proglasili so jo za »sovražnico grškega turizma* Melina je namreč pred vojaškim udarom v Grčiji bila znana kot »glavna turistična atrakcija* Grčije. V tem času je n.pr. Akropola, slavni antični spomenik, po nekem časopisu zavzemala na seznamu najbolj popularnih atrakcij šele drugo mesto, za Melino Mercouri. »Vse svoje življenje sem v največji meri prispevala k popularizaciji naravnih lepot svoje domovine,* je umetnica izjavila časnikarjem. Nenadoma pa je Združenje za turistično gospodarstvo v Atenah Melino Mercouri proglasilo za »sovražnico grškega turizma* ter jo obtožilo, da «razvija protigrško kampanjo..., da prizadeva veliko moralno in gospodarsko škodo grškemu ljudstvu,* in to zaradi tega, ker «preprečuje priliv turistov...* »Obtožujejo me, da ustavljam ljudi, ki bi želeli potovati v Grčijo, ker pravim, da je v Grčiji mnogo ljudi zaprtih in da v deželi vlada diktatura,* je izjavila Melina in pristavila, da jo ta obtožba izredno veseli. «V resnici me to tudi žalosti,* je še dodala, «ker mi je zelo težko pri srcu, ko moram slabo govoriti o Grčiji, ki jo tako ljubim.* Melina Mercouri se trenutno nahaja v ZDA, kjer snema neki film, obenem pa nastopa tudi na Broad-wayu v glasbenem gledališkem delu «Illya Darling*, Nin je povezan z Zadrom s 15 km dolgo, zapuščeno, neasfal-tirano cesto. In prav zaradi tega je tolikšna razlika med njim in ostalimi kraji okrog Zadra, ki so med seboj povezani z magistralo. Na osnovi turističnega priliva in s pomočjo deviz so le-ti krepko stopili naprej po poti turističnega razvoja. Nin pa je, z izjemo dveh malih industrijskih obratov — opekarne in solin — ostal na istem mestu kot pred petdesetimi ali celo sto leti. Lahko pa bi turistom mnogo več nudil od ostalih krajev. Tu so prekrasna peščena obala, dolgo nekaj kilometrov, zdravilna kopališča, o katerih strokovnjaki zatrjujejo, da jim po zdravilni moči ni enakih, predvsem pa je tu obilje raznih kultumo-zgodo-vinskih spomenikov. V tem pogledu uvrščajo to malo mestece, ki šteje le nekaj stotin prebivalcev, na drugo mesto v severno-dalma-tinskem predelu, torej takoj za Zadrom. Toaa turistu, ki si rad ogleda te spomenike — potem ko se je odločil in prehodil onih petnajst kilometrov že omenjene ceste — bi Nin trenutno, resnici na ljubo, lahko nudil zelo malo. Večina dostopnih spomenikov — med katerimi so najpomembnejši v starohrvaških cerkvicah sv. Nikole in sv. Križa (sicer obdani s skoraj neprodirno džunglo goščave), ostanki še nekaterih starohrvaških cerkva, rimski forum z ostanki Dianinega svetišča ter arheološka zbirka, ki so v njej zbrane arheološke izkopanine tega področja — pa se nahaja v takem stanju in sredi takega am-bienta, da bi nepoučenemu povedali zelo malo. A vse to je, po vsem sodeč, malo v primeri z onim, kar je še skrito pod zemljo. To potrjuje tudi že omenjeno dejstvo, da so vsa doslejšnja raziskovanja odkrila toliko starohrvaških spomenikov, da so Ninu zagotovili drugo mesto, takoj za Zadrem. Nekdanja prestolnica hrvaških knezov in kraljev je v dobri meri «terra incognita*, ki jo je treba šele odkriti. Zanimanje za to je, le denarja je primanjkovalo, zadnja leta pa ga sploh ni. Le kmetje še od časa do časa, ko orjejo ali kopljejo po njivah, nalete na kak ostanek iz rimske ali starohrvaške dobe. Kakšna presenečenja lahko Nin omogoči, najlepše dokazuje primer, ko je pred nekoliko leti bil odkrit popolnoma ohranjen zvonik predromanskega sloga. Za ta zvonik so sicer vedeli, obstajalo pa je mnenje, da je, kot tudi sama katedrala, bil uničen v beneško-turški vojni 17. stoletja. Nihče ni pričakoval oz. si predpostavljal, da je skrita v običajnem vaškem zvoniku, vse dokler ta ni bil poškodovan od potresa in so pod njegovimi zidovi našli stilsko enostaven in vendar veličasten zvonik, povsem podoben onemu cerkve sv. Marije v Zadru. Malokdo tudi ve, da se v župni cerkvi nahaja deset relikvij, od katerih najmlajša je iz 14. stoletja. To ninsko »srebro in zlato* se. kar zadeva število in lepoto, sicer ne more primerjati z zadrskim, sodi pa med najstare^še cerkvene relikvije v Jugoslaviji. Čeprav bi se s takšnimi eksponati lahko ponašal kateri si bodi muzej, so danes ti vendarle interesentom nedostopni, skriti v zaklenjenih oltarjih. Inštitut za zgodovinske, družbene in ekonomske vede Jugoslovanske akademije v Zadru je sicer poskrbel v cerkveni zakristiji za omaro, kjer bi mogle biti varno shranjene, obenem pa dostopne vsem, ki bi si jih želeli ogledati, vendar to ne zadostuje. Samim prebivalcem Nina pa je malo mar za spomenike, ki jih obkrožajo. Vas živi svoje življenje od delovnega dne do delovnega dne, od žetve do žetve, a v spomenikih ne vidijo prav nobene vrednosti, V Inštitutu za družbene, zgodovinske in ekonomske vede Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, pa že leta deluje poseben odbor, katerega cilj je, da bi vprašanje Nina premaknil z mrtve točke. Na e-nem od nedavnih sestankov, ki so se ga udeležili med drugimi tudi predsednik Jugoslovanske akademije dr. Grga Novak, rektor zagrebškega vseučilišča dr. Jakov Sirotkovič, ter predstavniki zadrske občine, je bilo sprejetih nekaj sklepov, ki bi, kolikor bi se dejansko uresničili, Ninu zagotovili povsem drugačno bodočnost. Za starodavno hrvaško prestolnico bo zagrebški urbanistični zavod izdelal regulacijski načrt, s pomočjo katerega bi bilo moč ohraniti in obvarovati vse njegove kulturno-zgodovinske vrednote. Več zagrebških podjetij je sklenilo tu zgraditi svoje počitniške domove, s čimer bi bile postavljene osnove bodočega turističnega razvoja. Cesta, ki predstavlja trenutno enega najvažnejših dejavnikov splošnega razvoja Nina, pa bo verjetno letos asfaltirana do Zatona, naslednje leto pa bi asfaltni trak moral steči tudi do Nina. Varaždinska občina je sklenila darovati kot svoj prispevek k obnovitvi Nina, odlitek spomenika Grgurja Ninskega, ki ga je bil veliki mojster Ivan Meštrovič pred vojno daroval Ninu, a je zaradi nerazumevanja ali neznanja takratnih ninskih upraviteljev končal v Varaždinu. Društvo za proučevanje in napredek pomorstva Jugoslavije je predložilo, da bi se proslava dneva mornarice 1. 1969 vršila v Ninu, povezala pa bi se s proslavo 900-letnice listine »Mare nostrum*, ki jo je bil kralj Petar Krešimir IV. izdal v Ninu in se v njej proglasil za «vladarja zemlje in morja*, kar dokazuje da so Hr- vati že takrat imeli mornarico, ki je bila sposobna obvladati ves Jadran. Bilo bi prvič, da bi v Jugoslaviji svoj dan mornarice slavili v manjšem mestu. Seveda bi to še močneje obvezalo vse, ki so Ninu obljubili svojo pomoč, da to store v ustreznem času, da bi Nin proslavo dočakal res prerojen. Za znanost in kulturo najvažnejše, namreč arheološko raziskovanje ninskega področja, pa bo morda najtežje uresničiti. Arheološki muzej v Zadru, ki bi mo- ral biti nosilec te akcije, je za takšna raziskovanja letos prejel vsega dva milijona starih dinarjev. S tem seveda ni mogoče kdo ve kaj doseči. In vendar bi bilo koristno, če bi do 1. 1969 odkrili ter za znatiželjne turiste pripravili in razporedili vsaj del tistega kulturno-zgodovinskega blaga, ki so ga bili tu zapustili nekdanji ilirski, rimski in hrvaški prebivalci. Poučno in zanimivo bi to bilo za mnoge, posebno za nas, ki smo s svojo preteklostjo in skupno usodo dokaj tesno pove-j zani s temi kraji in ljudmi. neizmerna prostost. Med gorami, v dolinah in na grebenih so stale ponosne in nepokorjene tolminske vasi, ki že od časov tolminskih puntov niso prenašale brez odpora tujega jarma. Poslušalci so občudovali govornikovo umirjeno moško besedo, ko je njegov blagozveneč glas pretrgal ozračje. V njihovem spominu so ostale neizbrisne še dolga leta po tistem govoru Andrejeve borbene in bodrilne besede: uDragi mladinci in društveniki! Živimo v času najhujšega fašističnega nasilja: uničili so nam organizacije in društva! Prepovedali so slovensko besedo, preganjajo naše ljudi, polnijo se zapori: v polnem razmahu je raznarodovanje našega življa. Fašizem nas hoče uničiti, zato ruši vse, kar so z muko ustvarili naši ljudje iz prejšnjega poko-lenja. V ječe zapirajo napredne Slovence, brišejo slovenske napise v javnosti, celo z nagrobnih kamnov. Uničiti hočejo vsako sled o nas, da smo kdaj živeli na tej zemlji. «Kmeta tarejo težka davčna bremena, delavci pa se potikajo okrog brez dela in kruha. Naše razumnike so pregnali v tujino, ali pa so morali umolkniti pred nasiljem. Mar naj držimo prekrižane roke, ko zmaguje brezpravje? Nikakor! Zoper nasilje moramo odgovoriti z nasiljem! Ali naj bi mirno gledali njihovo početje, da bodo po nas teptali in nas spreminjali v njihove sužnje? Tega ne moremo dopustiti! Naj ne bo nikogar med nami, ki bi se ne uprl fašizmu. Napovedati mu moramo neizprosno borbo, dokler ne bo uničen zatiralec našega naroda. Na lastni koži mora občutiti maščevalno roko naših borcev za vse gorje, ki ga je prizadejal Slovencem in naprednim ljudem nasploh. Mladina bo nosila na svojih plečih vso težo tega težkega boja, ki bo — ne glede na hude žrtve — prej ali slej, ob podpori našega ljudstva, kronan z zmago.n Med zborovalce je po končanem govoru pljusknil val nepopisnega navdušenja. Vsevprek so vzklikali bojevita gesla in obljubljali zvestobo napovedanemu boju proti smrtnemu sovražniku. Mladinke so se spontano zgrnile okrog govornika in ga dobesedno obsule s cvetjem. Nadalje so nastopili še novi govorniki, ki so z ognjevitimi govori razvneli zborovalce v glasno borbeno razpoloženje. Ta mladinski tajni shod je s tem dosegel svoj vrhunec. Bil je eden mnogih shodov, ki so se tedaj vršili v naravi, kjer fašizem ni mogel prepovedati slovenske besede. Po končanem zborovanju so zborovalci odšli v vas Km, kjer so jim za kosilo postregli s koštru-nom, pečenem na ražnju. Za to poslastico so bili pravi mojstri krnski pastirji, saj je ta jed poznana kot slovanska specialiteta. Preden so posamično ali v majhnih skupinah sestopali v nižino, so jim organizatorji dali konkretne naloge za bodoče delovanje. Andrej pa je ostal s prijatelji na Krnu skoraj do sončnega zatona. Razgledoval je obzorje. Na zahodu se razteza Beneška Slovenija od Julijcev do Jadranskega morja, na severni strani sta členoviti in gosto obraščeni Banjška in Cerkljanska planota, na jugu Vipavska dolina s Krasom, Istro, in Tržaškim zalivom. Tod ni bila narava skopa z lepoto. V ljudeh tega najbolj zahodnega dela slovenske zemlje je pestra in skozi stoletja v vojnah, uporih, tlačanstvu in drugih ujmah preizkušena krajina pustila v njihovih značajih ter čustvih svojstvene lastnosti. VID VREMEC (Nadaljevanje sledi) nF | V/////A Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Orkestri lahke glasbe - 12.10 Alpska jezera: «Lago Mag-giore* - 12.20 Za vsakogar nekaj -13.30 Semenj plošč - 14.45 Elda Viler in Giorgio Gaber - 15.00 Glasbena oddaja za mladino - 16.00 Avtoradio - 16.20 V tričetrtinskem taktu - 16.30 »Desetica*, novela Frana Milčinskega - 16.45 Glasovi in zvoki - 17.20 Melodični orkestri 17.50 Ne vse, toda o vsem - 18.00 Ljudske pesmi s Krasa - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 V svetu jazza - 19.00 Počitniška srečanja - 19.15 Pianista Calvi in Sharon - 19.30 Orkester - 20.00 Športna tribuna - 20.35 Teden v Italiji - 20.50 Ansambel Gualdi 21.00 Fogazzaro: «Mali stari svet* 21.35 Vaški ansambli - 22.15 Bar-t6k: Madžarske skice in Romun ski ljudski plesi tedna. SOBOTA, 8. JULIJA 1967 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Ital. plošče - 10.05 in 11.05 Ura glasbe - 13.20 Glasbena nagradna igra «Tisoč lir* - 13.50 Sobotna radijska kronike - 15.10 Italijanske popevke - 16.00 Program za mladino: Beethoven -17.27 Sopranistka Renata Teaidi -18.05 Znanstvena oddaja - 18.15 Glasbeni spored - 19.40 Luna park - 20.20 Oddajali smo 22.20 Skladbe ital. skladateljev. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 — Poročila - 8.15 Jutranja glasba 9.00 Popevke -9.30 Plošče - 10.00 Pod senčnikom 10.45 Celentanov klan 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.05 Glasba po željah - 13.45 Melodije 13.15 Plošče Saar - 14.40 Za prijetno razpoloženje - 15.00 Sobotne popevke - 16.00 Koncert lahke glasbe - 16.45 Pojeta B. Kodrič in T. Kesovija - 17.00 Razigrani ritmi - 17.15 Izbrali ste - 18.35 Oddaja za mladino - 19.00 in 20.30 Prenos RL 20.00 Poje Tom Jones - 23.15 in 23.35 Plesna glasba. