ia.^1 Gosi teri s«, ‘iS rA ;dsef edsefl /a ZO1 l-Ji irnic6 oriM Hi t dr«*1 se. kot ih org1 kšnib1"^ a, to , ,fS- 7 na^ OfflU"1’' Iti jatn«1" 6č: do te*J i), mizaf” ,znali * leme' ne P0!, avno. Kiju1, iel, 3rganiT skup1 je sp°! kak*"J A Zakon o usmerjenem izobraževanju je bil sprejet že pred dvema letoma. Vendar še vedno potekajo razprave" o idejnopolitičnih vprašanjih, ki se odpirajo na področju usmerjenega izobraževanja. Predsedstvo CK ZKS je z namenom, da pripravi problemsko konferenco ZKS na to temo, dalo v javno razpravo gradivo z naslovom Nekatera idejnopolitična vprašanja na področju usmerjenega izobraževanja in naloge komunistov pri nadaljnjem uresničevanju samoupravne izobrazbe vzgoje in izobraževanja14, ki jih nekateri kratko imenujejo kar teze za problemsko konferenco o Usmerjenem izobraževanju. O teh tezah je bila tudi v SOZD Iskra sklicana problemska konferenca ZK. ^mcn javne razprave je ugotoviti in oceniti, kako se uresničuje k anie zasnov usmerjenega izobraževanja tako, da bodo delavci v TOZD J^o odločali o pogojili ustvaijanja dohodka in njegove delitve ter >■ al' kot celovite osebnosti nosilci in upravljale! procesov družbene “Jlij^uktije združenega dela, razvoja produkcij škili sil in odnosov, ° obr^' 'n kulture. Temeljna izhodišča socialistične samoupravne pre- |Jzt>e vzgoje in izobraževanja moramo uresničevati v vseh delih Pio- .nega sistema socialističnega samoupravljanja, v družbenopolitičnih a«1 (V^izacijah, v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje in ..i* zbenih dejavnosti ter skupnosti. "Ji)e kritično oceno konkretnih razmer pri uresničevanju zasnove usmeije-™ s izobraževanja moramo ugotoviti vzroke za zastoje in nosilce J0rov pri preobrazbi vzgojnoizobraževalnega procesa ter na tej podlagi .v do!,31' idejnopolitično diferenciacijo ter zagotoviti ustvaijalncjši odnos va! ^Preobrazbe vzgoje in izobraževanja v zahtevnih družbenoekonomskih nierah. Odločno se je treba spoprijeti s še vedno obstajajočimi ^Janii po odtujevanju izobraževanja in dela, monopoliziranju znanja, "esničevanje dolgoročne politike ekonomske stabilizacije nam mora j^niti tudi utijevanje spoznanja o pomenu in prispevku usmeijenega raževanja k rasti družbene storilnosti in dohodka na podlagi i^Pravne integracije dela in sredstev. To se mora izraziti v razvijanju, TO’.ubijanju in operacionalizaciji posredne in neposredne svobodne it'fc,.Jave dela, ki bodo temeljile na skupnih interesih uporabnikov in Ida'! S a J’ :Zov) hi aJšnjo mero kritičnosti. Razpravljale! niso bili zadovoljni niti s tezami j *n;,> menili so namreč, da so preobširne, premalo izrazito razkrivajo Je aktualne probleme v združenem delu, v katerega seveda spada s«1 '3< Ijl "jj šolstvo, kazr prava je pokazala na vrsto neurejenih in še nedorečenih vprašanj. [. n> urejeno pripravništvo, proizvodna praksa in proizvodno delo. Jjami za usposabljanje in izpopolnjevanje še nimajo predvidene. ^ aiJnje vključitve. Izobraževanja iz dela skorajda ni, ob delu pa upada. In« še, ^rajevanje po delu v delovnih organizacijah še vedno ne živi. Kadrov i' t),, n° ne načrtujemo, kot bi bilo potrebno, če naj bi vedeli, kakšen 'J ^ naj sploh izobražujemo. či povezanost izobraževanja in združenega dela ni ustrezna, še itoh - upoštevamo, daje v dokumentih zapisano, daje usmerjeno ■ raževanje prvenstvenega pomena. Na to kaže dejstvo, da četudi je ijl Oenemu izobraževanju še kako potrebna pomoč, tako v obliki a*c, kot delavnic in drugih za uk njunih pripomočkov, pa so vendarle sjjJl vsa vrata za nove investicije. Svobodna menjava dela ne bo dobro nl^taa vse dotlej, dokler bomo v družbi izobraževanje obravnavali kot »bkr Koncu problemske konference so sprejeli sklepe, kijih objavljamo dj] in izvolili Bruna Štiglica, Zdravka Gorjanca in Zvoneta Bitenca za TOe komunistov iz Iskre na bližnji problemski konferenci Central-miteja ZKS. mak tika z" -ani % 'ot61*0™ Se ie Začelo v torek večdnevno zasedanje delovne skupine Vlil. sekcije i eVr°pskega sveta za vzajemno gospodarsko in tehnično pomoč, ki deluje v za Strojegradnja SEV. Na posvetovanju bodo izdelali projekt po-%n lJVe kar je potrebno s specializacijo proizvodnje tehtalno-dozirnih sistemov. V,, srečanje pomeni za Iskro možnost specializacije proizvodnje tudi na tem 1%/' S.tent’ bi v večjih količinah izvažala članicam SEV, sama pa bi pri njih %ii f!ste naprave, ki jih sama ne izdeluje. , [# 'oij ^ Posvetovanja je jugoslovanska delegacija, katere predsednik je Pavle ren# ^ o d ja delegacije na tokratnem zasedanju pa je Viktor Korošec. Oba sta iz ... o$ve, v,!e organizacije Avtomatika. onč ^' % jn’anja se udeležujejo predstavniki Nemške demokratične republike, Mad-0fnunije in Jugoslavije. ISKRA KIBERNETIKA, TOZD MEHANIZMI, LIPNICA Razgibana razvojna dejavnost Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja Tovarna mehanizmov v Lipnici uspešno posluje — 30-članski kolektiv nenehno bogati svoj proizvodni program z izvozno usmerjenimi izdelki Lani je TOZ D Mehanizmi uspešno izpolnila proizvodne načrte, izvoza na konvertibilno področje je dosegla 100 % v višini 1,6 milijona dolarjev. Načrt skupnega izvoza je presegla za pet odstotkov. Uvozila je le za 1,1 milijona dolarjev blaga. Vse bolj neugodni gospodarski položaj zahteva od združenega dela velike napore za zamenjavo uvoznih materialov z domačimi. Tudi Iskra v Lipnici je izdelala program aktivnosti, po katerem n tj bi sedanji uvoz zmanjšali za 50%. S tem bo proizvodnja cenejša. Posebna naloga paje nenehno razvijanje perspektivnih izdelkov, ki so zanimivi za prodor na tuje trge. Prav na tem področju lipniška Iskra dosega zavidljive uspehe. V letu 1983 naj bi TOZD Mehanizmi izvoz obdržala na isti ravni kot lani, kar je seveda zelo zahtevna naloga. Poglčffno zadnje novosti, ki so plod razgibane razvoj ne tlejavnosti Tovarne mehanizmov. Pomemben dosežek je sinhrono histerezni motor HM 1, ki so ga razvojni delavci Mehanizmov v sodelovanju s temeljnimi organizacijami skupnega pomena razvili in osvojili v Športna štoparica. Ob smrti Rodoljuba Čolakoviča Minuli teden je spet odšel eden izmed najtesnejših Titovih sodelavcev in revolucionarjev, odšel je Rodoljub Čolakovič, revolucionar, pisatelj in humanist. Čolakovič se je rodil pred triinosemdesetimi leti v Bijeljini. Junija 1919 se je po opravljeni maturi v Sarajevu vrnil v rojstni kraj, kjer je spoznal Alijo Alijagiča, s katerim je sodeloval pri nastanku in delu socialistične delavske stranke (komunistov). Leta 1921, po atentatu na ministra Draškoviča, so ga obsodili na 12 let ječe. Po enajstih letih ječe, med drugim je bil zaprt tudi v Mariboru, kjer se je prvič srečal s Titom, so ga leta 1932 izpustili. To je bil čas najhujšega terorja po uvedbi šestojanuarske diktature. Leta 1933 je zbežal iz države. V novi politbiro je vstopil 1936. leta, vanj pa ga je imenovala Kominterna. * Šest let je živel v Sovjetski zvezi, Franciji, Španiji, Češkoslovaški in Avstriji, leta 1939 pa se je vrnil v domovino. Od prvih dni je sodeloval pri organizaciji oboroženega boja jugoslovanskih narodov in narodnosti proti okupatorju. Od oktobra 1941 je bil član glavnega štaba partizanskih odredov Srbije. Oktobra istega leta je odšel v Bosno, kjer je do januarja 1942 opravljal dolžnost političnega konfisarja glavnega štaba. JVa drugem zasedanju A VNOJ je bil izvoljen za sekretarja predsedstva AVNOJ in je to dolžnost opravljal do leta 1945, ko je postal minister za Bosno in Hercegovino, aprila 19.45 pa so ga izvolili za predsednika vlade Bosne in Hercegovine. Potem je bil sleherno leto izvoljen za zveznega ljudskega poslanca, 1953 pa je postal član zveznega izvršnega sveta, leto kasneje pa je bil izvoljen za podpredsednika zveznega izvršnega sveta. Od leta L945 do 1968 je bil član CK ZKJ, predsedstva SZDL, zveznega odbora ZZB NO V ter častni član Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine. Ob vsej tej politični in državniški aktivnosti pa je Čolakovič ostajal kljub temu v bistvu pisatelj, saj pomenijo, na primer, njegovi obsežni ..Zapiski iz osvobodilne vojne", ne samo avtentičnega in dragocenega dokumenta, temveč tudi izrazito literarno in človeško pričevanje o naših preteklih, velikih dneh. Čolakovič je pomemben tudi kot prevajalec klasikov ..marksizma, leninizma saj je med prestajanjem kazni skupaj z Mošo Pijadom prevedel Marxov ..Kapital", sam pa je prevedel Leninovo ..Državo in revolucijo" ter Maksima Gorkega ..