oooooooooooooooooooooooooooooooo Celje - skladišče D-Per 581/1979 5000000297,3 S Leto VII. — Št. 3 (69) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA Marec 1979 Edvarda Kardelja ni več med nami Prenehalo je biti srce velikanu jugoslovanske socialistične revolucije. Pol stoletja je neumorno snoval, organiziral, učil in odločujoče projektiral lepšo bodočnost delovnih ljudi. Dvakrat se je tudi zdravil v našem zdravilišču. Po njegovem zadnjem zdravljenju leta 1974—75 je zdravniški konzilij ugotovil popolno zdravstveno rehabilitacijo njegovih obolelih organov. Odšel je za vedno. Ostali pa so njegov svetel lik, njegove vizionarske misli in neizčrpen nauk za našo lepšo prihodnost. Na komemorativni seji smo poslali sožalne brzojavke soprogi Pepci, predsedstvu CK ZKJ in predsedstvu CK ZKS. Edvard Kardelj s soprogo Pepco na obisku v Rogaški Slatini Qcmaci&ice! Stene! 'V' čestitamo nam ob pcaznikn <3. maccu! oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o o o o o o o o o o o o o o o o ^a bi nam oSaka § coetliea iz teg^a Šopka § o o o o o OlcecLniStoo OJcelceo § o o o o oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo izpolnila o&a£ eno oaSo zel^o! v' Tudi Jugoslavija je podprla predlog generalne skupščine OZN, da se leta i 1976—1985 proglasijo za de- ^ setiet j e žensk z geslom i »Enakost, razvoj, mir.« Za j enakopravno sodelovanje ^ na gospodarskem, kulturnem in družbenem področju žensk si prizadeva organizacija Združenih narodov, saj marsikje ženske ne morejo sodelovati pri odločanju o pomembnih zadevah v svoji družbi. Nekoč je bilo to povsem drugače. Ženske so delale od ranega jutra do pozne noči za majhno plačilo. Bi- % le so izkoriščane in niso f imele nobenih možnosti za f izobraževanje. Zato se je ob f koncu prejšnjega stoletja San Frančišku zbralo več tisoč žensk, da bi protestirale proti izkoriščanju delavcev, ki so morali v obupnih pogojih garati tudi več kot 12 ur dnevno za plačilo, ki je bilo delavkam še bolj ničevo odmerjeno. Njihov protest je bil v krvi udušen. Zato so ta dan (8. marec) proglasili za medna- ^ rodni praznik žensk. V pra-vem pomenu besede, to ni * praznik. Veliko bolj kot praznik je 8. marec dan, ki naj bi nas spomnil na to, da še zdaleč nismo storili vsega v boju za enakopravnost in družbeni razvoj žensk. Ponekod se ženske še vedno borijo za to, da bi dobile volilno pravico in da bi bile enakopravne. Mnogim je to že uspelo. V socialističnih državah imajo ženske možnost za izobraževanje in politično delo. Tudi pri nas je tako. Skoraj vse poklice lahko 4 opravljajo tudi ženske. Za 4 svoje delo so enako plača- 4 ne kot moški. Zenske se 4 enako uveljavljajo na de- 4 lovnem in družbenopolitič- 4 nem področju. Za vse to se 4 je boril naš tovariš Tito in 4 vedno ter povsod postavljal 4 zahteve po enakopravnosti 4 žensk. Pri nas je to dose- 4 gel, saj so ženske enako- 4 pravne državljanke v naši samoupravni socialistični družbi. ^ Niso le žene in delavke, so tudi matere. Vsi vemo, da imajo mnogo dela, ne samo doma, ampak tudi na \ delovnem mestu. Večkrat \ prihajajo iz službe utruje- f ne, polne skrbi, doma jih 4 pa čaka še mnogo dela. 4 Otroci se tega večkrat ne 4 zavedamo. Zraven vsega 4 pridno skrbijo- za nas otro- * ke in nas imajo rade. Zavedajo se, da smo njihovi. Zato jim ob njihovem prazniku iskreno čestitamo. J. N., učenka 6. razreda 4 Sklepi problemske konference žensk Povsod po slovenskih občinah v zadnjih mesecih tečejo razprave o položaju žene delavke v združenem delu. Organizator te akcije je Socialistična zveza z Občinskimi sveti za družbeno aktivnost žena. Tudi na področju Šmarske občine je bila organizirana javna razprava — problemska konferenca, in sicer 23. novembra v KORSU. Na tej problemski konferenci 'so se zbrale delegatke delavk, ki so zaposlene v gospodarstvu, šolstvu, uradih, javnih službah, skratka na najrazličnejših področjih. Zato je bila tudi osrednja tema razprave: »Položaj ženske v združenem delu«. Na tej konferenci se je zbralo okrog 52 delegatk iz vseh krajev naše občine, prisotni so bili tudi predstavniki družbeno političnih organizacij v občini, predstavniki radia in tiska ter predstavnice kmečkih žena. Delegatke so bile na razpravo pripravljene. Iz svojih sredin so prinašale najrazličnejša poročila in novice ter številne probleme, s katerimi se srečujejo v delovni organizaciji in izven nje. Razprave delegatk Zdravilišča so bile objavljene v celoti v prejšnji številki -glasila Vrelci. Vsebine razprav iz vseh krajev so se nanašale skoraj na enako problematiko: delovni čas, pogoji dela, medsebojni delovni odnosi, otroško varstvo, šolstvo, zdravstvo, preskrba z živilskimi artikli, menzna prehrana, komunalne ureditve, promet in še mnogo drugih perečih vprašanj. Mnogi so mislili, da bo to srečanje zgolj zaradi formalnosti, zaradi tega, da bodo pač ženske »pojamrale« o svojih težavah in tegobah. Toda dokazale smo, da temu ni tako, da se znamo pogovoriti, organizirano nastopiti, predvsem pa čas, ki je bil konferenci namenjen, racionalno izkoristiti. Na konferenci je bil izvoljen odbor, ki se je ob poteku drugega dela dnevnega reda sestal, napravil povzetek in oblikoval sklepe, katere je Konferenca nato tudi sprejela in potrdila. Da je bilo delo Konference uspešno, se kaže že v tem, da se nekateri od sprejetih sklepov že izvajajo. Na Konferenci so bile delegatke zadolžene, da s sprejetimi sklepi informirajo delavke v svojih delovnih sredinah, katere so jim to nalogo zaupale oziroma jih za razpravo na Konferenci zadolžile. SKLEPI KONFERENCE: — Delegatke združenega dela naj se v bodočfe' dvakrat letno sestanejo. Na začetku leta si postavijo plan dela in ga skozi leto tudi