[AVGUST
1	S Vezi sv. Petra
2	N 9. pobink P
S P Lidija
4	T Dominik
5	S Marija Snežnica
6	Č Sprem, na gori
7	P Kajetan	+
8	S Cirijak
9	N 10. pobink. ®
10	P Lovrenc
11	P Suzana
12	S Klara
13	O Janez Berch
14	P Evzebij	+
15	S Vncbovz. M. D.
VENEC
ŠTEV. (NO.) 151.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico —- od boja do emagel
GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA 53 CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
CHICAGO, ILL., PETEK, 31. JULIJA — FRIDAY, JULY 31, 1936
LETNIK (VOL.) XLV
Levičarska vlada izdala dekret, s katerim zaplenjuje vse t katoliške šole in učne zavode od osnovnih šol pa dol i univerz. — Uporniki se pripravljajo na nove napade. — Čiščenje v vrstah vladne vojske.
Madrid, Španija. — Vlada je izdala sinoči posebno odredbo vsem županom, krajevnim ob- j lastnikom in vsem, ki jim je da- [ na oblast, da se imajo vse katoliške, osnovne šole, višje šole, kolegiji in univerze, ki jih vodijo razni verski redovi, konfiscirati. Katoliškim duhovnikom in vsem katoliškim redovom je prepovedano vsako kakoršnokoli poučevanje v območju, kjer ima oblast levičarska vlada. Za one kraje, ki so v rokah upornikov, pa določa odredba, da se imajo na isti način zapleniti vse šole tekom petih dni, kakor hitro, pridejo v roke vladnih oblasti. Druga odredba pa odreja strogo čiščenje v vrstah vojske in mornarice. Vse sumljive in ne zanesljis^e elemente se ima takoj odstraniti iz vojske in mornarice.
Gibraltar. — Ne daleč ou San Roque se je vnela huda bitka med upornimi četami iz Mo-roko in oddelki komunistov. U-porniki so po kratkem boju komuniste obkolili in iste popolnoma premagali. Pozneje so zajeli blizu pod La Linea goro, 1ri jo nazivajo "Stol Kraljice", kakih nadaljnih 60 komunistov, ki so jih moroške čete enostavno po-strelile. Drugo poročilo ve povedati, da je glavni vodja uporni kov general Francisco Franco ni znan-odletel tajno iz Gibraltarja preko pozicij vladnih čet in je pristal v Seville, katero mesto in okolico še vedno držijo v svojih rokah uporniki. General Franco je prišel v Seville da reorganizira uporne čete za glavni udar proti severu, proti Madridu.
Barcelona, Katalonija. — V
Burgosu so včeraj pogrešali generala Mola, ki zapoveduje severnim upornikom, ki pritiskajo preko gorovja proti Madridu. Zdi se, da uporni generali iiqajo posebne zaupne sestanke in da snujejo odločilen udar proti Madridu. Uporniki so dobili včeraj večje zaloge hiunicije in orožja, kar je prav gotovo importirano iz drugih držav.
Tangier, Moroko. — V Gibraltar je dospel en vladni pod-mornik težko poškodovan in se je predal upornikom. Drugi pod-mornik "C-3" pa se je pototopil, pravi poročilo, zadet od bombe iz upornega letala. Drugo poročilo pa omenja, da so se tri bojne la-dije uprle vladi in se pridružile upornikom.
V splošno zgleda, da se obe strani pripravljate za odločilno bitko, ki se bo završila pred Madridom in od katere bo odvisno, kdo bo zagospodaril nad Španijo. Ali bo ostala vlada na krmilu, ali bo morala poražena se umakniti iz Madrida in kapitulirati Pl-ed uporniki. Vlada ima za en-krat še vedno več ugodnosti na razpolago, kakor pa uporniki. •Prvič ima v oblasti go.sto železniško omrežje z osrčjem v Madridu in pa kar je glavno, na razpolago ima vse državne kredite, ki jih rabi v boju proti upornikom.
NESREČA
NA JEZERI)
Težki prevažalni čoln se potopil tik pred ciljem; 15 ljudi utonilo.
Chicago, 111. — Velika nesreča svoje vrste se je dogodila na Michigan jezeru v sredo jutro, ne daleč od cilja, kamor je vozil težki tovorni čoln 2000 ton peska iz Lockporta v South Chicago. Čoln je bil v službi že dolgo vrsto let in so z njim prevažali razni tovor največ pa pesek, ki so ga nakladali v Lock-portu blizu Jolietu in je istega vozili po kanalu v Chicago. Včeraj so čoln zopet naložili z peskom, kakor običajno ter je od-plul proti Chicagi, vozeč kakih 9 milj na uro. Ko je privozil iz kanala v reko Chicago ter iz te na odprto jezero, je zavil proti južni strani zalivu Calumet reke pri 90. ulici. Predno je dospel na cilj se je na jezeru začel nagibati in se po misterioznem
ANGLIJA ALARMIRANA
Vlada je dobila tajne podatke,
kako se razne evropske države obogožujejo.
London, Anglija. — Posebna deputacija, ki je zbirala zadnjih 'šest mesecev statistiko oboroževanja v Evropi, je podala včeraj pred angleškim parlamentom svoje poročilo. Številke, ki jih je deputacija navedla glede oboroževanja so ostale tajne radi javnosti, ker je to pač velike važnosti za vojno minister-stvo. Je pa to poročilo silno alarmiralo vse konservativne pristaše, kar je znamenje, da se v Evropi pripravlja nekaj strašnega, kar se tiče oboroževanja evropskih držav. Zlasti poročilo o nemškem oboroževanju je mnoge osupnilo, pravi poročilo.
Odličen vladni uradnik je izjavil v parlamentu, "da je zadnji čas, da se Anglija predrami in ne zapira več svojih oči pred vsem, kar se v Evropi godi, ali pa bo Anglija trpela občutne posledice v prihodnjih konfliktih, kakor jih je zadnje čase v Sredozemlju in Afriki. Napram drugim na kontinentu mi nismo
PRISTRANOST FRANCIJE
Bordeaux, Francija. — Francoske oblasti v tem mestu so zadržale štiri angleška letala, ki sta se ustavla tu med potjo proti Gibraltarju. Francozi so jih sumili, da so letala namenjena španskim upornikom. Še le po obvestilu vlade v Parizu so pustili letalce odleteti proti svojemu cilju. Tako na eni strani. Na drugi strani je pa dokazano, da Blumova vlada pošilja levičarski vladi V Španijo letala, orožje' in municijo.
naključju potopil. Z čolnom se | daleč zadosti pripravljeni, da je potopilo tudi 15 ljudi delav-jbi mogli braniti naše otočje cev in uradnikov na čolnu. Iz vse skupine 22 po številu se je rešilo le 7 oseb. Vzrok nesreče

POMANKANJE FARMAR-SKIH DELAVCEV
Fargo, N. D. — V North Da-koti po nižini okrog Rudeče reke izjavljajo farmarji, da jim manjka farmarskih delavcev pri žetvi in mlatvi. Farmarji ponujajo farmarskim delavcem po $2.00 na dan, pa ne morejo za to plačo dobiti delavcev. Farmarji pa izjavljajo, da več za to delo ne morejo plačati, ker njihovi dohodki so prepičli. Farmarji apelirajo na vlado, da naj v teh okolicah ustavi vsa WPA dela, drugače bo začelo žito gniti na polju, kolikor ga je ostalo v tej suši.
nase
pred napadi."
To je baje nekak uvod, s katerim bo Anglija pričela z velikim oboroževanjem na kopnem, vodi in vzraku. Pa pravimo, da bo mir?
21 ARABCEV UBITIH V SVETI DEŽELI
KR1ŽEMSVETA
—	Mexico City, Mehika. — Da turisti v Mehiki niso prav varni se je prepričala včeraj skupina Američanov, ki je na izletniškem potovanju v Mehiki. V Taxcoi, državi Guerrero, je dvajset banditov napadlo sedem izletniških emeriških automobilov in so vso skupino oropali za vse, kar s0 imeli pri sebi.
—	London, Anglija. — Mrs. Rosina Kemp iz Calgary, Kanada je dvajset lot želela, da bi mogla videti grob svojega pokojnega moža, kj je padel na francoskem v svetovni vojni, Dejala je: "potem, ko bi videla grob svojega moža rada umrjem." Zadnjo nedeljo je bila v Vimy na Francoskem in našla grob. Ko se je vračala iz Havre na parniku je 4 ure po vkrcanju radi mrtvouda umrla. Želja si ji je uresničila.
—	Berlin, Nemčiia.— Američan Ludwig Hoffman, sedi že nad mesec dni v nemški ječi, ker je v nekem pogovoru izjavil, da je Julius Streicher, "lump," v katerih rokah je bo i kotiranje in oreganjanie
MUSSOLINI PO-VZROČA STRAH
Najnovejša vest je, da Mussolini misli zasesti Gibraltar v španski zmedi. N
London, Anglija. — Znano je, da je angleški kralj Edvard	gorice
VIII., ki se je udeležil v nedeljo Maribor, 14. julija. — Stanje v Vimy na Francoskem in z njim vinogradov se rapidno slabša, ministerski predsednik Baldwin, jTudi v tistih vinogradih, ki so
Iz Jugoslavije.
Katastrofalno stanje vinogradov po Štajerskem. Vsled preobilnega deževja se razvija trtna bolezen in uničuje trtne nasade; po nekod je radi bolezni odpadlo tudi grozdje. — Smrtna kosa in drugo.