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — — Poročila - 8.05 Telesna vzgoja • 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Počitniško popotovanje: L. Suhadol čan: Rdeči lev - 10.15 I. Štuhec: Tri melodije - 10.30 Majhni zabavni ansambli - 11.15 Med uverturami - 12.00 Turistični napotki 12.20 «Ena ptička priletela* - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Violinske skladbe - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Operetni zvoki - 14.30 Pri poročajo vam 15.05 Od melodije do melodije - 16.40 Duet Marine in Dimitrija iz opere «Boris Godunov* - 17.00 Vsak dan za vas • 18.35 Beat glasba 19.15 Z godci po naši deželi - 19.50 S knjižnega .trga - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! - 21.10 Spored lahke glasbe - 21.30 C. A-veline: «Redni potnik na liniji U», 1. epizoda - 22.15 Pokaži, kaj znaš - 22.10 Oddaja za izseljence - 24.05 Zaplešite z nami. Ital. televizija 14.00 Mednarodni teniški turnir v Wimbledonu - 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije - 17.45 Program za mladino - 18.45 «Izseljenci» * 19.15 Teden dni v parlamentu -19.55 Šport in ital. kronike - 20.30 10.00 Marcellove"skladbe - 11.00 Dneynik ' 21.00 Cantagiro 22.00 S II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album - 10.00 Tradicionalni jazz - 10.35 Glasbeni spored 11.42 Pesmi desetletja - 12.20 Lahka glasba - 14.05 Juke box -14.45 Glasbeni kotiček - 15.15 Dirigent Bruno Walter 16.00 Solisti __________ lahke glasbe - 16.38 Srečanje Rim- 22 35 Za' konec London - 17.13 Orkester Vukelič -17.40 Plošče za najmlajše - 19.50 Tour de France - 20.10 Jazzovski koncert - 21.00 Cantagiro - 22.00 Plesna glasba. III. program Antologija interpretov - 12.55 Skladbe A. Dvoraka - 14.30 Duo Biče in Giovanni Antonioni - 15.05 Respighijeva suita za mali orkester - 15.30 Straussova opera «A-rianna a Nasso* - 17.40 Viottijeva sonata št. 6 - 18.30 Izredna lahka glasba - 18.45 Filmske in gledali ške novosti - 20.00 Simf. koncert na sporedu Mehlerjeve skladbe 22.30 Strindbergova enodejanka «Scherzare col fuoco* - 23.30 Re vi ja revij. Slovenija 7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 prvih strani: Delo v prihodnjem desetletju - 23.00 Dnevnik, II. kanal 18.00 Italijansko lahkoatletsko prvenstvo - 21.00 Dnevnik - 21.15 Simf. koncert - 22.30 Telefilm: «Princesa in kavalir*. Jug. televizija 14.55, 21.00 in 23.45 Poročila 15.00 Wimbledon: teniški turnir 20.25 Vsako soboto - 20.40 TV ob zomik - 21.30 Pesem poletja 21.4) Krog z dvojko — humor, oddaja - 22.40 Nekaj novega, nekaj starega - 22.55 Golo mesto — film. Vreme včeraj: najvišja temperatura 26,3, najnižja 19,8, ob 19. uri 23 stopinj, zračni tlak 1011,9 pada, vlaga 60 odst., brez vetra, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 20.5 stopinje. Tržaški dnevnik julija Danes, SOBOTA, *. Liza | Sonce vzide ob 5 j)4 in zatone J 20.56. Dolžina dneva 15.32. M vzide ob 5.34 in zatone ob 22 Jutri, NEDELJA, 9. julija Veronika ___________________________J S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Občinski svet odobril sindikalni sporazum za uslužbence Acegata Proti odobritvi sporazuma glede poviškov funkcionarjem so glasovali svetovalci KPI in PSIUP V začetku včerajšnje seje tržaškega občinskega sveta so občinski svetovalci odobrili predlog, da zasede mesto pred kratkim umrlega liberalnega svetovalca dr. Della Rossa odvetnik Jona. Nato so prišli na vrsto za odobritev razni sklepi občinskega odbora, med katerimi je sklep za malenkostno spremembo regulacijskega načrta iz leta 1934 glede kratkega dela ceste v Rocolu, ki naj bi se stekla v krožno cesto. Ker v novem regulacijskem načrtu ni predvidena krožna cesta, odpade tudi omenjena pot. Sledila je precej dolga diskusija glede odobritve dogovora med upravo občinskega podjetja Acegata in sindikalnimi predstavniki uslužbencev Acegata za rešitev dolgega spora glede obnovitve delovne pogod- be, poviškov in prejemkov itd. O tej zadevi je poročal odbornik Va-scotto, ki je obrazložil doseženi sporazum za obnovitev kolektivne delovne pogodbe za leto 1965-67 ter za proučitev dokončne pogodbene ureditve od 1.1.1967, za uveljavljanje sprememb vrednosti točk dra-ginjske doklade ter mezdni sporazum za funkcionarje. Uslužbenci Acegata so zahtevali 4 odst. povišek prejemkov, dosegli pa so 3,6 odst. poviška. Namesto omenjenega poviška ze. dobo 1965-66 so pristali, da se zadovoljujejo s 40.000 lirami, ki so jih že prejeli. Zaradi teh poviškov bo uprava Acegata imela 212 milijonov lir več izdatkov, za spremembo vrednosti točk draginjske doklade 130 milijonov v treh letih, za poviške plač funkcionarjem pa 8,5 milijona lir. Dogovorili so se tudi, da se ustanovi paritetna študijska komisija za novo pogodbeno ureditev, ki bo začela veljati s prihodnjim letom. Župan je med drugim izjavil, da zaradi prej omenjenih poviškov in večjih izdatkov ne bo prišlo do podražitve prevoznih tarif. V diskusijo so posegli predstavniki raznih skupin, najbolj pa so bile zanimive izjave komunističnega svetovalca Calabrie. ki je predvsem opozoril, da je še vedno v veljavi enotna pogodba in da bo šele komisija razpravljala o uveljavitvi vsedržavnih delovnih pogodb. Nato je odločno zavrgel očitke, ki ob raznih prilikah prihajajo do izraza na račun uslužbencev Acegata, ter pripognil, da bo imelo podjetje 8,2 milijona več izdatkov za povišanje prejemkov sedmih funkcionarjev, ki imajo že tako visoke plače. Dejal je, da uslužbenci, ki imajo začetne nizke prejemke, upravičeno zahtevajo poviške, da pa bi se funkcionarji z visokimi plačami lahko odpovedali nadaljnjim poviškom. Za odobritev sporazuma glede u- službencev Acegata so glasovali vsi i sodelovanjem sovjetskega pevca svetovalci, proti odobritvi sporazu- Vladimira, ki bo pel ruske pesmi, ma glede poviškov funkcionarjem pa so glasovali svetovalci KPI PSIUP. "160-letnica ustanovitve Spremembe na progah Acegata pred postajo Ravnateljstvo avtomobilske, tro-lejbusne in tramvajske službe Acegata sporoča, da se bo začel z otvoritvijo podzemeljskih prehodov na Trgu Liberta reden promet avtomobilskih prog. Zato bo odhodna postaja za avtobusni progi 24 in 30 poleg občinske restavracije, medtem ko se bodo avtobusi proge št. 8, ki vozijo k Sv. Andreju ustavljali ob pločniku glavne železniške postaje. Od jutri dalje se bodo trolejbusi proge štev. 1 in 19 zopet ustavljali na Trgu Liberta pred postajo in tramvaj štev. 8, ki vozi v Rojan, ne bo več vozil po Korzu Italija čez Trg Goldoni in po Ul. Car-ducci, marveč bo vozil redno po obrežju čez Trg Liberta ter se u-stavljal na zahtevo potnikov nasproti hiši štev. 2 na Trgu Duca degli Abruzzi (Assicurazioni Generali). Planinski tabor na Nanosu Planinsko društvo Postojna prireja v nedeljo 9. julija 1967 Pl ANINSKI TABOR NA NANOSU v počastitev 20-letnice planinskega društva, 18-letnice Vojkove koče na Nanosu in otvoritve gorske avtomobilske ceste od Podraške bajte do Vojkove koče na Nanosu v dolžini 4 km. SPORED: ob 10. uri otvoritev ceste pri Podraški bajti, nato bo kolona avtomobilistov krenila do Vojkove koče kjer bo govor in kult [turni program, nakar sledi prosta zabava. Na predvečer v soboto 8. Julija 1967 pa bo na Nanosu kres in planinsko srečanje ob tabornem ognju. Za hrano in pijačo preskrbljeno. DOSTOPI: — peš iz Razdrtega po treh poteh 1,30 h. — z motornimi vozili od odcepa rebemic do Vojkove koče na Nanosu po gorski cesti 13 J«n. , Vabimo turiste ln planince z območja občine Postojna iz drugih krajev: in zamejstva M polnoštevilni udeležbi. ODBOR 5 Danes in jutri zvečer bo v Dolini na prostem mladinski festival s plesom, oto zvokih orkestra «1 Ro-bles», z nastopom tria «Bordon» In Slov. ak. društva «BaIkan» Bivši člani Slovenskega akademskega društva «Balkan» bodo praznovali v nedeljo, 9. julija 60. obletnico ustanovitve društva. Ob 13. uri po italijanskem času bodo položili venec na grob dr. Karla Fer-luge in dr. Maksa Jeriča. Ob 13. uri po jugoslovanskem času bo skupno kosilo v restavraciji «Tabor» v Sežani pri železniški postaji. To sporočilo velja za člane, ki bi jih morebiti nehote prezrli. DANES IN JUTRI Praznik terana in pršuta v V. Repnu Danes in jutri bo v Velikem Repnu «5. praznik terana in pršuta«, ki se ga bodo udeležili najboljši proizvajalci tega področja. Praznik bodo otvorill ob 18.30 drevi ob navzočnosti najvišjih o- blasti. Od 19. do 23. ure bo ansambel lahke glasbe izvajal sodobne skladbe. Jutri bo najprej koncert godbe s Proseka, ki bo igrala od 16. do 20. ure, od 20. do 24. ure pa bo igral orkester lahke glasbe. Jutri ob 21. uri bodo proglasili zmagovalce natečaja terana. Jutri od 14.20 do 22.00 ure bodo vozili s Trga Oberdan avtobusi na Prosek, kjer bodo imeli zvezo do Velikega Repna. Poleg tega bodo vozili tudi redni avtobusi. Včeraj si je ogledal industrijsko pristanišče v Žavljah ravnatelj Italijansko - nemške trgovinske zbornice iz Milana dr. Wilhelm Kutzleb. Na sedežu ustanove za pristanišče je gosta sprejel predsednik dr. Franzil, ter mu razložil dosedanji razvoj področja in načrte za njegovo izpopolnitev v prihodnosti. SEJA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Spomenica tržaške trgovinske zbornice o mednarodnih dogovorih «conferences» Problemi legalne ure v zvezi s prevozi na področju EGS in s tržaškim zaledjem Zastoj v gradbeni industriji - Popuščanje tranzitnega blagovnega prometa Na zadnjem zasedanju odbora trgovinske zbornice, ki ga je vodil predsednik dr. Caidassi, so razpravljali o vrsti vprašanj, med katerimi je bilo vprašanje legalne ure, za katero se je v zadnjem času začel zanimati Stalni zbor trgovinskih zbornic pri Evropski gospodarski skupnosti. Sam dr. Caidassi se je kot predsednik posebnega odbora za mednarodni promet lotil proučevanja nekaterih problemov, ki jih je uvedba legalne ure sprožila na področju prevozov v okviru EGS in s tržaškim zaledjem. Predsednik Caidassi je sporočil, da je trgovinska zbornica v zvezi s problemom o mednarodnih dogovorih med pomorskimi družbami IIIIIIIIIMHIIIIIIIIIIIIIIII lin lllllllll lili llllllflllllllllHIIIIIIIIIlllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHtlllHlIllIlllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllll DANES OTVORITEV NA TRGU LIBERTA Odslej dohod na glavno postajo skozi novi podzemeljski prehod Prehod je dolg 45, širok 4 in visok 2,80 m ■ Zgrajen je bil v 240 dneh in je stal 85 milijonov lir .......................uiiinumimiimm.im..umi............................i...n................... , Danes bodo na Trgu Libertš pred SEJA DEŽELNEGA SVETA ^ *** Kritične pripombe k zakonskemu osnutku o upravnem postopku pri javnih delih Včeraj je poseglo v razpravo 5 svetovalcev - Na torkovi seji bo spregovorilo še 10 svetovalcev Včeraj se je v deželnem svetu I Zavrnil je očitek nekaterih sveto-nadaljevala razprava o zakonskem I valcev, češ da se bo s tem zakonom osnutku o upravnih nalogah dežele v zvezi z javnimi deli. Vanjo je poseglo pet svetovalcev. Prvi Je spregovoril komunist Mo-schioni. Kritiziral je predvsem postopek, po katerem so proučili zakon v komisiji. Podrobno je obravnaval tisti del zakona, ki se nanaša na kmetijstvo ter dejal, da bi morali ta zakon razdeliti na dvoje, to je pripraviti poseben zakon za javna dela v kmetijstvu. Dejal je tudi, da se s tem zakonom preveč osredotočujejo vse pristojnosti v zvezi z javnimi deli v deželnem odboru, namesto da bi poverili razne naloge pokrajinam in občinam. Napovedal je, da bo predložil posebno resolucijo z zahtevo, da se pripravi poseben zakon za kmetij-skj sektor. Tudi misovec Boschi se je strinjal z zahtevo, naj se ta zakon razdeli na dvoje, in sicer tako, da bo eden veljal za javna dela na splošno, drugi pa za javna dela v zvezi z zemljiškimi melioracijami. Zatem Je obširno obravnaval ravno vprašanje teh melioracij ter dejal, da konzorciji za melioracije niso zasebne, marveč javne ustanove. Na koncu je dejal, da bi morali prej predložiti zakonski osnutek o staležu deželnega osebja, saj bi lahko le na ta način dosegli, da se uresničijo nameni tega zakona, ker bi razpolagali z izkušenim osebjem. Demokristjan Chieu je poudaril, da bo pomenil glede javnih del ta zakon velik korak naprej. Sedaj je namreč potreben dolg otrokrat-ski postopek, preden odobrijo pristojne oblasti kak načrt za javna dela krajevnih ustanov, tako da so javni upravljavci naravnost vsi iz sebe, ko morajo pripraviti in predložiti načrte. Z novim zakonom se bodo vsi oddahnili. Poleg tega bo ta zakon zanje nekak vodič, po ka-tet 'm se bodo lahko ravnali. Pohvalil je poročevalca, češ da je pripravil zelo jasno poročilo o zako-n . ki bo služilo tudi kot