spremljajo. •—• Svet za družbeno aktivnost in ekonomski položaj žena pri Socialistični zvezi naj bo izvršilni organ Konference. Svet se naj dopolni s predstavnicami večjih delovnih organizacij. — Sklepe današnje Konference posredujemo strokovnim službam izvršilnih svetov SIS z zahtevo, da v času dveh mesecev dajo pismeno poročilo o možnih rešitvah naštetih problemov. SIS — otroško varstvo: — Preveriti možnost varstva otrok v zavodu v popoldanskem času; -— varstvo otrok naj bo tudi vsako soboto; — odpiranje varstvenega zavoda v Šmarju ob 5. uri zjutraj; — organizirati varstvo otrok pri družinah (kot dislocirani vrtci); — strokovno usposobiti žene varuške na domu; — celodnevno varstvo otrok v vrtcu 1. in 2. razred; — organizacijo tega varstva rešiti skupaj s šolo Rogaška Slatina; — misliti na pravočasno vključevanje otrok v VVZ, skrb za duševno prizadete otroke in otroke neurejenih družin; — v VVZ večkrat letno razpravljati o osnovah za obračun prispevka in ceni za varstvo otrok; — V Zdravstvenem domu Kozje proučiti možnost nastanitve VVZ v nezasedene prostore (s posebnim vhodom). SIS — izobraževanje: — preveriti možnost in uvesti podaljšano bivanje malih otrok v šoli oziroma vrtcu, rešitev iskati skupno z VVZ; — opremiti otroke s svetlobnimi znaki za boljšo varnost na cesti; — organizirati redno nabavo šolskih potrebščin v šoli; — preveriti možnost prevoza otrok iz smeri Nimno, Bresto-vec v šolo in nazaj; — preveriti možnost razporeditve malih šolarjev v dopoldanski turnus pouka; — v osnovni šoli začeti prej s poklicnim usmerjanjem otrok; — poklicno usmerjanje naj poteka v skladu s potrebami poklicev. SIS — zdravstvo: — v Zdravstvenemu domu Rogaška Slatina je nujno uvesti specialistično ginekološko ambulanto v popoldanskem času; — ponovno uvesti prednostne listke za delavce iz TOZD; — materam z otroki omogočiti prednost v ordinaciji in to obvestilo tudi v čakalnici javno izobesiti; — organizirati dvakrat tedensko ordinacijo v popoldanskem času v Rogaški Slatini; — obisk patronažne medicinske sestre v VVZ enkrat tedensko; — obvezno cepljenje otrok naj bi bilo v jaslicah, da materam za dan cepljenja ni potreben bolniški stalež; — žene močno ugovarjajo dejstvu, da je za nego družinskega člana (otroka) nadomestilo samo 70 %>; — nujno je urediti lekarniške depoje zdravil v dislocira- v združenem delu nih krajih, kjer ni lekarniške službe; — odločni protest konference se nemudoma naslovi na Strokovni svet Zdravstvenega doma Celje in na direktorja Zdravstvenega doma. Nikakor ne moremo dovoliti, da se zmanjša število dežurnih zdravnikov v občini samo na enega zdravnika, ki bi naj imel svoj sedež v Šmarju. Ta odločitev je neodgovorna in protizakonita, ker občani nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva, katerega jim zagotavlja ustava. SIS za komunalno in cestno dejavnost in KS: — nujno je urediti pločnike Rogaška Slatina—Ratanska vas in s tem poskrbeti za varstvo pešcev in otrok, ki so na moč ogroženi; — urediti most med bloki v Ratanski vasi in vrtcem; — urediti javno razsvetljavo v Rogaški Slatini; —- poostriti kontrolo hitrosti skozi naselja posebno v Rogaški Slatini in Šmarju; — preveriti prevoz šolskih otrok kombinirano z mestnim prometom; — lokalni mestni promet naj obratuje vsak dan (tudi vse sobote); — ob blokovski gradnji je nujno urediti otroška igrišča; -— na področju Kozjega je nujno, da se uskladijo avtobusni vozni redi z delovnim časom delavcev. Potrošniški svet in Krajevna skupnost: — v trgovinah je treba poskrbeti za boljšo preskrbu z živilskimi artikli (mleko, kruh, zelenjava, sadje); — podvzeti akcijo, da se organizira družbena prehrana za občane. Vključiti je treba trgovsko podjetje Jelša, Zdravilišče Rogaška Slatina, Atomske toplice in se dogovoriti z interesenti; Na konferenci je bilo veliko povedanega o pogojih in problemih žene delavke v združenem delu. O položaju kmečke ženske pa nič, čeprav so bile na konferenci tudi predstavnice žensk mater, ki vse svoje življenje posvečajo trdemu in težkemu delu na kmetijah. Ne, za njih ni bilo vprašanja in tudi ne odgovora. Razprava je bila namenjena samo delavkam. Kmetica ni vprašala za delovni čas, stalež in porodniški dopust. Njej je odmerjeno le delo, spoštovanje do zemlje, topel pogled na svoje raskave in žulj a ve roke. Kmečka mati nima dopusta za nego bolnega otroka in dojenčka, čaka jo delo in skrb za otroka, dan za dnem enako, vse dokler ne pride starost; v starosti pa težko razočaranje, ko gredo otroci drug za drugim od doma. Marsikje ostajajo starši sami, priklenjeni na zemljo. S težavo obdelujejo napol zapuščena zemljišča, pa kljub temu z zvestobo in ljubeznij o. J. E. Letos drugače ob delitvi dohodka za leto 1978 Sindikalna akcija, ki je i bila naravnana v to, da je treba delavce seznaniti s po- | goji in rezultati dela pred sprejemom zaključnega računa za leto 1978, je ob pomoči družbenopolitičnih organizacij v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti povsem uspela. Vsem delavcem smo že prve dni letošnjega februarja razdelili elaborat o delu v preteklem letu oziroma točno sedem dni poprej, preden so na zborih delavcev sklepali o delitvi dohodka. Da ne bi zapravljali prostora s ponavljanjem vsebine poročil, ki šo jih sestavili poslovodni delavci, podajamo le njihove povzetke z naj bistvenejšimi mislimi in ugotovitvami. Uspešno smo izvrševali zastavljene naloge in odpravili nekatere slabosti iz prejšnjega leta. Optimistično postavljen plan je bil presežno realiziran z indeksi nad sto. Investicijske naložbe so se izvrševale skladno s srednjeročnim planom. Število učencev v strokovnih šolah, štipendistov dijakov in študentov delavcev, ki se izobražujejo ob