Špomine na sodobnike." Njegov skromni pogreb, ki ga je sam volil v svoji oporoki, priča o njegovi človeški veličini in spoznanju, da je pomembnejše delo od človeka. Svoje delo in poslanstvo pa je Čolakovič v več kot šestdesetletnem revolucionarnem, političnem in književnim delom opravil pošteno, nadarjeno in neponovljivo. D. Ž. pičlih šestih mesecih. Gre za zahteven izdelek, v Evropi ga proizvaja le ena firma, v svetu pa le malo. V letu 1982 je TOZD Mehanizmi vgradila 120 tisoč takih (uvoženih), motorjev v časovne števce HK 6, kar je stalo okrog 500 tisoč mark. Novi sinhrono histerezni motorček bodo lahko uporabili tudi za 220-voltne ure, kijih nameravajo osvojiti. Motorček bo tudi osnova za izdelek, ki ga danes v Jugoslaviji še vedno le uvažamo — programsko uro za široko potrošnjo. Po osvojitvi omenjenih izdelkov bi omenjenih motorčkov letno izdelali do 300 tisoč. Druga novost, ki je bila že večkrat preizkušena na športnih srečanjih na snegu, je športna štoparica IRS 1. Naprava je namenjena predvsem trenerjem in t. im. -indikalnim, oz. manj (Nadaljevanje na 2. strani) Sestavljanje plošč tiskanega vezja za štartno napravo. Podpis samoupravnega Sporazuma o nabavi digitalnih central Direktor delovne organizacije PTT saobračaja Kraljevo Tomislav K rij ar in komercialni direktor DO Iskra Tele-matika Ludvik Kuhar sta 31. marca 1983 podpisala samoupravni sporazum o nabavi dvanajstih digitalnih javnih telefonskih central Sistema Iskra 2000. Do leta 1985 in 1986 bo Iskra dobavila in vključila v promet štiri vozelj n e in osem končnih AT C v skupni zmogljivosti okrog ekvivalentnih priključkov Investitor, DO PTT saobračaja Kraljevo, se je odločil, da formiranje novih vozelnih področij (vozelna ATC s pripadajočimi končnimi ATC) realizira z opremo v digitalni tehniki. S tem je napravil — ekonomsko upravičen — korak v uvajanju digitalizacije na področju DO PTT saobračaja Kraljevo. Kazimir Mohar 5 podpisa pogodbe o dobavi digitalnih telefonskih central Sklepi problemske konference ZK SOZD Iskra 1. Komunisti SOZD Iskra podpiramo sprejeti koncept usmeijenega izobraževanja, saj ocenjujemo, da pomeni kvaliteten premik k zbliževanju izobraževanja in dela, pri čemer se posebej zavzemamo, da bi bolj zavzeto in dosledno uveljavljali sistem usmerjenega izobraževanja v visokem šolstvu. 2. Ocenjujemo, da združeno delo v celoti, kakor tudi sistem SOZD Iskra, še ni primerno pripravljeno na izvajanje programov izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev, ki prihajajo iz izobraževalnega procesa. V OZD še nismo kvalitetno pripravili programov permanentnega izobraževanja za potrebe delovnih procesov, programe dela pripravnikov itd. Zato menimo, da bi morali pri splošnih združenjih GZ Slovenije pripraviti kvalitetne strokovne podlage za to dejavnost, ki naj bi služili OZD kot pomoč pri delu na tem področju, hkrati pa bi s tem zagotovili tudi ustrezno vsklajenost v panogi. 3. V SOZD Iskra smo ustanovili Izobraževalni center, ki opravlja pomembno vlogo pri pripravi programov in izvajanju dodatnega strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja za potrebe Iskre. S tem smo dosegli tudi kvalitetnejše premike pri sodelovanju z izobraževalnimi organizacijami (predvsem Univerzo E. Kardelja) pri pripravi programov, kakor tudi pri izvajanju teh oblik izobraževanja. Zato komunisti podpiramo aktivnost pri organiziranju ustreznih izobraževalnih služb tudi na ravni DO. 4. Komunisti ocenjujemo, da v SOZD Iskra sicer še ne upada interes za izobraževanje ob delu in iz dela, vendar še vedno ne posvečamo dovolj pozornosti predvsem motivaciji za študij ob delu ■ za deficitarne poklice, pri čemer pa tudi programi za pridobitev izobrazbe niso najbolj prilagojeni potrebam študija ob delu. Pri izobraževanju iz dela pa so še Vedno družbeno nerazčiščena predvsem vprašanja statusa delavca v izobraževalnem procesu. Ocenjujemo, da bi bilo potrebno tudi pripraviti poglobljene analize smotrnosti izobraževanja ob delu za pridobitev strokovne izobrazbe, glede na običajno dolgo trajanje tega študija in hitrega zastarevanja znanj predvsem v tehničnih usmeritvah. 5. Komunisti ocenjujemo, da smo v SOZD Iskra dojeli pomen planiranja kadrov. Pri kvalitativnem planiranju smo zato organizirali strokovne skupine v delovnih organizacijah, s koordinacijo na ravni SOZD, ki pripravljajo pripombe in predloge na programske zasnove, kot osnovo za vsklajevanje v okviru Posebne izobraževalne skupnosti (PIS). Pri tem čutimo posebne probleme pri vsklajevanju v Pl S zaradi statičnosti na strani izvajalcev. Posebej si prizadejmo tudi za boljšo povezavo z izobraževalnimi organizacijami s tem, da se zavzemamo za širšo možnost habilitacije naših delavcev, kar bi še izboljšafo povezavo med uporabniki in izvajalci. Pri kvantitativnem planiranju pa posebej občutimo pomanjkanje interesa za , štipendije za deficitarne poklice, poseben problem pa predstavlja nezmožnost realizacije lastnih kadrovskih planov, ki se pojavlja zaradi slabe družbene vsklajenosti na tem področju, tudi zaradi pomanjkanja nomenklature poklicev. 6. KoStmisti ocenjujemo, da je svobodna menjava dela na področju izobraževanja slabše organizirana kot v združenem delu. Dodatno onemogočajo njen razvoj tudi določeni zakoni, ki jih sprejemamo v družbi, kot npr. zakon o omejevanju investicij, ki resno ogroža uspešno izvajanje sprejetih programov. Nujno bo potrebno'poiskati na tem področju nove rešitve, ker se pri sedanjem sistemu neustrezno rešuje več problemov. — 7. Ocenjujemo, da še nismo uspeli, tako v SOZD Iskra, kot tudi v družbi nasploh, rešiti ključnih problemov delovanja delegatskega sistema v izobraževalnih skupnostih. Glede na relativno zahtevna vprašanja, ki se obravnavajo na teh delegacijah, nismo do sedaj posvečali ustrezne pozornosti evidentiranju ustreznih delegatov. Tudi pri delovanju skupščine PIS se največkrat dogaja, da so aktivne delegacge, ki predlagajo kakšne spremembe, v večini primerov preglasovane zaradi ..molčeče večine". Razmisliti bi tudi veljalo o tem, da bi organiziranost PIS sledila organiziranosti združenega dela. 8. Komunisti SOZD Iskra ocenjujemo, da so teze, ki so pripravljene za problemsko konferenco ZK na temo: Idejno-politična vprašanja na področju usmerjenega izobraževanja in naloge komunistov pri nadaljnjem uresničevanju samoupravne preobrazbe, vzgoje in izobraževanja sicer zajele vsa ključna vprašanja na tem področju, vendar so preširoke in prezahtevne za poglobljeno obravnavo na posameznih OOZK. Razgibana razvojna dejavnost (Nadaljevanje s 1. strani) zahtevnim športnim tekmam, pri katerih je pomemben čas. Štoparica je sestavljena iz štartne in ciljne sonde, ki sta lahko povezani žično, ali brezžično do razdalje 2 km, ne glede na konfiguracijo terena. K štoparici sodi tudi štartna palica. Te naprave smo doslej le uvažali. Prednosti nove naprave sta tudi hitra in enostavna postavitev ter prilagodljivost terenu. Izdelek je bil razvit v sodelovanju s strokovnjaki Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani. Letno naj bi izdelali do 100 kompletov novih štartnih naprav. V letošnjem letu naj bi v Lipnici stekla tudi proizvodnja tenkega minutnega mehanizma za relejne ure v količinah od 10 do 15 tisoč kosov letno. Okrog 5000 kosov bo namenjenih izvozu v Švico. V teku so tudi priprave za proizvodnjo sekundnih mehanizmov ra relejne ure. V okviru tehničnega razvoja bo stekla proizvodnja 50 aparatu&za merjenje časa in frekvence za potrebe ga števca (šest, sedem ali osemmest-jugoslovanskega elektrogospodarstva, nega) za posebne zahteve. Histerezni motor HM 1. Športna štartna naprava. V razvoju je bila izdelana tudi ničelna serija enosmernega časovnega števca, kije namenjen predvsem izvozu. Tovarna mehanizmov se pripravlja tudi na proizvodnjo novega impulzne- Pomembna pridobitev, ki b& omogočala hitrejše osvajanje novih programov, je tudi nova prototipna delavnica v okviru razvojnega oddelka. Poleg poskusnih in ničelnih serij bodo v njej izdelovali tudi majhne serije zahtevnih izdelkov, kot so: elektronski progra-mator, športna štartna naprava in elektronski registrirnik ter posebne male serije impulznih števcev, ur in urnih mehanizmov. Naj večji problem pri razvoju novih izdelkov so uvozne omejitve, ki povzročajo tudi težave v proizvodnji. Neprgetnosti povzroča tudi slaba kvaliteta domačega repromateriala, ki ga dobivajo neredno. Pri prizadevanjih za skrajšanje časa, ki je potreben za osvajanje novih izdelkov, je uspešno sodelovanje s TOZD skupnega pomena nadvse pomembno. Od hitrega in uspešnega osvajanja novih programov pa je