vodilo. dežela še bolj zbirokratizirala. Glav no bo, da bodo našli sposobne in pripravljene funkcionarje, tako da bo delo gladko teklo. To je važno za javna dela, za gradnjo ljudskih jš, zr. razna vodna dela itd. Zakon je res zapleten in obširen, a drugačne poti ni bilo, saj bo zakon deloval za številne sektorje. Seveda ga je prav zato lahko kritizirati. Toda kljub nujnim pomanjkljivostim je zakon pozitiven, saj bo pomagal reševati razna vprašanja na tako važnem torišču, kot so javna dela. Bettoll (PSIUP) je najprej poudaril, da so morda sestavljavci zakona nameravali pripraviti nekaj začasnega, tako da bi se prepričali, kako bo deloval v praksi ter šele nato pripravili dokončen zakon. Sedanji postopek pri sestavi zakonskega o-snutka se ne razlikuje od ravnanja državnih organov. Bolje bi bilo počasneje ukrepati in pripraviti takšen zakon, ki bi res nadomestil državnega. Na ta način pa se bo le dodal podoben zakon in iz tega bo nastala le zmešnjava. Govornik se je tudi vprašal, kakšne posledice bo povzročilo dejstvo, da bodo po zakonu ustanovili kar tri odbore, ki se bodo izrekah o raznih načrtih. Kritiziral je tudi sestavo teh odborov ter rekel, da je pet istih deželnih funkcionarjev v vseh treh odborih in se vprašal, kako bodo mogli vestno opravljati svoje dolžnosti, ko so že sedaj preobremenjeni z delom in opravljajo veliko število nadur. Zakon tudi ne določa dovolj Jasno osebne odgovornosti funkcionar, jev pri sprejemanju raznih sklepov in funkcionarji bodo zato delali, kar bodo hoteli, saj ne bodo nosili nobene odgovornosti za svoje ravnanje. Napovedal je, da bo predložil nekaj popravkov k zakonu. Na koncu je rekel, da bi želel bolj enostaven zakon, saj je ta pravo sračje gnezdo. Komunist Bosari, ki je spregovoril zadnji v razpravi, se je vprašal, kakšna je pravzaprav osnovna po- PREDEN GRESTE NA DOPUST NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK POŠLJEMO VAM GA V V INOZEMSTVO! KATERI KOLI KRAJ, TUDI 15-DNEVNA NAROČNINA L 500 l.eleTunirajte na stav 37 33*1 litična izbira, ki je botrovala temu zakonu. Očitno je, da so se sestavljavci zakona ravnali po izjavi, ki Jo je dal svoj čas predsednik Berzan-ti v Rimu, to je, da ne bo dajala dežela pooblastil pokrajinam in občinam, marveč sama upravljala. Se več, z novim zakonom jemljejo krajevnim ustanovam še del pristojnosti, ki so jih imele doslej glede javnih del. Medtem ko jemljejo občinam in pokrajinam pristojnosti in določena polnomočja, uvajajo novo centralizacijo, la je še slabša od dosedanje. Dovolj j", če premotri-mo poglavje o gradnji ljudskih hiš: zakon jemlje občinam določene pristojnosti in jih pripisuje novim od. borom. Poleg tega so vključili v ta zakonski osnutek tudi del zakonskih določb, ki se tičejo urbanistike. Z Bosarijevim govorom se je končala včerajšnja razprava, ki se bo nadaljevala v torek, ko bo spregovorilo še deset svetovalcev. Napačna informaciji o smrti zaradi tetanusa Popolnoma napačna informacija je našega urednika zavedla v zelo neljubo zmoto, da je včeraj poročal o smrti 57-letne Valerije Božič, katere zdravstveno stanje je bilo zelo resno zaradi verjetne okužbe s tetanusom. Ni res, da je E ožičeva izdihnila, zato nas tembolj veseli, da se je njeno stanje nekoliko izboljšE.lo in ji zato želimo popolno okrevanje in še dolgo let življenja. Božičevi in njenim najožjim pa se za neljubo napač-n.) poročanje iskreno oproščamo. Silovito trčenje na obalni cesti Pred hotelom «R.iviera» na obalni cesti se je sinoči pripetila slikovita prometna nesreča, ki na srečo ni zahtevala hujših žrtev. S hotelskega parkirišča je privozil fiat 1100 in zavil proti Trstu. Tedaj je v isti smeri z avtom «appia» TS 53041 privozil 59-letni Pletro Spon-za iz Ul. Aldegardi 20. Zavijanje fiata 1100 je Sponzo presenetilo, da je v skrajnem trenutku poskušal prehitevanje, kar pa mu ni uspelo. Njegov avto se je obrnil okrog svoje osi in zapeljal na levo stran cestišča. Prav tedaj je nasproti s fiatom 500 TS 6639 privozil 27-letni uradnik Silvio Moran-dlnl iz Ul. Solitro 5. Trčenje je bilo neizbežno in Morandini se Je ranil in pobil po obrazu, rokah in kolenih. V bolnišnici se bo moral na prvem kirurškem oddelku zdra- t' in rini meljski prehod za pešce. Prehod so zgradili, da bi pospešili promet, ki je na tem področju zelo intenziven. Cez ta trg se namreč usmerjajo vsa vozila, ki prihajajo z Mi-ramarskega drevoreda in so namenjena v mestna središča ter po nabrežju. Tod vozijo tudi težki kamioni, ki so namenjeni v pristanišče, avtobusi, ki vozijo na avtobusno postajo; in tu sta tudi končni postaji trolejbus štev 1 in 19 ter postajališči tramvajev štev. 6 in 8. Ves ta promet je stalno zastajal ker so hodili čez cesto pešci, namenjeni na postajo. Da bi odpravili to nevšečnost, je svoj čas občinska uprava sklenila, da bo zgradila podzemeljske prehode za pešce. Dokončani podzemeljski prehod bo omogočil prehod pešcev s ploščadi pred postajo na ploščad pred javnim vrtom z odcepki na prometni otok, kjer so ti-mvajska in trolejbusna postajališča. V načrtu je tudi zgraditev dveh drugih prehodov, in sicer s postaje na vrt z odcepkom na avtobusno postajo, ter prehod s po staje pod Miramarskim drevoredom k začetku Ulice Pauliana. Ker so pri izvedbi del razne težave in primanjkuje denarja, so te prehode za sedaj odložili in dali prednost dograjenemu. Z dograditvijo prvega prehoda so uresničili delo, ki ga je prebivalstvo močno pričakovalo na tem važnem prometnem vozlišču. Sedaj namreč ne bodo več pešci zaustavljali prometa po drugi strani pa bodo lahko hodili na postajo brez strahu pred nevarnostjo. Prehod Je dolg 45 metrov, od katerih je 40 pokritih, ostalih pet metrov pa odpade na vhoda. Ker so bila tla in podzemlje zaradi nekdanjega morskega dna precej omehčana in zaradi vodnih žil, so morali uporabiti pri izvrševanju del posebne tehnične prijeme. Poleg tega se tudi ni smel popolnoma prekiniti promet na področju, kjer so se o-pravljala dela. Obrobne zidove so zgradili s sistemom polnitve s cementom in z železobetonom. Da so ustavili vodo, so uporabljali ilovico. Vmes so postavili nekakšne cevi, v katere so spuščali beton. Da bi dosegli popolno izolacijo prehoda, so uporabili sistem dvjj-nih sten, vmes pa so dali opaže. To pomeni, da so vzporedno s stenami spodnjega prehoda in s stropom zgradili druge stene in strop, med vsako steno pa je 70 cm o-paža. V vmesnem prostoru so namestili tudi avtomatične črpalke, ki bodo začele samogibno delovati, če bi začela pronicati v notranjost voda. Prehod je širok 4 m in visok 2,80 m. Opremljen z napravo za odplakovEinje in z razsvetljavo. Za zgraditev prehoda ‘so morali odstraniti 2200 kub. metrov zemlje. Porabili so nadalje C") kub. metrov železobetona. Pod je narejen iz gume, stene pa so obložene z marmorjem. Stopnice so narejene prav tako iz nabrežinskega marmorja ter so prevlečene z gumo. Zunanje ograje so narejene iz železa in medenine. Na notranje stene so pritrjene razsvetljene izložbe za blago in za reklamo. Premagati je bilo treba tudi razne težave zaradi napeljav, t.j. kanalizacije, vodovoda, plina, elektrike, telefonskih kablov itd. Skupno so stala dela 85 milijonov; opravilo jih je podjetje Porfirio. Začela so se 1. novembra 1966 in končala 28. junija 1967. Trajala so 240 dni in opravljenih je bilo 2500 dnin. Dela je pripravil oddelek za javna dela tržaške občine, ki ga vodi inž. Fusto Polacco in sicer v režiji oddelka za ceste, ki ga vodi inž. Idalberto Dapretto. Načrt je pripravil inž. Livio Sterle, dela pa sta vodila inž. Emilio De Toma ter geom. Claudio Catalan. Tatovi v stanovanju Tatovi, ki so med 18. in 25. junijem prebrskali omare v stanovanju 63-letne Luigie Martini por. Giordani iz Ul. Cereria 15, so zelo verjetno poznali razporeditev sob in pohištva in izkoristili trenutno odsotnost lastnice. Martinije-va se je namreč pred nekaj dnevi zglasila na komisariatu Starega mesta in povedala, da so ji neznani tatovi iz nezaklenjene omare v sobi odnesli dve zlati zapestnici, obsek, tri prstEine, par uhanov in poročni prstan v skupni vrednosti 150.000 lir. Policisti so odšli v Martinijino stanovanje in pregledali vsa vrata, toda niso našli nobenega znaka, da bi bili tatovi s silo vdrli v stano-v nje. Policisti nadaljujejo s prei skavo. Obiščite na Opčinah novo trgovino kmetijskih in vrtnarskih potrebščin AGRO SOSIČ Narodna ulica 158. iiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuuiniiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiin DREVI NA GRAJSKEM DVORIŠČU (conferences) sestavil posebno spo- vidnejši strokovnjaki iz našega pod- Prvi veter mednarodnega festivala znanstveno-fantastiinega filma Na programu sta kratkometražni ameriški in celovečerni angleški film Jutri okrogla miza o novih operacijskih tehnikah na področju poezije Na grajskem dvorišču na Sv. Ju-stu se bo danes ob 21.30 začel V. mednarodni festival znanstveno jan. tastičnega filma z ameriškim krat-kometražnim filmom «Behind the Spaceman» (Vsi za Luno) Williama C. Jersega, kateremu bo sledil angleški celovečerni film «Night of the Big Heatu (Noč hude vročine) režiserja Terenceja Fisherja in s Petrom Cushingom, Christopherjem Leejem, Patrickom Allenom, Sarah Lawson in Jane Marrou) v glavnih vlogah. Nocojšnjemu otvoritvenemu večeru bodo prisostvovali Ulmski igralci Agnes Spaak, Gioiella Mini-cardi, Ray Danton in Leuiis Jordan, ki v teh dneh snemajo v Trstu avanturistični film «Teci, teci Jimmy Logan» v režiji Guida Malateste. Jutri ob 11. uri bo v časnikarskem krožku okrogla miza z deba- to o novih operativnih tehnikah na področju poezije. Ta prireditev spada v okviru Mednarodne razstave tiZnamenja v vesoljm, ki je urejena v salonu grbov na gradu Sv. Justa sporedno s filmskim festivalom. Okrogle mize se bo udeleži'. pesnik Giuseppe Ungaretti in večje število umetnikov, ki so udeleženi na razstavi. Naše čitatelje opozarjamo, da bo v sredo v okviru festivala na programu jugoslovanski film «Sedmi kontinent» režiserja Dušana Vuko-tiča, ki je že požel veliko priznanje v svetu, v soboto pa bo na programu drugi jugoslovanski film «I\’uha» režiserja Aleksandra Mark-sa, medtem ko bo jutri v okviru p- >oldanskih projekcij v Avditoriju na programu jugoslovanski film »Hora quota est» režiserja Ljubice Jociča. menico in jo poslal londonski Far Eastern Freight Conference ter ministrstvu za trgovinsko mornarico. Londonska organizacija je odgovorila, da bo temeljito proučila vprašanje, rimska vlada pa je sklenila pripraviti sestanek med ministrom za trgovinsko mornarico Natalij em, tržaškim demokristajnskim poslancem Belcijem in predsednikom trgovinske zbornice Caidassijem. V zadnjem času je tudi Južnoafriška «conference» stopila v ospredje s pomisleki glede nedavnega sklepa pomorske družbe Hellenlc Line, da vzpostavi redno pomorsko zvezo med Trstom in Južno Afriko izven vsakega sporazuma ali «conferen-ce». Predsednik Caidassi je dalje sporočil, da se je te dni sešel z deželnim odbornikom za higieno in zdravstvo dr. Nardinijem, s katerim sta razpravljala o možnosti, da bi kemično-raziskovalni laboratorij trgovinske zbornice sodeloval z deželnimi organi, katerim bo v prihodnje poverjena skrb pred o-nesnaženjem zraka in morja. Dr. Nardini je izrazil svoje zadovoljstvo spričo ponujenega sodelovanja laboratorija, ter si bo v ta namen v kratkem ogledal naprave, s katerimi razpolagajo strokovnjaki pri zbornici. Dr. CaidELssi je nadalje povedal, da se je pred časom v Rimu sestal s člani odbora za postavitev velikega središča za razpečavanje sadja in povrtnine na našem področju. Pripravljalno delo za uresničitev tega načrta se pospešeno nadaljuje. Pristojni krogi nameravajo v najkrajšem času ustanoviti posebno družbo, ki bo najprej proučila načrt, ki ga je pripravila Shell Agricola, nato pa poskrbela za njegovo izvedbo. V prvi fazi bo pri družbi sodelovala tudi trgovinska zbornica, ko pa bo družba prešla od študijskega na praktično izvršitev načrta, bo zbornica odstopila. Predsednik Caidassi je nadalje povedal, da se je sestal s predsednikom ladjedelnice Sv. Justa v Trstu, ki mu je prikazal delovanje obrata ter naglasil, da se delo v njem razvija zadovoljivo. Kar se tiče napovedanega sklicanja okrogle mize, ob kateri naj bi se srečali predstavniki gospodarskih krogov iz naše dežele in iz Lombardije, in to v Milanu, je bil med trgovinsko zbornico in tremi deželnimi zbornicami soglasno določen za to prihodnji september. Dr. Caidassi je nato poroča) o tiskovni konferenci, ki jo je pred časom imel v našem mestu predsednik avstrijske Felbertauemstrasse A.G. dr. Hei-lingsetzer, in nfi. 