delu, dosega več kot 15 % vseh zaposlenih ali še drugače: na vsakega sedmega zaposlenega delavca pride eden, ki se izobražuje. Močno nas bremene številni bolniški izostanki. Pri inozemskem turizmu sicer beležimo padec števila nočitev, toda pri enakem številu postelj smo iztržili okoli 14.800 nočitev več kot leta 1977. Obnovljeni hoteli so bili pri gostih dobro sprejeti. Naprave v hidroterapiji bo treba povečati. Prav nobene reklame nimamo na tujih tržiščih in to pogojuje slabše rezultate. Podražitve živil nam nenormalno zmanjšujejo dohodek, namenjen za investicije. Produktivnost dela je bila v porastu. Ponekod se slabša delovna disciplina. Pri osebnih dohodkih smo dosegli poprečje, ki velja v Sloveniji za gospodarstvo. Pri racionalnem izkoristku sezonskega časa bi lahko prodali še nekaj tisoč nočitev več. Polnilnica je za 20 %> povečala fizični obseg proizvodnje. Pridobivanje ogljikove kisline je v opadanju. Več pozornosti moramo posvetiti raziskavi terena za dodatne vire mineralne vode Tempel. Občutno je bilo tudi pomanjkanje delovne sile. TOZD vzdrževalna dejavnost izkazuje ugodnejše rezultate pri koristenju delovnega časa. Bolniških izostankov je več zaradi nekaterih resno obolelih delavcev in porodniških dopustov. Pričakovanja — sprejete planske bilance Za preteklo leto smo plan zelo smelo zastavili. Ponovljene količine nočitev, prodaje mineralne vode in plina ter dodatne prodaje Trimvi-ta, ob že znanih cenah, ki so vključevale tudi novo kvaliteto v moderniziranih hotelih in v dostavi plina v cisternah, so bile osnova za pričakovani 16% povečani celotni prihodek. Ta nam je ob danih pogojih poslovanja in znanih razmerjih v delitvi dohodka omogočal in nalagal naslednje dogovorjene odločitve: — gospodarno ravnanje z materialom in naročanjem storitev drugih, vendar pa ob tem večje naložbe v propagando — znesek predhodnega leta je bil podvojen; polovico večji znesek za investicijsko vzdrževanje, tretjino več za urejanje parkov, enako povečanje za izobraževanje delavcev in v štipendije; — amortizacija se obračuna po predpisanih minimalnih stopnjah; — obračun osebnih dohodkov temelji na seštevku vseh vrednosti obračunanih v predhodnem letu (razliko po bilanci smo prišteli k kalku-lativni vrednosti, učinek pa zastavili v enakih razmerjih). Znesek osebnih dohodkov je bil v planu večji le za planirane nove delavce — za proizvodnjo Trim vi ta in razširjeno prodajno službo; — za sklad skupne porabe — zagotovitev vseh oblik izplačila po sindikalni listi — Najpomembnejša investicija v TOZD-3 je bila napeljava zemeljskega gorilnega plina v kotlarno. Na sestanku družbenopolitičnih organizacij v naši DO, kjer smo obravnavali poslovno poročilo, so diskutanti ugotovili, da so službe iz družbene nadgradnje (SIS itd.), ponovno zajele velik del naše akumulacije vsled višjih prispevkov. V absolutnem znesku so prispevki znašali v letu 1977 je potrebno 5000 din na delavca; — za poslovni in rezervni sklad planirati 10,5 milijona dinarjev; — za obračun vrednosti dela delovne skupnosti vzpostaviti dohodkovne odnose — dogovorjen delež v doseženem dohodku oziroma ceno za prodano storitev in izdelek za komercialni sektor. Že ob sprejemanju plana smo ugotavljali: — da bo večje osebne dohodke — razlike — možno izplačati, če bomo dosegli večji promet in prodajo; — da ima vsaka temeljna organizacija po enotno zastavljenih osnovah in izhodiščih izravnano bilanco uspeha in svoja sredstva za plačilo planiranih investicij; le če bi kupili skladišče za pro- O delitvi tega zneska in s tem o povečanju poslovnega sklada, rezervnega sklada in sredstev za porabo se odločamo do zborov delavcev, ki bodo v sredini februarja in kjer bomo o tem dokončno sklepali. več kot 28,8 milijona din, v letu 1978 pa že 45,4 milijona ali poprečno 53% več. Kljub obljubam in resolucijam o tem, da gospodarstva ni mogoče več obremenjevati, je vse skupaj bob ob steno. Prispevki nezadržno rastejo in s tem slabijo akumulativno sposobnost gospodarskih organizacij za nove naložbe. Ves delegatski sistem je na tej točki na odločilnem izpitu, da bi se uveljavil kot odločilni dejavnik v družbeni bazi. dajo pijač v Zagrebu, bi bilo potrebno združevanje. Kaj smo v primerjavi s planom dosegli in kako smo po planu in periodičnih obračunih že delili Vrednost opravljenega dela je za petino večja od plana. Neplačani računi konec leta so v znesku še za milijon dinarjev večji kot na začetku leta in znašajo 8,370.000 din. Celotni prihodek, ki ga z bilanco delimo, znaša prek 300 milijonov, to je 18 % več kot smo planirali. Dohodek po pokritju stroškov in amortizacije je za 22 % večji od planiranega in 39 % večji od doseženega v predhodnem letu. Bistveno — za 53 % v primerjavi z letom 1977 — so se povečale obveznosti iz dohodka, in sicer za Predlog za razporeditev ostanka čistega dohodka Vsa dosedanja poraba dohodka in čistega dohodka je izvršena na podlagi našega plana, podpisanih sporazumov in pogodb ter predpisov (Nadaljevanje na 4. strani) Poročilo o vrednostnem obračunu poslovanja - bilance uspeha od 2,8 na 4,4 milijona din = + 58 % od 3,8 na 7,8 milijona din = + 104% republiške interesne skupnosti občinske interesne skupnosti interesne skupnosti gospodarstva od 1,1 na 2,8 milijona din = + 153 % pogodbene obveznosti od 8,1 na 11,4 milijona din = + 39 % delovno skupnost DO od 13 na 19 milijona din = + 46 % Tudi čisti dohodek smo delno že porabili za izplačilo osebnih dohodkov z učinkom za izplačane razlike OD po period, obračunu izločeno za stanovanjsko izgradnjo Nerazporejeno nam ob bilanci ostane 69.553.000 din 7.022.000 din 4.677.000 din 24.165.000 din VRELCI VRELCI (Nadaljevanje s 3. strani) in sklepa o delitvi razlike