odvisen tudi nadaljnji razvoj Kibernetike. Alojz Boc DO AVTOMATIKA Za prihranek deviz V laboratoriju za kontrolo kvalitete so pred kratkim za TOZD Sestavni deli in delovna sredstva, delovne organizacije Avtomatike, opravili preizkus — meritve relejev tipa PR—59 glede uporabe novega materiala — domačega relejnega železa za magnetni krog. Meritve so bile opravljene vzporedno na relejih, ki so bili narejeni iz uvoženega materiala in na tistih, ki so imeli vgrajeno mehko relejno železo iz Železarne Jesenice. Rezultati opravljenih meritev, izbrali so štiri vrste vzbujanja, so pokazali, da med uvoženim in domačim železom ni takšnih razlik, ki bi lahko bistveno vplivale na delovanje, oz. kvaliteto relejev. Železo, ki ga uporabljamo za omenjene elemente, mora imeti čim manj primesi, ki bi neugodno vplivale na njegove magnetne lastnosti. Torej mora vzpostaviti čim bopo .magnetno vez“ med primarnim in sekundarnim navitjem. Hladno valjani trak Remog in Remog 12 iz^seniške železarne pa lahko enakovredno nadomesti uvoženo železo z maksimalno koercitivnostjo 80 A/m po rekristali-zacijskem žaljenju. V TOZD Sestavni deli potrebujejo letno do 80 ton železa, ki so ga do nedavnega uvažali iz Švedske in Nemčije. Zamenjava z domačim materialom pomeni za TOZD letni prihranek milijardo tristotisoč deviznih dinaijev. Ko smo o naporih, kijih na Jesenicah vlagajo v razvoj in proizvodnjo tega dragocenega repromateriala vprašali Oskarja Kuemeija, vodjo raziskovalnega oddelka v železarni, nam je odgovoril: „Železarna Jesenice je v Jugoslaviji edini proizvajalec magnetno mehkih materialov za široko porabo v elektroindustriji. Poleg hladno valjanih neorientiranih elektroploče-vin, legiranih s silicijem, ali brez izdelujemo tudi mehko magnetno železo za releje. Pri tem izkoriščamo dane tehnične možnosti jeklarne, da izdelujemo mehko, nizko ogljično železo visoke čistoče, ki je osnova za doseganje visokih magnetnih gostot v isto-smernem magnetnem polju in nizkih koercitivnih sil. V letošnjem letu bomo z izgradnjo VOD vakuumske naprave naredili nov, večji premik v kvaliteti. Železo bomo v vakuumu dodatno očistili in globoko razogljičevali. Tako bodo postopki razogljičevanja končnih izdelkov bistveno krajši, sigurnost pa večja. Odpornost proti magnetnemu staranju bo popolna. Železarna Jesenice izdeluje dve vrsti relejnega železa: me Irko magnetno železo Remog in Remog 12. Remog železo je uporabno za neposredno vgradnjo brez končnega razoglj ičn ega in rekristalizacijskega žaljenja. V dobavnem stanjujc koercitivna sila večja od 1,5 A/cm. Dobavno stanje železa Remog 12 pa je ..kritično deformirano". Po mehanski obdelavi je izdelke potrebno žariti v posebni atmosferi pod posebnimi pogoji, da se železo razoglj iči in rekristalizira. Koercitivna sila železa je po takem žaljenju manjša od 1 A/cm. Remog ™'ezo izdelujemo v obliki hladno valjanih trakov, pločevink, vlečenih palic, ali žice." POTREBE PO SODELAVCIH Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dala in naloga v v .o za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnorj i A ogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu L, '1 nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v sKiaov-a, členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali ne sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti na morejo ti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi 0’j'i Iskri. Objavljali bomo tudi razpis za vodilna in vodstvena dela in raleJL glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele * do vključno vsakega ponedeljka. Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revoluclr Ljubljana, Š 11, telefon 213-213, int, 21-25. ISKRA ELEKTROZVEZE, TOZD TTS 1. Strojni tehnik - pripravnik Pogoji: TSŠ strojna smer 2. Konstruktor - asistent Pogoji: Fakulteta za elektrotehniko II. st., 1 leto delovnih izkušenj oki!1! ta: Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z do^ /a . pošljite v osmih dneh na naslov Iskra Elektrozveze Stegne 11, Kadrovska sIU Ljubljana Popravek % Dne 25. 3. 1983 je Iskra Commerce objavila prosta dela in naloge >. predstavništva v Iskri Istanbul, Turčija. Poleg aktivnega znanja turškega jez* /pti potrebno tudi znanje angleškega in nemškega jezika. ' Industrija za avtomatiko, TOZD Projektiranje in gradnja sistei"1 ISKRA -Ljubljana, Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge Projektanta 6-2 delavca „ za delo na inozemskem projektu za avtomatizacijo železniškega protneP' moderno tehnologijo in mikroračunalniki biii, M, S ,*Pc tez s s Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike, smer avtomatika ali računalništvo, delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (1 leto) 2 K !]6c TOZD Trženje, Ljubljana Vodja skladišča Pogoji: ekonomski tehnik, 4 leta delovnih izkušenj s področja skladi^1’" V poslovanja Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. ^ fo'4'1 Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v ° , 11 o dneh na naslov: ISKRA-AVTOMATIKA, DSSZ - Področje za kadrovske za° /Za Ljubljana, Kotnikova 6, kjer lahko dobijo tudi dodatna pojasnila. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. „ISKRA - INDUSTRIJA SISTEMOV ELEKTRONIKE SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB in ZVEZ, DELO^ S % objavlja prosta dela in naloge -1. Samostojni tehnični sodelavec Pogoja: dipl ing. elektrotehnike - merilno-regulacij. smeri, 3 leta izkušenj na projektiranju proizvodnje. deb*1 2. Samostojni finančni referent (2 prosti mesti) Pogoji: dipl. ekonomist ali ekonomist, 2 leti delovnih izkušenj na področju ” Ip^j, Delo se združuje za DO LOCEN ČAS, s polnim defovnim časom, nadomeSC H-delavk, ki sta na porodniškem dopustu. 3. Samostojni knjigovodja (3 prosta mesta - 1 za nedoločen čas, 2 za določen Pogoji: ekonomski tehnik, 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih in nai®| kj Za 2 prosti mesti se delo združuje za določen čas, s pobi im delovnim nadomeščanje delavk, Ki sta na porodniškem dopustu. 4. Vknjiževalec Pogoji: KV delavka ustrezne stroke, tečaj strojepisja. Delo se združuje za določen čas, s polnim delovnim časom, nadomesc r opreme pa za 574.000 dolar-ij j'Primerjavi z uvozom v enakem °JU lanskega leta je to skoraj pov-enilka vsota. jezP je; istei«1 A ^in rnee' dišči” y ^ ktnin, načrtom? ^iPtoj glede uvoznikov. Na prvem ikU J® bila delovna organizacija Ši-H Potrošnja, sledijo pa ji Kiberneti-Ljj^E- Telematika, itd. Omenjenih t^jonov dolarjev je le 18% od na-l^^ega letnega uvoza: ta znaša za jj °t vemo, 126 milijonov dolarjev , 0(1 lanskoletne uvozne realizacije odstotkov višji. Zanimiv je tudi o da naj bi letos uvozili prav to-q’kot smo leta 1981. Ii | yozu v letošnjih prvih treh mese-l|j Se eno vprašanje: kako je pote- 2 * je v o: ^en' obdobji! smo lahko Iskra in, si« % a’ tudi drugi uvažali v skladu z do-je odloka zveznega izvršnega sveta, v Jčasno reguliral uvoz v letošnjem četrtletju. Fizično smo lahko ■ 1 toliko, kolikor je znašal po- za*1 je <4 'ečni deP’ čj\>J[ I i.: čen1 na1 i ca neS' 4. alof' 1 P1 J ušfi J°VOR Z MILANOM LOPARNIKOM Čakamo na uvozna 6hnična navodila« Kot je že v navadi, obiščemo po vsakem pomembnejšem sklepu zvezne ylade ali po skupščini jugoslovanske ISEOT ali pa slovenske Samoupravne ittteresne skupnosti za ekonomske odnose s tujino vodjo uvozne dejavnosti v Vnanje-trgovinski temeljni organizaciji v Iskri Commerce Milana Loparni-ka. Z veseljem nas je sprejel in nam pojasnil najnovejše kriterije, uvodoma pa s ki pa je stara merila le po- ln sicer do sprejetja tehničnih Nh*’ k’ Eodo razlagala uporabo po- lk £notnih kriterijev iz člena 69 a °na ° deviznem poslovanju in kre- V ponedeljek ste se kot namestnik predsednika II. enote udeležili skupščine SISEOT. Nekaj o tem zasedanju smo že prebrali iz dnevnega časopisja. Kakšni so vaši vtisi? (kad. Sevanje z 2. strani) }°2D SERVIS POSLOVNIH STAVB ■ VK 'rr n^hanik ^°8oji: VK TT mehanik, 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah. ■ j-istilka (več prostih mest) ‘ končana osnovna šola. j, Ue|a in naloge pod točko 1. so na lokaciji Tržaška 2, pod točko 2. pa na lokaciji e|ne 11 in Tržaška c. 2. v (~a vse delavce se združuje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen plovni skupnosti-skupnih služb pod točko 2., 3. in 4., kjer se delo združuje za ^ccn čas. ^andidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi haslov: ISKRA - ELEKTROZVEZE, Kadrovska služba, Ljubljana, Stegno 11.