Žalosten poglel na vinske
vojaških slavnosti v spomin padlim kanadskim vojakom, nameraval ostati v Franciji na počit-
bili doslej precej obvarovani, se je začela razvijati poleg lastne tudi grozdna peronospora in so
nicah vsaj dva tedna. Te svoje jnekateri vinogradi že do 100 % počitnice je pa na enkrat preklical in se takoj v nedeljo vrnil domov v London. Mnogi so ugibali zakaj. Odgovor je zdaj prišel in sicer ta, da se je kralju in mini-
umčeni. Na tukajšnjo vinarsko in sadjarsko šolo prihajajo dnevno poročila iz vseh krajev o slič-nih pojavih. Strokovnjaki priporočajo vinogradnikom, naj škro-
sterskemu predsedniku zaupno P"0 tudi tiste vinograde, ki so sporočilo, da Mussolini špekulira .že čisto uničeni, da se na ta na-s tem, da v sedanji španski zme- čin ohrani za bodoče leto vsaj di zasede Gibraltar in alžirske,les- Tudi Priporočajo vršičkanje, ožine. To je sigurno edini vzrok iin sicer tako> da se ne Prireže ukinjenja počitnic od strani | normalno, ampak se porežejo sa-angleškega monarha.	|mo viseči dtli. Pozneje naj se
Tako torej tajna borba med vršičkanje še enkrat vrši, tako
na izgon
FRANCOSKI LEVIČARJI SE BOJIJO
ŠIRITE
AMER. SLOVENCA*
Pariz, Francija. — Po prestolnici se je raznesla vest, da se tudi v Franciji pripravljajo fašistični pjristaši na upojr proti Blumovi vladi. Vlada je jso se umaknili še le, ko so jih takoj naročila svoji tajni poli- zace'a obstreljavati vojaška le-
Jeruzalem. — Arabci, ki so po teh pokrajinah užaljeni radi judovskih kolonizacij, ki jih je angleška vlada dovolila, še vedno nasprotujejo in vodi- j Židov v Nemčiji. Nazijske ob-jo vse mogoče obstrukcije pro- lasti so ga nameravale postati naseljevanju judov. Vodijo (viti ored sodišče, ker pa je pasivno resistenco kjerkoli :Hoffman ameriški državljan morejo. Po nočeh pa se zbira- |so ga zdaj obsodili jo arabske tolpe in napadajo iz Nemčije, iz zased Jude in angleške vojake, ki jih ščitijo. V podnožju Nablus gorovja so te dni napadli Arabi judovsko naselbino. V akcijo je stopila angleška pehota in razvila se je strahovita bitka med vojaki in Arabi, ki je trajala več ur. Na bojišču je obležalo 21 Arabcev in na angleški strani krajevni kon-štabler in trije vojaki. Arabci
Anglijo in Italijo ne pojenjuje. Mussolini dela načrte in Anglija to čuti. Ako bi Italija vzela v posest Gibraltar in alžirske ožine, bi s tem postala popolna in absolutna gospodarica sredozemskega morja, katero bi po
da se bo letos izvršilo vršičkanje dvakrat.Tudi v sadonosnikih je stanje zelo slabo in se kaže veliko glivičnih bolezni. Rano sadje je nekoliko boljše.
V naših listih so bila zadnje čase številna kratka poročila o
tem postalo navadno italijansko stanju naših vinogradov. To pa jezero. Anglija pa bi zgubila !le nekako mimogrede. V resnici svojo morsko cesto do svojih Je med Ljutomerom in Ormožem
kolonij v Afriki. Tu je škorenj, ki močno žuli Anglijo.
ŠPANSKA VLADA KON-FISCIRA
— Marseilles, Francija. — Generalni poslovodja od General Motors in od Ford Plants v Barceloni na Katalonskem, je dospel semkaj na francoskem parniku ter povedal, da je španska levičarska vlada zasegla vse njihove tvornice v Barceloni. Banka je zasegla tudi bančne račune imenovanih podjetij in vse imetje kakoršnokoli.
PRI PREGLEDOVANJU OD SUŠE UNIČENEGA POLJA
ciji, da naj ta izvrši strogo preiskavo glede te zadeve. Poseben pogon so napravili po uradfih takiozvane "Anti-sov-jetske akcije," katera organizacija se prizadeva, da preprečuje širjenje komunističnega gibanja med francosko mladino. Razvidno je torej, da je Blumovcev strah.
-o-
VLADA NAROČILA SO LETAL
tala.
Washington, D. C. — Vojni department je izročil Stear-man Aircraft Co. v Whichita, Kans., naročiloi za 50 vojaških letal, ki bodo stala $329,659.-00. So to letala manjšega tipa, ki bodo služila za traniranje vojaških letalcev.
ANGLIJA SE ZA GDANSK NE ZANIMA
Berlin, Nemčija. — O zadevi prostega mesta Gdansk (Danzig,) ki je sedaj še pod upravo Lige narodov, se je izjavila angleška vlada, da se v ta spor ne bo vmešavala. To vprašanje naj rešite sporne stranki, ki sta Nemčija in Poljska. Iz tega je razvidno, da se Anglija nima volje izpostavljati prav nikjer za kake slovanske interese. Nemškim krogom je po objavi te novice zrastel greben. Zdaj ve, da bo imela prej ali slej proste roke v tej zadevi, ki jo bo rešila na način, da bo germanski požrešnosti zadoščeno.
stanje zelo hudo in celo katastrofalno. V legah, kjer se je lani nabralo 35 do 40 polovnjakov mošta, bosta letos kvečjemu dva. So gorice v katerih vobče ne bo pridelka, ker ne najdešsniti grozda. Grozdje je kratkomalo izginilo, dasi ga je bilo toliko, da smo že mislili na rekordno letino. Vzela ga je peronospora, ki jo je pospeševalo slabo vreme v prvi polovici junija; skoro dnevne nevihte in koj za njimi vroče sonce, zatem pa megla. Svoj čas smo začeli škropiti, ko so bili poganjki dolgi za dober pe-denj. Potem pa smo čakali od leta do leta delj časa, tako da so rozge večkrat ležale že na zemlji, ko smo začeli prvikrat škropiti. Pa ni bilo nič hudega, ker je bilo vreme enakomerno toplo. 'Letos pa je temu drugače. Pravega tako zvanega podeželskega ! mirnega dežja letos skoro nismo i imeli. Po največkrat so nas obiskale nevihte s plohami, takoj zatem pa je znova posijalo vroče sonce, skratka vreme za prospeh perenospore kar najbolj ugodno. Pravijo, da imajo tisti vinogradniki še največ pričakovati, ki so škropili že pred binkoštmi. Pred
v Hutterjevi tovarni v Mariboru. Tam je bil zaposlen 41 letni zidar Rudolf Pogorele, ki je delal na zidarskem odru. Oder se je pa naenkrat odtrgal in zgr-mel z njim v globino. Pogorele si je zlomil več reber in dobil nevarne notranje poškodbe.
-o-
Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Ivan Suš-nik, trgovec. — V Kamniku je umrla Marija Praschniker, vdo-, va po inženjerju.— V Goričah pri Kranju je umrl Anton Petelin, ki je 40 let bil organist ta-mošnje župne cerkve.
-o-
Huda nesreča Iz Novega mesta poročajo: V ponedeljek večer 6. julija se je v skladišču kolodvora v Straži pripetila huda nesreča. Posestnik Ivan Lavrič iz Dolnje Straže Je žigosal železniške prage, za njim pa je pripeljal drugi voznik zvrhan voz tramov. Lavrič, ki jč bil tako zaverovan v svoje delo, ni opazil, da pripelje mimo njega drugi voz, voznik ga pa ni opazil. Voz je Lavriča nenadoma stisnil h kupu železniških pragov in mu prizadejal težke notranje poškodbe. Smrtnonevarno ranjenega so pripeljali v kandij-sko bolnico.
Požar
V Orehovici na Dolenjskem je v nedeljo 5. julija zgorel kozolec posestnika Jožeta Radeščka.
Nesreča na Fali
Pri čiščenju transformatorja je v ponedeljek 6. julija na Fali eksplodiral kotel za smolo. Goreča tekočina je obgriznila 23 letnega delavca Ivana Robnika in ga močno opekla po životu. Tovariši so ga v zadnjem hipu rešili smrti, ker v naslednjem trenutku je že ogenj zajel celo celico, da so pozneje požar le s težavo pogasili. Robnik se zdravi v mariborski bolnici.
Drugi na sliki z zavihanimi rokavi je poljedelski tajnik Rexford G. Tug-well, ki pregleduje na osrednjem zapadu uničena polja od suše. Na sliki je tudi od leve Southdakotski guverner Walter Welford in J. T. Sarvis, poljedelski veščak iz So. Dakote.	1
Pod avtomobilom
Na cesti med Hočami in Bohovo je bil zaposlen pri gradnji pohorske ceste Gašpar Cafuto. Pripeljal je mimo neki avtomobil, ki je zadel v Gašparja in ga podrl na tla. Pri tem je Gašpar zadobil hude poškodbe na glavi
in zlomljeno ima tudi roko. Av-kratkim so listi poročali, koliko Jtomobilist mu je ponujal 100 di-škode so napravile po naši ba-jnarjev, poškodovanec je pa za-novini toča in povodnji. Potreb- .hteval 500, katerih mu pa avto-nov bi bil°. d» bi se uradno ugo- Jmobilist ni hotel dati, temveč se tovila škoda po peronospori, ki je odpeljal naprej.
je na mnogih krajih (n. pr. Po-	_o__
lenšak, Brebrovnik, Cerovec	Posledica prepira
itd.) stoodstotna. Veliko škodo | V vinotoču posestnice Marije pa je povzročila peronospora tu- ^esenjakove v Mezgo vcih je med di na sadnem drevju, s katerega,večjo družbo bil tudi 38 letni poje odpadlo mnogo sadja, pa tudi sestnik Alojz Črnivec, pridružil listja. Tisto sadje pa, kar ga je jse je pa družbi še 35 letni po-še ostalo, je napadeno od škr- [sestnik Ivan Šegula. Zaradi ne-lup'a, zato že poka in bo ostalo ke malenkosti je med njima na-
nerazvito in za kupčijo sobno.
nespo-
Nesrečen padec
Huda nesreča se Je pripetila jso poškodovana tudi pljuča.
stal prepir, med katerim je Črnivec zabodel Šegulo dvakrat v hrbet. V ptujski bolnici so zdravniki ugotovili nevarne rane, ker
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 31. julija 1936
^lMerikanski Slovenec
Črvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. ;1
Ustanovljen tet* JSfig,
Iihaja v»ak dsn raznn nadelj, pone-fel'Vov in dnevov po prasniktib
Izdaja in tiskaj PD1NOST PUBLISHING CO.
Naslov uredniitva in oprav«! (849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina)
..$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Et celo leto (Za pol leta _ Ka četrt leta
Za Chicago, Kanado i* Evropo:
Za celo leto__$6.00
Za pol leta ___3.00
Za četrt leta___1.75
Posamezna številka____3c
IThe first and the Oldest Slovene newspaper in Ametiast, Established 1S01.