osebnih dohodkov po periodičnem obračunu. Tudi za delitev ostanka čistega dohodka predlagamo vsebinsko enotne osnove. Pri tem moramo upoštevati določilo samoupravnega sporazuma grupacije naravnih zdravilišč, resolucije družbenopolitičnih skupnosti in naše potrebe za investicije, rezerve in skupno porabo. PREDLAGAMO NASLEDNJO DELITEV Za osebne dohodke — Z bilanco bomo dokončno obračunali osebne dohodke za preteklo leto. Po devetmesečnem obračunu smo ugotavljali, da smo z izplačano razliko OD ujeli republiško poprečje in predvidevali, da bomo v tej višini tudi zaključili letni obračun. Republiško poprečje pa se je v novembru in decembru še povečalo. Na podlagi doseženih rezultatov in razmerij v delitvi predlagamo, da po bilanci obračunamo še za 5 °/o večjo vrednost točke za redni delovni čas za celo leto. Doslej obračunanih 15 %> bomo zaokrožili na 20fl/o in s tem dokončno obračunali osebne dohodke za leto 1978. V ocenjenem znesku znaša ta razlika OD 3.000.000 din. Za sklad skupne porabe — Za skupne potrebe v kraju smo podpisali sporazum s krajevno skupnostjo, PTT podjetjem in Gostinsko šolo v Celju, za kar znašajo skupne obveznosti iz bilance za 1978. leto 1,549.280 din. Za skupno porabo v delovni organizaciji smo v predhodnem letu namenili 4.200.000 din. Planirali smo 5000 na zaposlenega. Ker se tudi ta poraba — to so regresi za LD, hrana, odpravnina in drugo — povečuje, predlagamo 6500 din na zaposlenega ■— to je skupno 5.300.000 din oziroma povečanje za 26 %. Od med letom izločenega denarja za stanovanjsko izgradnjo združujemo v občinski stanovanjski skupnosti 2.878.000 din, tako da nam ostane za lastne potrebe le 1.799.000 din. V prihodnjem letu imamo iz teh sredstev 1.014.000 din obveznosti do banke za prejete kredite, po še ne popolni informaciji pa bo upravičenih zahtevkov delavcev za stanovanjska posojila za 1,700.000 din. Do sedaj izločena sredstva ne zadoščajo, zato predlagamo, da za stanovanjsko izgradnjo namenimo 1,000.000 din I ostanka dohodka. Poročilo o prometu od t. januarja do 31. januarja 1979 1979 1978 Indeks ZDRAVSTVO: Zdravniški pregledi 2.110 1.811 116 Kopeli 9.823 7.765 126 Postopki 2.491 2.930 85 Gastroskopija 45 55 81 EKG 48 55 87 HOTELI: Nočitve skupaj 18.032 15.601 115 Nočitve hotel Donat 5.614 5.321 105 Nočitve ostali hoteli 12.418 10.280 120 Nočitve domači gosti 15.514 11.966 129 Od tega na držav. str. 8.142 4.918 165 Nočitve tuji gosti 2.518 3.635 69 Od tega: Avstrija 1.774 2.803 63 Italija 303 470 64 Nemčija 336 274 122 Ostali 105 88 119 Število gostov skupaj 1.937 1.723 112 Število gostov hotel Donat 832 742 112 Štev. gostov ostalih hotelov 1.105 981 112 Število domačih gostov 1.672 1.344 124 Od tega na dr. str. 494 239 206 Število tujih gostov 265 379 Od tega: Avstrija 164 248 66 Italija 53 72 73 Nemčija 35 40 87 Ostali 13 19 68 RESTAVRACIJE: Iztržek hrane po naročilu POLNILNICA: 452.774 384.565 117 Polnitev min. v. in rin. 2,399.070 2,464.500 97 Prodaja min. v. in rin. 2,535.048 2,406.905 105 Donat Mg 1,294.465 1,358.247 95 Tempel 1,234.883 1,038.299 118 Rinerji 5.700 10.359 55 Polnitev CO> 123.989 169.685 73 Od tega v cisternah 8.650 56.480 15 Prodaja CCL 124.304 169.245 73 Od tega v cisternah 8.650 56.480 67 Polnitev Trimvit 352.820 117.982 299 Prodaja Trimvit 333.125 190.947 174 Mesečni Plan 15.500 5.500 Predlagamo, da v sklad skupne porabe namenimo SKUPAJ 7,849.280 din — za sporazumne obveznosti 1,549.280 din — za stanovanjsko izgradnjo 1,000.000 din — za ostale namene 5,300.000 din Za rezervni sklad — Po zakonu smo dolžni v rezerve vložiti v Polnilnici in Vzdrževalni dejavnosti najmanj 2,5 E? 3 a ^ 0 m a 1. dohodek 55 92 42 17 58 2. družbeni proizv. 49 77 38 13 52 3. akumulacijski skladi 85 60 29 — 70 4. osebni dohodki 25 40 30 21 28 5. skupna poraba (TOZD) 6. poprečni osebni dohodek 19 22 26 15 26 20 7. obveznosti po sporazumih in predpisih 74 64 64 55 70 8. sporazumska masa OD je večja od obračunanih OD za 10 12 4 15 11 v 000 din Dogovorjena minimalna akumulacij a 2,978 5,238 835 Formirani akumulacijski skladi 4,178 9,245 836 V sklade smo namenil dogovorjena sredstva po sporazumu in nismo presegli dogovorjenega zneska osebnih dohodkov, zato lahko ugotovimo, da delimo v skladu s sporazumom grupacije. Delitev osebnih dohodkov je tudi v skladu z resolucijo, saj je porasto sebnih dohodkov tudi v masi bistveno nižji od doseženega družbenega proizvoda — to je dohodek in amortizacija. Ker pa povečanje akumulacijskih skladov ni tako visoko kot je povečan družbeni proizvod in dohodek, navajamo tudi % povečanja prevzetih obveznosti po sporazumih in predpisih, ki bistveno presega povečanje družbenega proizvoda, vendar pa so bile sprejete na podlagi skupno dogovorjene družbenopolitične akcije. Zato odklanjamo odgovornost za to neskladje ter ponovno opozarjamo, da tako določilo v resoluciji šmarske občine ni sprejemljivo, kadar se dogovorimo za povečane stopnje prispevkov in dodatne oblike zbiranja sredstev. AH % Osnove razvojnega programa zdravilišča do 1985 — kratek pregled predvidenih investicij V naslednjem letu se izteče plansko obdobje in s tem tudi naš srednjeročni plan. Zato se moramo že v tem letu dogovarjati in sporazumeti za osnove našega nadaljnjega razvoja v okviru delovne organizacije, pa tudi širše skupnosti od Krajevne skupnosti do poslovnih skupnosti dejavnosti Naravnih zdravilišč in mine-ralcev. Skladen razvoj, ki ga ob dobri organizaciji omogočajo investicijske naložbe, je nesporno osnova za doseganje dolgoročno zastavljenih smotrov in ciljev. Nadaljnji razvoj zastavljamo na podlagi doseženih rezultatov preteklih let, ki jih lahko opredelimo tudi z lanskimi dosežki — s 314.000 nočitvami, od tega 