“ ha 'SKRa- I.R, KIBERNETIKA, TOZD TOVARNA STIKAL KRANJ ^czkalec za deb na rezkalnem stroju v pomožni orodjarni * VPOl 1 • T i n ♦ VIO 1 i 2-z-v 1z% Lrz-v wv •-vzi*.z,Lv rse- i -v o 'J i^Soji: - 3-letna poklicna šob ki p.Snje, - dvomesečni poskusni rek. kovinarske smeri, - zaželene ustrezne delovne ISVnne Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: *RA KIBERNETIKA, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 Kranj. ovezovanje OZD 'splošnih združenjih, kvize, cene (lek111 bolj nas stiskajo okovi „administra-iljlj > čeprav samoupravno in delegatsko spre-'jkrepov, ki hromijo in slabijo normalno iclo'1 V Delu smo prebrali, da obstaja nevarnost, da bodo nekateri pri usklajevanju in sprejemanju posebnih navodil za uresničevanje meril ponovno odprli posamezna, v merilih že urejena vprašanja. V čem je problem? Na kratko tale: nekateri se še nenehno vračajo k vprašanju-, ali je pomembneje govoriti o tem, kako se bodo delile devize, ali o tem, kako bi jih ustvarili čim več. za dva objektivna razloga: dokončno izpeljavo prepušča samoupravnim splošnim aktom skupnosti in samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti, ki se sklepa za petletno obdobje. S tem je zagotovljena širša solidarnost, ko si zavarovanci ne bi uspeli zagotovoti pravic v skupnosti.« Milan Lopamik. Najpomembnejši je vsekakor ta, da smo se delegati zavzeli, da bi čim prej uskladili in sprejeli tehnična navodila za uresničevanje nedavno sprejetih enotnih meril za razpolaganje z devizami v tem letu. Poudarili smo tudi, da bi tiste dejavnosti, ki bi se kot reprodukcijska veriga organizirale že prej, lahko po novih pogojih poslovale še pred koncem letošnjega junija. Povrniva se k pričakovanim tehničnim navodilom, ki bodo urejala izračun odstotka razpolaganj s konvertibilnimi devizami, seveda v skladu s sprejetimi merili. Kako torej do takrat? Fizično prijavljanje uvoza do sprejetja navodil lahko v II. četrtletju opravljamo v višini 50 odstotkov od izračunane možnosti — po odloku o katerem smo že govorili — ter v višini 25 odstotkov za prijavljanje uvoza V III. četrtletju. Kako bo vnaprej z denarnimi nadomestili? Spremembe bodo tudi pri denarnih nadomestilih. V prehodnih določbah je predvideno, da se ta novi zakon začne uporabljati 1.1.1986, da bi se OZD do tedaj še strokovno usposobile in ustrezno pripravile. V OZD pa bodo uveljavljali pravice do invalidskega varstva le tisti, ki bodo invalidizirani po sprejetju zakona. O tem, kaj nam bodo tehnična navodila prinesla, je danes še preuranjeno govoriti. Takoj ko bodo znana in bodo začela tudi veljati, bomo spet obiskali našega sogovornika Milana Loparnika in ga zaprosili za pojasnilo o tej problematiki, ki še kako zanima Iskrine delav-Lado Drobež ce. RAZGOVOR S SAMOSTOJNO SVETOVALKO PRI REPUBLIŠKEM KOMITEJU ZA DELO NADO VLAJ Novosti v zakonu »Ena izmed najpomembnejših sistemskih novosti na področju pokojninskega invalidskega zavarovanja sega na področje invalidskega zavarovanja, s tem mislim na novo ureditev invalidskega zavarovanja«, je poudarila Nada Vlaj. »Osnove prinaša že novi zvezni zakon o temeljnih pravicah pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bil sprejet aprila lani, uresničevati pa bi ga morali pričeti 1. 7. letos.« Pa še na neko novost zveznega zakona bi na koncu rada opozorila: zvezni zakon uporablja nov termin »Spremenjena delovna zmožnost« in »neposredna nevarndst za izgubo delovne zmožnosti«. Po zveznem zakonu ima namreč delavec pravico, da zahteva premestitev na druga dela in naloge, če sodi v (po 35. in 36. členu), da mu na dosedanjem delu preti nevarnost. 37. člen pa v zvezi z delovnimi zmožnostmi pravi, da je spremenjena delovna zmožnost podana, če zavarovanec zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z nadaljnjim zdravljenjem in medicinsko rehabilitacijo, ni več zmožen opravljati del in nalog, h katerim je razporejen in katere opravlja s polnim delovnim učinkom ter brez prekvalifikacije, oz. dokvalifikacije. Zmožen pa je opravljati ostala dela in naloge v TOZD, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi, oz. z delom pridobljenim delovnim zmožnostim.« novosti prinaša zvezni Osnovni pomen meril naj bi bil v tem, da bi vzpodbujal povezovanje celotnega jugoslovanskega gospodarstva za doseganje čim večjega izvoza. Kakšne zakon? »Prinaša dve temeljni novosti; kot prvo naj navedem samo definicijo invalidnosti. Invalidnost se po novem ne nanaša le na konkretna dela in naloge pred nastankom invalidnosti, temveč na vsa dela, za katera je delavec glede na strokovno izobrazbo in z delom pridobljene delovne zmožnosti sposoben. Druga novost tega zveznega zakona pa se nanaša na prenos invalidskega varstva tedaj, ko še ostaja nekaj delovne zmožnosti, na OZD. Temeljni cilji te določbe so v skladu z zakonom o združenem delu in se nanašajo predvsem na preprečevanje invalidnosti in odpravljanje le-te, kjer ta nastaja. S tem hoče zakon organizacije združenega dela vzpodbuditi, da bi naredile vse potrebno, da do invalidizacije sploh ne bi prišlo. Te osnove torej ponuja zvezni zakon. Kaj pa republiški? »Republiški zakon pa te nove, pomembne novosti izpeljuje. Tako, na primer, v V. poglavju o pravicah zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo opredeljuje vrste pravic — prekvalifikacija, oz. dokvalifikacija, delo v. skrajšanem delovnem času, oz. delo na drugem ustreznem delu in prerazporeditev. Določa vrste in obseg denarnih nadomestil v zvezi z navedenimi pravicami. Pri pravicah do dela v skrajšanem delovnem času in dela na drugem ustreznem delu je še posebej opredeljeno, da ima delavec pravico do polnega zneska nadomestila osebnega dohodka, medtem ko za nadomestilo za čas čakanja prekvalifikacije in dokvalifikacije določa osnutek zakona le najnižjo raven teh nadomestil (kar pomeni, da jih delovne organizacije lahko določijo tudi višje.« Kako pa je z uveljavljanjem teh pravic? »Zavarovanec, oz. delavec, ki je ob nastanku invalidnosti v delovnem razmerju, uveljavlja te pravice v OZD. Tisti, ki ob nastanku invalidnosti niso v delovnem razmerju pa po 57.členu uveljavljajo te pravice v skupnosti pokojninskega in invalidskega varstva. Poleg teh pa v skupnosti uveljavljajo pravice tudi zavarovanci, ki so v delovnem razmerju v OZD, ki iz objektivnih razlogov ne more zagotoviti sredstva za pokritje teh pravic. V osnovi gre pri tem Spremembe so tudi pri uživanju in izgubi pravic? Po novem nima delavec le pravic v zvezi z invalidskim varstvom, temveč ima tudi obveznosti. Doslej smo namreč nemalokrat naleteli na primere, ko delavci niso upoštevali navodil Skupnosti invalidskega zavarovanja, v zvezi s prekvalifikacijo in podobno, sedaj pa jim pravice, v primeru, da jih ne izvajajo (prekvalifikacija), prenehajo. Mak Dnevni red 6. zasedanja DS SOZD Iskra (15. 4. 1983) i. Potrditev sklepov 5. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 3. 3. 1983 in informacija o izvršitvi in izvajanju sklepov 2. Poročilo o poslovanju SOZD Iskra v letu 1982 Poročevalec: Zoran Polič 3. Plan stroškov poslovnega letala in predlog obračunske vrednosti ure poleta ter ključ združevanja sredstev za odplačilo kredita v letu 1983 Poročevalec: Janez Hafner 4. Poročilo o delu Koordinacijskega odbora za spremljanje in uresničevanje sporazuma o medsebojnem poslovno-tehničnem sodelovanju med ZO PTT in SOZD Iskra za leto 1982 Poročevalec: Peter Jamnik 5. Poročilo o izvajanju sanacijskega programa v DO Elektrozveze Poročevalec: Franc Štancar 6. Predlogi Iskra banka — določitev višine obrestne mere za sanacijske kredite iz rezervnega sklada SOZD Iskra — dodelitev dolgoročnega sanacijskega kredita DO Široka potrošnja, TOZD TGA — prenos združevanja sredstev rezervnega sklada SOZD Iskra v Iskra banko — vrnitev združenih sredstev rezerv iz obdobja 1966-1980 Poročevalec: Fabio Škopac 7. Poročilo o delu kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra Poročevalec: Anton Stipanič 8. Predlog za razrešitev predsednika kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra ter poročilo o delu razpisne komisije in predlog za imenovanje predsednika KPO SOZD Iskra Poročevalec: Jasto Marcon, Janez Kern 9. Vprašanja delegatov. farsko aktivnost, boljših pa tudi ne stimu- boljšim rezultatom gospodarjenja, stapljajo s povprečjem. V takih so združenemu delu lahko znatno v so bile v s-' i S* l,eteh Zc*ruženja i*1 zbornice, ki pa Rtasti vse prevečkrat razlagalci vladnih V zadnjem času se tudi na tem ' Moš'iU Prem*!, stavni prostor Iskre izredno dobro obiskan, upamo si celo trditi — med najbolj