Issued daily, except Sonda/, Monday and the day after holiday!.
Published byl
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication offices 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription!
For one year__
For half a year _
For three months _:_
__$5.0G
_ 2.50
— 1.50 Chicago, Canada and Europe:
For one year _$6.00
For half a year ,	3.00
For three months___1.75
Single copy____3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlanl na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo itevilko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Kako smo se razvijali ?
Ne gre morda za kake važne kulturne preobrate, dasi zadene duševno stran našega razvijanja tu v Ameriki, ki pa sega zelo globoko v življenje tu naseljenih Slovencev. Posledice so vrlo odločilne za posameznika, in s tem tudi za skupnost že zdaj, kam bodo poleg sedanjega stanja še segale, o tem je radi teh preobratov na polju naziranja težko govoriti.
Kako je toraj prišlo do stanja sedanjega razvitka in naziranja o svetu in življenju, v kakršnem se približno nahajamo danes v Ameriki med Slovenci?
Nedavno od tega je v večji družbi nanesel govor na tiste dni, ko so Slovenci kar trumoma prihajali v Ameriko, večinoma mladi ljudje. Mož, na čigar glavo se je naselila že pozna jesen, se je nekako otožno zamislil v tisto dobo, ko je vrela mlada kri. "Saj veste",E je dejal, "kakšna je mladina. Za puncami smo dirjali, za vse drugo se nismo dosti zmenili". Zelo dobro je povedal, ako kdo razume, kaj je hotel s tem povedati.
G. Frank Kerže je zapisal te dni marsikaj zanimivega v "Politika v Ameriki in Slovenci". Članek je objektiven in večinoma zadene. Kako je med nami zdaj, je vsakemu znano, ako se zanima za javne pojave. Ni nobenega dvoma, da je v teku časa prišlo vsfej pri veliki večini naših naseljencev do nekega duševnega razvitka in preobrata. Naselilo se je nekaj "liberalcev", in d so ostali, kakršni so prišli. Precej je bilo tudi socialistično orientiranih naseljencev, ki so enako ostali pri svojih nazorih. Morda do 90 odstotkov pa je bilo izmed naseljencev iz kmetov. Ti so bili, kakršno je ljudstvo na našem slovenskem domu. Pri teh se je izvršil preobrat. Kako je zdaj med nami, o tem se lahko prerekamo, brezdvomno pa je velika večina teh "kmečkih" naseljencev prešla, recimo kratko, v napredni tabor, ki obsega vse od liberalca do modernega komunista in ateista.
Tukaj je preminul rojak Joseph Peshel v starosti 70 let. Doma je bil iz Jerneje vasi pri Črnomlju. V Ameriko je gospel leta 1889 in sicer V Vsaka skupina v tem skupnem taboru se Tower, Minn., k svojemu stri-hvali s svojimi pridobljenci in privrženci, pri čemur ne cu Jos. Peshel. Leta 189-3 se je
bil poročil z Uršulo Zupan, ki
lep dokaz, da prizadeta družina Kapš uživa spoštovanje in sočustvovanje med občinstvom.
Anton Žlogar je bil te dni nekaj popravljal na strehi, pa je nesreča hotela da je padel na pločnik poleg hiše in si zlomil nogo v sklepu ter zadobil še druge poškodbe po telesu. Prepeljan je bil v Shippman bolnišnico. Kakor je zdravnik priznal, bo vzelo eno leto, predno bo popolnoma okreval.
Dne 21. julija so bile tukaj volitve dveh šolskih direktorjev. Izvoljena sta bila Mr. Richards nadzornik rudnika Pickans & Mather Co. in naš rojak Ivan Tavžel. Tako imamo sedaj Slovenci tri svoje rojake Slovence pri šolskem odboru, kar je polovica tega odbora. — Pozdrav.
Jernejčan
______ROJAKINJA IZ MICHIGA-
NA PIŠE
S kako barvo ali bojo se lahko marsikaj prikrije, po-	Monroe Mich
kaže drugače, kakršno je v resnici.	j Dragi čitatelji Amerikan-
Med vojsko so ladje tako pomalali z raznimi bojami, skega Slovenca. Dolžnost nas
da so oddaleč sličile morskim valovom.	vseh bi bila, da bi nekoliko
V Rusiji so razglasili novo demokratično ustavo in jo pogledali (nazaj za nekaj let
hvalijo kakor Jud svojo blago. Ako kdo gre načrtu te in Pomislili delovanje našega
ustave na dno, najde, da je le - namalana.	Predsednika Zdru-
,T . .... , , :	. ,	. zenih držav Rcosevelta. Samo
Nemški naziji se delajo silno skrbne za dobrobit svoje poglejmo, kaj smo imeli pod
žlahtne nemške rase. Baje so nekaj našli na katoliških; Hoover je vo vlado in kaj ima-
duhovnikih, kar mora pred sodnijo, da ta najde, kaj jejmo sedaj ped Rooseveltom.
na tem, in lepo je, ako koga postavijo pred pravičnega Najprej poglejmo, kaj snio
sodnika, da preišče, in mu ne odrežejo glave brez vsake !imeIi pod Hooverjem. Začela
Še vedno se vrši ta preobrat. Pride sem ravno ne napačen mož, ki je vedno nekako samotaril. Nekdo ga nagovori, naj se pridruži katoliški jednoti. Pa je menil: "Ampak bo treba iti k spovedi". Seve, saj si katoličan, kakor praviš. Pa se je ta "katoliški" mož pridružil naprednim, in pridružil radi načel morda ... Kaj še ? Radi — spovedi. Tako smo se razvijali, tako se je vršil preobrat in se vrši morda še, kolikor je še preobrat mogoč, in edinole na tem torišču je iskati razloge za preobrat, nikakor pa ne morda na torišču kakih načel samih. "Napadi" od strani — klerikalcev so le bolj lastna hvala za napredovanje, moč napredovanja v napredna načela niso ta načela, moč je kratkomalo, da ni treba — spovedi, ko smo prej dirjali le za puncami in hodili v cerkev h k .. Tacol.
Tako pa ni le morda pri nas naseljenih Slovencih, tako je vsepovsod, kjerkoli se vrši kak preobrat, razvitek ne navzgor, pač pa razvitek navzdol, in naj pri tem razni razvijalci še tako kričijo o — načelih in napredku in se ustijo, da korakajo, ko vsi skupaj v resnici — rakajo. Razvijanje je, ampak kakšno.
—-o-
Namalano
je, marsikdo bo rekel, da nima dela tudi sedaj, ko je Roosevelt in še bo pristavil, da takrat, ko je bil Hooiver, se je ža mal denar še dobilo jesti, sedaj je pa vse drago. Tudi temu ne oporekam in je tudi resnica, toda temu ni vse kriv Roosevelt, ampak razmere. Da ni dela kot bi ga bilo pri-1 čakovati, so v veliki meri kri-i
med Slovenci po Ameriki
ve kompanije, ki imajo velike! in umetne stroje, kateri jim j nadomestujejo pridne roke delavca. Teh strojev ni treba vedno vsaki dan plačevati, pro-ducirajo po vsaki dan. Tako so kompanije krive, če ne zaposlujejo več delavstva. Zato pa jaz mislim, da je Roosevelt še vedno veliko pomagal mnogim milijonom v deželi Strica
l-c
Jugoslovanski Radio program
ki ga vodi vsako nedeljo dopoldne na postaji WGES, znani hrvatski narodni delavec g. j G eorge Marčan, se bo vršil izdaj vsako nedeljo po celo uro in sicer ol 9. ure do 10 ure dopoldne.
vsake
preiskave in sodbe. Ampak vsa ta sojenja so le — namalana.
V Mehiki je vse polno svobode, kakršno je kradla prej ta šmentana cerkev. Svobodne pravice vsem, svobodne volitve bodo, peone bodo osvobodili, duha tudi osvobodili verskih oklepov in spon, svobodno lahko gre kdo v cerkev in moli. . vse polno svobode, ampak vsa mehikanska svo-boda je le, da si neki "generali" polnijo žepe, vsaka druga svoboda pa je le namalana.
Tudi naša prosperiteta je le bolj namalana.
bom kar pri sebi. Mi smo namreč nekoliko poprej ko so bile volitve za Hoover j a zidali precej veliko hišo. Ni bilp vse gotovo, je manjkalo še veliko reči pri hiši in ni bilo vse take, kot bi radi, pa smo mislili, da bomo počasi že še vredili.
_____

KAJ
NOVEGA V SOTI?
za nas vse, tako da še tistega, ki je pri hiši delal za mal denar, je bilo težko plačati. Šlo ie vedno navzdol, po domače rečeno, je crkavala ena stvar jza drugo. Propadali so farmar-!jiy trgovci, pokale so banke; jnic dobrega ni bilo za priča-Ikovati, vse je šlo pod nič, ljud-'je r,o začeli že obupavati. Rakuni, ; neplačani računi so se o njegovi smrti tem bolj uža- j\-edno bolj kopičili, vse je šlo lostila vse sorodnike in prija- rakovo pet ne samo pri nas, Ely, Minn. itelje' še veIiko bolj pa seveda 'ampak tudi drugod. Težko je njegove starše. Dne 5. julija je bilo jin drugega jskoro nismo
bil fant sprejel prvo sv. obha- 'imeli za pokazati, kot prazne jilo in je bil tudi ministrant, želodce in prazne žepe. 'Vsem Njegov pogreb se je vršil dne.se je tako godilo, kot riben-21. julija pod vodstvom slo-':čanOm, ko so na spomlad lepo
MINNE-
gre za kake številke. Poznam n. pr. društvo vrlo svobodomiselne jednote, ampak pri društvu ni niti enega svobo-,
domiselca, pa so le vsi v nasprotnem taboru vsaj na pa-|nu Gorenjskem ki je sedaj . . , .T , , , .	. , , , . postala vdova, katera žaluje
pirju itd. itd. Lahko bi se mnogo napisalo, kako da je|za svojjm možem s svojimi
do tega prišlo, -pa me zanima le ena stran, ker sega ta pač tremi sinovi Jožefom, Johnom
najglobokeje.	lin Jakobom ter dvenvi hčerami
Ravno obhaja "Prosveta" dvajsetletnico obstanka, j Anna omožena Dekey v Ho-
Razni, ki so pri tem udeleženi, pokazujejo v svojih slavo-jneyville> utah in Mair, stanu-
spevih na — načela, svoja napredna načela, ki so prodrla Pri m^er}; Pokojni Jos-
v mase, kakršne so danes za njimi. Pri tem, seve, ne^f161	itf™ S°"
. ' ..	, . .. J J ■ , , ' . . kol spadajoče k SNPJ.
manjka raznih stranskih udrihov na te hudobne klerikalce, ki so te naprednjake enako hudo napadali že kar spočetka in jih še napadajo, ampak vse je bilo zaman, število naprednih se množi še naprej. Nikakor nočem tajiti,
Sama in zato vreden pohvale in priporočila.