1/3 nočitev ino-zemcev, — z 2,5 milijona dolarjev deviznega priliva, — s prek 32 milijoni steklenic mineralne vode in Trimvita, — z 850 zaposlenimi delavci, kar je v zadnjem obdobju bistveno povečano ter izredno pomembno za naše manj razvito območje; še posebej na rezultatih dosedanjih investicijskih vlaganj, ki so — organizacijsko in kadrovsko dobra zdravstve- na služba, ki presega tudi inozemski nivo, — izredna izkoriščenost hotela Donat že od prvega leta naprej, ki je bila lani 90% (pri tem je 81 % nočitev inozemskih gostov), — ustaljena prodaja mineralne vode in razmeroma uspešna uveljavitev Trimvita ter problemov, ki izvirajo iz sedanjega stanja, — s stabilnejšim razvojem zdraviliškega zdravljenja pri nas, dogovori z organizacijo vojaških vojnih invalidov in delovnimi organizacijami so izkoriščene razpoložljive kapacitete v obnovljenih hotelih, — na inozemskem turističnem trgu nimamo dodatno kaj ponuditi, vendar pa smo v ta trg precej vložili in se tudi uveljavili, —- vedno večja ponudba proizvajalcev brezalkoholnih pijač narekuje, da ponudimo tudi mi vedno nekaj novega in kvalitetnega. Investicijske naložbe bodo torej eno od najvažnejših izhodišč in osnov za naslednji srednjeročni plan. Za začetek razprave zato že povzemamo kratek pregled iz predloga predvidenih investicij: V letu 1981 računamo, da bo zaključena v letu 1979 začeta gradnja hotela B kategorije s 300 ležišči in vsemi spremljajočimi infrastrukturnimi objekti. V letih 1981—1982 načrtujemo: — modernizacijo dveh hotelov z 200 ležišči, predračunsko vrednost — 50 milijonov din bomo do polovice pokrili z lastnimi sredstvi, za ostalo računamo na bančna sredstva; — nabavo polnilne linije za proizvodnjo mineralne vode z zmogljivostjo 18.000 steklenic na uro —• zamenjava dosedanje. Računamo na komercialni kredit proizvajalca opreme do 70 % od predvidene nabavne vrednosti 40 milijonov din; — vključujemo se v krajevno investicijo Centra za avtomatsko obdelavo podatkov z našim deležem v predračunski vrednosti 8 milijonov din. Za opremo računamo na 70% komercialni kredit in za stavbo 40% bančnih sredstev. V letih 1982 do 1983 predvidevamo izgradnjo centralne recepcije, gostinskega lokala in poslovnih prostorov v gradbenem kompleksu Poslovni center v Rogaški Slatini. Predračunska vrednost za ca. 500 m2 je 10 milijonov, računamo na 40 % bančnih sredstev. V letih 1983—1984 načrtujemo ponovno povečanje zdraviliških zmogljivosti — zdravstveni objekt, hotel B kategorije s 300 ležišči in spremljajočimi rekreacijskimi in infrastrukturnimi objekti. Predračunsko vrednost 480 milijonov dinarjev bomo do četrtine zagotovili z lastnimi sredstvi in sredstvi sovlagateljev, ostalo računamo na bančna sredstva. Raziskave vrelcev mineralne vode in plina so trajna naloga, ki jo vključujemo v plansko obdobje 1981—1985 s predvideno naložbo 30 milijonov in računamo na kreditiranje po sedaj veljavnih pogojih banke in Sklada »Boris Kidrič«, skupno 70 % kredita. S predvidenimi naložbami prihodnjega planskega obdobja povečujemo kapacitete količinsko za petino in istočasno občutno zboljšujemo kvaliteto, s čimer ustvarjamo pogoje za pridobivanje zahtevnejših tujih gostov v zdraviliški dejavnosti in uspešno prodajo proizvodov Polnilnice. Kompleksnejša ponudba bo omogočila večjo porabo in s tem večjo zaposlitev ter bistveno povečanje deviznega priliva. HA Prva obletnica cvetličarne Šestega februarja lansko leto smo odprli Cvetličarno. Malo v strahu, kako se bo izteklo prvo leto in obenem z veliko željo, da pokažemo, kako nam je bila potrebna. Torej ob zaključku prvega leta menim, da se lahko pohvalimo s prometom prek stošestnajst milijonov starih dinarjev, ki smo ga dosegli do 31. decembra. V začetku smo imeli sicer nekaj težav z načinom mesečnega obračunavanja, vendar smo s pomočjo tovarišice Halužanove ta problem rešili. Opažamo, da so prostori ob določenih dneh, kot so prvi november, osmi marec in v primeru večjega naročila vencev, veliko premajhni. Pa tudi bi sicer lahko sortiment razširili, če bi bili prostori večji. Prodaja lončnic se je toliko povečala, da jih iz vrtnarije ne moremo toliko dobiti, predvsem spomladi pelargonije. Prodajo le-teh moramo že v glavni sezoni ukiniti, ker jih sicer ni dovolj niti za hotele — park. Tudi temu je vzrok premalo prostora — potrebovali bi nov rastlinjak. Do sedaj je bilo poleg prek tisoč vencev prodanih še največ raznih šopkov, aranžmajev, lončnic, raznih gnojil, vaz, loncev, sveč itd. Norma, ki je priznana pri vseh cvetličarjih za en venec, je tri ure, torej si lahko predstavljamo, koliko je tukaj dela. Cvetličarna je odprta do 18. ure, pa je vendar kljub temu treba velikokrat odložiti odhod domov pozno v noč, ali dopoldansko izmeno podaljšati v popoldansko. V primeru naročil čas ni pomemben, četudi je nedelja ali celo praznik. Kljub raznim težavam smo z vrtnarijo skušali uspešno priti do konca leta. Mogoče kdaj kdo ni bil povsem zadovoljen, lahko po naši krivdi, ali zaradi zunanjih vzrokov, kljub temu, da smo se želeli potruditi. Upamo v letošnje še boljše leto, saj tudi pregovor pravi, da se na napakah učimo. D. Z. VRELCI VRELCI Priznanja Turistične zveze Slovenije-našim delavcem Turistična zveza Slovenije podeljuje na svojih občnih zborih, ki so praviloma vsaki dve leti, posebna priznanja v obliki bronastih, srebrnih in zlatih častnih značk prizadevnim turističnim delavcem. Podeljene značke ne pomenijo samo priznanje odlikovancem, temveč tudi društvom in krajem, kjer društva delujejo. Tako kot pretežna večina članov drugih društev, delujejo tudi člani. turističnih društev na popolnoma amaterski podlagi. Priznanja, ki jih turistični delavci dobivajo, so včasih poleg lastnega