obiskanimi. Zunanja podoba prostora, domiselna razporeditev razstavljenih eksponatov, samo ime Iskra in nenazadnje, predstavljena novost — avtomobilski potovalni računalnik, vse to je privlačevalo množice obiskovalcev sejma, ki našega prostora kar niso in niso mogli zapustiti. Kaj je razstavljala Iskra na letošnjem sejmu? Poleg računalnika, obširneje o tem smo poročevali v prejšnji številki našega glasila, smo videli na našem razstavnem prostoru še nove zaganjalnike večjih moči pri manjši teži in majhnih dimenzijah, novo skupino velikih alter-natorjev A AT, suho vžigalno tuljavo, avtomobilske žarnice, vse to je bilo iz programa Avtoelektrike, Iskra Elek-trozveze, Elektronika Horjul je predstavljala preizkuševalnik osvetlitve vozil, Iskra Kibernetika, tovarna merilnih naprav je ponudila obiskovalcem napravo za preizkus generatorjev in zaganjalnikov, Iskra Vega kontrolnik žarometov, videli smo že razne druge merilne inštrumente za avtoelektriko, avtomobilske antene, zvočnike itd. Res, bogat program namenjen avtomobilski industriji, še bolj pa šoferjem. proizvajalci avtomobilov, tako osebnih kot tovornih, oziroma gospodarskih. Veliko zanimanje je tudi za nove alter-natorje večjih moči, pa za zaganjalnike iz nove družine, za utripalke in tahoge-neratorje, za merilno tehniko in merilne ter kontrolne instrumente. Skratka, z letošnjo predstavitvijo naših eksponatov sem zadovoljen, naredili pa smo vse, da so obiskovalci dobili vse zeljene informacije, odgovore, prospekte itd. Vse to pa se bo vsekakor poznalo tudi pri poznejši prodaji naših izdelkov.« Kot nam je na sejmu povedala Branka Turk iz Iskre Kibernetike, DSK prodaja, je bilo veliko zanimanja, predvsem delavcev iz večjih servisnih delavnic, tudi za nove naprave za preizkus zaganjalnikov in generatorjev. Serviserji avtoelektričnih izdelkov so res že komaj čakali, da se pojavijo na tržišču te naprave, še posebej tip 050, ki jo bodo iz redne proizvodnje v Kibernetiki ponudili tržišču prihodnji mesec. AVTOMOBILSKE NOVOSTI Radivoj Tomič - Čano. največ zanimanja za avtomobilski računalnik, vprašanja pa kar dežujejo v zvezi s ceno, z dobavnimi roki, z točnostjo meritev, udeležbi naših, domačih repromaterialov itd. O tem ne sprašujejo le posamezniki, tu so tudi večji Nekaj novosti je res bilo, kar pa ne moremo v veliki meri trditi za jugoslovanske proizvajalce avtomobilov. Na razstavnem prostoru kragujevške »Zastave« so se bleščali novi Jugo 45 luks, jugo 55 in jugo 60 šport. Povsem podobni so avtomobilom, ki že vozijo po naših cestah, le nekaj sprememb oziroma dodatkov je bilo opaziti. V press centru Zastave smo tudi izvedeli, da bodo do konca leta na voljo trije modeli juga s 1100 in 1300 ccm motorji. Rok dobave pa v tem trenutku raje zamolčimo. Za nas obiskovalce razstavnega prostora iz Avtoelektrike je bil še posebej zanimiv pogled pod pokrov motorja SIMPATIČNI ČANO Vse dni sejma se je od jutra do noči neumorno trudil, spremljal stranke, dajal informacije, podatke in vse drugo, kar obiskovalci od »sejemskega« moža pričakujejo Radivoj Tomič, bolj poznan pod imenom Čano, delavec Iskre Commerce, filiala Beograd, zadolžen za dela na področju avtoelektrike. Kljub pomanjkanju časa, saj bi moral v teh sejemskih dnevih dan imeti 30 ur, je le našel pet minut časa tudi za našo novinsko beležnico in nam povedal: »Izredno sem zadovoljen z našim razstavnim prostorom, ki je res posrečeno in lično pripravljen. Med obiskovalci je Pogovor s tujimi partnerji na sejmu. DO Kibernetika je predstavila naprave za preizkušanje zaganjalnikov in generatorjev. Sprehod med tujo bleščečo pločevino je bil res paša za oči. Veliko radovednežev je postopalo pred simpatičnim malčkom Fiat uno, ki je zagledal luč ..Bleščeči, a zasoljeni" lepotci z vsega sveta na-sejmu v Beogradu. Iskrin razstavni prostor na sejmu. sveta letošnjega januarja. Delajo ga s tremi in petimi vrati ter tremi motorji — 900, 110(Xin 1300 kubičnimi. Še drobna zanimivost. V razvoj - in realizacijo tega modela so v Fiatu vložili več kot tisoč milijard lir (okrog 50 milijard novih dinarjev), z litrom bencina pa je možno prevoziti več kot 23 kilometrov. Vsekakor moramo omeniti tudi lan-cio prismo, mini metro, pando 45 — super, peugeot 205, VW caddi, ki ga že delajo tudi pri nas in varčni mercedes 190-E. Nekaj radovednežev si je izpisovalo tudi cene teh premier, njihovi obrazi pa so bili vse prej kot vedri, kar je popolnoma razumljivo. Po drugi strani pa, čeprav so bile cene res C Ijene, pravijo pa, da bodo še bol)'" kupimo res vse, kar proizvedejo do ^ avtomobilski giganti in kar se da d v konsignacijskih skladiščih. J Toliko z letošnjega 22. medna1] nega avtomobilskega salona, kjer5] predstavilo javnosti preko 300 razs1 Ijalcev iz Italije, Velike BritaV«« NDR, ZRN, Nizozemske, Madža^^ Avstrije, Čehoslovaške, Bolg3*1 tfg' Sovjetske zveze, Poljske, Francija* l' % ---— — —----- j - - — —-/ ^ .-j :• ()k- bili zadovoljni, razstavljale! tudi, ponske, Indije, Jordanije, Filipino^j ^ Lanke in Jugoslavije. Obiskoval ^ bili zadovoljni, razstavljale! ' A' M je tudi cilj takih prireditev. Marko Raku^ ----------I razstavljenih avtomobilov Jugo. Priznati moramo, da smo bili prepričani, vsaj tisti, ki se malo manj poznamo na »politiko« avtomobilske industrije, da bodo motorji opremljeni z izdelki iz naše novogoriške delovne organizacije. A ni bilo tako! Zaganjalnik in alterna-tor sta sicer bila izdelka iz Avtoelektrike, vžigal na tuljava pa je bila proizvod Rudi Cajavec iz Banje Luke ... Tudi njihov razstavni prostor so »krasile« ob napisu »novo v programu Čajavec« razstavljene vžigalne tuljave in zaganjalnik za zastavo 101 in jugo 45. Dokaj grenka vest, še posebej za Iskrino tovarno vžigalnih tuljav v Bovcu in tovarno malih zaganjalnikov v Novi Gorici. ISKRA TELEMATIKA KRANJ Prodaja licence za elektroakustično vezje v Ameriko !C Iskra dosega dobre rezultate tudi na področju razvoja telefoflj - - • • -jaK°’ aparatov. Ti rezultati so plod lastnega razvoja domačih strokovnjak j področja konstrukcije, oblikovanja, telefonije in mikroelektronik^ razvojnem delu se Iskra povezuje z domačimi inštitucijami, pa -. v strokovnjaki iz samostojnih poklicev. Vsi ti možni viri, ki so na razp0*1 so omogočili hiter razvoj tudi na področju telefonije. Po klasičnem telefonskem aparatu z oglje n im mikrofonom so bili razviti aparati z avtomatsko regulacijo jakosti, v naslednji generaciji pa je bi) ogljeni mikrofon že zamenjan z elek-trodinamičnim vložkom v ETA apara- tih. Tudi oblikovno seje razvoj Ijevaldo aparata ETA 80. ,i na* Elektronski! aparat ETA je stroj njakom ponujal možnosti nadalffl razvoja z uporabo mikroelektroo (Nadaljevanje na 5. s energetskih panogah, ki so ključni dobavitelji vhodnih gradiv za predelovalno industrijo. Če bi sc cene vhodnih gradiv gibale na ravni poprečnih 20 % pomeni, da bi se morale ustrezno temu v poprečju povečati tudi cene v elektroindustriji za 18%. Ob takih razmerjih so se delegati upravičeno vpraševali, kam vodijo taka gibanja cen in kdaj bomo uspeli zajeziti stroškovno inflacijo, ki iz tega izvira ter je neprestani generator nove inflacije. gradiv, zato skupščina ugotavlja in opozarja na nelogičnost ekonomske politike, ki hoče vse domače razvojne in izvozne probleme razreševati skozi domače cene, saj bo potrebno ponovno preverjanje vpliva nadaljnje hitrejše rasti cen vhodnih gradiv, če sc naši dobavitelji ne bodo na ustrezen način vključili v predvidenih 20 % in zahtevati znatno višjo rast cen v elektro industriji. - odprava neskladij v primerjavi s svetovnimi (izvoznimi, uvoznimi indomicilnimi) cenami, da bi se na ustrezen način lahko vključili v mednarodno delitev dela, - odprava neopravičenih razlik v cenah med enakimi, ali podobnimi izdelki na domačem trgu, dopustit' jj Toda izračuni v tem primeru, ki ni osamljen, so jasni saj za 1 % zvišani stroški vhodnih gradiv, znižajo dohodek za 2,2 %, oz. obratno, za 1 % povečane cene povečajo dohodek za 3,2%, seveda, če nasprotni dejavnik pri tem miruje. Take soodvisnosti in paritetna razmerja pa bi morala postati ključni instrument dolgoročne politike cen, so menili delegati skupščine združenja in v celoti podprli ..Projekcijo", ki na objektiven način prikazuje realno stanje in nadaljnjo ekonomsko sposobnost v elektroindustriji SFRJ, ob tem pa so sprejeli tudi naslednje sklepe za izvajanje te ,.Projekcije" (problematiki cen v elektroindustriji SFRJ, SRS in Iskri bomo posvetili več prostora na naših straneh v eni naslednjih številk našega glasila -ko bodo zbrani vsi podatki za leto 1982): OZD, članicam združenja, ki proizvajajo izdelke za reprodukcijo, priporočamo 20 % nižjo rast cen, v povprečju torej le 15%, od podanih povprečnih odstotkov po podskupinah, da bi na ta način zmanjšali pritiske na rast cen končnih izdelkov, saj je analiza pokazala, da se skoraj 50 % vseh vhodnih gradiv nabavlja znotraj elektroindustrije. b) V okviru podlag iz točke a) se lahko usklajujejo in odpravljajo nesorazmerja diferencirano do izračunanega poprečnega odstotka, sprejetega za posamezno podskupino in torej tudi znotraj manjših ..grupacij". Poprečje pa temelji na vrednosti skupnega prihodka planiranega do konca leta. 2. Dokler ni sprejeta globalna „Projekcija" za vse panoge industrije in gospodarske sektorje, ki jo mora pripraviti ZS Z PC, naj se pri ZS Z PC za našo panogo upošteva in spoštuje Projekcija, ki je že sprejeta na ravni SZ Indirtrije predelave kovin Jugoslavije in katere povzetek predstavlja posebej obdelana „Projekcija" v okviru SZ elektroindustrije SR Slovenije. 