'kateri je prikazal tehnične kakovosti nove turistične ceste čez Visoke Ture, ki so jo izročili prometu 25. junija letos. Dr. Caidassi je dalje napovedal, da bo trgovinska zbornica tesno sodelovala z novo deželno finančno družbo, ter da se je sam v ta namen že sestal z njenim predsednikom dr. Malipierom. Govornik je nadalje poročal o konferenci, ki jo je Imel pred časom v prostorih zbornice delegirani svetovalec pri Italijansko - izraelski trgovinski zbornici v Milanu dr. I. Kafk o «Raz-voju gospodarskih dejavnosti v Izraelu in o blagovni men lavi med Izraelom in Italijo«. Glede zastoja, ki je v zadnjem času zajel gradbeništvo v tržaški pokrajini je dr. Caidassi omenil, da je izrazil zaskrbljenost zbornice v zvezi s tem vprašanjem najprej na sestanku s predstavniki gradbenih industrij pri dr. Berzantiju, nato pa tudi na tržaški občini, kjer je bil podoben sestanek v pristojnosti župana ing. Spaccinija. Sestanka na občini so se udeležili tudi nekateri politični voditelji ter deželna odbornika ing. Leschiutta in dr. Masutto. Pristojni organi pri deželni vladi in pri tržaški občini so se v zvezi s tem problemom sporazumeli, da bodo tesno sodelovali pri iskanju možnih rešitev iz težavnega položaja, v katerem se danes nahaja gradbeništvo v tržaški pokrajini. Deželni odbor se je poleg tega obvezal, da bo v najkrajšem času pregledal splošen tržaški regulacijski načrt, tako da bo ta lahko popolnoma izpopolnjen v razdobju 3-4 mesecev; v ta namen bodo deželni organi zaprosili tudi strokovnjake posebne komisije, ki se ukvarja s tem vprašanjem v okviru dežele, ter pristojne strokovnjake pri tržaški občini, naj bi kolikor mogoče pospešili svojo dejavnost pri uresničevanju načrta. Odbor zbornice je v tej zvezi izrazil mnenje, da bi morali pristojni uradi pri tržaški občini do sprejetja novega regulacijskega načrta izdajati gradbena dovoljenja v vseh tistih primerih, ki niso v nasprotju niti s starim, niti z novim načrtom, tako da bi bilo gradbeništvu omogočeno vsaj delno opravljanje svoje funkcije. Predsednik Caidassi je nato poročal še o sestanku Izvršnega odbora Konzorcija za gradnjo zidanega doka, ter o popuščanju blagovnega prometa v tržaškem pristanišču v preteklem juniju. Promet je zaradi zapletljajev na Srednjem vzhodu nazadoval za 24,3 odst. v primerjavi s prometom, ki so ga zabeležili junija lanskega leta. Največ skrbi povzroča pri tržaških in sploh pri sredozemskih poslovnih krogih negotovost glede trajanja zapore Sueškega prekopa. Odbor je nato razpravljal o nekaterih notranjeupravnih vprašanjih, posamezni odborniki pa so poročali o delu zborničnih odsekov, nad katerimi imajo pristojnost: tako je dr. Frandoli poročal o občnem zboru Italijanskega združenja trgovinskih zbornic in o proslavah dvajsetletnice njegovega obstoja. Za novega predsednika združenja je bil imenovan dr. E. Stagni, predsednik trgovinske zbornice iz Bologne. V Rimu sta predstavnike trgovinskih zbornic ob dvajsetletnici sprejela predsednik republike Saragat in papež Pavel VI. Dr. Rustia Traine je povedal, da pripravlja trgovinska zbornica posebno študijo o gospodarski zgodovini Trsta v zadnjih 50 letih, ki bo izšla kot doprinos k uspehu manifestacij «Trieste ’68», in v katero bodo prispevali posamezne monografije naj- ročja. Na koncu je odbor sprejel nekaj sklepov, med temi sklep o uvedbi novega pravilnika novih tarif za usluge kemičnega laboratorija trgovinske zbornice. Napadalec z nožem pobegnil čez mejo? Vročekrvni napadalec, ki je v sredo zvečer z nožem zabodel Adel-fonia Gatta na Sprehajališču Sv. Andreja, je še vedno na svobodi. Policisti še niso izsledili 284etnega delavca Giorgia Bilata iz Androne Santa Tecla 14, ki je njihov stari znanec. Naj samo omenimo, da je Bilato pred približno 25 dnevi zaradi malenkostnega spora udaril nasprotnika po glavi s kladivom, da so ga pred nekaj dnevi prijavili sodišču zaradi pijanosti, da je bil pred štirimi dnevi obsojen in po-miloščen zaradi tihotapstva itd. Bilato je človek, ki ne zna poravnati nesporazume na miren način, zato tudi m čudno, da je sunil Adelfonia Gatta iz Castelfran-ca dl Treviso v prsi, ker se mu je zdelo pod častjo, da ga je ta prehitel z avtom. Kot znano so policisti že nekaj ur po krvavem napadu prijavili dva mladeniča, ki sta se jim zdela sumljiva. Eden je bil popolnoma nedolžen in so ga izpustili, Cre-vatina pa so pridržali na zaslišanju in ga bodo prijavili sodišču, ker je podpiral pajdaša Bilata. Tega pa bodo prijavili zaradi povzročitve lahkih poškodb z obteževalnimi o-kollščinami, vendar ga bodo pustili na začasni svobodi. Na vsak način je Bilato še vedno svoboden in vse kaže, da se je zatekel čez mejo, kjer pa se tudi ne bo mogel dolgo izmikati roki pravice. V zid je treščila Velika hitrost in gramoz na cest! sta bila kriva, da Je včeraj zjutraj 44-letna Aliče Cerneca por. Valente iz Ul. Soncini 81 na pokrajinski cesti pri Farnejih z avtom TS 47432 zavozila na levo in treščila v zid. Pri nesreči si je zlomila desno ključnico, se ranila po čelu in kolenih. Na ortopedskem oddelku se bo morala zdraviti 20 dni. TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU V TRSTU Od 1. do 31. avgusta t.l. 0 be v imenovanem zavodu tečaj 9 21 popravne izpite. Dijaki in dij* so kinje slovenskih srednjih šol ob ki imajo popravne izpite, * od sobote, 1. jul. dalje lahK p vpišejo v ta tečaj samo d' 11 poldne od 9. do 12. ure. Vji sovanje se izvršuje v imenovl nem zavodu v Ul. Ginnastid št. 72 ali v Čampo S. Luigi • ^ in se zaključi v četrtek, # J julija. zn RAVNATELJSTVO ne r ku s Razna obvestila KROŽEK ABSOLVENTOV VENSKE TRGOVSKE AKADE organizira danes nočno kol ob svitu luninega mlaja. Udelei naj prinesejo jedačo in pijačo * boj. Odhod s Trga Oberdan (TJ ob 20.30 z osebnimi aviomoblljj primeru slabega vremena bo * nje v kaki kraški osmiet. • • • Nesreča na delu Ko Je v mehanični delavnici v Ul. Grimani 32-letni mehanik Lu-ciano Bertaglia s Furlanske ceste 191 s tovornjaka raztovarjal železne plošče, mu je ena teh zdrknila iz rok in ga zadela ter ranila v levo stegno. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico in ga s prognozo ogrevanja v dveh tednih sprejeli na prvi kirurški oddelek. S stolom po glavi Včeraj pozno ponoči nekaj po 23. uri je prišlo v Mavhinjah št. 14 do pretepa, pri katerem je bil ranjen 42-letni težak David Gabrovec. Dežurni zdravnik RK, ki je prehitel na kraj dogodka skupno z agenti devinskega komisariata je ranjencu ugotovil veliko rano s podplutbo na desni strani čela. V sporu ga je namreč udaril brat s stolom po glavi. Po prvi pomoči Je zdravnik odposlal ranjenca v bolnišnico, agenti pa so uvedli preiskavo. Na komisariatu pri Sv. Soboti se je predvčerajšnjim zglasila 31-letna Dina Mutton por. Piol iz Ul. Grego 1 in službujočim agentom povedala, da so ponoči neznani tatovi odpeljali vespo TS 32507, ki jo je njen 32-letni mož Bruno pustil blizu hiše. Vespa je bila vredna 100 tisoč lir. Agenti so uvedli preiskavo, da bi izsledili neznane tatove. Razstave V Mestni galeriji v Piranu bo danes ob 18.30 otvoritev razstave Tržačana Luciana Cellija, ki razstavlja dela iz kovine In plastike, realizirana v sodelovanju z Mariagrazio MicheHl Coggi. Avtorja bo predstavil tržaški kritik Carlo Milic. Za tiste, ki se še niso odločili za kraj nedeljskega izleta, priporočamo obisk tradicionalnega piknika, ki ga priredi p.d. Danica na Vrhu pri Gorici ter obisk Ajdovščine, kjer gostujejo Trebenci s pevskim zborom, godbo in športniki. Obe prireditvi sta popoldne. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA SPDT priredi 16. t.m. Izlet z avtobusom do koče na Platku, najlep-ša točka Gorskega Kotora, od koder je lep izlet na Risnjak. Vpisovanje od 12. tm. v Tržaški knjigarni od 18.30 do 19.30. Pevsko ln športno društvo (Primorec* ter godbeno društvo iz Trebč priredijo skupni izlet na prijateljsko srečanje, ki bo v Ajdovščini v nedeljo, 9. t.m. z odhodom iz Trebč ob 13. url. Vpisovanje vsak večer od 20. do 22. ure v ljudskem domu v Trebčah. • • • Prosvetno društvo Skedenj organizira enodnevni izlet v Bohinj. Vpisovanje vsak večer od 21. do 22. ure, razen ob sobotah in nedeljah, na sedežu društva, Skedenjska ui. 124. TRŽAŠKA KNJIGARNA Vrut • Ul. av. Frančiška 20 1<> ]«>!<> n 01-792 Sovdat: Tam, kjer teče bistra Zilja L 900 Prosvetno društvo Ivan CankJl bi člane, prijatelje ta simpatij da se udeležijo danes, 8. $ ob 21. url družabnega snečanjL bo v gostilni Jadran pri Sv. Ja*1 Srečanje bo na prostem. Grad sv. Justa, Danes zvečer *. dv na otvoritev pete izdaje znal* pr; no fantastičnega filma. Ob ' do «Behtad the Spaceman«, (V* tei Luno) dokumentarni fiilm ZDA' ije žlja VVIlliam C. Jersey. Sled*, zai celovečerni film «Nighl of til*, celovečerni film «Nlght of trki Dr: heat» (Noč strašne toplote), v'f Pri Rriitamlia nrviif4 na nlaitinm IM Čki Britanija, prvič na platnu. R® Terence Fisher. šk< i k° Mtramarski park. Predstave «LU; Zb: zvoki«. Danes ob 21 JO ta ob . «Massimiliano e Carlotta« v 1 janščini. Avtobus «M» z zvezo v Barko’ rin s tramvajem št. «6». j gr Nazionale 16.00 «La mano di f pg. to». Teehnicolor. Paolo Ferral* R. Drago, D. Boschero. Excelsior 16.30 »Femmine deli’ verne«. Teehnicolor. Fenice 16.00 «Agente speciale Teehnicolor. Ray Danson, B. ' Eden 16.00 «Berlmo 1945 (La Jas 0Z< zdi od" Co •ja žei ta dei giganti)«. C. Le Rofi trs Douglas. Ze drugii teden z se uspehom. Prepovedano mladini ku 14. letom. ,| bei Grattacielo 16.30 «La regina ej so izključili obtežilno oko-^ Uscno, ki jo pogaja okrutno ravna-W obtoženca. Poleg tega so porot alki menili, da je treba obtožencu 5 Priznati pravico do olajševalne oko-00 0rtfJno' k' J° pogaja okrutno ravna-kapi “r8'. 4 in ki se nanaša na prilašča-elef |*le tuje lastnine malenkostne vred-o ' "““ti. To olajševalno okoliščino so (tj Kotniki izenačili z obtežilno oko-“?ln°, ki zadeva dejanja, ki so iz-3 K vrsena zaradi ničvrednih nagibov. Poleg zaporne kazni so porotniki k,[ .Pfejeli tudi sklep, da Corvasce ne ,H2< n iiogel opravljati za pet let jav- jct le službe. mj> » ^orvascejevega soobtoženca Ardi-* so oprostili obtožbe, da je po-P®gal glavnemu obtožencu, zaradi ^ >£?njkanja dokazov. ,, i a„^egov govor Je 'trajal več kot na«*- nrLV/'1 ter Je b" zeI° temeljito priti ' clAUV jen- Odv. Kostoris je skušal /vs tet£azat'’ da v bistvu ni šlo za roip. t-»a lf» 9o riPTrnlmnito uvplinjv- tomobile, jih vozili v zgornjo okolico In iz njih pobirali razne dele karoserij in motorjev, »oropane* avte pa zapuščali sredi dolin in travnikov. Tedaj so policisti aretirali in prijavili sodišču 20-letnega mehanika Tullia Violo z Reške ceste in 20-letnega mesarja Giovannija Jermana iz Ul. Zanella 35, ki sta v skupini bila najbolj aktivna in zamenjavala dele ukradenih avtov ter jih nameščala na svoje. Poleg teh dveh so agenti prijavili sodišču tudi 22-letnega obrtnika Sergia Babudria iz Ul. Rio Spinoleto 5, 23-letnega pristaniškega delavca Ezia Bisiac-chija iz Ul. Marchesetti 32, 24-let-nega pleskarja Federica Maara iz Boršta 37, 23-letnega inštalaterja Luciana Manfeja iz Ul. del Prato 8, pristaniščnika Maria Tugliacha iz Ul. Castelliere 7 in 21-letnega ličarja Guglielma Vuka iz Ul. Com-merciale 125, ki so bili obtoženi tatvin. Vse te so policisti pustili na začasni svobodi. S tem pa se preiskava ni zaključila. Agenti so jo nadaljevali in jo Na Jutranjem zasedanju Je goni:;!' i5| ocbL??^lkii " oprostiti, ali pa li denarno kazen. DfJjPobne zaključke je zagovornik lO1 * * * rafcm 1 tudi giede obtožbe nemo-a». pMt deJ8111J na javnem mestu, žiji šaoi?m» pa se 9Ploh postavlja vpra-ovč &i. J®, č^ je do teh dejanj prišlo, crn' *e gre !e za poskus. PoZ^fbjo pažnjo je odv. Kostoris so tožhoS. seveda ostalima dvema ob-b»rr , a’ ^ Pravi telesnim poškod- Sipričo tega bi ga mo-mu jtrf krsiP1^ nobenem od teh dveth pre-oio(, °v oziroma zločinov, ne obsto--*1 obtežilne okoliščine (teh jih *ar 6 za oba prekrška). Porot- •et bi*. Br. njiH v, “ prearsaa;. rorm- S0 bi morali celo upoštevati mož-ml' oini* da priznajo obtožencu kar 4 j zlvnrHVa ne oko|i^čine (siplošne, Iz-delj socififf' na-gibi posebne narave alt ;rat vrednosti In končno ma- lin* vrednost vsote, ki jo je rvasee odvzel Marinškov!). »J važnB^iv- Kostorlsa pa je bilo naj-« e' da prepriča porotnike, da po* MeS varovanec ni zagrešil ropa. ) ha je trdil, da m resnlč- 'ecf1 hiAriD U®a izjava Marinškove. Res-J CorvaJf, 'e Prya' ki se ujema s 1 W in ž^J 3 lzJay°. Med moškim A ho^v pr šl° d0 spolnih od- Ue^ip. , r je za-t° Corvasce odvzel I Sovo 1 kaJ' kar Je bilo še nje- s »JUuK ca ft hrm tržaškem Jporot- i fr Rf°dl.