pon (mozlavec) in traminec, kojih večje ali manjše številc malorodnih frscv bolj zmanjša pridelek, kakor pri drugih sortah, smo izbrali eden roden in eden maloroden trs ter ju opazovali tri leta na njuno rodnost, odvzeli cepiče o<J vsakega rodnega, kakor tudi malorodnega h-sa in s temi pocepili podlogo Portalis. Podloge za rodne in malorodne vrste zgoraj imenovanih sort izvirajo od enega in istega trsa. Na ta način je vsak vpliv na izid poizkuza popolnoma izključen, tembolj, ker so cepljenke sajene v oddelke, ležeče drug poleg drugega pod enakimi klLmatičnimi in zemeljskimi razmeramL Kakor hitro so začele trte roditi, se je cpažala že na zunaj očividna rarlika med oddelki; še večjo razliko kažejo številke, ki označujejo težo natrganega grosdja, za dobo od 1908 do 1912 in od 1921 do 1923 in ki so razvidne iz sledeče tabele: Beli peček   Letnik   1908 . .  1909 . .  1910 . .  1911 . . 1912 . . 1921 . . 1922 . . 1923 . . Letnik 1908 . . 1919 . . 1919 . .  1911 . . 1912 . . * 1921 . .  1922 . .  1923 . . Roden kg grozdja na 1 . 15.900 . 14.900 . 5.333 . 19.238 . 10.666 . 15.619 . 20.952 . 4.190 Crni 1 mosla kg ha 11.130 10.480 3.733 13.466 ' 7.466 10.933 14.666 2.933 burgundec Roden kg grozdja na 1 . S.916 . 6.052 . 4.869 — . 12.333 . 8.034 . 9.788 . 7.791 1 mosta kg ha 6.397 4.478 3.603 — . 9.126 5.945 7.245 5.768 Maloroden grozdja 1 na 1 ha 5.104 3.104 381 7.619 3.047 3.809 4.952 343 Malorod«; grozdja 1 na 1 ha 983 2.333 666   2.000 1.454 2.181 545 mosta 3.572 2.172 266 5.333 2.132 2.666 3.466 240 i mosta 727 1.72ft 482   1.480 1.075 1.673 403 J. Blaževič: Da bi se dokazalo na podlagi demonstrativnega nasada razliko v pridelku iz rodnih in malorodnih trt, se je upeljal sledeči poizkus: Od sort: beli peček, čmi hui-gundec, beli rizling, ši- Letark vm . 1909 . 1916 . 1911 . 1911 . 1931 . 19-B . vm . LetBik l«08 . 1909 . 1910 . 1911 . 1912 . 1921 . 1922 . 1923 . Letnik 1921 . 1922 . 1923 . Belt mlktg Roden kg grozdja 1 most* MX . . 2.212 . . 5.836 . . 5.411 . . 6.750 . . J.300 . . 4.545 . . 1.545 . . 4.618 1 ha 1.592 4.201 3.896 4.86t 6.12t 3.278 4.712 3J24 Sip on Roden k'g grozdja I most* na . . 9.050 . . 9.418 . . 9.454 . . 15.090 . . 15.666 . . 23.565 . . 23.303 . . 2.608 1 ha 7.227 7.063 7.090 11.317 11.749 17.674 17.478 1.956 Rdeci traminec Roden kg grozdja 1 mosta na . . 10.500 . . 19.000 . . 5.166 1 ha 7.245 13.110 3.564 Malorodea kg grozdja 1 mosta jta 1 ba   — —    —    —  — — — Maloroden kg grozdja 1 mosla na 1 ha 5.634 4.224 9.566 7.174 5.333 3.999 5.913 4.434 4.000 3.000 7.833 5.874 10.666 7.999 1.900 1.425 Maloroden kg grozdja 1 mosta na 1 ha 3.911 2.698 8.000 5.520 3.318 2.289 93 60 40 102 79 24 10 — 47 35 Na I ha s 8000 trsi dobimo potemtakem tekom 3—8 J»et poprečno množino mošta pri: 100 kg Roden Maloroden Sorta grozdja hl hl 1 mošta na 1 ha Belem pečku 70 Črnem burgundcu ... 74 Belem rizlingu .... 72 Šiponu 75 Rdečem tramincu ... 69 Da zaostaja rizling v rodovitnosti za drugimi sortami, tiči vzrok v tem, da slučajno nismo vzeli cepičev od »ajbolj rodnega trsa. Ta sorta ima v različnih parcelah in na različnih podlogah, kakor Chasselas-Berlandieri, Aramon--Rupestris, Rip.-Berld. in dmgih trse, ki so bogatejše •bloženi z grozdjem, ki niso izbrani, t. j. rodni in maloKodni trsi, ki dajo poprečno v letih rta 1 ha 60—70 hl in še več mošta. S skrbno izbiro cepičev najrodoviinejših trt se bi dala Uolioina ravno pri tej sorti za nvnogo pcmnožiti. Kako previdni. moramo biti pri cepljenju te sorte, kaže tabela malorcdnih trt, ki sploh ne rode. Poizkursi se nadaljujejo, kažejo pa že zdaj veliko gospodarsko važnost, ako smo skrbno izbirali trte, od katetk\ vzamemo cepiče. Zane-sljive cepiče dobimo, če označimo vsako leto ¦ftajbolj rodne trse, t. j. od septemtara do trgatve, bodisi z volno ali z pločevinastimi znamkami, opremljene z letnihom. Cepiči se odvzamejo le od onih trt, katere imajo najyeč označb in sioer samo tiste cepiče (rozge), ki so rastli na dvoletnem lesu (rezniku in locnu) in vrhutega imajo grrozdne peclje od zadnje trgatve. S pomnoženjem — v našem slučaju s cepljenjem — se dajo nedvomno lastnosti materne rastline prenesti na eerod ali potomce. Nam je dana možnost pomnožiti pridelek malorodnih sort z rodnimi trtami in zboljšati njihovo kulturo v večji meri, kakor se je to zgodilo do sedaj. Po•aebno bi se naj v tej smeri postopalo pri našem starem ••iomačein šiponu, ki kaze veliko trsov z neenakimi jagodami in redkimi grozdi. Vinogradniki so mišljenja, da je »o povzročil le samo mimogrede slabi cvet. Prikazen je tu in je ne upoštevajo. Čeravno v marsikaterih letih vpliva vreme na rodovitnost trt in so podvrženi temu vplivu tudi rodni trsi, vodi vendar natančnejše opazovanje prekmalu do prepričanja, da trs z zgoraj imenovanimi lastnostmi cstane leto za letom enak. ¦'< Razume se torej, zakaj se najdejo v dobrih letih po\eg bogato obloženih trsov tudi taki z lepim in močnim lesom, pa z malo, redkim in večinoma malojagodnatim, brezpečkastim grozdjem. Enako lastncst opažamo pri renskem rizlingu (krnjav grozd, Grobe-Grob-Rizling), črnem burgundcu, mlandcu in drugih, čigar pridelek ni povsod •adovoljiv. Iz navedenih številk je dokazano, da vpliva podloga, cepljena s cepičem od rodovitnega trsa, ugodno na kvaiiteto in kvantiteto pridelka in obratno, in dasiravno vpliva v istem smislu 'rodovitnost zemlje in način obdelovanja vinograda, je vendar skrbna izbira cepičev in pomnoženje rodovitnih trt potom cepljenja glavni pogoj za dobička nosno vinarstvo.