1. V soodvisnosti in paritetnih razmerjih med posameznimi panogami, temelji 18 % letna rast cen v elektroindustriji, z upoštevanjem poprečne 20 % splo- šne rasti cen in življenjskih stroškov. V posameznih podskupinah, znotraj panoge, je predvidena od 16,0 do 21,5 % rast cen, glede na soodvisnost deleža posameznih vhodnih gradiv, ki se giblje od 37 - 85 % v ceni izdelkov. Iz ,,Projekcije" jasno izhaja, da se morajo cene v elektroindustriji in sploh v predelovalni industriji, korigirati zaradi čezmerne rasti cen vhodnih V okviru obeh Projekcij naj OZD v posameznih ..grupacijah" znotraj sprejetih SaS o razčlenitvi meril na zvezni ravni, začnejo usklajevanje razmerij, ki morajo biti v skladu s selektivnim postopnim načefom in temu ustrezno temeljiti na: 3. V izvajanju dolgoročne politike cen se moramo zavzemati za vzpostavitev do toč ene ekonomske logike soodvisnosti gibanja cen končnih izdelkov predelovalne industrije sploh in cen vhodnih gradiv ter na teh paritetah vzpostaviti ustrezni avtomatizem hkratnih korekcij cen v medsebojno soodvisnih panogah. Tak način oblikovanja cen bi v združenem delu odstranil stalni strah pred poslovnimi izgubami, opuščanje tržno sprejemljivih proizvodnih programov in iskanje rešitev v nelegalnih cenah; oospcšil pa bi ekonomsko učinkovito gospodarjenje, saj bi ob tem več in ceneje proizvedli ter tudi laže izvažali. 4. V okviru ekonomsko logične in nujne dolgoročne politike cen se moramo v celotni družbi čimprej opredeliti za neposredno kontrolo cen na zvezni ravni samo v: V vseh ostalih panogah pa moramo —r— ^ vanje tržnih zakonitosti pri oblikovanju cen na 1 ravni, ki so jih potrošniki pripravljeni in sp°® plačati. Tak način oblikovanja cen pa bo J, (#-c vzpostavil zdravo konkurenčno tekmovanje jalcev, ki bo temeljito na kvaliteti izdelkov ter' inovacijskih in razvojnih dosežkov sodobne tehn®^ avtomat V skladu z gibanjem cen končnih izdelkov j( *e6 eCt ustrezno potrebno tudi dopustiti oblikovan)6 * * * ,0 ; servisnih storitev v industrijskih servisih, organ'2 Oj pri proizvajalcih. in ne na pravno formalni podlagi izravnavanja cen enakih izdelkov. Iti za6^ * ti srtaarssfe * ■ industriji enakopravno in ekonomsko stimulat'vn(j(]11 ne prislilno - vključitev v mendarodno delitev j ^ To pa pomeni - dosedanja praksa pa je to 0, pokazala, da problema nadaljnjega razvoja ^ j. S srsass 6 nalno. ..zamrznjenih" cenah. Zato okviru ekonomske politike vključiti vse razp010^ ]*, 11V r n n 11 c m n n i ra ’7\rr\ i ♦ o Iv rta nrx vodjo tehnične službe v TOZD 'linah, ki nam je dogodek takole Ustavil; sodelovanju z laboratorijem za j/nelektroniko na Fakulteti za jQtr°tehniko in Mikroelektroniko, ustanavljanju, smo delali na " JJ-1 elektroakustičnega vezja -v Jože Pavlin, vodja tehnične službe v tehnologiji. To je bila ena TOZD Terminali. aplikacij linearnega vezja v tehnologiji na svetu. Rezultat Omenjena firma je iz Santa Clare, . dela je integrirano vezje EMZ centra te tehnologije. Zato je prodaja licence za izdelavo in prodajo vezij [j^Pešnost tega dela potijuje nakup EMZ 1300 pomemben uspeh strokov-Ence za to vezje s strani ameriške njakov Iskre v sodelovanju z doma-^AMl. Prihaja do prodaje znanja cimi inštitucijami. Je potrdilo o pra- ‘ ' nam je prodala tehnologijo za vilnosti usmeritve v lastne kadre in oirm, r°nski aparat ETA je Iskrinim strokovnjakom ponudil možnosti nadaljnje-cije.i,^o/a .z uporabo elektronskih vezij. Rezultat tega razvojnega dela je tudi *n°V'" fA^kustično vezje v C-MOS tehnologiji. Licenco za to vezje je Iskra vale1 ii, I" v Kalifornijo. Ameriški odkup pomeni pomembno priznanje našim *°vnjakom. akuš* —-1 1 Magnetih o dobro zastavili fon** jaK ike-tr ,oM ,.Konec dober, vse dobro,“ pravi pregovor, za poslovno leto pa bi zlasti ^ proizvodnjo lahko rekli, da je važno, kako se stvar začne. Kajti ^mujenega v prvih mesecih navadno ni mogoče nadoknaditi. Zato smo vprašali Lojzeta Severja v TOZD Magneti, kako ocenjuje poslovanje in Proizvodnjo v prvem polletju. Dobili smo še kar optimistične odgovore. itrok1 laljtf rom titi * 13 ta pr^ iZv°dnji magnetov. ie’fa^rt prodaje bomo celo nekoliko 1} i°‘! v pn-ih treh mesecili letos. Žal je na domačem trgu prodali njec o ^ kč, kot pa v izvoz, kjer nekoli-lizi'*'oj^kstajamo za planom,11 pravi l) ' ^ever. Sicer pa je treba vedeti, 1 nadrt izvoza nasproti lanske-tivn® o,^tu celo.nekoliko znižali, nekoli-cv * j 3radi pomanjkanja naročil, še bolj t.- r«(l uresničevanju izvozno-uvozmh dosez- kondenZatorji letos povečala ^ ^ kov v lanskem letu pa tudi o negativ- 23 % T0ZD HncrgcUsk, kondei* ^ nem rezultatu v TOZD TGA v Rete- je iz’olni|a ie4l ganskega ^ tibilnega izvoza, TOZD EOM j Joj, čah. Prav pri tej temeljni organizaciji pa OO ZSMS ni dovolj delavna in jo bo treba okrepiti. Na Pržanu so se zato dogovorili za obisk delovne skupine koordinacijskega sveta, ki bo skušala poživiti delo mladine v tem kolektivu. Stane Fleischman ustvarjeni konvertibilni izvoz ^ je^ skem istem obdobju povečal z3 j Tudi uvoz se je gibal v okvirih. V Semiču so uvozili7-3 manj kot pol milijona dobv (Nadaljevanje na ?•si' to Plan ro^ s&l or icn6 3CČ' rezultat poslovanja v preteklem lo/«0 ^e'e8at* menili, daje relativno lile en, saj so vse temeljne organiza-IS % Poslovale v izjemno težavnili jreHj1 t|j,.rnerah. Velike težave pri doba vij a-i r^.Pronla^erialov, slaba kvaliteta iruSl^”je, izredno zaostrena devizna pro-j^atika - vse to je seveda terjalo av'i|a^aeno obnašarge, kot je bilo v hv^f^ui še lic?«, Savski svet široke potrošnje Utos bo treba izvoziti vee kot lani! Najprej dolgo pričakovani sklep: letošnji gospodarski plan DO Široka potrošnja je sprejet brez zadržkov, saj razhajanj v stališčih posameznih temeljnih organizacij, ki so povzročila pogojni sprejem, ni več. Sicer pa je delavski svet Široke potrošnje 29. marca v Škoiji Loki razpravljal predvsem o rezultatih lanskega poslovanja DO, o delu sanacijske komisije v tozdu Sprejemniki Sežana, in o nredlogu plana uresničevanja družbene usmeritve razporejanja dohodka Široke potrošnje (oz. njenih temeljnih organizacij) v letu 1983. Oljenega, neprestani zastoji proiz- s. 1 se pred nekaj leti. lav lr°ka potrošnja je lani realizirala iišl? jj| J izvoza, kot je bilo načrtovano |0|.r plana), vendar je bilo doseženo r iJSe razmerja med izvozom in uvo-* m1, Kljubzaostanku za planskim ci-je dosežena 94% proizvodnja j6' ^|®v°ljiv rezultat, saj je še v prvi iNE id N. dej« Nci preteklega leta marsikdo na-0val mnogo temnejšo prihod- ,ot»| (i^dajni cilji so bili lani doseženi 35111,1 . Plana)> kar dokazuje, da na n rančem trgu še vedno vlada kon-‘ vZ" ju turaza širokopotrošne izdelke, ki lost' Sre v veliki meri pripisati tudi rje'^zmerno nizkim cenam teh ; g J ^OV "*vl Uni le7u° ima namesto treh v letu 1981 jjfe.T"11 dosežena akumulacija je kar 3. Jk^rat višja, kot leto poprej, pa tudi a i Cna temeljna organizacija (TOZD Lo litA’ Reteče), ki pa jo je že pokrila z in za amorti- % v fe.^uii viri. Ža dohodek je bilo lani iLt>'=i="«č«24,S % po minimalnih s terialne stroške p i 72,1 % celotn uh5' sPrva Struktura ie bo,iša kot ie bil° a.| ^'i0 po minimalnih stopnjah 3,4%, oj M.