še“ dolžnost predsednika A"* dorri1055 Praktično Potrdil to .1 SSftS«. da ?re za «bližnjS . (l babi .Popoldanskem zasedanju ie iri, Ta p,fJ spregovoril javni tožilec dr. % Odv . .ie v svojem odgovoru Pl no -,.fu?s^)nsu Ponovil svojo glav-on’ zna ?iltev0, da se Corvasce spo-I boVnBa-vega ločina in ropa. Po-vt ki spregovoril odv. Kostoris, 1 4 «vo ,, te enkrat Poskušal dokazati briši« ;fzo'. da do ropa sDloh ni a' 15, i s' a ' Prišlo v“\, df, d? r°Pa sPloh ni di °dv. Seg^oh JC Spregovoril tu' fŠ Se štiri prijave W plaradi tatvin avtov ,(>*! čal(r«ega 'unija smo obširno poro-v P s števiin?6 -1 polloljski akciji v zvezi i® Agenti tatvinami avtomobilov. or?! s,ed «1«, •ec.ega oddelka so prišli na 3*1»; skupim tatov, ki so kradli av- ral' ■a ' •st« te dni zaključili s prijavo sodišču še starih oseb, ki se bodo morale zagovarjati zaradi sprejemanja ukradenega blaga in še za vrsto drugih prekrškov. Prijavljenci so: 30 letni pleskar Severino Cirrincione iz Ul. Molino a Vento 8, 22-letni mehanik Livio Lorenzi s Scale Sante 177, 38-letna Maria Rosa Romeo por. La franchini iz Ul. Campanelle 152 in 45-letni zidar Mario Viola z Reške ceste 304. Agenti so del ukradenega blaga zaplenili in ga vrnili lastnikom. Tečaji latinščine šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da je ministrstvo za šolstvo odredilo, da bodo v juliju in avgustu v srednjih šolah brezplačni tečaji latinščine, in sicer skupno 80 lekcij. V tečaje se lahko vpišejo vsi tisti, ki imajo diplomo nižje srednje šole ali ki so opravili letos izpit srednje šole. Za informacije se prizadeti lahko obrnejo na ravnatelje srednjih šol. ................lil,.IIIIIIIII.......................... VELIKA MATURA NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH Na slovenskem učiteljišču prvi dan ustnih izpitov Izpiti na učiteljišču se bodo zaključili v torek Maturanti na učiteljišču so se včeraj spoprijeli z ustnimi izpiti. Dve veifki zeleno pogrnjeni mizi v prvi učilnici pri mizah profesorji In profesorice z resnimi obrazi, poleg njih pa kandidatkin j e, ki so odgovarjale na postavljena vprašanja. čeprav vsi govorijo potiho, se besede križajo, da ni lahko slediti vprašanjem in odgovorom. Medtem ko pri eni mizi kandidatkin j a odgovarja na vprašanja iz matematike, ji sedi nasproti druga maturantka, ki se ukvarja s solfeg-giom In koj nato odgovarja na vprašanja Iz pedagogike in filozofije. Pri drugi mizi profesor postavlja vprašanja o naturalizmu na slovenskem, zraven njega pa kolega sprašuje latinščino in preide nato na vprašanja iz zemljepisa. Komaj Je maturantka končala odgovarjati na vprašanja slovenščine in zgodovine, se obme proti drugemu kotu in že pazi na to, kaj bo odgovarjala pri italijanščini. Se malo prej je stala pred tablo in z barvano kredo risala cvetlice, kuhinjske predmete in pokrajine, potem pa odgovarjala na vprašanja iz umetnostne zgodovine, o slovenskih impresionistih in o novih strujah v slikarstvu. Pred nami sedi maturantka in prevaja iz Virgllove Eneide. Sproščena Je, prav nič napeta. Pogovarja se s profesorjem, zgreši pomen neke besede in se nato po-smehlja. Zavedla se Je, da je njen odgovor nepravilen, zato ga skuša popraviti in uspe. Bolj se potem znajde pri navedbi Cezarjevih del in spominov. No, šlo je, čeprav ne prav odlično. Pri zemljepisu se ne spominja, katera dežela v Italiji prideluje največ zelenjave, kasneje se ne spomni, da v Piemontu pridelujejo peneče se vino. Nekaj časa. smo sledili še odgovorom iz fizike, matematike in pedagogike. Opazili smo, da sta se kandidatkinji nekoliko obotavljali pri odgovorih, tu pa tam pa jima je profesorica malo pomagala iz zagate, da je vendarle šlo, čeprav s težavo. Ustni izpiti na učiteljišču se nadaljujejo danes in se bodo zaključili v torek, ko bodo prišli na vrsto še zadnji kandidati. Koj nato bo konferenca in dva ali tri dni pozneje bodo kandidati že vedeli za svojo usodo. Kot smo poročali, so včeraj na znanstvenem liceju in trgovskem tehničnem zavodu zaključili prvi del zrelostnega izpita. Maturanti na znanstvenem liceju so z risanjem hitro opravili, oddali svoje izdelke in odhiteli domov, da Izkoristijo teh nekaj ur prostosti za ponovitev snovi. Tudi maturanti s trgovskega zavoda so včeraj zapuščali telovadnico bolj veselih obrazov. Pisali so nalogo iz blagoznan-stva, ki, vsaj tako so trdili, ni bila preveč težka. Glede naloge iz trgovinstva, za katero Je naš kronist po razgovoru z maturanti takoj po nalogi zapisal, da je bila težka in zapletenn, nam je ravnatelj zavoda in član Izpitne komisije za blagoznanstvo in trgovinstvo dejal, da je bila naloga sestavljena ustrezno Izpitnemu rrogramu, ki so ga vsi dijakii poznali pravočasno, t. j. še pred zaključkom šolskega leta In ki je še vedno javno izobešen na oglas- ni deski zavoda. Po njegovem naloga ni bila ne teška in ne zapletena za srednje pripravljenega dijaka. Naravno je, da Je naš kronist zabeležil le občutje maturantov in da s tem nikakor ni nameraval dajati kakršnih koli pripomb na račun sestavljavcev nalog. V sovodenjski občini so v 6 letih izdali kar 200 gradbenih dovoljenj Zgradili so 39 novih stanovanjskih hiš ■ Lepšanje zunanjega videza vasi - Vrednost opravljenih del znaša nad 600 milijonov Ur življenjski pogoji v sovodenjski, gradbene komisije, ki Jo sestavlja- ZBOROVANJTE KPI Danes ob 20. uri bo na Trgu Sv. Jakoba javno zborovanje KPI o vprašanjih novega zakona o javni varnosti. Govoril bo senator Vldall. O isti temi bo danes ob 21.30 govoril na Trgu v Zgoniku Stojan Spetič. S župan je izdal odlok o dokončni spremembi enosmernega prometa po Ul. Croclferi, kot Je bila doslej uvedena le začasno. občini so se v zadnjih letih občutno izboljšali. To Je razvidno iz mnogih faktorjev kot so obnova stanovanjskih hiš, nakup gospodinjskih strojev, nakup avtomobilov itd. Vedeti Je namreč treba, da so ljudje iz sovodenjake občine že mnogo let iskali zaposlitve v mestu ker niso bili pogoji na kmetijskem področju najidealnejši za dostojno življenje. Kljub temu pa Je bilo mnogo ljudi zaposlenih s kmečkimi deli. Pred leti so na zemljišču goriške občine, med Sovodnjami in Stan-drežem, zgradili moderno tekstilno tovarno, ki zaposluje danes več sto delavcev in delavk in v kateri so našli zaposlitev številni prebivalci sovodenjskega polja in našega Krasa. Istočasno je bila v Rubijah zgrajena papirnica, ki se iz leta v leto tori in v kateri delajo v večini domačini. Tl dve tovarni in še tretja, papirnica v Rupi, ki pa je zašla v krizo in je že več časa zaprta, so napotili ljudi, da so šli na delo v tovarno. Kljub temu so naši ljudje ohranili delo na domačem polju, nakupili so si kmetijske stroje, da danes z večjo lahkoto obdelujejo tisto malo zemlje ki jo imajo. Le malo ljudi se peča izključno s kmetijstvom. Dvojno delo je prineslo v vas več denarja in ljudje so sl najprej uredili najpotrebnejše ter nakupili tiste stvari katerih niso mogli prej doseči. Po tem najnujnejšem so prišli na vrsto domovi. V zadnjih šestih letih je izdala sovodenjska občina 199 gradbenih dovoljenj za nove stanovanjske hiše ali pa za popravila že obstoječih. To pomeni, če hočemo uporabljati pavšalno statistiko, da je vsaka tretja družina v občini zgradila novo stavbo, popravila staro ali pa zgradila kako gospodarsko poslopje. Podatke smo razbrali iz zapiskov o osemintridesetih sejah občinske iiituiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiriiiiill|||inil|,m„lll||,umni,,m,iiiiiiiiiiiiiiiiniHit,,,,,,nun,! MALOOBMEJNI OSEBNI PROMET Nad 864 tisoč prehodov v juniju na Goriškem Občutno povečanje v primerjavi z majem . V Beneški Sloveniji je šlo preko 87 tisoč ljudi na drugo stran ‘■S b c; JufW na tneiji TUkn Predvaja danes, 8. t.m. ob 18. uri In 21.20 na prostem, barvni film: QUEI TEMERARI SULLE MACCHINE VOLANTI (DRZNI NA LETEČIH STROJIH) ^ kako sem preletel iz Londona v Pariz v 25 urah, 11 minutah Alberto Sordl, Stuart Whltman, Sarah Miles in drugi 5 ti' .n'# ; Kino p bos e k ®*'ed*aja danes, 8. t.m. ob 9.30 uri Cinemascope Technlcolor- KISS KISS... BANG BANG ....... Avanturistično ■ briljantni film K**Jo: Giuliano Gemma, Lorella De Luca, Pajavito In A. Casas Na obmejnem področju na Goriškem so v preteklem juniju zabeležili 864.216 osebnih prehodov s prepustnicami in potnimi listi. Od tega je šlo na drugo stran meje 590.743 italijanskih in 273.473 tujih državljanov, se pravi pretežno Jugoslovanov. Skoro tri četrtine tega prometa se je odvijalo na prehodu prve kategorije pri Rdeči hiši, kjer Je šlo na drugo stran 444.847 italijanskih in 167.832 jugoslovanskih in drugih državljanov, ali skupaj nekaj nad 612.000. Večjih skupin, ki so potovale preko Rdeče hiše je bilo v Juniju 167; od teh 90 skupin italijanskih državljanov ter 77 skupin jugoslovanskih in drugih državljanov. V italijanskih skupinah je potovalo 2815 izletnikov, v Jugoslovanskih in drugih pa 2436 ljudi. V primerjavi z mesecem majem se je število prehodnlkov meje zvišalo za skoro 23.000 ljudi; t.a porast Je bil najbolj občuten pri Rdeči hiši, in sicer za 32.000 tisoč ljudi, dočim Je bil promet s prepustnicami in dvolastnišklmi dovoljenji po drugih prehodih bolj ali manj nespremenjen ter ponekod celo manjši. še bolj ugodni 60 podatki osebnega prometa v Beneški Sloveniji, kjer so v juniju zabeležili povečanje prehodov za okrog 20 odst. V celoti je namreč prešlo mejo na tem področju 87.015 ljudi in od tega ogromna večina na prehodu pri Stupici, in sicer 82.693, na vseh ostalih prehodih druge kategorije pa nekaj nad 4.000. S potnimi listi pri Stupici Je šlo na drugo stran 31.695 italijanskih in 4.532 jugoslovanskih in drugih državljanov. S prepustnicami in dvolastnišklmi dovoljenji pa je šlo na drugo stran 49.788 ljudi, od tega nekaj nad 34 tisoč italijanskih in nekaj nad 15 tisoč jugoslovanskih državljanov. Izven Stupice so zabeležili naslednje število prehodov: 450 most pri Prosnidu, 764 most pri Mlšče-ku, 166 most pri Kllnacu, 653 Ce-pletlšče, 450 Bodedišče, 496 Solarji pri Dreki, 78 Kal, 54 ob Idrijci. Predavanje odbornika za finance Tripanija Včeraj je deželni odbornik za finance Tripani v Gorici predaval velikemu številu krajevnih upravljavcev o deželnih proračunih v odnosu na krajevne uprave. Pri tem je poudaril, da je treba vzpostaviti med deželno upravo in krajevnimi upravami bolj tesne stike. Že od vsega začetka je dežela mislila na to, da bi začela konstruktivno sodelovati s pokrajinami, občinami in drugimi krajevnimi ustanovami s tem, da je dala razne socialne in gospodarske pobude ter pobude za razvoj infrastruktur. V ta namen je dajala krajevnim ustanovam pri- spevke v kapitalu in prispevke za kritje obresti od najetih posojil. Pri tem ni dežela pozabila na najbolj nujno in pereče vprašanje krajevnih ustanov, to je na njihove finance. Pri tem pa so upoštevali, da ni nobenega zakonskega ukrepa v tem smislu in bi pomenil vsak deželni poseg na to področje nesmotrno trošenje denarja. Zato je dežela raje prispevala krajevnim ustanovam za razna javna dela. Da bi vse to orisal, je odbornik Tripani obširno govoril o številnih zakonih, ki jih je odobrila dežela in ki so povezani s krajevnimi u-stanovami. Razni posegi na podlagi teh zakonov so rodili precejšnje gospodarske in finančne učinke. Seveda ne primanjkuje kritik zaradi počasnega trošenja sredstev, toda zavedati se je treba, da so vmes razne zapreke. Tripani je nato na kratko spregovoril o zakonskem osnutku, ki je sedaj v pretresu in ki se tiče pospešitve nadzorstva nad javnimi deli. Dežela išče tudi na upravnem torišču razne prijeme, da bi se poenostavili razni postopki. Na koncu je rekel, da bo dežela vedno na razpolago krajevnim ustanovam za uspešno sodelovanje. Jo župan Jožef Ceščut, Janko Cotič, geometer dr. Cvetko Kocjančič in Jožef Petejan. V zadnjih letih so imeli povprečno šest sej na leto. Kaj pomenijo te številke? če na hitro pogledamo podatke o gradnjah vidimo, da je bilo napravljenega dela v vrednosti približno 500 milijonov lir; morda še več ker so v številu všteta tudi gradbena dela za novo tovarno v Rubijah in za kokošnjo farmo na Peči. To pomeni, da so Sovodenjci, Pečani, Ru-penci, Gabrcd in Vrhovci zelo podjetni, da so se znali marsičemu odpovedati in da so vložili trud svojih žuljev v moderno in udobno domačijo. Poglejmo še naprej te številke. V tem času so