prepričanja, da s tem, ko delujejo v turističnem društvu, prispevajo tudi svoj delež k napredku kraja in širše skupnosti — največkrat edino priznanje, ki ga za svoje nesebično delo dobijo. Priznanja, ki so jih dobili, so pa obenem tudi priznanja vsem drugim turističnim delavcem na zdraviliško turističnem območju zdravilišča Rogaška Slatina. Brez sodelovanja slednjih bi ne moglo biti tudi uspešnega dela odlikovanih. V obdobju od leta 1955 do 1977 so priznanja Turistične zveze Slovenije dobili naslednji turistični delavci Rogaške Slatine: 1. Brodnik Franc 2. Brodnik Mina 3. Čujež Stane 4. Gajšek Franc leta 1962 bronasto leta 1964 bronasto leta 1962 bronasto leta 1967 srebrno leta 1974 zlato leta 1977 bronasto 5. Goršič Ivan 6. Halužan Anica 7. Dr. Istenič Milan 8. Kene Martin 9. j Kulovec Franc 10. Dr. Leskovar Rudi 11. Libnik Lojze 12. Lojen Joško 13. Metelko Lojze 14. Napast Anton 15. Narat Janko 16. Orač Viktor 17. Skale Ivo 18. Sander Vili 19. Tepeš Anton 20. Unger Marjan 21. f Vičič Ivan 22. Vilendečič Drago 23. Dr. Zaveršnik Herbert leta 1955 srebrno leta 1960 zlato leta 1977 bronasto leta 1977 bronasto leta 1960 bronasto leta 1967 srebrno leta 1977 zlato leta 1962 bronasto leta 1964 bronasto leta 1960 bronasto leta 1964 srebrno leta 1974 zlato leta 1964 bronasto (TD Šmarje pri Jelšah) leta 1964 bronasto leta 1977 srebrno leta 1977 bronasto leta 1964 bronasto leta 1964 bronasto leta 1962 bronasto leta 1970 zlato leta 1962 bronasto leta 1977 bronasto leta 1977 bronasto leta 1967 bronasto leta 1977 bronasto leta 1977 bronasto Kene Martin Obresti od osebnih dohodkov na hranilnih knjižicah še rastejo Vsako leto, odkar prejemamo osebne dohodke na hranilne knjižice in (nekateri) na tekoče račune, smo v našem glasilu objavili podatke o obrestih, ki so nam jih osebni dohodki na hranilnih knjižicah prinesli. Najbrž ne bo odveč, če to storimo tudi letos. Marsikdo med nami ne ve ali pa se ne bo spomnil, da bo kmalu minilo pet let, odkar osebnih dohodkov ne prejemamo več v gotovini. Torej že prvi jubilej. Vsako leto znova nas veselo presenetijo podatki o skupnem istanju hranilnih vlog in stanju na tekočih računih, to je o tistem delu osebnih dohodkov, ki jih ne porabimo sproti. Skupna vsota še vedno raste; res da ne več tako hitro kot prva leta, toda raste še. Podatki na zadnji dan leta, po pripisu obresti, so naslednji: konec leta 1974 180 starih milijonov konec leta 1975 380 starih milijonov konec leta 1976 496 starih milijonov konec leta 1977 900 starih milijonov konec leta 1978 1.046 starih milijonov Torej konec preteklega leta smo že presegli staro milijardo! Je kdo to pričakoval? Najbrž ne! Gotovo bo stanje v januarju nekoliko padlo in ne bo dosegalo te milijarde, s precejšnjo zanesljivostjo pa lahko pričakujemo, da bo v letošnjem letu še dosežena in presežena. Navedimo kot zanimivost še število tekočih računov. Kar 100 naših sodelavcev se je že odločilo, da bo rajši prejemalo svoj denar na tekoči račun, stanje neporabljenega denarja na tekočih računih pa je konec leta 143 starih milijonov (od skupnih 1.046). Višini hranilnih vlog so primerne tudi obresti. Tudi te rastejo iz leta v leto, lani so znesle že blizu 61 starih milijonov (točno 609.813,90 din), kar je približno 12.?/o enomesečnih osebnih dohodkov. Seveda ta ni pri vseff enako, kdor ima več na knjižici ali na tekočem računu, jih je dobil več, drugi pa manj, toda nekaj jih je dobil vsak. Po letih so obresti znašale: v letu 1974 6,5 starih milijonov v letu 1975 20 starih milijonov v letu 1976 32 starih milijonov v letu 1977 45 starih milijonov v letu 1978 61 starih milijonov Številke so dovolj zgovorne, prepričljive in spodbudne. Verjetno je malo tistih, ki s takim načinom obračunavanja osebnih dohodkov niso zadovoljni. Nadaljujmo tako tudi letos! A. T. Kadrovske novice V mesecu januarju 1979 so sklenili delovno razmerje naslednji delavci: TOZD polnilnica Mij ato vic Marko — 11. 1. 1979, razporejen na opravljanje del in nalog šofer v založnem skladišču Zagreb, za nedoločen čas; Šiprak Perica — 15. 1. 1979, razporejen na opravljanje del in nalog skladiščni delavec v založnem skladišču Zagreb, za nedoločen čas. TOZD vzdrževalna dejavnost Artič Karl — 9. 1. 1979, razporejen na opravljanje del in nalog opravljanje mizarskih in steklarskih del, za nedoločen čas. Delovna skupnost skupnih služb Kunstek Veronika — 8. 1. 1979, razporejena na opravljanje del in nalog — opravljanje enostavnejših del v ekonomsko finančnem sektorju, za nedoločen čas; Artič Magda •— 8. 1. 1979, razporejena na opravljanje del in nalog —■ opravljanje enostavnejših del v ekonomsko finančnem sektorju, za nedoločen čas; Horvat Danica — 15. 1. 1979, razporejena na opravljanje del in nalog vodenje zbirnih in izplačilnih blagajn vseh TOZD, za nedoločen čas; Križman Franc •— 16. 1. 1979, razporejen na opravljanje del in nalog — vodenje prodajnega področja za Hrvatsko, BiH, Vojvodino vključno s skladiščem v Zagrebu, za nedoločen čas; Novakovič Davorin — 23. 1. 1979, razporejen na opravljanje del in nalog — potnik za prodajo mineralne vode za področje Bosne in dela Hrvatske, za nedoločen čas. Delovno razmerje je v mesecu januarju prenehalo naslednjim delavcem: TOZD zdraviliška dejavnost Zdravstvo Johan Darinki — 6. 1. 1979 razporejeni na opravljanju del in nalog — opravljanje kopeli, sezonska zaposlitev. Hoteli Belcer Heleni — 15. 1. 1979, razporejeni na opravljanje del in nalog pomoč pri pospravljanju hotelskih sob, sezonska zaposlitev. Restavracije Bedenik Danica — 23. 1. 1979, razporejeni na opravljanju del in nalog čiščenje restavracijskih in drugih' prostorov, sezonska zaposlitev; Brumec Ireni — 10. l.