Ker sem v začetku omenila mojo hišo, moram tudi ob konca povedati, da smo s po-|močj0 mojih treh sinov, ki so vsaki dan delali, sedaj hišo prav lepo vredili in lahko rečem, da moderno uredili in je sedaj hiša vredna sVojega imena. Poleg hiše smo pa tudi postavili velik garaž. To smo zgotevili kljub slabim letom, ker če človek ve kako denar obrniti, si lahko marsikaj napravi. Zato, če se denar prav obrne, ima človek sčasoma kaj pokazati, med tem, ko oni, ki ga po neprevidnem trojji, nima ničesar. Par rok seveda ne zmere vsega, toda ker nas je bilo več, smo lepo napredovali in srečno skončali.
H koncu naj še omenim, da imamo tukaj pri nas letos pravo afriško vročino. Menda,
{■
nam jo je poslal Mussolini, ki ima baje celo Evropo pod nogami, s svojimi velikimi rokami je pa pograbil velik kos Afrike in z njo seveda pritegnil k sebi tudi vročino in jo zalučal proti Ameriki, da sedaj v njej pečemo; s svojimi številnimi letali je pa oblake prepodil, da ne dobimo dežja. Imamo poleg hude vročine tudi občutno sušo, ki kvari poljske pridelke. — Toliko za enkrat. Pozdrav čitateljem in naročnikom.
Monroška Slovenka
-o--
Smrtna kosa
Chicago, 111. — V torek 28. julija je preminul tukaj rojak Mr, George Jerovšek, nagle smrti, zadet od kapi, na naslovu 2329 So. Damen ave., kjer tudi leži na mrtvaškem odru. Pokojni je bil rodom iz Brega pri Komendi na Gorenjskem in je bil 52 let star. Tu zapušča žalujočo soprogo, dve hčere in 1 sestro. V stari domovini pa tri sestre in dva brata. Pokojniku želimo raj in pokoj, vsem žalujočim sorodnikom pa naše globoko sožalje!
Velik surprajz party
Joliet, 111. — Zadnjo soboto večer su tukaj priredili sorodniki in prijatelji velik surprajz parity v Rivals Parku k 25 letnici zakonskega življenja Mr. in Mrs. Frank Plan-kar, z 1603 Elizabeth St. Bilo je vse tako mojstersko pri-
venlskega pogreibnika 'Štefana Banovca. Bil je ta pogreb eden najbolj veličastnih kar jih je še bilo v naši župniji, je bila doma iz Gornjih Gorij ,ySa skupina prvoobhajancev,
164 po številu z oltarnimi strežniki, pod vodstvom pomožnega župnika č. g. Rev. Spehna, ga je sprejela od hiše žalosti v cerkev, kjer je č. g. župnik Rev. Mihelčič daroval sv. mašo; po sv. maši je g. župnik napravil tudi kratek nagovor na prvoobhajance in cerkveni zbor mu je zapel v
Družini John in Katarina
.slovenskem in angleškem jezi-Kapš je po pet dnevni bolezni ku iepe pesmice. Po sv. maši pljučnici umrl osem let si ar j G skupina prvoobhajancev sin prvorojenec v družini. Te- spremila krsto do konca me-številke morda res dokazujejo, da je od onih 90 odstotkov decka 'e »vse občudovalo, U,a. Bil je to zares,ganljiv pri-
' kajti bil je nad normalno te- zor. Udeležba pri pogrebu je
''kmečkih" naseljencev prešlo morda do 70 odstotkov med1 — napredne vseh vrst, toraj, da se je izvršil neki preobrat, I da smo se razvjli. Načela, moč naših načel.. tako bobna-' jo. Ali res? T
u
naletim v članku F. Keržeta na nekaj vrlo zanimivega. Piše: " . . katoliška misel je polagoma pešala in rastlo je vse, kar je bilo proti nji. Zanimivo je, kar so ml pravili o neki priliki stari zlatarji, ki so hodili po deželi med naše ljudstvo. Rekli so: "Ko smo začeli, je slednji hotel imeti kak križec ali kaj svetega. Potem pa je šlo polagoma nazaj in prišlo tako daleč, da ky j takega ljudem več niti pokazati nisi smel. Če je kdo kupil, se je navadno ozrl okoli sebe, ako ga mogoče kdo ne vidi"."
To pove mnogo in dosti!
Načela, napredna načela . . hm . . gotovo, da se je vsiljevalo ta načela na vse mogoče načine, ampak ljudje iz kmetov se niso oprijemali teh načel radi načel, temveč ker so jim ugajale posledice takih načel, in tu se je pričel— razvitek, preobrat Moj mož je povedal precej te resnice, ko je dejal: "Za puncami smo letali . ." in ko sem 1. 1911 razposlal neke vprašalne pole na razne naselbine in je bilo tam tudi vprašanje: "Kam hodite v cerkev?", je iz več naselbin prišel odgovor v okorni, toraj "kmečki" pisavi: "Hodimo h k . . ." in še v več sličnega.
le.<mo razvit in istotako je' tudi njegova razumnost prekašala njegovo starost. Zato je vest cerkev
bila velika, da je bila skoro
polje obdelali in je vse lepo kazalo, da so bili silno veseli, pa je prišla nadloga gosenic in druge golazni, ki je uničevala to kar je zrastlo.
Po slabih Hooverjevih časih, kakor imenujemo leta Hoover-jevega predsedništva, smo bili tudi mi, delavci in farmarji, prav tako prizadeti, kot omenjeni Ribenčani. Pa je hvala Bogu, mislim, da lahko tako zapišem, prišel na predsedniško mesto današnji Roosevelt, ki je za delavca, farmarja in trgovca v obče, veliko pomagal in veliko dobrega napravil s svojimi pametnimi ukrepi. Vse je začelo polagoma laglje dihati in se nekoliko veaeleje gibati. Ljudstvo je postalo bol.j zadovoljno. Koliko
za Dolenjsko sirotišnico Šmihelu
II. IZKAZ: Mrs. Frances Vovko, Blaine, Ohio, rodom Šušter-
šičeva iz Birčne vasi......$1.00
Mrs. Frances Marolt,
Cleveland Ohio .............. 2.00
Mr. Martin Kremesec, Chicago, 111., rodom od Treh
Far pri Metliki .............. 2.00
Mr. John Štimec, Chicago, 111., rodom od Cernomlja
iz Belokrajine ................10.00
Mr. John Olivar, Salida, Colo................... 2.00
Skupaj to pot........$17.00
Zadnji izkaz .................... 8.00
Skupaj do 81. jul. 1936—$25.00 * * *
Vsem darovalcem najlepša za-jtisoče delavcev sedaj dela, ki |hvala in'Bog daj za to dobro premajhna. To je .pač so poprej stali brez dela. Res ?tyar obilo posnemalcev!
pravljeno, da xje bil0 res lepo in veselje. V nedeljo dne 2. avgusta se bo pa služila v spomin in namen 25 letnice zakona jubilantov Mr. in Mrs. Frank Plankar sv. maša v cerkvi sv. Jožefa ob 6. uri zjutraj. Vrla Plankarjeva družina je že dolgo let naročena na list "Am. Slovenec," kateri obema jubilantoma ob tej priliki izreka najiskrenejše čestitke in še na mnoga leta!
—	<rr ;
Napredna mladina Fairview, N. J. — Na tukajšnji Fordham univerzi je gradu-iral na tečaju za trgovske vede mladenič slovenskih staršev F. Strukel. — Pred tremi leti je njegova sestra Marije dovršila State Teachers College in sedaj poučuje zgodovino na srednji šoli v Fairview.
Smrtna kosa
— V Newburghu, O., je umrl Andrej Žagar v starosti 42 let. Doma je bil iz Bazovice pri Trstu in je bival v Ameriki 22 let.
UTRINKI
C las vesti je pri marsikaterih ljudeh slaboten otroški glasek, ki ga je lahko presli-šati.
*
Ko umre velika zmota, se masti sto majhnih z njenim
truplom.
Ljudje ne umirajo, temveč se ubijajo.	(T'ollinger.)
Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpirajo njihov katoliški list "Am. Slovenec!"
KNJIGE
Vse vrste slovenske knjige, ki jih je mogoče dobiti na trgu, sc dobijo v Knjig arni "Am. Slovenca". Pišite po b r e z p lačni cenik!
TARZAN IN OGNJENI BOGOVI
(Metropolitan Newspaper Service/
Napisal: Edgar Rice Burroughs
"Takoj iriHisti svoje orožje." jc dontlo iz skupine teh biričev Tommy-ju na ušesa. Obenem so tudi vsak izmed oboroženih potegnili svoje orožje in ga naperili proti njemu, da je bil pri-moran izpustiti svojo strojnico na tla in se jim podati. "Kje je pa Tarzan?" ga je vprašal Boris Garetto.
"Kakšen Tarzan?" jim je odgovoril Tommy. "Jaz ne poznam nobenega Tarzana. "Saj si bil danes z njim," nadaljuje Garetto. "Vi se motite, gospod," pravi Tommy. "Jaz sem že celi dan tukaj okolu na lovu in nisem videl nobenega človeka. Toda, sedaj vas pa jaz vprašam, kaj pa prav za prav vi delate tukaj?"
"S kakšno pravico napadate mirne ljudi in jih lovite," je nadalje govoril Tommy. — Boris Garetto, bi bil najraje kar naprej nadaljeval z iskanjem Tar/ana, da se ni oglasil Arabec Nazir in svetoval, naj gredo z jetnikom v ke-npo, kjer ga bodo na kak način ž« prisilili, da jim bo že več povedal.