bila izdana dovoljenja za 39 eno- ali dvodružlnskih novih stavb. Izdana so bila dovoljenja za izgradnjo ali razširitev 48 gospodarskih poslopij. Izdana so bila še dovoljenja za 112 popravil, razširitev ali obnovo stanovanjskih stavb. Dovoljenja zanimajo posamezne kraje v občini v tem razmerju: So-vodnje 98, Gabrje 20, Peč 35, Rupa 24, Vrh 13, Rubije 9 (večina sklepov o Rubijah se tiče papirnice). Da niso te številke le na papirju ampak da so realnost se lahko prepričamo na kraju samem. V So-vodnjah so zrasle številne enosta-novanjske stavbe in odkar je bila asfaltirana pokrajinska cesta skozi vas so Sovodenjci v tekmi, kdo bo Imel lepšo hišo ob glavni cesti. Pročelja hiš dobivajo nov videz in na občini, kjer imajo v delu obnovitev in pleskanje pročelja, so nam dejali, da so soboslikarji, ki so prišli v vas, da bi olepšali občinski dom, tako zaposleni z delom zasebnih lastnikov, da ne morejo dokončati dela na županstvu. Poleg tega Je pokrajinski uprava obnovila vse zidove, ki so Jih delavci podrli ko so širili cesto, tako da je videz še lepši. Naj ne pozabimo da so zrastle ob vhodu v Sovodnje z goriške strani še nekatere enodružinske hišice, ki jih nismo upoštevali v zgornjem seznamu ker stoje na ozemlju goriške občine. Na Peči, na Malnišču je zrasla cela nova ulica in tamkajšnji prebivalci zahtevajo asfaltiranje ceste. Občina bo to v kratkem napravila. Prav tako so bile zgrajene nove hiše na Stradam Enako je na Vrhu, v Rupi, ob Tržaški cesti in v Gabrjah. še večje važnosti pa so popravila v starih hišah, kjer so 6i lastniki uredili vse mogoče sanitarne naprave, kjer so v nekaterih primerih povečali število sob in dvignili hišo za eno nadstropje itd. In kar je posebno razveseljivo je to, da so domačini modernizirali in povečali tudi poslopja gospodarskega značaja, zlasti kmetijskega. To pomeni, da naši ljudje ne gledajo le na osebno ugodje. Zaskrbljenost zaradi bencina v Tržiču Lastniki motornih vozil na področju Tržiča, ki bi morali biti glasom nove uredbe deležni nakazil za bencin proste cone, so zaskrbljeni, ker so jim na uradu za razdeljevanje takih nakazil pri županstvu v Tržiču dali razumeti, da po vsej verjetnosti tisti, ki so zakasnili vložitev potrebne dokumentacije, ne bodo deležni obrokov bencina tudi za nazaj od 30. junija. Upravičenci ugotavljajo, da ni bila izdana nobena uredba, ki bi kaj takega predvidevala in so zato u-pravičeni prejeti celotne obroke tudi za čas pred 30. junijem. Predpisi za prodajo lubenic Goriški župan je izdal uredbo o prodaji lubenic (angurije). V njej je rečeno da je dovoljeno prodajati to blago narezano v kose le na prodajnih mizah z nepremočljivo prevleko, ki se da umiti. Blago mora biti zavarovano proti muham in prahu. Prodajalec mora pri prodaji odstraniti olupek in ga odvreči v pokrito posodo. Kršitelji teh predpisov bodo kaznovani po zakonu. P. D. «DANICA* na VRHU priredi 8. in 9. julija Tradicionalni piknik PROGRAM: DANES, 8. julija — ob 20. uri briškola z bogatimi nagradami. V nedeljo, 9. julija — popoldne srečanje prosvetnih društev ob 17. uri nastop godbe na pihala iz Nabrežine ob 19. uri tombola z bogatimi denarnimi dobitki ob 20. uri ples do 2. ure po polnoči, z izbiro najlepše mladenke. Deloval bo dobro založen bife z domačim vinom, pršutom, kruhom in drugimi dobrotami. K številni udeležbi vabi ODBOR niMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM SINDIKALNE VESTI V ponedeljek splošna stavka občinskih uslužbencev v Gorici Znatno izboljšanje kmečkim delavcem z novo delovno pogodbo Sindikat krajevnih uslužbencev pri CISL je poslal občinskim uslužbencem posebno okrožnico, v kateri jih poziva k stavki, ki jo bodo proglasili v ponedeljek 10. t. m. Od stavke so izvzeti uslužbenci matičnega urada, ki bodo delali s skrčenim urnikom, dalje pogrebni oddelek, ki bo poskrbel za pogrebe ter mestni stražniki, ki bodo opravljali samo policijsko sodno službo izven občinskih zadev. Vse ostale uslužbence pa poziva odbor, naj se kom paktno udeležijo stavke. V utemeljitvi tega sklepa sindikat ugotavlja, da je občinska uprava že meseca marca sprejela točno obvezo za pripravo organskega pra- vilnika, ki bi moral biti pripravljen do konca junija in bi vsaj prve dni julija moral priti v obravnavo pred občinski svet. Občinska uprava te obveze ni držala ni je samo v drugi polovici junija vprašala «za nasvete* v zadevi omenjeni sindikat. Pokrajinski sindikat kmečkih delavcev pri CISL obvešča vse prizadete, da so se te dni zaključila pogajanja za obnovo vsedržavne pogodbe te kategorije. Med glavnimi novostmi so ureditev izrednega dela ob praznikih in ponoči, klasifikacija in plačilo po kategorijah. Predvideno je skrčenje delovnega urnika na 45 ur tedensko ob enaki plači. Povečali so tudi počitniško iiiiiiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiinmiiiiliiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiKMiiiiiiiiiii) KORISTNO DELO ZELENEGA KRIŽA V 6 mesecih so opravili 37.692 km voženj za pomoč Pet moderno opremljenih rešilnih vozov - Kdaj bodo gradili nov sedež? Vodstvo Zelenega križa v Gorici je objavilo podatke o delovanju te človekoljubne ustanove v obdobju prvega polletja 1967, iz katerih navajamo nekaj številk: Vseh prevozov so opravili 1984 in pri tem prevozili 37.692 km. Od tega so opravili pri prevozih za prvo pomoč v primerih prometnih nesreč 429 voženj za skupno 3.021 km. Za člane iz mesta in podeželja so opravili 313 prevozov za skupno 8410 km. Na sedežu Zelenega križa v Ul. Morelli so opravili 2356 zdravljenj in injekcij ter 15 nočnih zdravniških pregledov. Na dom so dobavili skupno 14.180 litrov kisika v nujnih primerih. Kot znano ima Zeleni križ tudi svojo javno knjižnico, kjer si je v tem obdobju izposodilo 535 čitate-ljev 1034 raznih knjig. Vozni park ustanove razpolaga sedaj s 5 rešilnimi vozovi, ki imajo vsi pripravo za umetno dihanje «AMBU». Pravtako imajo pri ZK «premična jeklena pljuča* za nujne primere, zlasti kadar je treba rešiti utopljence, ali pri drugih nevarnostih zadušitve ter pri nujni pomoči paralitičnim bolnikom. Ob tej priliki moramo ugotoviti, da deluje Zeleni križ še vedno v stari in neprimerni stavbi na vogalu Ul. Morelli, čeprav se že dolgo govori in piše o gradnji nove stavbe na istem mestu ter smo v zadevi že pred leti objavili tudi načrt dobo in starostne poviške. Nova pogodba bo v veljavi za 15 mesecev počenši 11. avgusta 1967. Praznik policije v torek v Gorici V torek 11. julija dopoldne bodo v vojašnici »Sabo ti no* v Gorici proslavili 115-letnico policije. Prefekt in kvestor bosta ob tej priliki pregledala častne čete vseh rodov policije, ki so v službi na Goriškem. Sledila bo cerkvena svečanost ob prisotnosti civilnih in vojaških predstavnikov. Prometna nesreča dveh Doberdobcev S svojim skuterjem se je včeraj prevrnil na cesti 19-letni Gabrijel Gergolet iz, Doberdoba. Odpeljali so ga v bolnišnico v Tržiču, kjer so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju zaradi rane na ustnici, odrg-njenj po obrazu in nogah. Tudi 19-letni Albert Kokole iz Doberdoba je dobil poškodbe pri nesreči na cesti. Pri tem se je odrgntl po telesu in udih ter se bo moral zdraviti v bolnišnici 6 dni. Pri cestnih nesrečah so bili poškodovani 57-letni Giovanni Pacorig iz Ronk, ki se je odrgnil po nosu in levem licu ter so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 6 dneh in 25 letni Pietro Paneck iz Tržiča, Ul. Nani 1, ki so mu novega poslopja. Mestna hranilnica .... . - — -— je sicer obljubila v ta namen pri- I™ , Pfvo P°moc za odrgnjenja na spevek 30 milijonov lir, vendar pa 1komolclh ter 130 okreval v 5 dneh. bo treba iztakniti kje še drugih 30 milijonov, če bodo hoteli načrt uresničiti. Morda bo pa lahko kaj do dala deželna uprava? ,, t> or i ca Ob izhodu z avto ceste je zavozila v jarek Včeraj popoldne okrog 15. ure se je peljala s svojim novim avtomobilom iz Vidma proti Sesljanu 40-letna Laura Sandri iz Vidma. Ko je že zapustila avtomobilsko cesto pri Palmanovi pa je izgubila kontrolo nad vozilom ter se z njim vred znašla v jarku. Odpeljali so jo v tržiško bolnišnico, kjer so ji ugotovili poškodbe na bradi, rokah in rebrih ter so jo pridržali za 10 dni na zdravljenju. .........................................................mu..umil........................................immmmumu IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Da bi se izognil tr£enjju je avto zavozil s ceste Skuterist je podrl ženo s Peči • Pes ugriznil pismonošo na Livadi • Krmilo cirkuškega traktorja se je zlomilo Sinoči okrog 18. ure se je pripetila pri Krminu prometna nesreča pri kateri je bil ranjen 29-letni Giovanni Germoglio iz Vidma. Z rešilnim avtom Zelenega križa iz Gorice so ga pripeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili rano na levem kolenu z zlomom, rano na lasišču in zlom več reber na desni strani ter šok. Pridržali so ga za 30 dni na zdravljenju. Germoglio se Je peljal s fiatom 124 iz Gorice proti Vidmu. V nasprotni smeri je privozil avto peugeot, ki je pri mostu čez Verso skušal prehiteti neld kmečki voz pred njim prav v trenutku, ko je prihajal z nasprotne strani Germoglio s svojin vozilom. Da bi preprečil čelno trčenje, je Germoglio naglo zavozil po nasipu na desni s ceste. Cestna policija iz Gorice je ugotovila tudi precejšnjo škodo na njegovem vozilu. Včeraj okrog poldne je pripeljal 19-letni Evgen Plesničar, doma iz štandreža, s svojim avtom v goriško civilno bolnišnico 71-letno Marijo Batistič vd. Kavčič s Peči 48. Zdravniki so Ji ugotovili uda- rec na lobanji ter številne udarce In odrgnjenja na čelu In so Jo pridržali za sedem dni na zdravljenju. Plesničar je izjavil, da je pobral ženo pri podvozu v Ul. Aqui-leia, kjer jo je malo prej podrl s svojim skuterjem Salvatore Po-tenza. Včeraj nekaj pred poldne se Je zatekel po prvo pomoč v goriško civilno bolnišnico goriški pismonoša, 44-letni Luigi Donelli. Ko je ob tisti url raznašal pošto s kolesom v Ul. Livade, ga je napadel pes volčjak in gr. ugriznil v levo nogo. Pes je last gradbenika Prota, ki ga je dal v oskrbo nekemu znancu v Ul. Livada. Pismonoša bo okreval v nekaj dneh, ker rana ni g oboka. Popoldne nekaj pred 16. uro so sprejeli za štiri dni na zdravljenje 30-letnega šoferja Pietra Buccija iz Pesara, ki je uslužben pri cirkusu «Madrid» v Gorici. Ko je pri pripravah za večerno predstavo manevriral neki traktor, se je zlomilo krmilo traktorja. Da bi preprečil hujšo nesrečo je naglo zaokrenil traktor ter se pri tem sam udaril z glavo in ranil na lasišču. IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI Razgrajal je pred kvesturo in zahteval aretacijo sina Zaradi zmerjanja policaja pa so obsodili njega samega Goriški okrajni sodnik dr. Bala-ni Je pri zadnjih razpravah obravnaval nevsakdanji primer 46-letnega Maria Imbacciarellija iz Gorice, Na Gradu št. 14. V obtožnici je rečeno, da je dne 10. marca letos ob 21.30 uri zvečer žalil in zmerjal policista Augusta Nicola med tem ko je ta opravljal svojo službo. Dogodek se je odvijal na Trgu Cavour pred kvesturo v Gorici. Omenjeni policist Je opazil na trgu nekega človeka, ki Je na vso moč pritiskal klakson svojega avtomobila in obenem zahteval, naj policija ustavi drugega človeka, ki je stal malo bolj vstran na vogalu Ul. Marconi. Ker ga policaj ni hotel ubogati, ga je začel zmerjati. Policaj je moral človeka na silo odtrgati od avta tudi zato, ker so sosedje že začeli protestirati zaradi velikega trušča. Na policiji so ugotovili, da je hrupni vozač ImbacciarelU, tisti, ki naj bi ga aretirali pa njegov nezakonski sin Ugo Crismani. Iz zaslišanja obeh so ugotovili, da sta bila namenjena v bolnišnico, kjer se Je zdravila Ugova mati Silva Crismani. Ker pa je oče nevešče vozli avto, mu je sin iztrgal klju- če avtomobila lz rok ln se oddaljil. To je bil tudi vzrok, da je oče delal tak hrušč ln zahteval naj sina aretirajo. Sodnik je zato obsodil Imbaccia-rellija samo zaradi zmerjanja policaja v službi na 4 mesece zapora; kazen je pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list. Obtoženca i ---- - • —~ Je branil dr. Sorrentino. Zapisnikar J nemaskope v barvah. Smet. VERDI. — Zaprto zaradi počitnic. CORSO. 17.00: «E divenne il piii spietato bandito del Sud». P. Lee Lavvrence ln G. Miland. Kinema-skopski ameriški barvni film MODERNISSIMO 17.-22.: «Sette uomini d’oro». R. Podesti in Ph. Leroy. Barvni film. CENTRALE. 17.30—21.30: «11 no-stro uomo a Marrakesh«. Berger in M. Lee. Barvni film. VITTORIA. 