^aterialne stroške pa je bilo treba 'pol1 lak 72,1 % celotnega" prihodka. za ma- I a načrtovano, saj je bilo za lig . e stroške predvidenih kar 75 % Rženega celotnega prihodka. To j' j 'dokazuje, da je bilo poslovanje Iz11 pfšnejše kot je bilo predvideno, žal žje), ja s° se povečali tudi prispevki, tako Mi Za akumulacijo ni veliko ostalo. M .pri ded« Mo !cer pa so delegati ocenili, da je ;9I - gospodaijenje s sredstvi pote-0 uspešneje kot leto poprej, žal pa ijeSe močno povečale obrestne stop-m ol’ tako da je bilo treba lani za 1 L65ti odšteti kar 2,21 krat več kot v pn. 1981. Glede izgube v tozdu TGA |Je delavski svet sprejel sklep, daje a nemudoma pričeti s sanacijskimi cih 5 dl ten1 (Nadaljevanje s 6. strani) ki ^ in/" letnega plana. Od tega so za iški . '000 dolaijev uvozili s konvertibil-)M! |e^a območja, kar predstavlja 9% aktivnostmi in o rezultatih tudi poročati. O predlogu plana uresničevanja družbene usmeritve razporejanja dohodka v Široki potrošnji za letošnje leto delavski svet ni sprejel sklepa zaradi odklonilnega stališča tozda Montaža iz Spodnje Idrije. Gre za dogovor o usklajevanju izplačevanja sredstev za osebne dohodke na ravni * delovne organizacije za kar so se opredelile vse temeljne organizacije z izjemo idrijske, ki vztraja pri usklajevanju v okviru temeljne organizacije. Sklep delavskega sveta idrijskega tozda je po mnenju delegatov drugih temeljnih organizacij nerazumljiv, saj je v predlogu tega plana predviden za idrijdeo temeljno organizacijo poseben status: tam naj bi osebni dohodki rasli po enaki stopnji kot dohodek, saj načrtujejo samo v letošnjem letu kar 31 % povečanje števila zaposlenih in tudi veliko rast dohodka. Stališča bo treba uskladiti in šele potem dokončno sklepati. Sicer pa je v predlogu plana predvidena še ena izjema in sicer TOZD Raziskovalni institut. Tudi v tej organizaciji naj bi število zaposlenih v letošnjem letu bistveno povečali (za 42 %), če bi hoteli izpolnjevati svojo vlogo v delovni organizaciji. Za to temeljno organizacijo je zato predvideno, da bi osebni dohodki naraščali po enaki stopnji, kot bodo rasli poprečni čisti osebni dohodki proizvodnih tozdov. O delu sanacijske komisije, ki jo je imenoval delavski svet Široke potrošnje, da bi pripravila program sanacije v sežanski TOZD, smo poročali že v zapisu z zadnjega zasedanja koordina-cijskega odbora sindikata Široke potrošnje, zato ugotovitev, s katerimi so sc strinjali tudi delegati delavskega sveta, ne bomo ponavljali. Delegati so poročilo sprejeli in dopolnili s stališčem, da odpuščanje delavcev ne pride v poštev in, daje treba določneje opredeljevati vlogo in odgovornost Iskra Commerce za sprejete zadolžit- Ugodni dvomesečni r®zultati 88 plana. o'11 Org' tU(R finančni rezultat delovne ^f^acije jz Semiča za prva dva - pri|Seca letošnjega leta ugoden. Celotni v6'’ lev v* Je znašal 282.866.410 dinar-pl' Ce]’ M predstavlja 15 % letnega plana '^i Rim .ga prihodka. Po TOZD pa je j, j ii, n* prihodek znašal: v TOZD iia1^ iieo tr°nski kondenzatoiji 15 % let-ško'® Plana, prav takšen pa je bil tudi v -eČ iiož|) Energetski kondenzatorji. r01’1 Mehanski deli in naprave je |otVarojo nadaljnjo pot po Iskri je usmerjala želja po siljenju strokovnega znanja in pa potrebe Iskre. Opravljal si različne naloge v razvoju, montaži, servisu in projektivi. Pri tem te je pot vodila iz Industrije za elektrozveze v Zavod za avtomatizacijo, iz Zavoda za avtomatizacijo v Iskro Prodajno servisno organizacijo in prek Iskre Commerce in Iskre Elektro-mehanike v Iskro Elektrozveze. Na tej dolgi poti si si pridobil bogato strokovno znanje in izkušnje. In to znanje in izkušnje si bil vedno pripravljen nesebično posredovati vsakomur, ki je to želel. In pridobil si si tudi prijateljstvo in naklonjenost vseh, ki si jih ob svojem delu Srečal. Bil si tak človek. In zdaj smo postavljeni pred dejstvo, da te ni več med nami, da se moramo za vedno posloviti od tebe. Kaj naj ti rečemo? Hvala ti za vse, kar si nam dal! Sodelavci TOZD Komerciala in inženiring ISKRA Elektrozveze Dopust v kampu MIR na Dugem otoku Kamp „MIR“ se nahaja na skrajnem južnem delu otoka, v zalivu Telaščica, tik ob morju, v gostem borovem goz,dičku. Dostop je možen samo po morju. Ni cestne povezave z ostalimi kraji na otoku. Najbližji naseljeni kraj je mesto Šali. TEBUINl ! a ! LETOVANJA V KAMPU -Min- I. SKUPINA II. SKUPINA III. SKUPINA IZMENA Datua Izmen« Datum izmene Datum izmene ed - do od - do od - do I. 14.8 - 24.6 15.6 - 25.6 16.6 - 26.6 II. 24.8 - 4.7 25.6 - 5.7 28.6 - 6.7 III. . 4.7 - 14.7 5.7 - 15.7 6.7 - 16.7 IV. 14.7 - 24.7 15.7 - 25.7 .16.7 - 26,7 vx. 3.8 - 13.8 4.8 - 14.8 5.8 - 15.8 m. 13.8 - 23.8 14.8 - 24.8 15.8 - 25.8 mi. 23.8 - 2.9 24*.8 - 3.9 25.8 - 4.9 n. 2.9 - 12.9 3.9 - 13.9 • 4.9 - 14.9 Opomba: I. izmena je v času izven glavne sezone. Letovanje se prične s kosilom, konča pa z zajtrkom. TBBMINI IZMEN ZA LETOVANJE Z LASTNIM ŠOTOROM IZMENA datum izmene od de I. 2.7 12.7 II. 12.7 22.7 III. 22.7 1.8 r/. 1.8 11.8 v. 11.8 21.8 Opomba: Vae izmene af ▼ čaau glavne sezene. Vsi, ki bodo kampirali na najetem zemljišču, bodo plačali dodatne stroške za najem zemljišča, v kampu. Prijave sprejema Rajko Kožar, Iskra Kibernetika, DS-ATS, Referat za rekreacijo tel.: (64) 22-221, int. 2952. Zaposleni v Savski loki se lahko prijavijo osebno vsak dan od 8. - 1 3. Zunanji gostje se lahko prijavijo tudi na osnovi telefonske potrditve prostih zmogljivosti s. tem, da morajo v roku 5 dni poslati prijavnico in potrdilo o vplačilu akontacije na gornji naslov. Ob prijavi vplačajo zaposleni v DO Kibernetika, Telematika in KRO 1.500,00 din akontacije, zunanji gostje pa plačajo ob prijavi 50 % celotnega zneska za 10-dnevno letovanje. Denar nakazujte s POSEBNO POLOŽNICO-na žiro račun št. 51500-601 10446, Iskra Kibernetika, TOZD Delavska restavracija, Savska loka 1. NAČIN ODJAVE Upoštevamo samo pismene odjave, - Pri odjavi nad 30 dni pred odhodom, zadržimo 500,00 din za manipulativne stroške, - Za odpoved od 30 do 10 dni pred odhodom, zadržimo 30 % od cene letovanje po osebi, Če pride do odpovedi zadnjih 10 dni pred odhodom, zadržimo 50 % od cene letovanja po osebi, - V primeru odpovedi žadnjih 30 dni pred odhodom zaradi dokumentirane višje sile zaračunamo samo manipulativne stroške 500,00 din, - Če dopustnik najde zamenjavo sam, mu vrnemo celotno vplačilo CESE LETOVANJi ZA ZAPeSLENE V DO KIBEilKETIKA, TELB1ATIKA, EBO Način Predsezona Glavna sezena letovanja otroci odraeli otroci odrasli V šotorih 2.520 3.600 3.150 4.500 Z lastnim 1.960 2.800 2.«0 3.600 Brez napotnic ne bo mvge! nihče na letovanje. Vse ostale informacije boste dobili ob prijavi. Navodila za potovanje na Dugi otok, možnosti parkiranja in o voznem redu ladje bomo objavili kasneje. CEHE LEtOVANJA ZA ZUNANJE COSTE Način Predsezona Glavna sezona letovanja otroci odrasli otreci odrasli 3.2S0 4.6« 4.060 5.800 Z lastnim 2.690 3.840 3.360 4.800 Opomba: V ceno je vključeno 10 polnih penzionov. Do cen za otroke so upravičeni otroci rojeni leta 1973 in mlajši. Za otroke do 2. leta, ki ne koristijo penzionskih uslug, se plačr. dnevno 50,00 din. Cena prevoza z ladjo iz Sukošana v kamp in nazaj za odrasle je 300,00 din, za otroke do 10 let 250,00 din, otroci do 2. leta starosti ne plačajo prevoza. Letos bo organiziran tudi avtobusni prevoz na relaciji KRANJ - SUKOŠAN -KRANJ. Cena prevoza je 850,00 din. Organizator lahko odpove prevoz, če ni prijavljeno vsaj 35 potnikov. V primeru, da prevoznik spremeni ceno prevoza je kupec dolžan sprejeti podražitev do 10 %. Pri viqih podražitvah, pa ima kupec pravico odpovedati prevoz in tudi letovanje, če to želi, brez obvezne povrnitve nastalih stroškov. Turistično takso plačate v kampu, ker ni vključena v ceno penziona. MPO »99d« — tečaj o orientaciji Mladinski pohodni odred partizanske delavnice 99d“ je pripravil 1. 4. 1983 v okviru svojega programa uspo-sabljanja mladih za naloge splošnega ljudskega odpora tečaj iz orientacije. Tečaja so se udeležili mladinci, ko-mandiiji vodov in čet ljubljanskega področja Iskre, RTV in PTT. Udeleženci tečaja so z zanimanjem sprejemali novo znanje, čeprav v vsakdanjem življenju mislijo, da se v naravi skoraj ne morejo izgubiti. Izvedeli so mnogo novega, ali.pa že znane stvari obnovili. Seznanili so se, kako se človek giblje z zemljevidom in kompasom po neznanem terenu, kako lahko premaga ovire, kako se orientira s pomočjo sonca, lune, zvezd in tudi ostalih načinov orientacije v naravi. Z znanjem, katerega so pohodniki pridobili, bodo svoje pohode lahko načrtovali bolj pogumno in tudi po f ' ■ PRIJAVNICA ZA LETOVANJE NA DUGEM OTOKU od do št.šotora (ali lasten) ....................... Ime in Priimek leto rojstva Zaposlitev (DO) 1. 2. 3. 4. 