"/'vezite mu roke," je zapovedal glavar banditov oblastno, kar se je tudi zgodilo. Komaj nekaj minut potem, ko ,je bil Tommy vjet in zvezan, je družba krenila proti kempi. Garetto in Arabec Nazir ter ostali so jezdili na konjih, Tommy je pa moral zvezan hoditi, čemur je ostro protestiral.
\
Petek, 31. julija 1936
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran S.
POMENKI
Mr. Frank Kerže se pod svojo "vaško lipo" že več tednov trudi v potu svojega obraza, da bi dopovedal slovenskim izseljencem v Ameriki, kaj jim manjka, kaj jim je potreba in kaj bi morali storiti, da bi bilo tako in tako.
Besed mu ravno ne manjka, pa tudi domišljije ne. V resnici pa je vse skupaj le nekako modrovanje, kakoršno se navadno nikdar ne izpelje.
Z golim modrovanjem, zlasti pa še s svinčnikom na papirju se da prav idealno slikati taka vprašanja in njih ugodne rešitve. Realizirati jih in izvesti po takih sanjaških načrtih je pa zo-' pet čisto drugo vprašanje. Morda prav nič lažje, kakor če bi kdo hotel realizirati utopijo o gradovih v oblakih.
Med vrstami se lahko opazi, da Mr. Kerže pogreša med našimi ljudmi idealizma. Prizna tu in tam, da se staramo itd. vendar ga boli, da je nastalo tako mrtvilo med nami.
V tem ima Mr. Kerže deloma prav. Res je, da vlada prav temeljito pomanjkanje idealizma, pa bodisi kakoršnegakoli že med našimi vrstami. Toda, ali se da pomagati ? Hm .. .
Naša starejša generacija se je postarala. Povprečna starost priseljenih Slovencev v tej novi domovini bo gotovo okrog ali pa že nad 50 let. To je v življenju že večer. Posebej še v Ameriki, kjer znajo ljudi tako kruto izkoristiti pri delu in vsepovsod. In komu se ljubi na starost rojiti in razsajati pa bodisi že kjerkoli ali zakarkoli. Najmanj pa seveda za prazen nič. To je eden izmed glavnih vzrokov, da danes ni mogoče dvigniti kakega zanimanja v naših vrstah. Mr. Kerže je sam prav redka izjema, da se mu pri njegovih 60-tih ali kolikor jih že ima še ljubi "usaja-ti" se pod vaško lipp. Sicer pa tudi on le sanje prodaja, pa naj zameri ali pa ne zameri, to stvari popolnoma nič ne spremeni.
Njegova ideja o združenju jednot, zlasti katoliških in neka-toliških je pravcata utopija. Združiti vsa društva katoliška in nekatoliška med nami ameriškimi Slovenci, se pravi napraviti prav pošteno godljo. Oprostite izrazu. Glavni odbor ali administracija naj bi bila striktno nevtralna ali nepristranska, društva pa lahko nosijo ena imena svetnikov, druga pa kakoršnako-li imena že hočejo. Recimo eno bi nosilo ime "Kristusa Kralja", drugo pa ime "Karla Marksa", nekateri bi bili celo za imena "Lenina", "Stalini" itd. Kako bi šlo to skupaj pod eno skupno vrhovno kapo — glavno administracijo? Potem v glavnem odboru bi včasih sedeli pravi radikali, drugič zopet drugi. Ali mislite, da bi tam sedeli, kakor gole tutke? Kaj še, vsak bi hotel tudi v administraciji uveljaviti svoje prepričanje itd. Prava godlja vse skozi. Za čuditi se jfe Mr. Keržetu, če misli, da bi bilo to možno? Ali pa morda prihaja
v ovčji obleki, da bi zapeljal kake katoličane med nami v nasprotni tabor na tak način, kakor so zapeljali svoj čas dr. sv. Barbare pod krov SNPJ. Zavedni katoličani se za tako združenje zahvalijo Mr. Keržetu že v naprej.
Kar se tiče pa druge javne kritike, bodisi administracij naših jednot in zvez je pa drugo kritično vprašanje. Kdorkoli je še ke-daj skušal javno kritizirati ni drugega dosegel kakor škodo trpel. Vzemimo n. pr. nastop veleč, g. župnika Jakoba Cherneta in njegovo kritiko glede investicij. Najboljši namen je imel. Do njegovega nastopa je le malokateri član naših jednot in zvez vedel, kaj so obveznice, kako se z njimi trguje. Saj ne bote hudi če povemo, da so se ravno tudi ru-dečkarji na Lawndale mnogo naučili od njegove kritike. Njegov nastop je indirektno koristil vsem našim organizacijam. Za njim, ko so izprevideli zakaj gre so začeli posegati v to vprašanje vsi ostali, ki so se za to zanimali. To je resnica, ki jo ne more nihče utajiti.
Naš nasvet: Mr. Kerže je j menda še član SNPJ., naj začne pridno kritizirati tamkaj. Naj preišče obisti in jetra glavnim uradnikom pri SNPJ. pa bo videl kako se taka kritika splača. Lepo polje ima na razpolago, kar zasadi naj .svoj plug in začne obračati brazde? Bo videl koliko časa jih bo obračal!
Glede naše mladine je drugo važno vprašanje. Da, v mladini je bodočnost. Ta bodočnost bo pa taka in nič boljša, kakoršna je naša mladina. Kjer so se za .mladino zanimali, ji vcepljali zanimanje do slovenstva, tam je mladina kolikor toliko slovensko zavedna. Imamo slovenske naselbine, ki tvorijo prav častno izjemo. Tam pa, kjer so mladino prepustili čisto samo sebi, je pa zopet taka, kakoršna more v takih razmerah zrasti. V tem ozi-ru je vsa krivda in zasluga na starejši generaciji. Kjer so sejali in obdelovali to polje, kjer je rastla naša mlada generacija, žanjejo gotove sadove. Kjer pa niso ničesar sejali, pa tudi nimajo za požeti nobenih sadov. Taka je ta naša narodna njiva. Krivda in zasluga vsega je naša, starejše generacije. Marsikje bi se s sistematičnim delom še marsikaj doseglo, marsikje je pa tudi že vse zamujeno. Tako in nič drugače je.
Lekcije Mr. Keržeta pod vaško lipo niso nič slabega. Le naj lepo pridiga naprej in gleda na-vzgot, če bo gledal vedno navzgor in ne po ljudeh, bo še precej časa govoril. Ce se bo pa ozrl doli po poslušavcih, mu bo pa seveda sapo vzelo, kakor je tistemu fajmoštru na Krasu, ki je nad eno uro pridigal in gledal proti nebu. Ko se je pa ozrl po poslušalcih so vsi spali i'n dreto vlekli. Utihnil je in na tiho rekel :. amen, da bi jiji ne prebudil'. . .
VLADNI VOJAKI V AKCIJI
POVRATEK RUSIJE V EVROPO
Odlomek iz sodobne diplomatske zgodovino.) A. Kuhar.
Nastopilo je v začetku 1923 ne- rodov, o vsestranski popolni raz-jko mehko, sentimentalno razpo- orožitvi in ustanovitvi svetovne loženje, ko je izgledalo, da so vsi zveze bratskih proletarskih dr-pripravljeni, da; drug drugemu žav. S seboj so vodili sovjetski odpuste in drug drugemu pade- diplomati še vedno agente Ko-jo okrog vratu. Na pomoč so minterne, ki so dobili svoje pi-prišl važni notranjepolitični pre-jsarniške prostore v novih sovjet-obrati v dveh največjih zapad-jskih veleposlaništvih,. Sovjetska nih državah, v Franciji in v An-j diplomacija je bila torej še ved-
Slika kaže oddelek španskih vladnih vojakov, ki so zabarikadirani na straži proti upornikom. Ti vojaki so se borili tudi leta 1934 v Barceloni v tedanjih uporih.
KAJ SE SLISI PO SVETU?
gliji, ki so omogočili tudi dejansko zbližanje Rusije z zmagovito Evropo.
3. RUSIJA MED ZMAGOVITO EVROPO.
Prva med zmagovitimi državami, ki je navezala uradne stike s sovjetsko Rusijo, je bila Ita-jlija. Mussolini jeva Italija je bi-" I la od nekdaj tiha zaveznica Nem-"§t eije, Avstrije, Madjarske in Bolgarije, torej izrazito premaganih držav, in se je tudi sama štela med nezadovoljneže, češ da je
ZASLUŽEK NA MNOGO NAČINOV
Francoski statistični urad se je trudil dobiti pregled čez vse poklice, ki vodijo do zaslužka. Po dolgotrajnem delu je izšlo sedaj v uradnem listu francoske vlade poročilo, ki obsega 30 strani. Statistiki so bili ugotovili, da je 1240 načinov, s katerimi si Francozi služijo kruh.
Zanimivo je, da so poklici, ki jih vsaj na Francoskem ne priznavajo za poklice. Sem spadajo n. pr. doktorji prava, filozofije ali literature, ki zato tudi niso všteti v ta seznam poklicev. Zanimivo" je nadalje, da uvršča statistični urad k "akademikom brez poklica" tudi berače in potepuhe, a poleg njih še bivše pre-fekte in notarje v pokoju. Nobenemu poklicu ne pripadajo seveda tudi osebe, ki žive od svojih rent.
.-o-
POTEGAVŠČINA
Londonski list "Sunday Express" je poročal o veliki diplo-matični potegavščini, katera se je zgodila v Londonu. List poroča, da se je pred več meseci v Londonu naselilo poslaništvo države "Astorija". Dasi te drža-vp nikjer na' svetu ni, vendar je
poslaništvo imelo svojega posla- zdravnik trdi, da je odkril snov,
nika, mornariškega, vojaškega, letalskega in trgovskega atašeja, prirejalo je velike zabave ter na nje vabilo ugledne in bogate Londončane. Ti so bili silno srečni, ker jih je povabil k sebi v goste "astorski poslanik" ter jim v imenu svoje države delil tudi razne redove. Vse to pa so si za šalo privoščili nekateri bogati južni Američani, ki so izdali precej denarja za to, da so ustanovili to poslaništvo. "Astorski poslanik in njegova žena" sta bila dva igralca, ki sta svoje vloge nenavadno dobro igrala. Ker je ta šala šla nekoliko predaleč, sta se oba zbala posledic in pobegnila. Potegnjeni Londončani pa so trdno verovali v državo "Astorijo", samo, da nihče ni vedel, kje ta država prav za. prav leži.
ki je zadostuje ena sama kaplja, na žepni robec, da zaščiti dihala pred vsemi strupenimi plini, ki so nam danes znani. Natančnejših podatkov o tej snovi ni, vendar pišejo o tem, da pripravljajo oblasti vse potrebno, da bo mogoče to snov v najkrajšem ča^ su dobivati po vseh francoskih lekarnah. Dr. Delvallez pripravlja tudi knjigo o svojem izumu, ki izide vsak čas.