17.15: «Goldnake, ano-nima killers«. CIRKUS IZ MADRIDA. Od 7. do 9. julija zvečer ob 21.15 na Rojcah predstave z izrednim in pestrim programom. Tržič AZZUKKO. 18.—22.: «La caduta del gigant«. G. Douglas, D. Cooper in M. Strauss. EXCELSIOR. 17.30—22.: «Gli uomini dal passo pesante«. G. Scott in J. Cotten. Ameriški barvni film. PRINCIPE. 18.—22.: «11 vostro super agente Flit». R. Vlanello, R. Carra. Barvni film. SAN MICHELE. 19.30-22.30: «Rita la figlia americana*. R. Pavone In Toth. Ronke EXCELSIOR. 20.—22.: «Una forca per due*. G. Merril in J Merrow. RIO. 20—22.: «Sette dollari sul ros-so#. F. Sancho in A. Steffen. KI Aldo Jarc iz Doberdoba se je ponesrečil pri delu Med raznimi ponesrečenci pri delu, ki so se včeraj morali zateči po pomoč v bolnišnico v Tržiču, je bil tudi 32-letni Aldo Jarc iz Doberdoba, ki je zaposlen pri pristaniški družbi v Portorosega. Ko Je pomagal pri razkladanju lesa z neke trgovske ladje, mu je padel težak kos na levo nogo. Noga mu je otekla in verjetno si je ranil tudi kost. V bolnišnici so ga pridržali za 5 dni na zdravljenju. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 9. julija bo v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLANDER, Ul. IX. avgusta št. 3, tel. 24-33, DEŽURNE LEKARNE gorica Danes ves dan tn ponoči je od prta v Gorici lekarna «A1 CORSO# Marzini, Korzo Italija St. 89, tele fon 24-43. RONKE Ves dan In ponoči je dežurna lekarna «Alla stazione# dr. Matitti Vermeljan Ul. Garibaldi 3, telefon’ 75-046. TRŽIČ Dane ves dan m ponoči Je odprta v Tržiču lekarna »Centrale* dr- Fitz ln Ennerl, Trg Republike *t. 23, tel. 72-341. Danes popoldne sta odprti tudi lekarni «S. NICOLO*#, Ul. I Mag-glo. in «REDENTORE», Ul. Ros-seUl. V OSMI ETAPI DIRKE PO FRANCIJI Hud poraz Gimcndija in Poulidorja Aimar je zmagal v etapi, Pingeon pa osvojil rumeno majico BELFORT, 7. — Francoz Lucien Aimar je zmagal osmo etapo dirke po Franciji, 215 km dolgo Strasbourg — Belfort, ki je zaradi svojih štirih vzponov za gorsko nagrado povzročila ogromno in nepričakovano selekcijo. Današnji rezultati so pustili na lestvici sled, ki jo bo težko, če ne nemogoče, izbrisati. Največja žrtev etape je bil Francoz Rajmond Poulidor, eden favoritov za končno zmago: na cilj Je privozil z 11’36” zamude, s čemer je že odrezan od prvih mest. Tudi Gimondlju je danes šlo slabo: izgubil je nekaj minut tako glede na Aimara, kot Balmamiona, Janssena, Simpsona in celo Pin-geona, ki je sicer prišel na cilj z zamudo. Riotte, ki je včeraj osvojil rumeno majico, je danes zdrknil na 55. mesto v lestvici; končno Willy Planckaert, najboljši sprin-ter na Dirki po Italiji, je danes prišel izven dovoljenega časa in se bo moral vrniti domov brez zmage. Prvi, ki so se spustili v napad. *o bili Poulidor, Jimenez, Simpson in bojeviti Italijan Tosello, toda Gi-mondi in tovariši jim niso dali miru. Glavnina je torej privozila do prvega cilja za gorsko nagrado skoraj kompaktna: prvi je privozil Tosello. Tudi na drugem gorskem vzponu ni prišlo do sprememb. Le Spanec Aranzabal je zapustil ostale in prišel na vrh z 1’20” naskoka. Na tretjem vzponu (Cole di Llnge), je njegova prednost narasla na 8'15” nad Jimenezom in ostalimi, tako, da je bil trenutno rumena majica. Toda njegove moči so polagoma popuščale. Na zadnjem, odločilnem vzponu se je dirka močno razgrela. Na zadnjem gorskem cilju so Tosello, Diaz, Bodrero, Gl-mondi in Poulidor znižali na 7’ prednost Aranzaballa, ki je nekje imel že 10’ naskoka. Tedaj sta Poulidor in Gimondi izgubila kontakt s prvimi zaradi okvar, kar sta oba drago plačala. Janssen, Pingeon, Aimar in ostal! so še poostrili tempo dirke in kmalu dohiteli že trudnega Španca. Nekaj kilometrov pred ciljem je Aimar izvedel zadnji napad. Balmamion, Simpson in Janssen so zdržali njegov tempo, ostali pa so morali kloniti. Pingeon, ki je privozil z 1’33” zamude, je znova osvojil rumeno majico, Riotte pa je vsaj ohranil zeleno majico. Vrstni red na cilju: 1. Aimar (Fr.) 6.43’49” 2. Balmamion (It.) 6.43’51” 3 Van Clooster (Bel.) 6.43’57” 4. Janssen (Niz.) 6.44’02” 5. Simpson (VB) » 6. Brands (Bel.) 6.44’23” 7. Van Springel (Bel.) 6.44’50” 8. Van Neste (Bel.) 6.44’52” 9. Godefroot (Bel.) 6.44’58” 10. Wolfshl (Nem.) 6.45’10” 16. Pingeon (Fr.) 6.45’22” 19. Jimenez (šp.) 6.45’31” 30. Gimondi (It.) 6.47’39” 68. Poulidor (Fr.) 6.55’25” Italijansko prvenstvo v lahki atletiki LESTVICA 1. Pingeon (Fr.) 42.39T5" 2. Polidori (It.) z zaost. 1’44” 3. Letort (Fr.) 2’43” 4. Van Neste (Bel.) 4’43” 5. Van Springel (Bel.) 4’51” 6. Janssen (Niz.) 5’12” 7. Simpson (VB) 5’15” 8. Aimar (Fr.) 5'21” 9. Balmamion (It.) Schleckt (Luks.) 5’26” 17. Jimenez (Sp.) 7’27” 30. Gimondi (It.) 8’47” Lestvica za gorsko nagrado: 1. Tosello (It.) 21 točk 2. Jacquemin (Bel.) 18 3. Aranzabal 15 4. Jimenez, Bodrero 11 6. Aimar 10, itd. ODBOJKA V torek, 11. julija bo ob 20.30 kondicijski trening moške Borove ekipe v okviru priprav za nastop v Rovinju. PO SLABIH REZULTATIH V LETOŠNJI SEZONI Bečejac, Kobešcak in Bračič prestopijo k Olimpiji! BOLOGNA, 7. — Danes se je pričelo na občinskem stadionu v Bologni italijansko prvenstvo v lahki atletiki. Rezultati v splošnem niso bili na pričakovani višini. Najbolj se je izkazal metalec kladiva Ur-lando, ki je z znamko 61,58 m dosegel nov rekord prvenstva. V- skoku v višino je prišlo do presenečenja. Drovandl, ki se v letošnji sezoni ni še izkazal je premagal glavnega favorita Pica z znamko 2,08 m. V nadaljevanju je zaman skušal postaviti nov italijanski rekord z 2,12 m. V teku na 100 m Je prišlo do polemik, žirija je namreč postavila na prvo mesto Gian-nija, čeprav je bilo vsem jasno, da je zmagal Giannatasio. Po več kot eni uri prerekanj je fotofinish pokazal, da je Giannatasio res zmagal in to z desetinko sekunde prednosti. Tudi v teku na 5000 metrov bi skoraj prišlo do presenečenja: mladi Cindolo je namreč do zadnjega ostal za petami favoritu Am-‘buju, ki je zmagal z minimalno prednostjo. Zmagovalci v prvem dnevu: Met diska: Simeon (Fiamme Gial-le) 57,50 m Skok v višino: Drovandl (C. C. Bologna) 2.08 m Tek na 5000 m: Ambu (Snia Va-redo) 14’18”4 Troskok: Gattl (Italslder) 15,57 m Tek na 100 m: Giannatasio (Fiamme Gialle) 10”6 Met kladiva: Urlando (Fiamme Gialle) 61,58 m fi KOŠARKA Ljubljansko moštvo marljivo pripravlja ekipo za prihodnjo sezono Nogometno prvenstvo se je v Jugoslaviji komaj končalo, in za Olimpijo na še posebno dramatičen način. in ljubljansko moštvo že misli na prihodnjo sezono. Slabi rezultati v tem letu so prisilili vodstvo ljubljanskega kluba, da poišče ekipi novo strukturo in da ga okrepi vsaj toliko, da se mu ne bo treba več znajti v takem nevšečnem položaju. Toda vesti, ki v teh dnevih prihajajo iz sloveaske prestolnice res presegajo vsakršno bodi še tako rožnato pričakovanje. Vodstvo se je namreč odločilo za hude finančne napore, dr. bi le spravilo na noge res odlično postavo, ki bi lahko ne samo mirno životarila na sredini lestvice, ampak imela tudi besedo pri razdeljevanju najvišjih mest. Vesti si slede druga za drugo, ene bolj resnične, druge manj, vse pa izredno zanimive, kar priča o mrzlični vnemi, s katero Olimpija zasleduje postavljene cilje. Najvažnejša je vsekakor vest o pogajanjih med Olimpijo in Partizanom glede večkratnega državnega reprezentanta Bečejaca. Sam igralec je izjavil, da se v Beogradu ne počuti najbolje in izrazil željo, da bi v prihodnji sezoni nastopal s črno-belim dresom Olimpije. Moštvi sta takoj našli ugodno pot za pogajanja in tudi cena ni bila previsoka (30 milijonov starih dinarjev). Po burnem sestanku Partizana v Beogradu pa je počila »bomba*: Bečejaca nočejo dati za manj kot 60 milijonov. Olimpija si seveda tega ne more privoščiti, zato so se pogajanja nekoliko umirila. Zdi se pa, da sta moštvi našli novo rešitev. Olimpija naj bi dala Partizanu za Bečejaca Popivodo in nekaj milijonov. Ljubljanske vrste bodo še okrepili Spasojevič (Bor), Jovanovič (Voždovački) in Rogič (Radnički Bg), ki so že podpisali pogodbo. Zelo verjetno se jim bodo v kratkem pridružili še član Partizana Vislavski, Zagrebčan Dračič in odlični napadalec Dinama Kobeščak. Olimpija se je tudi pozanimala za Osima (Željezničar) in Belina (Dinamo), toda oba igralca sta zelo draga. Kar se tiče odhodov, je za zdaj gotovo le, da bosta Kapidžič in Ar-slanagič odšla v tujino, in sicer v belgijsko moštvo Berinben. V tujino namerava še Mladenovič, medtem ko je Kokot, ki je sedaj v JLA, sam zaprosil izpisnico. Prijetnih vesti je torej veliko: vse kaže, da bo Olimpija drugo leto razpolagala z res odličnim moštvom. Prvenstvo je še zelo daleč, kljub temu pa lahko v Ljubljani že sanjerijo o velikih uspehih, ki bi v primeru take okrepitve verjetno res ne zaostajali. RIM, 7. — Italijanska košarkarska zveza je danes javila datume italijanskega košarkarskega prvenstva prve lige. Prvo kolo bo 5. novembra, zadnje pa 7. aprila. Vmes sta na sporedu samo dve prekinitvi v nedeljah 31. decembra in 7. januarja. V prvi ligi bodo letos nastopala sledeča moštva: Simmenthal iz Milana (prvak), AlTOnesta (Milan), Butangas (Pesaro), Cassera (Bologna), Candy (Bologna), Fargas (Livorno),. Ignis (Varese), Oransoda (Cantu), Petrarca (Padova), Noalex (Benetke) in lanska zmagovalca B lige Becchi (Forli) in Ignis Sud (Neapelj). Zadnji dve v lestvici bosta izpadli v B ligo, v kateri bosta letos nastopali kar dve tržaški moštvi: Lloyd Adriatico in novinec Italsider. Danes zvečer ob 20. uri se bo TENISKI TURNIR V VUMBLEDONU Triumf Newcomba Nemec Bungert klonil v eni uri in petnajstih minutah WIMBLEDON, 7. — Avstralec John Newcomb je zmagal na mednarodnem teniškem turnirju v Wimbledonu, ki predstavlja nekako svetovno prvenstvo na travnatih igriščih. Nevvcomb je v finalu odpravil po nezanimivi in kratkotrajni igri Nemca Bungert a, ki je klonil s 6:3, 6:1, 6:1. Mnenje, da je bilo pravo finalno srečanje včerajšnji dvoboj med Newcombom in Piličem je bilo tako potrjeno. Avstralec danes res ni imel skrbi. Njegov nasprotnik se mu je u-piral samo v začetku prvega seta: pri stanju 2:1 za Bungerta, je Nemec banalno zapravil nekaj priložnosti, da odločno preide v vodstvo. V nadaljevanju pa je New-comb prejel v svoje roke vajeti igre in dopustil nasprotniku le tri igre. Odločilni so bili močni servisi in pa gibčnost Avstralca, poleg tega pa je dal Bungert vtis, da je že stopil na igrišče uverjen v poraz in ni sploh napravil ničesar, da bi se temu izognil. John Newcomb je tako vrnil Avstraliji ta najvažnejši pokal. Lani so bili namreč vsi Avstralci premagani že pred finalom, katerega si je nato osvojil Španec Santana. Newcombova zmaga je prišla nekoliko nepričakovana: znano je, da je igralec bolj navajen igre parov. Svojo izredno kondicijo pa je potrdil že v turnirju «Queen’s Club», ki je bil na sporedu nekaj dni pred Wimbledonom. V idealni lestvici Je torej Jugoslovan Pllič zasedel tretje mesto, ker je klonil zmagovalcu. Tudi Pi-lič je dosegel večji uspeh, kot je bilo pričakovati. Moramo samo pomisliti, da je pred polfinalom premagal glavnega favorita Emersona, dalje še Darmona in Cooperja in v splošnem dosegel to, kar se ni posrečilo drugim, bolj znanim tekmovalcem. Razočarali pa so I-talijani, predvsem Pietrangeli, katerega je odpravil skoraj neznani Avstralec Crealy. Maioll je v prvem kolu odpravil Američana Sei-xasa, nato pa klonil prav tako nepoznanemu Nemcu Plotzu. nUKtJ Italijanska zveza za hokej je sporočila, da bodo tekmo Triestina-Laverda, veljavno za 6. kolo italijanskega prvenstva A lige, odigrali v sredo, 26. t.m. v Trstu od 21.45. MILAN, 5. — V zadnjih dneh se Je razširila in vedno bolj okrepila vest, da bo moral Bari odstopiti s prvenstva B lige. Vodstvo je namreč javilo, da se moštvo nahaja v hudi flnanči stiski, in sedaj išče podpore pri domačih industrijah. V nasprotnem primeru bo letos B liga potekala okrnjeno, ker bo nastopilo le 21 moštev. Odstop Barija je namreč prišel prepozno, da bi lahko našli nadomestitelja. V minuli sezoni je Bari zmagal v C grupi C lige s sedmimi točkami naskoka nad Avellinom. Plavanje je bistvene važnosti za modernega človeka Šport, ki skladno in temeljito razvija glavne notranje organe 5. VAJE GLEDANJA. »Iskanje predmetov*. Otroci morajo z dna plavališča prinašati kamne ali druge predmete, ki jih vrže vaditelj v vodo. Glavni namen teh vaj je v tem, da se otroci nauče gledati pod vodo. Paziti moramo tudi na to, da si otroci, ko pridejo iz vode ne tarejo z rokami oči. VAJE DIHANJA. «Poliskanje žogice*. Otroci imajo pred seboj v vodi celuloidno