> 1979, razporejeni na oprava ljanju del in nalog čiščenje restavracijskih in drugih prostorov, sezonska zaposlitev; Kidrič Majdi — 15. 1. 1979, razporejeni na opravljanju del in nalog čiščenje kuhinjskih in drugih prostorov, sezonska zaposlitev; Strmšek Ireni -— 8. 1. 1979, razporejeni na opravljanju del in nalog čiščenje kuhinjskih in drugih prostorov, sezonska zaposlitev; Pilko Jožici — 17. 1. 1979, razporejeni na opravljanju del in nalog pripravljanje vseh vrst jedil, sporazumno; Vovk Marjani — 17.1.1979, razporejeni na opravljanju del in nalog čiščenje restavracijskih in drugih prostorov, sezonska zaposlitev; Janžek Mariji — 31.1.1979, razporejeni na opravljanju del in nalog pomoč v strežbi, sezonska zaposlitev; Šumak Ljudmili — 29. 1. 1979, razporejeni na opravljanju del in nalog čiščenje kuhinjskih in drugih prostorov, sezonska zaposlitev. TOZD vzdrževalna dejavnost Uka Uki — 9. 1. 1979, razporejenemu na opravljanju del in nalog delavca v parku, sezonska zaposlitev; Kidrič Ivanu — 27. 1. 1979, razporejenemu na opravljanju del in nalog pomožna dela v ključavničarski delavnici — odšel v JLA. Zakonsko zvezo so sklenili: Iz TOZD zdravstvena dejavnost — restavracije Ster-nad Berta in iz TOZD Polnilnica Antlej Zdravko. Rodila je delavka Zor jan Karla iz TOZD zdravstvena dejavnost, sina. K. T. Komisija v sestavu Čujež Stane, predsednik, Kern Vlado in Zupan Erika — člana, se je sestala 7. 2. 1979 z nalogo, da opravi žrebanje nagrad za reševalce novoletne križanke v glasilu Vrelci. Med 25 reševalci je žreb razdelil nagrade takole: I. nagrada 200 din: dr. Istenič Milan II. nagrada 150 din: Kitak * 1 II. Gordana III. nagrada 100 din: De-metrovič Mira Izžrebancem čestitamo! PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE NOVOLETNE KRIŽANKE PA JE TAKALE: ilustrator, kontrabant, starina, da, aka, tun, uspehov, ulj, polno, akra, nona, Palance, abak, oran, erot, iv, salo, vat, sta-narji, predsoba, inkarnat, avreola, ale, rig, le, rož, atek, te-mis, gonokokus, sb, us, sr, akti-j vistka, stotak, erik, rasa, So-i phia Loren, n, prod, abonent, ritem, od, ar, Emesa, remiza, nal, nabornik, Asinara, kavs. ) Rino Chinese Zbogom, hiša! Zbogom hiša, rodni kraj glej, ne bo me več nazaj, grem na Nemško, kdove kam, daleč proč, kjer bom sam. Zbogom mati, oča moj, ljuba sestra — bog s teboj! Dragi bratec, teta, stric, čujte ta moj zadnji klic: Hvala gori, ki sem stal vrh nje! Hvala reki, ki sem pil iz nje! Hvala soncu za sij njegov! Hvala hiši za njen krov! Kdo je rekel, da v nočeh tukaj zvezde se blešče? Jaz vam pravim, da zvezd tu ni, tu le temne so noči. Če skoz vas več šel ne bom, če bo prazen stal moj dom, kar pozabite name, pa mi lažje bo srce. In za konec bi zapel, da bi rad doma živel, a da ni več poti nazaj. Zbogom hiša, rodni kraj! Zbogom, jaz grem v tuji kraj, zbogom, zbogom v tuji kraj. Obeti v resoluciji o politiki izvajanja občinskega družbenega plana za obdobje v 1.1979 Povzetek k zadevni resoluciji že uvodoma ugotavlja, da planska usmeritev TOZD, SIS in KS v minulih letih ni dosegla zadanih nalog o poprečni rasti družbenega proizvoda. Zamujeno bi morali doseči v zadnjih dveh letih tega srednjeročnega planskega obdobja. Zaposlenost in podpo-prečna rast družbenega proizvoda za to leto navaja na zaključek o ekstenzivni zaposlenosti. Dodajmo še ugotovitev o nizki akumu-lativnosti našega gospodarstva, pa so jasne perspektive — še vedno gospodarsko zaostala občina na repu republiške lestvice. Vemo, kako očitna je redko številna gospodarska dejavnost v organiziranem združenem delu v naši občini. Ekstenzivna zaposlitev in proizvodnost, nizka akumulativnost in z njo povezana kreditna sposobnost v nove naložbe, vse to odseva na skupni in na osebni porabi. Ker pa slednji trije dejavniki teže navzgor, preide gospodarstvo na rob rentabilnosti. Naše gospodarstvo pod-poprečno nagrajuje strokovnjake in visoko kvalificirane kadre. Zato ne moremo pričakovati potrebnega priliva. Manjka nam smelosti za nove naložbe. Popolnoma v povoju so še dohodkovni odnosi. Poten-cionalni interesenti za investiranje od drugod ne stopajo z našim gospodarstvom v dohodkovne odnose, češ da ne nudimo dovolj dejavnikov za ekonomski zagon: nimamo lastnih energetskih virov, niti industrijskih surovin, imamo le slabo usposobljeno delovno silo. Resolucija se zavzema za selektivnost investicij in to v prid onim, ki imajo boljši organski sestav kapitala in visoko akumulativnost. Vse to je prav in res. Res pa je tudi, da te ugotovitve že vrsto let polnijo poglavja bivših družbenih planov in se nadaljujejo tudi v sedanji resoluciji brez vidnejših znakov za napredek. Republiška resolucija najavlja instrumente, ki bodo združeno delo spodbudili za naložbe na . manj razvitih območjih. Ostane nam, da upamo? Vprašati pa se moramo, če so podani realni pogoji za zelo ambiciozno zastavljene investicije v gospodarstvu. Resolucija mora zavezovati vse udeležence v družbeni proizvodnji za zboljšanje pogojev gospodarjenja in za odpravo neskladnosti. Osnovni namen ji je pokrivanje družbenih potreb — skratka skrb za boljše življenjske pogoje občanov. Sč. Poročilo o izidu žrebanja nagrad za novoletno križanko VRELCI VRELCI Mladi nam dajejo zgled BRILLAT-SAVARIN IN NJEGOVI GASTRONOMSKI AFORIZMI Med velikimi francoskimi gastronomi 19. stoletja zavzema eno vidnih mest Bril-lat-Savarin — pravnik, glasbenik in pisatelj znanega gastronomskega dela. Rojen je bil v družini, ki je zelo cenila gastronomske prefinjenosti, posvetil se je pravniškemu poklicu, ukvarjal se je z glasbo, hobi pa mu je bila gastronomija. Doživel je veliko francosko revolucijo in je nato moral bežati iz Francije. Odšel je v Ameriko, kjer je poučeval francoski