KAKO SO CRADILI PIRAMIDE?
dražje z ozirom na našo delovno metodo in socialne zahteve.
i Po mnenju slovečih ?nan-jstvenikov in poznavalcev starega Egipta je samo za zgrad-Jbo velike Keopsove piramide bilo treba 150 milijonov delovnih dni, torej 75 krat več, kakor je bilo zgoraj izračunano. Da je zato bilo treba ogromna delavskih sil in ogromno denarja, je jasno, če vemo, da so pred 6000 leti morali graditi z dokaj bolj preprostimi sredstvi kakor danes. Zanimivo je, da bi n. pr. danes ena piramida iz železcbetona mnogo manj stala, kakor pa iz kamenitih skladov. Tudi bi bilo za tako piramido treba manj delavcev in cenejšega materijala.
Ljudje se vedno zanimajo za skrivnosti preteklih tisočletij. Pri tem pa radi primerjamo nekdanje čase s sedanjimi. Večkrat je že bilo obravnavano vprašanje, kako neki so' stari Egipčani gradili sloveče grobnice svojih kraljev, Piramide. Marsikdo je že računal, koliko delavcev je dobilo samo pri enj piramidi, ko-»iko delovnih dni je bilo, preden je zrasti a piramida, koliko je taka crlaška zgradba veljala itd
Tudj dandanes so razne dišave započele ogromna javna da dajo brezposelnim državljanom dela in jela. Zlasti veliki p ponekod gradbeni n«<"'rti. Zato marsikdo rad primerja sedanja javna dela ■/.
piramidah, obenem primerjajo stroške nekdaj in sedaj. Dva sloveča gradbenika in raziskovalca sta izračunala, da je samo največja egiptovska piramida pri vasi Gizeh veljala v našem denarju kake pol milijarde dolarjev. Toda s tem denarjem bi bili plačani le goli raa-terijalni stroški. A v našem sedanjem merilu bi moralo 10,000 delavcev delati celih 200 dni, da bi kaj takega Izgradili. Poleg tega pa je ta 'gradba zahtevala še druge stroške, ker je marsikaj bilo treba pripraviti v tej peščeni 'pokrajini. Zato se stroški še za nekaj milijonov zvišajo. Ta račun bj bil pravilen, če seve-
jda v pošte vam o sedanje raz-•'avnimi deli pri egiptovskih mere, ki pa so seveda mnogo
ZARADI ENEGA JAJCA
Dva soseda v neki vasi blizu Stet-tina sta se sprla zavoljo jajca, ki ga je bila kokoš enega znesla na vrtu drugega. V prepir so posegli ostali člani obeh družin, prišlo je do pretepanja s palicami in sekirami. Konec je bil ta, da so morali tri osebe s težkimi poškodbami oddati v bolnišnicoii Med poškodovanci je 19-letni sin enega izmed kmetov — s sekiro so mu odsekali celo roko.
-o—:—
LETALO IN AVTO HITREJŠA OD GOLOBA Iz Londona poročajo, da so tekmo med letalom in avtomobilom po eni strani ter golobi pis-monoši po drugi izgubili — golobi. Teknjovali so na daljavo 114 milj, in sicer na pobudo društva rejcev golobov pismonoš v Radstocku. Letalo in avto sta dosegla povprečno minutno brzino 1067 m, najhitrejši golofy pa je dosegel 1043 m na minuto.
n-o--
KONEC NEVARNOSTI STRUPENIH PLINOV?
Na Francoskem govore že nekaj časa o senzacionalnem odkritju podeželskega zdravnika 'dr. Delvalleza iz Courrieresa. Ta
VLAK ZADEL AUTO IN RAZMESARIL 9 LJUBI
Hamilton, Ohio. — Na tukajšnjem križišču penn^yl-vanjskea železnice, je vlak, ki je vozil proti severu zadel v auto, kjer se je vozilo 5 otrok in 4 odrastle osebe, ter je vse dobesedno razmesaril. Pogreb-nik je pobiral kakih 200 čevljev na daleč ob tiru dele raz-* mesarjenih človeških teles.
-o-
V vsako slovensko katoliško družino slovenski katoliški dnevnik "Am. Slovenec!"
no v službi komunističnega svetovnega nazora, ni pa se smatrala že kot zastopnica kakšne nacionalne države, Rusije imenovane. Njen cilj je bila svetovna revolucija in njen vdor med za-padnoevropske zmagovite države je bil za njo le sijajna priložnost, da dela zmešnjave, kjerkoli mogoče in da pripravlja z vsemi sredstvi svojo proletarsko revolucijo.
Kapital in kapitalistična miselnost sta vdrla v Rusijo in jo vsestransko premrežila. Komin-tema in njeni agenti so vdrli v
bila pri mirovnih pogodbah ogo- „ . . ,v .... ,. „ 1 . . „ j 'Evropo ter jo križem prepletu s ljufana, ko so si zmagovalke med	_____e______-„,•■!,„
seboj delile plen svetovne vojne. Dišal ji je tudi ruski trg, da bi od tam dovažala cenene surovine in živež in tja prodajala svoje industrijske izdelke. Tako je Italija sovjetsko Rusijo uradno priznala že dne 2. septembra 1923 in nastopila 1. 1924 že kot močna konkurentinja na ruskem trgu.
svojimi mrežami. Sovražnika sta tako rekoč zasedla ozemlje drug drugega, oba z namenom, da si ga popolnoma podvržeta. Svetovna zgodovina pozna le -malo tako dramatičnih položajev, kakor je bil v Evropi v začetku 1: 1925. , Tukaj se namreč začenja tista i "doba pokristjanjevanja", ki ga (je napovedal Lloyd George, kot
nujno sledečo dobi nasičevanja Sledila ji je Francija, kjer .je |lačnih poganskih želodcev, ali z po majskih volitvah prišla na dmgimi besedami, doba prevzgo-krmilo levičarska skupina pod, jitve ruskega revolucionarnarja vodstvom E. Herriota. Herrioto-jna politično ideologijo konserva-va vlada je že majnika meseca | tiyiie Evrope. V tej dobi, ki jo
motijo pogosti sunki Kominter-ne, ki se ne da izpodriniti in še vedno dosledno opravlja svojo prevratno misijo po svojih evropskih postojankah, štrlijo v zrak štiri velepomembne diplo-
"""""""'"""TiviiminnimiimirmHf"'""""1""1"1"^'
■■•j"......■.»...............
POZOR! — Milwaukee in okolica — POZOR!
Pohitite vsi na piknik
Društva in Zveze "LILIJA"
v prijazen
GAZV0D0V PARK
(Highway 36, S. 43rd St.)
v nedeljo, 2. avgusta'36
Dovolj vsakovrstne zabave. — Igre, tekme, darila za otroke. — Posebna nagrada za največjo družino in najstarejšo osebo na pikniku. — Bashlova grtdba za ples. — 12 nagrad za vstopnice. — Prijazna, domača postrežba.
ODBOR.
n iv,uiiMniuiitniiiMmimiimniminHiiuiiiihniiiinni»»

V KRATKE
začne izhajati v "Amer. Slovencu" nova povest pod imenom:
I 'Usodna žena i
vrlo napeta in vse skozi zelo zanimiva. Opozarjamo na isto vse naše čitrftelje, da jo čitajo od začetka, da jim ne bo pozneje žal.
Obenem prosimo tudi vse naše prijatelje in somišljenike, da naj opo-[ zore na to zanimivo povest tudi svoje znance in pri j ate je, da si tudi oni naroče list, da bodo tako tudi ti deležni te povesti. Vsi oni, ki so na naročnini zaostali naj pazijo, da bodo pravočasno poravnali naročnino, da se jim med to zanimivo povestjo ne preneha s pošiljanjem lista.
I

poslala uradno odposlanstvo v Moskvo, da se pogaja za uradno priznanje. Pogajanja so se nekoliko zavlekla, ker je Francija zahtevala zagotovilo, da bodo sov-jeti vrnili carske dolgove. Sovjetska vlada tega ni storila in je |matske stavbe, ob katerih se je dosegla, da je bila dne 29. okto- 'postopoma sovjetska zunanja po-bra 1924 brezpogojno uradno HtiJjja vsaj navidezno "očistila" priznana od'francoske vlade. 'revolucionarnih peg, odložila Francoskemu zgledu je sledila SV0j0 revolucionarno obleko ter Anglija, kjer se je prvič v zgo-jse prelevila v spodobnega kon-dovini zgodilo, da je prišla na | vertita, ki ga lahko posadimo za vlado delavska stranka (Labour evropsko omizje. Ti štirje stebri party) pod vodstvom Ramsay 'go:
MacDonalda. Delavska vlada se i. Kellogov pakt, sklenjen v za uradno priznanje Rusije sploh parizu dne 27. avgusta 1928, ki ni pogajala. Prišlo je nekako av- se mu je Rusija priključila s po-tomatično, samo od sebe dne 10. .sebnim tako imenovanim Litvi-I julija 1924, torej še pred fran- |novim protokolom z dne 6. sep-jcoskim.	jtembra 1928 in ki ga je z mo-
| V Rimu, Parizu in Londonu so skovskim paktom z dne 9. febru-I se ustoličili sovjetski veleposla-'arja 1929 raztegnila tudi na jniki in zasedli stare krasne carr (vzhodnoevropske države, Polj-'ske palače. V Rimu Potemkin, v sko, Estijo, Romunijo in Leton-(Parizu Rakovski, v Londonu sko.
iKrašin. Led je bil torej prebit, 2. Londonski pakt o definiciji 'prelom popoln in zgodovina se je napadalca, podpisan dne 3. juli-• obrnila v drugo smer. Zapadni ja 1933 z azijskimi državami Af-kapital Je dobil široke odločne ganistanom, Perzijo in Turčijo, kanale, ki so ga odvajali v Rusi-Jz evropskimi državami Estijo, jo, kjer jo je začel pridno nama- jLetonsko, Poljsko in Romunijo jkati. Nemška diplomacija je be- [ter končno posebej z državami jležila neuspeh, ker je sedaj po- Male zveze, Češkoslovaško, Ro-stala njena zveza z Rusijo sko- munijo in Jugoslavijo, 'raj brezpredmetna. Sovjetski dr- 3. Vstop Rusije v Zvezo na-jžavniki so to cinično priznali. |Kaj bi 3. Nemčijo, ko nima ne de-.narja, ne industrije, ampak samo nekaj lačnih milijonov delavcev. ■ Naj pridejo Rusijo obnavljat francoski in angleški kapitalisti, ki imajo vsega dovolj. V zalivajo za to jih bo Rusija, ko je enkrat postavijo na noge, kaznovala s svetovno revolucijo! Ne sme-,mo pozabiti, da je ruska diplomacija vdrla v Evropo sicer po legalnih poteh, a še vedno s svojimi prevratnimi idejami o po-! t rebi revizije mirovnih pogodb, o iponovno razdelitvi kolonij in 'mandatov, o razpustu Zveze na-
rodov dne 18. septembra 1934 s pomembnim Litvinovim pismom.