žogico. S pihanjem tik nad gladino jo potiskajo naprej (slika 6). o />=-v Slika 6 «Pihanje v dlani*. V dlani zajamejo otroci vodo, potope usta v vodo in pihajo zrak skozi usta v vodo. «Usta v vodi*. Glavo potopimo do nosu v vodo in skozi usta izdihnemo zrak v vodo. «Izdihavamo v vodo*. Vso glavo potopimo v vodo in skozi usta Izdihnemo zrak v vodo. Vajo po- miiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii GORIŠKA V Novi Gorici je Park hotel zaseden; proste postelje pa imata hotel Sabotin in planinski dom Kekec nad Novo Gorico. Hotel Planinski orel v Trenti ima 70 prostih postelj; penzion v glavni sezoni je samo 25 N-din. Proste postelje imajo tudi v Bovcu v hotelih in pri zasebnikih. V Soči ima hotel Soča 35 prostih postelj, na Lokvah hotel Poldanovec 24, v Ajdovščini hotel Planika 11 ter hotel Soča na Mostu na Soči 25 prostih postelj. Cesta na Mangrtsko sedlo je prevozna. Kopalni bazeni v Novi Gorici in Ajdovščini imajo 26 stop. C in v Bovcu 24 stop. C. Od 1. julija naprej ima Tolmin avtobusno zvezo tudi z Reko. V Postojni bo hotel Kras 8., 10. in 12, julija zaseden, ostale dni ima dovolj prostih postelj. Hotel Javornik ima 55 prostih postelj, prenočišče Tiha dolina 18 in camping Pivka jama 90 ležišč. Motel Proteus ima preko 100 prostih postelj in zasebniki okrog 300. Prireditve: Goriška turistična pričel v Miljah mednarodni košar-1 zveza in Turistično društvo v Aj-karski turnir «Giordano Pacco«, dovščini prirejata razstavo pokra- pri katerem sodelujejo Kvarner z Reke, Ricciardl iz Taranta, Cus in Hausbrandt iz Trsta. Pari Izločilnih tekem: ob 20. uri Kvarner — CUS ob 21.15 Ricciardi — Hausbrandt SD BREG ŠD Breg obvešča vse izletnike na Koroško, da bo odhod avtobusov po sledečem vrstnem redu: Avtobus štev. 1 — Odhod od Domja ob 4.50. Avtobus štev. 2 — Odhod iz Pre-benega ob 4.45 skozi Dolino, kjer naj čakajo izletniki iz Mačkovelj in Boršta. Avtobus štev. 3 — Odhod ob 5. uri iz Boljunca, skozi Ricmanje, kjer naj čakajo izletniki iz Trsta. Opozarjamo, da je za prehod me. je dovolj veljavna osebna izkaznica ali potni list. Jlnskih slik goriških slikarjev, ki bo v Ajdovščini od 10. do 15. julija. V Bovcu imajo za razvedrilo gostov vsak dan ples v Alp hotelu. GORENJSKA Na Jesenicah je v hotelu Pošta 10 prostih postelj, v hotelu Korotan pa pet. Dovolj prostih postelj je v Domu pod Golico, na Pianini pod Golico, prav tako v Domu na Črnem vrhu ter prj zasebnikih. Na Bledu je dovolj prostih postelj v vseh hotelih, počitniških domovih in v zasebnih turističnih sobah. Od 10. julija naprej priporočajo za hotele rezervacije. Temperatura Blejskega jezera je 25 stop. C. V Begunjah na Gorenjskem ima Turistični dom v Dragi 10 prostih postelj; penzion od 28 do 30 N-din. Dovolj prostih postelj imata tudi gostišči Ježeve in Tavčar in prav tako zasebniki. Penzion Vila Mir v Zapužah pri Begunjah ima 20 prostih postelj; penzion od 28 do 30 N-din. Proste postelje imajo tudi pri zasebnikih v Zgošah, Zapužah, Novi vasi, v Rodiži in Polšah pri Begunjah. Planinski domovi na Begunjščici, na Dobrači in pri Sv. volj prostih ležišč in so redno o-skrbovani. Dovolilnice za lov na divjega prašiča in na srnjad izdaja Lovska družina Begunjščica v Begunjah. Dovolilnice za ribolov izdaja Ribiška družina Radovljica. V Kranju in na Brniku ter v Naklem imajo v hotelih in pri zasebnikih dovolj prostih postelj. Na Jezerskem ima dom 30 prostih postelj, pri zasebnikih je prostih 40 postelj in češka koča 28 ležišč; koča je odprta samo ob sobotah in nedeljah. V Preddvoru je v hotelu in pri zasebnikih 70 prostih postelj. Tudi Dom na Krvavcu ima 70 prostih postelj. Prosta ležišča ima tudi Partizanski dom na Vodiški planini na Jelovici. V Škofji Loki je v hotelu Krona in pri zasebnikih dovolj prostih postelj. Prav tako v hotelu Dom pod Planino v Trebiji. Proste postelje imajo tudi v Poljanah, v Srednji in Gorenji vasi v Poljanski dolini ter v Selcah, Železnikih in v Sorici. Planinske postojanke na Lubniku, na Starem vrhu in na Soriški planini imajo dovolj prostih ležišč. Cesta, Škofja Loka — Sorica — Bohinj je odprta. Prireditve: Na Bledu bo v soboto 6. julija veliki mednarodni plesni turnir v dvorani Kazino in v nedeljo nadaljevanje plesnega turnirja v latinsko-ameriških plesih. Dne 12. julija bo v Festivalni dvorani na Bledu nastop folklornega ansambla iz Plovdiva — Bolgarija. Na Bledu so odprti nočni bari v hotelu Jelovica, Park in na Gradu. Dne 13. julija bo na Jesenicah nastopil folklorni ansambel Iz Plovdiva. Izletniške točke: Turistični dom v Dragi pod Begunjščico (670 m) je dostopen z vsemi motornimi vozili. Nad Begunjami je izletniška točka Sankaški dom pri Sv. Petru (839 m). Loški grad nad Škofjo Loko z muzejem (odprt od 9. do 12. in od 15. do 19. ure), hrib Krancelj in Koča na Lubniku ter Cm grob, Gosteče (freske) in Visoko, vse pri Škofji Loki. šmar-jetna gora nad Kranjem s hotelom na vrhu, ki je dostopen z motornimi vozili. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani imajo hoteti Lev, Slon in Union dovolj prostih po- Hotel Ilirija ima proste postelje le 9. in 12. julija. Zvezni šolski center gradbenih inštruktorjev je zaseden 7., 12. in 14. julija, ostale dni ima dovolj prostora. Dovolj -prostih postelj je v zasebnih turističnih sobah. Dovolj prostora je pri zasebnikih v Kamniku in v planinskem domu v Kamniški Bistrici. Prostor je tudi v Zagorju, Hrastniku, Trbovljah in v Domžalah. Dovolj prostih postelj imajo planinski domovi in koče na Zasavskih gorah. Proste postelje ima- jo v hotelih in , pri zasebnikih na Vrhniki, v Logatcu in v Rovtah ter pri zasebnikih na Rakitni. Proste postelje imajo v Litiji in okoliških izletniških točkah. Turistični domovi na KurešČku na Travni gori in na Polževem imajo dovolj prostih postelj. Prostor je tudi pri zasebnikih v Ribnici, v Grosupljem, v Osilnici, Fari in Dolu ob Kolpi. Proste postelje imajo tudi v Medijskih Toplicah in na čemšeniku. V Cerknici imajo prostor v gostišču Jezero in pri zasebnikih ter v Domu na Slivnici. Dovolj prostih postelj imajo pri zasebnikih v okolici Cerknice. Gostišče v Rakovem Škocjanu je zasedeno. Proste postelje imajo tudi na Rakeku in v Ivan jem selu. Prireditve: Križna jama je odprta ob nedeljah in državnih praznikih od 9. do 14. ure. Na voljo so jamski vodniki. V soboto, 8. julija bo v Ljubljani v hali Tivoli košarkarska tekma Zadar — Olimpija. Začetek tekmovanja ob 19.30. Turistična društvo Litija priredi v nedeljo, 16. julija veliko turistično zabavno prireditev na gradu Bogenšperk s pestrim programom. DOLENJSKA V šmarjeških. Dolenjskih in Ca-teških Toplicah imajo dovolj prostih postelj. Nekaj prostora je tudi v hotelu Grad Otočec na Otočcu, v hotelu Sremič v Krškem, v hotelu Bela krajina v Metliki ter v hotelu Lahinja v Črnomlju. V Novem mestu ima hotel Kandija dovolj prostih postelj. Nekaj prostih postelj ima tudi hotel Metropol. Planinske postojanke na Gorjancih, na Mirni gori in na Frati imajo dovolj prostih ležišč; za sku- novimo večkrat zaporedoma. »Izdihavamo v dvoje*. Prejšnjo vajo ponavljamo tako, da se dva otroka držita za roke in se potapljata izmenoma ali v dvoje istočasno. Drug drugega opazujeta in nadzorujeta če gredo pri izdihavanju mehurčki iz vode. Vajam dihanja moramo posvetiti posebno pozornost, saj predstavlja prav dihanje eno glavnih skrivnosti plavanja. Nepopoln izdih privede do zastajanja porabljenega zraka v pljučih, kar onemogoča plavalcu, da neprekinjeno preplava daljšo razdaljo. Največja napaka začetnikov je prav to, da ne izdihnejo zrak v vodo, temveč izdihnejo šele takrat ko so usta iz vode. Ker je ta čas zelo kratek, pljuč ne moremo popolnoma izprazniti in izdih je nepopoln. Večkratno ponavljanje takšnih nepopolnih izdihov povzroča kopičenje porabljenega zraka v pljučih in s tem zmanjšuje prostor za dotok novega svežega zraka. Iz tega zopet dalje sledi, da kri ne dovaja mišicam dovolj kisika in v mišicah se tvori mlečna kislina, ki povzroča mišično utrujenost. Vse to govori o važnosti dihalnih vaj, ki jim moramo posvetiti v vsaki uri primemo pozornost. Izdih mora biti vedno daljši, enakomeren in popoln, vdih pa hiter toda prav tako izdaten. Izdihujemo in vdihujemo vedno skozi usta. Kontrola pravilnega izdihavanja so nam lahko mehurčki, ki morajo pri pravilnem izdihavanju enakomerno in močno vreti iz vode. VAJE ZA PLOVNOST. «Voda nas nosi*. Otroci močno vdihnejo, počepnejo na dno plavališča, glavo sklonijo k nogam, z rokami objamejo kolena in čakajo, da jih voda sama dvigne na površino (slika 7). «Na vodi lahko ležimo*. V vodi do pasu naslonimo stegnjene in sproščene roke in trup na po- vršino vode, globoko vdihnemo i® potopimo glavo v vodo. Z lahni)® odrivom od dna plavališča d viž' nemo noge k površini vode in s* uležemo na vodo. Pred začetkom vaje moramo otroke posebej o-pozoriti na globok vdih. VAJE ZA DRSENJE. »Vleče mo čoln*. Otroci so razdeljeni 1 pare. Po dva in dva sta obrnj* na z licem proti drugemu. Prvi se uleže na vodo, drugi pa ga pri' me pod pazduho in ga v hoji nazaj vleče po vodi (slika 8). «Odrivi od stene*. Otroci se po stroje v vrsto obrnjeni s hrbtom proti steni bazena. Globoko vdih' nejo, potope glavo pod vodo stegnejo roke naprej In se z el)® nogo močno odrinejo od sten* bazena. Stegnjeno telo drsi P° vodi toliko časa, dokler se n* zaustavi ali otroku zmanjka zr»' ka. Pri tej vaji je še posebn« važno to, da se otrok ne vrže * vodo, temveč da lepo zdrsi P* gladini (slika 9). «Odrivi v dvojicah*. Dve vrst sta postrojeni tako, da so otrod obrnjeni z licem drug proti dr®' gemu. Uležejo se na hrbet in skl' čijo noge, tako da se med seboj dotikajo s piodplati. Na vadit® Ijev znak vsi noge hitro stel' nejo, tako da se drug od drug® ga močno odrinejo in zdrse n* hrbtu po površini vode (slika 10) V navedenem gradivu smo pr1' kazali samo nekaj vaj za post' mezne skupine. Vaditelj mor* posamezne vaje samo pravilo11 vključevati v svoj delovni pr® gram vsakega dne. Izbor vaj 1» iger je seveda lahko še mnog* večji. Iznajdljiv vaditelj bo zn® program še obogatiti in pripri viti za otroke kar najbolj pest®1 vadbo. V poučevanju plavanja sta * veljavi predvsem dve metodi analitična in sistematična. Prv1 uči posamezne gibe ločeno in P šele potem, ko učenec obvlad® vsak element posebej, združi J celoto. Sintetična metoda uči g* banje takoj v celoti. Čeprav im® ta obe teoriji goreče zagovor®1' ke, se v praksi češče zatekal®® k analitični metodi. Plavanje J1: namreč telesna vaja, ki je za Z® četnika precej zapletena, pol®* novih, neznanih in tudi n ep®' rodnih gibov, poleg tega pa ®* vadbo bistveno vpliva tudi P® vsem novo okolje v vodi, ki P® vzroča, da učenec ne more P® vsem zanesljivo osredotočiti sv® je pozornosti na izvedbo gibanj* Zato je prav, da posamezne el® mente uvežbamo posebej, naj pri na suhem, potem v vodi in j® šele potem združimo v celot® Morda je za otroke ta pot nek® liko težavnejša, vendar zagota'' lja bolj zanesljivo, temeljito pravilno učenje posameznih F bov. Le kadar gre za najmlajSJ otroke bi se lahko poslužev«1, sintetične metode, po kateri V do taki otroci le posnemali celo1 no gibanje v vodi. (Nadaljevanje sledi) Slika 7 Petru'nad’ Begunjami imajo do- stelj. Hotel Bellevue je zaseden, pine priporočajo rezervacije. Vliv 11111J JU l IVI V OI/CIJLU1 Ulimijv*/. * W .V*jw«.v * ““ -----tl-- mr--- - OJ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiniiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimimiiimiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiii iiiiiiiniimimiimmiiimiiiiiimiiiiniimiiiiHHiiuiiiimmmi.n. * •» -/- —- — ~........ **"-* ----- ’ »*• unsmia ouu ur — vnw,i -i AptrtiRtrm 2 250 lir ooiletna 4400 lir celoletna 7700 lir - SFRJ posamezna Številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din «0.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - \ srn adit' nzs Liubltana Stari tre 3/1 ’ i 22-207 tekoči račun pri N-odn) bank) v Dubljani - 501 3-27 - oglasi ■ < ena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnioe 150 Ur. - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaf’ ' “ ’ -Ji' soriške Dokralne se uaročalo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Soclet& Pubblicltš ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst 11 TELEFON 93-808 ln 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaPfJ' goriške pokrajne se naročajo pri upravi. drugih pokrajin Italije pri rro 3 % & S Z C Z i? 2 -a -a ^ < g* S* X a- 9 Z <5 S (P Ž Z 3. H < 3 s® S 5* Z Z 5* S S- ~