jezik in igral violino. Leta 1796 se je vrnil v Francijo in nadaljeval sodniško kariero, zraven katere pa se je še vedno rad ukvarjal tudi z gastronomijo. Leta 1825 sta bili objavljeni njegovi znani knjigi »Filozofija okusa« in »Gastronomske meditacije«, ki sta bili nato prevedeni v mnoge jezike. V tej knjigi avtor podaja v predvečeru svojega življenja svoje izkušnje, pripombe in razmišljanja o gastronomiji in tako ustvari — ne da bi to nameraval — kult dobre jedi. Bil je tudi predhodnik novih idej o dietni prehrani. Brillat-Savarin definira gastronomijo kot »razumno znanje, poznavanje vsega tistega, kar je v zvezi s prehrano ljudi«. Navaja, da ji je namen, »da bdi nad ljudmi s pomočjo najboljše mogoče hrane«. Čeprav knjiga nima niti znanstvenih pretenzij niti je takšne strukture, je polna nasvetov, aforizmov in anekdot, iz katerih izhajajo tisoči dišečih kuharskih metuljčkov, ki pozivajo tudi v sodobnem času na civilizacijo prehrane. Posebno zanimivi so njegovi aforizmi, ki služijo kot uvod v knjigo in so večni temelj znanosti o gastronomiji: — Svet obstaja, ker živi, in vse, kar živi, se mora hraniti. — Živali se hranijo, človek je, a samo pameten člo- vek zna jesti. — Usoda narodov je odvisna od tega, kako se hranijo. — Povej mi, kaj ješ, in povedal ti bom, kdo si. — K jedi se človek poziva z apetitom in se nagrajuje z užitkom. — Dober okus je akt presojanja, s katerim dajemo prednost dobrim stvarem pred tistimi, ki to niso. — Užitek dobre jedi je priznan ob vsakem času, ob vseh priložnostih, v vsaki deželi, vsak dan in se lahko povezuje z drugimi užitki ter ostaja kot zadnja uteha ob izgubi drugih užitkov. — Odkritje nove poslastice pomeni za srečo človeškega rodu več kot odkritje neke nove zvezde. — Miza (za hrano) je edino mesto, kjer ni nikoli dolgočasno. — Tisti, ki se prenajedo ali prenapijejo, ne znajo niti jesti niti piti. — Razpored jedi: od težkih proti lažjim! — Red serviranja: od hladnih do toplih in dišečih! —• Mišljenje, da ni treba menjati vina, je enako krivoverstvu, ker se jezik zasiti in že po tretji čaši najboljše vino pušča prazen okus. — Zaključek večje pojedine brez sira je isto, kot lepo dekle brez očesa. — Kuhar se rodi — pek se lahko postane. — Za kuharja je točnost nujno potrebna vrlina, a ta vrlina velja tudi za gosta. — Predolgo čakanje gosta zamudnika je pomanjkanje obzira do vseh prisotnih. — Tisti, ki sprejema prijatelje in se ne briga za hrano, ki je za njih pripravljena, ni vreden, da bi imel prijatelje. — Gospodinja se mora potruditi, da bo kava odlična, gostitelj pa, da bodo likerji izvrstni. * — Povabiti neko osebo pomeni brigati se za njeno zadovoljstvo ves čas, ko biva pod našo streho. Po reviji »Ugostiteljstvo-turizam«. L. Prah VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 750 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga »redniškl odbor. Glavni ln odgovorni urednik: Stane Cujež. Tisk in klišeji: CGP Mariborski tisk. Glasilo Je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije. ONESNAŽENOST NAŠEGA KRAJA Naš kraj je prav tako, kot mnogo drugih, onesnažen. Najbolj onesnažen je potok Ločnica, ki je pri naši šoli že popolnoma črn. Povrzročitelji tega so delovne organizacije in stanovalci privatnih hiš. Vsi ti ne vedo, da s tem uničujejo naravo. Drugi primer >so mnoga smetišča v gozdovih, kamor ljudje odlagajo odpadke, štedilnike in kante, ki so koristne le za žabe, da jim dajejo zavetišča. Mnogokrat so ta smetišča blizu doma, da ni potrebno odpadkov nositi kam dlje. Sami pa pa potem ne vedo, od kod zaudarja in preiščejo stokrat vse okoli hleva, na smetišče pa še pomislijo ne. Tudi delavci vrtnarije niso boljši. V parku vse lepo počistijo, da ne bi gostje videli smetja, potem pa to smetje odpeljejo nekam, kjer nihče ne vidi in tam zopet zaudarja. Če ljudje ne bomo te stvari vzeli resneje, bomo nekega dne še komaj dihali in naš kraj bo daleč naokoli znan kot zelo onesnaženo zdravilišče, ne pa kot čisto mesto. Vinko Boršič, 6. b osnovna šola Rog. Slatina OČIŠČEVALNA AKCIJA V soboto, 25. 11. 1978, smo se odpravili na očiščevalno akcijo V njej naj bi sodelovali vsi krajani Rog. Slatine, žal pa je bil odziv majhen. Na zbirnih mestih je kmalu ležalo na kupe železja in drugih smeti, ki smo jih šolarji z golimi rokami pobrali s smetišč ter jih na vozovih pripeljali na kup. Naš razred je imel nalogo, da očisti Cvetlični hrib. Nekaj časa smo hodili in pobirali smeti v vrečke. Kmalu smo prišli do velikega smetišča. Z njega smo potegnili motor, hladilnik, dva štedilnika in še mnogo železja. Odpeljali smo trikrat in to poln voz. To je priča, kako nemarni so naši ljudje. Lahko bi naročili posode za smeti, ki jih komunalno podjetje sprazni vsak teden. Namesto tega pa zmečejo vso to staro kramo kar v gozdove. Gozdovi naj bi bili vir zdravja. Dajejo nam čist zrak, mi pa se jim zahvaljujemo s tem, da odlagamo vanje smeti. Naš kraj je znan tudi kot svetovno zdravilišče in marsikateri gost se zgraža nad tako okolico zdravilišča. Mi šolarji smo se trudili, da očistimo smetišča, pa vendar je še vedno tako, da je smeti več kot ljudi. Miran Brantuša, 6. b osnovna šola Rog. Slatina HUMOR Ona: »Po dvanajstletni zaroki pa bi se midva končno le lahko že poročila.« On: »Ni neumna ta tvoja ideja. Le kdo bi naju še vzel v teh letih!« Ona, ko je ogledovala lep in drag krznen plašč v izložbi, je dejala možu: »Sem se kar do ušes zaljubila vanj, ljubi možek.« On: »Takoj beživa stran od tega, če ne, bom postal strašno ljubosumen.« »Žena mi je prepovedala kaditi. Prepovedala mi je tudi piti. Se na srečanja s prijatelji mi je prepovedala.« »Gotovo obžaluješ, ker si se z njo poročil?« »Tudi obžalovati mi je prepovedala.«