4. Dne 28. marca 1936 ratificirana vojaška zveza med Francijo in sovjetsko Rusijo.
(Dalje prih.)
PO£OR!
Kadar potrebujete premoga, drv, bi radi voznika za selitev, ali kak drug prevoz, tedaj me pokličite na telefon.
JOHN ŽELEZNIKAR
Auto Truki za splošni pr«vo2
2045 West 23rd Street, Chicago, III Tel. Canal 4534
Najboljše pivo
oote pili na partijah, društvenih veselicah, piknikih, če naročite "MONARCH" pivo od
JOHNA
KOCHEVARJA
West Side Distributor of
MONARCH BEER
2215 W. 23rrl Street CHICAGO, ILL. Telefon Canal 6177
' scran *
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 31. julija 1936
wMmmimmi/mmmimmrmm/fmm
" Z a srečo99
POVEST, — SPISAL FR. MALOGRAJSKI
Ko je stala s svojim prihodnjim možem že pred oltarjem, se je spomnila one narodne pravljice, v kateri se pripoveduje, kako je bil prejšnji zaročenec nevestin skrit za oltarjem, in kako je stopil izza njega baš v tistem trenutku, ko je hotela izreči nevesta besedico "da" ter se izročiti drugemu.
Zaman se je trudila, da bi se oprostila teh mislij, ki so povzročale toliko bol njenemu srcu! . . . Vedno zopet se ji je zazdelo, da se je ganil nekdo za oltarjem, da, parkrat je videla naravnost Franceta stati tam ob strani, tako, hudo je delovala njena razvneta domišljija. Očitala si je, da je tako raztresena, in prizadevala si je, da bi svojo pozornost obračala na besede duhovnikove. Toda danes ji je bilo, kakor bi se ji bili razdelili možgani na dva dela. Slišala je vsako besedo, ki jo je izgovoril duhovnik, vsak njegov opomin si je vtisnila v srce, a poleg tega so ji vendar še misli uhajale drugam, in še vedno sta ji up in strah pretresala prsi, da stopi zdaj pa zdaj France pred njo. Cim bolj se je približeval trenutek, ko je bilo treba izreči ono toli pomenljivo besedico "da", tem hujši boj in tem večji nemir sta se je lotevala.
"Na strani mi stoj, o moj Bog, in moči mi daj!" je ponavljala sama pri sebi ter izkušala s skrajnim naporom, da bi se vzdramila iz mamečih sanj. Imela se je za grešnico, da je bilo takim mislim prostora v njeni glavi, akoravno tega ni bila sama kriva in bi si bila štela lahko v zaslugo, da se je borila tako pogumno z iz-kušnjavo, in da je zatirala tako moško vse neumestne želje v svojem srcu.
"Da!" zadoni na enkrat ob njeni strani ter odmeva po visoko obokani cerkvi. Kri ji šine v glavo, in vse ji začne plesati pred očmi ... Ali ni zašumelo nekaj tam za oltarjem?.. . . Nehote ji uide še enkrat pogled tja proti desni strani oltarja . . . potemi pa vzdihne skoro na glas ter izreče komaj slišno: "da!" Izgovorila je to besedico s tako nenavadnim glasom, da se je ustrašila skoro same sebe . . .
Ko so bili zunaj cerkve, se nagne Komar k njej ter se zakrohoče:
"Ho-ho-ho, zdaj si pa moja, vidiš, Loj-zika!"
Njej pa se je zdel ta krohot hujši, nego so se ji zdeli nekdaj očetovi .udarci. Bilo ji je, kakor bi se ji rogal ta njen mož, kakor bi se ji rogal ves svet!...
DVAINDVAJSETO POGLAVJE.
i
j
Gril se ni veselil dolgo užitka, katerega mu je bil zagotovil Komar za to, da mu je bil dal hčer.
Izpodkopal si je bil zdravje že davno s svojim pijančevanjem. Pokašljeval je že delj časa. V noči po hčerini poroki pa se je bil še prehladil. In ker se ni varoval, ampak je še vedno neizmerno pil, se ga je lotila nagla sušica.
Lojzika ga je večkrat opominjala, da bi jenjal piti. Vedela je, da mu to ne more storiti dobro, in rada bi mu bila podaljšala življenje. Navzlic temu, kar ji je bil storil, mu ni želela smrti. Ne, ljubila ga je, kakor jo je učila njena rajna mati,
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Do sape.
Začetkom 1. 1919 sem prišel Dubrovnik, odkoder sem na-v London v politični misiji. V Gružu je bilo 'nekaj tujih ladij, ki so služile Iprav končani vojski. Da bi Iprevarile podmornike, so bile jladije pobarvane, kakor bi jih bili barvali v kaki norišnici.
ljubila, kakor sploh more ljubiti dober71 otrok svoje starše. Želela mu je najbolje meraval oditi in zato ga je svarila pred pijačo.
Toda Gril je umeval napak njene opomine.
"Ti mi ne privoščiš!" ji je rekel in jo osorno pogledal. Kdor mu ni privoščil
pijače, tega je smatral za svojega sovraž- j^ka? pa"je bikfna tem7*ker nika!...
Lojzika si nato ni upala več siliti vanj. Prosila pa je svojega moža, da bi ne dajal očetu toliko piti. A ta se ni dal pregovoriti. Še celo sam je ponudil Grilu večkrat pijače, ne da bi je bil" zahteval. Bilo je skoro videti, kakor bi ga nalašč moril na ta način.
"Kaj boste, oče, vina ali žganja?" je vprašal včasi, a takoj pristavil:
"Pa saj vem, da vina vi ne marate, in da vam je ljubše žganje. Pa katerega naj vam natočim? Ali tistega hudega, ki tako reže po grlu ? ..." In natočil mu je čistega špirita. Gril pa ga je s slastjo po-pil.
Tako je šlo z Grilom nenavadno hitro nizdolu. Nekega dne pa ga je Komar še poslal v bližnjo vas, naročivši mu, da mora biti v dvajsetih minutah sem in, tja, akoravno je vsakdo vedel, da se za tisto pot potrebuje najmanj pol ure.	(
"Če ne mislite priti tako hitro," mu je rekel, "rajši povejte, da pošljem koga drugega, kajti stvar je jako nujna!"
Gril pa se je od nekdaj ponašal s svojo hitro hojo. Dokler je bil zdrav, se res ni mogel nihče z njim kosati v tem. • Hodil je, da so se mu kar iskre kresale pod nogami. Toda zdaj je bil slab, da se je komaj držal po koncu. Navzlic temu pa ni hotel odjenjati. Da zna kdo hoditi hitreje od njega, bi ne bil priznal za ves svet ne. Mendar tudi prav veroval ni v svojo bolezen. Zato je odvrnil:
"Koga drugega boš pošiljal, koga? . . . Požirek žganja mi daj, pa grem!..."
In res je šel. Toda akoravno je bil prepričan, da stvar ni tako silna, da bi mo-
se ladija s takimi križikraži ni mogla razločevati od morskih valov, in je pogostoma podmorniku prevarila, kakor menda "slamnati mož" prevari kakega zajčka, da se vrne pred zelnjakom. To je bila prevara, ko je podmornik mislil, da so morski valovi, ki se gibljejo, pa je bila le ladija. Anglež pravi camouflage, pesek v oči, slamnati mož, stra-silo, bavbav.
Sovjeti so sfiksali novo ustavo in močno zatrobili med !svet, da bo to šele prava demokracija, ker vse drugo je d... Vsem, ki so za Sovjete z dušo telom, so stopile solze samega ginjenja v oči, saj zdaj pa zdaj se odpira zemeljski raj, ki se nekaj ni hotel od-'preti, dasi bi imel dosti časa za končno otvoritev. Takim, ki so najmanj idejno pri Sovje-tih, in med te spadajo socialisti, tudi naši slovenski socialisti tu in tam, je skoroda vzelo sapo, ko so slišali in čitali o novi demkratični ustavi in novi demokraciji. Še marsikomu drugemu je vzelo sapo, ker vsaj neke določbe v novi ustavi so se na prvi pogled zdele naravnost nemogoče, n. pr. priznanje lastninske pravice, osebna svoboda, svoboda govora in tiska, splošne in tajne in svobodne volitve itd. itd. Morda so Sovjeti sami neprevidno izpustili mačko iz žak-lja, ko so nekaj zapisali tudi o — komunistični stranki. To je bilo konjsko kopito, in zdi se, da so vsaj nekateri najmanj polagoma prišli nekako do sape, in zapazili mačko in
na tem puklastem svetu Sov-jjeti na vrsti. Hvali, če ne, te lopnemo po buči. Vsaj nekaj socialistov je bilo toliko poštenih, da niso požrli nove ruske demokracije s kožo in dlako vred, in pokazali na kopito, kam pes taco moli so pokazali. Vsaj "Prosveta" pa objavlja vrlo grenko pilulo, ki je prišla iz Timiskaninga v Kanadi od nekega Mika Kobeta, in urednik dobi jih pod rebra, ker se brezpogojni Mike Kobe "ne strinja s kritiko Rusije."
Jaz bi rekel, da se vsak zajec ne boji "slamnatega moža" v zelnjaku, ne da so oplahtati od ruske camouflage, ne da se prevariti po lepo loprižani demokratični ustavi,. :mnogi zajci pa, ampak zdaj j je — Rusija na dnevnem redu, lin kdor le podvomi o sedanji 'Rusiji, jih dobi po glavi. "Ju-, jvat habere socios — tovaršija 'tolaži," bi rekel, in če koga štoknejo pod nos, se le malo pomuza, ako še koga drugega štoknejo pod nos, in če je to le pri sapi o novi ruski — demokraciji.
Poletje je dober čas, da se človek privadi vsakdanji kopeli. Prš ali poskok v vodo pred za-jutrkom okrepča ves sistem. Le poskusite! Mirna hoja v ranem jutru ali zvečer daje človeku srednje starosti vso telovadbo, ki jo potrebuje, naporne športe pod milim nebom pa prepuščaj-mo mladini.
Dobro je, da postanemo zagoreli počasi, in to zdravo barvo kože lahko dobijemo tudi v mestu. Treba začeti s tem, da se izpostavi del telesa za pet minut prvi dan, deset minut drugi dan, in se potem to vsak dan podaljša, dokler se telo ne privadi solnčni svetlobi. Na tak način se izognemo solnčnim opeklinam in dobivamo vso korist zdravonos-nih ultra-violetnih solnčnih žarkov.
Nikar ne hitite in se ne razburjajte. Imejte lahno oblačlo. Izogibajte se težkim in mastnim jedem. Prespavajte vsaj osem ur vsako noč.
Pred vsem pa glejte, da dobite ves delež poletnega zraka in solnca.
?mAVSTVO
Z MEDOM POBARVANA HIŠA
Norwich, N. Y. — F. E. Lothridge si je te dni pobarval od zunaj hišo. Ko je kupil v mestu barvo in olje je isto spravil v klet, kjer je bilo zraven tudi več škatelj medu. Po neprevidnosti kajpada je, ko je mešal barvo, mesto olja dodal barvi medu in istega zme-
ral pot storiti v tistem času, kakor-je za- :kojnsko kopito. Nova "demo hteval njegov zet, vendar ni odjenjal in se je gnal na vse pretege. Kar bi se ne bilo posrečilo nobenemu zdravemu, posrečilo se je njemu: premeril je v dvajsetih minutah pot sem in tja!
To pa mu je zadalo smrtni udarec. Ko je stopil doma v prodajalnico, se je zgrudil obnemogel na tla.
Lojzika je na glas zakričala. Komar pa je vpraševal:
"Ho-ho, kaj pa je to, oče, kaj? . . . Ho-ho, pa menda vas saj ni ta kratka pot tako utrudila? . . ."
Gril se je sicer s pomočjo drugih še skobacal na noge, toda moral je v posteljo. Lojziki se je takoj zdelo, da stvar ne bo izšla ugodno, in je vprašala precej očeta, ali bi naj poslala po gospoda. Toda on jo je temno pogledal, rekoč: "Bi se me rada iznebila, kaj ne da?" Ali drugi dan je mislil že sam drugače. "Slabo mi je, slabo!" je tarnal in omenil je zdaj sam, da bi poslali po duhovnika.
(Dalje)
kracija" je bilo navadno stra-šilo, le da sovjetska gospoda, ki ima zdaj v Moskvi besedo, ni bila dosti previdna in je malo preveč povedala. Zdaj so mnogi prišli do sape, in komisar za težko industrijo, ki je "Rus" brez vsake kapljice ruske krvi, je moral nastopiti s prav najtežjo industrijo, cla užene mačko nazaj v žakelj in zakrije konjsko kopito nove demokracije, ki je toliko demokratična, kakor nemški ali laški fašizem.
Svet je pa puklast. Zdaj so
Napačna j e misel1-
če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki.
Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas!
Naročite tiskovine od:
• i
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, I1L
DR, J, E,
ZDRAVNIK IN
Wilis KIRURG
2000 W. Cermak Road
CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah.
Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčnt telefon: La GraAge 3966 PO DNF.VI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
BLAŽENO POLETJE
Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni lcomisar mesta New York.
Ravno kot v naravi vse dozoreva in vsa priroda postaje naj-bujnejša, tako tudi človeško telo in um bi moral najti obnovljeno zdravje tekom vse poletnega časa. Kajti ravno poleti so zdravonosni žarki solnca najbolj učinkoviti in pišejo prijetne sape. Vse, kar živi in raste, uspeva najboljše v tem letnem času, in človeška bitja bodo zdrave j-ša in srečnejša, ako izkoriščajo, kar jim priroda ponuja.
Ostanimo zato pod milim ne-.bom in v solnčni svetlobi čim več mogoče; kajti dobri zrak in soln-ce sta največja leka narave, mnogo in mnogo boljša, kot ona, ki si jih človeški um more izmisliti — in prosta in brezplačna so za vse. Kadarkoli imamo priliko, kopajmo se v morju, reki ali jezeru. Kdor ne zna plavati, naj se nauči — kajti ni boljše telovadbe.
Za one, ki so zadosti srečni, da lahko gredo proč, nič toliko ne zalega kot počitniški izlet. Sprememba prehrane, prizora in okoliša — vsaj po enkrat na leto — je dobra za vse nas. Tudi izlet ob koncu tedna ima svojo vrednost, in tako tudi oni, ki morajo ostati doma, utegnejo imeti svojo korist iz obiska bližnjih zabavišč, parkov itd. Kar je glavno, je, da nastane kaka sprememba v vsakdanji rutini.
šal z barvo. Ko je s to mešanico potem pobarval in namažal hišo, so začele muhe, čebele, ose in vsa taka golazen oblegati hišo, da je kar rojilo okrog, ker te živali so silile na med, ki je bil med barvo. Začeli so preiskavati za vzrok in našli, da je pomotoma, misleč, da je vmešal v barvo olje, vmešal v'isto med.
DENARNE POŠILJAT VE
odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene:
Dinarji:
Za $ 2.55............ 100 Din
Za $ 4.95............ 200 Din
Za $ 7.20............ 300 Din
Za $ 9.55............ 400 Din
Za $11.65............ 500 Din
Za $22.90............1000 Din
Lire:
Za $ 4.65................ 50 lir
Za $ 9.00................100 lir
Za $43.00................500 lir
Za izplačila v dolarjih:
Za Za Za Za Za Za
$ 5.00 $10.00 $15.00 $25.00 $40.00 $50.00
pošljite....$ 5.75 pošljite....$10.85 pošljite.—$16.00 pošljite—.$26.10 pošljite....$41.25 pošljite.—$51.50
Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JEPJCH
CV pisarni Am. Slovenca) 1849 West Cernak Road, CHICAGO, ILL.
■f^iiiiiiuniiHiiniiiiwiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii..............................................................iiiiiiiniiiiiiiiniiHiHiMiiiiiiniiiiiiiimiHi*
I St. Paul Federal Say ingsj j & Loan Association j
| 2116 West Cermak Road,	Chicago, Illinois 1
Telefon: Canal 2138	1
FINANČNO POROČILO		§
(Statement)		|
ASSETS		3
		
First Mortgage loans		s
a) Direct reduction loans ...................................	$465,436.40	$465,436.40 |
Oothor loans		s
a) Loans secured by shares of this ass'n............	2,458.06	2,458.06 1
		17,257.65 |
Investments		i
a) Stock in Federal home loan bank...............	9,300.00	9,300.00 Š
Cash on hand and in banks...................................		17,925.62 |
Furniture, fixtures & eiuipment (less allow-		=
ance for depreciation) .......................................		398.04 1
Premium on Bond ...................................................		77.00 1
Premium on Federal Insurance ...........................		121.94 |
TOTAL ASSETS .......................................		$512,974.71 |
LIABILITIES		i
Private Shares		i
Installment thrift shares...........................................	22,946.90	D
	70,867.90	S
	140,632.62	■ g
Full paid income shares ...........................................	64,300.00	
Secretary of Treasury ....................>■..........................	50,000.00	|
Flome Owner's Loan Corporation.........................	50,000.00	398,747.42 1
Advances from Federal home loan bank...........		79,975.00 1
Taxes accrued and unpaid on real estate owned		436.46 I
Accounts payable .......................................................		432.00 =
Loans in process .........................................................		2,263.01 1
Income collected in advance...................................	6,329.95	6,329.95 1
Reservi for uncollected interest..........!..................	2,729.57	2,729.57 a S
Federal insurance reserve .......................................	1,102.45	|
	10,000.00	
Real estate reserve ......................................................	7,132.64	18,235.09 §
Bonus on shares...........................................................		37.96 =
		3,788.25 i
TOTAL LIABILITIES ..............................		$512,974.71 |
.....................................................................................................................................................................
ROJAK! SIMM!
Kadar želite o-krasiti Rrobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2 - 4787
Sedanje in bodoče gospodinje!
PRAVKAR JE IZŠLA OSMA, izpopolnjena in pomnožena naklada knjige, ki je šla doslej že v nad 100.000 izvodili med slovenske žene,
SESTRE M. FELICITE KALINŠEK
" SLOVENSKA' KUHARICA"
Obsega 728 strani, 34 barvanih tabel, nešteto ilustracij v tekstu, razkošna oprema, vezava
v celo platno.
CEMTAj $5.00
Vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti so zbrana v tej monumentalni knjigi Občudovanja vredna je smiselna porazdelitev snovi. PREGLEDNA IN NEIZČRPNA JE IZBERA NAVODIL IN RECEPTOV. Gospodinja pa se pouči tudi o važnih osnovnih pojmih kuharstva in eoaoo-dinjstva. ZATO JE TO NAJPOPOLNEJŠE DELO TE VRSTE, KAR JIH IMAMO SLOVENCI!
Ta knjiga sodi v vsako slovensko hišo!
Naroča se od:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
<819 West Cermak Road	Chicago, Illinois