5. Naslov doma s Datum prijave: tel.: Podpis: s----------------— Od Zabukovja v Laško A Planinska sekcija DO ISKRA Kranj bo priredila v soboto, 16. aprila zanimivo prečenje hribov med Savinjsko dolino in Laškim po Savinjski planinski poti in hkrati po TV transverzali. Z avtobusom se bomo ob 7. izpred kranjskega hotela Creina odpeljali čez Trojane in skozi Žalec do Zabukovice. Tu bomo vzeli pot pod noge in se čez Gozdnik povzpeli na Smoho, kjer bomo v planinskem domu pustili utrujenost in lakoto. Sestopili bomo v smeri Laškega v dolino Rečice, kjer nar b- čakal avtobus. Med 18: in 19. bomo že v Kranju. Lahke, za začetek planinarjenja ustrezne hoje bo okrog šest ur, zato vodnika L Kloar in J. Trilar udeležencem priporočata lahko planinsko opremo. Cena prevoza bo 150.- din. Prijave in vplačila sprejemajo Volga Pajk iz tajništva DO ERO ter poverjeniki PS Matično PD Kranj bo priredilo v nedeljo,! 7. aprila izlet po drugem delu Savinjske planinske poti od Prebolda do Zabukovice. Odhod avtobusa ob 7., cena 150.- din ^------------------------------------------------------------------------------- neznanih terenih. Seveda pa bodo morali pridobljeno znanje predhodno še utrdili na krajših pogodili po že znanih terenih. Že na prvem pohodu bodo sprejeto znanje skupaj s pripadniki JLA preizkusili in utrdili v Zasavskem hribovju. A. C. KAKO JE Z UVAJANJEM NOVEGA SISTEMA NAGRAJEVANJA Komisija za uvedbo delitve osebnih dohodkov s pomočjo metode za vrednotenje zahtevnosti nalog je do srede decembra 1982 končala z opisi in usklajevanjem nalog ter kadrovskimi zahtevami. Celotna akcija uvajanja sistema je bila vezana -na obstoječe temeljne organizacije — predvsem v tem smislu, da vsaka TOZD izdela svoj razvoj nalog in ga tudi po usklajenem postopku sprejema. Po referendumu konec lanskega leta, ko smo se odločili za reorganizacijo v DO, nam je to zavrlo nadaljnje delo do končne izpeljave naloge. Vendar, ker reorganizacija ni bila izpeljana niti do marca, je komisija zavzela stališče, da nadaljuje z delom, ob delnem popravku načina obdelave in končnega preoblikovanja razvida nalog. V smislu čim boljše uskladitve — poenotenja opisov nalog smo se lotili enotnega razvida nalog na ravni DO. S tem bomo bistveno zmanjšali število opisov nalog v DO, hkrati pa jih bomo tudi čimbolj poenotili. Naloga komisije, je, da do konca maja pripravi enoten seznam in opise nalog na nivoju DO, iz katerih bodo posamezne TOZD (že v novi organizacijski obliki) izdelali svoj razvid nalog. Nato bo sledilo vrednotenje nalog in razporeditev delavcev na dela in naloge po predlaganem sistemu nagrajevanja. »Čaka nas še veliko dela,« je zaključil Janez ŠILC, predsednik omenjene komisije, saj se zavedamo, da je to eno izmed najobčutljivejših področij v vsakem kolektivu in mi se bomo potrudili, da po svojih močeh našo nalogo najbolje izpeljemo. Moram pa reči, da je naša komisija doslej močno pogrešala sodelovanje vseh odgovornih delavcev v DO, kar upam, da bo v bodoče bolje. R. Č. Tretji del poti od Slemena do Krnice Planinsko društvo Iskra bo organiziralo 15. in 16. aprila 3. del pp poti. Zbrali se bomo v petek,l5. iv. ob 16. pod uro na ljubljanski železniški postaji in se z rednim avtobusom odpeljali do Kranjske gore. Od tu bomo šli na Vršič * in prespali v Erjavčevi koči. V soboto zjutraj ob 6. se bomo povzpeli na Sleme, od tu pa po Korenskih policah pod Ruli-čjem nad Malo Pišnico na Vrh nad Sedelcem.od tu pa v Krnico. Tura je primerna za izkušene planince. Smučarske palice so obvezne. Z nami bo Uroš Zupančič, ki je to pot izpeljal za varnost pa bo skrbel gorski reševalec Zvone Korenčan. Prijavite sc pri Bredi Jančar, telefon: 572-331, interno 311. Z -----------------------X REDNI HITROPOTEZNI ŠAHOVSKI TURNIR ISKRE bo v soboto, 16. aprila ob 9. v šahovskem domu v Ljubljani na Cankarjevi c. 1. VabjjeniP V_______________________ J ZAHVALA Sodelavkam in sodelavcem v prevozu in TOZD Terminali v DO Telematika se iskreno zahvaljujemo za denarno pomoč, ki so nam jo nudili ob požaru družina Josifovski. V_________________________________y ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta CIRILA OSREDKARJA se iskreno zahvaljujem OOS in sodelavcem TOZD Antene Vrhnika za poklonjeno'cvetje, izraze sožalja in vsem,ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti hčerka Cirila z možem. Ob boleči izgubi moje drage mame MARIJE JEREB sc iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Vzdrževanje v DO Kibernetika, za izrečeno sožalje, podarjeni venec in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti hčerka Milka Jereb. Časopisne novice '7 Reogradu je bila minuli mesec od 7. do 11. postovna konferenca, kjerj sodelovalo 160 velikih evropskih podjetij in bank ter približno 200 jugoslovanJ" organizacij združenega dela. Že pred razgovori so nakazali možnost sodeloval! podjetij Evropske gospodarske skupnosti z našimi podjetji pri 190 različlj projektih, ki očitno zanimajo obe strani. Že po prvih treh dneh konferencel organizatorji prejeli približno 600 zahtev zainteresiranih gospodarstvenikov iz dfl Evropske gospodarske skupnosti in naše države za naknadno vzpostavljal posameznih kontaktov in razgovorov o morebitnem sodetavanju. Na konfcrcndl sodelovala tudi Iskra. V seriliški tovarni kondenzatorjev Iskra imajo v zadnjem času v proizvodi pogoste motnje zaradi nerednih dobav uvoženih, predvsem pa domačih material* za katere zahtevajo dobavitelji devizno soudeležbo, hkrati pa jih dobavitelji |l| neradi prodajajo domačim proizvajalcem, saj jih rajši izvažajo - Dolenjski list, N°' mesto. L Iskrina tovarna keramičnih kondenzatorjev Iz Žužemberka je pripravila P*Lo serijo 2.000 domačih javljalnikov plina, ki so jih izdelali po načrtu doinaPj^^ konstruktorja Alojza Mencina. Javljalniki so vse teste uspešno prestali, zato soj" Žužemberku pričeli izdelovati serijsko - Delo, Ljubljana. „V prvih dveh mesecih letos smo z zatoženpstjo uvoznega dela reprodukcij5' ;h -materialov kar zadovoljni. To gre vsekakor na račun dovoljene porabe povečan* "r deleža deviz, ki jih ustvarimo,“ pravijo v Iskrini Tovarni polprevodnike' * Trbovljah. „Ža zagotavljanje domačih reprodukcijskih materialov pa je treba vlo', I precej več naporov in se včasih zadovoljiti tudi s slabšo kakovostjo, l;:ir P , več naporov , , . proizvodnje pač ne smemo ustaviti. Težave so tudi pri zagotavljanju kakovost; kemikalij, ki jih uporabljamo v tehnološkem procesu pa pri nabavi proizvo" D železnih in neželeznih kovin." Ljubljanski Dnevnik. I'* Združevanje in povezovanje sorodnih proizvodenj je danes že postata imper" uresničevanja gospodarske stabilizacije, Samo tako gospodarski kolektivi la" preidejo z delitvijo dela in specializacijo k večji produktivnosti in večjemu izvol Ta ,nujnost se sedaj uresničuje tudi v niški Elektronski industriji. Letos, npr. bo začela Elektronska industrija sodefovati z Iskro na podre* mikroelektronike in kristalov, začela pa je pogovore tudi o sodelovanju področju računalniške tehnike - Narodne novine, Niš. Iz Iskre je prispelo 11 novili medmestnih telefonskih govorilnic (veijc1 medkrajevnih) in sedaj se skladišča Mestnega telefona pripravljajo na montažo ulicah. Ko bodo nove govorilnice v prometu jih bo skupaj na ožjem mest"1 področju Beograda 99 - Politika ekspres, Beograd. vendar jih skušajo v skladu s priporočili detovne skupine CK ZKS (ta namera'11 odcepitve ni podprla) odpravljati. Med drugim so v TOZD pripravih načrt, katerem bodo sami skrbeli za svoj razvoj, saj imajo dovolj dobrih strokovnih kad" Okrepili bodo tudi komercialno službo in skušali čimveč prodati na tuje. Menijo^ bo treba izboljšati pretok informacij med defovno organizacijo in TO' j). pogovarjajo se tildi, da bi eno od skupnih služb preselili v Tolmin. Veliko si obe1 ^ a od računalniškega terminah v Tolminu. Ko so se pogovarjali o delu sindikat ^ in Iskri, so poudarili, da konferenca sindikata na ravni delovne organizacije ne opis '■'Oloi svojih nalog, ker pobud iz osnovnih organizacij namreč ne obravnava novice, Koper. Primo"1 Zbral in uredil MARJAN Kiti ^ Pov obv štor Bed- Hoi leta, struj V Iskrini TOZD AET v Tolminu so povedali, da težave še niso odprav^1 jgt Uvoa . ši ^bne n’ 10 ftazr 111 Zat fcrP0: Initve ISKRA-AVTOMATIKA Počitnice 83 Kot leta doslej smo tudi v letošnjem letu za delavec DO Iskra-AVTOMATH Sle(jn: pripravili široko izbiro ponudb za letovanje ob jadranski obali in na otoki" 5 a hotelih, bungalovih, ali kamp prikolicah. - k- — Prijave, oz. rezervacije za letovanje zbira Služba za družbeni standard. Kotnik* .=* P< 6, tel.: 321-322, int.: 230, ali 261 od 04. 04. 1983 dalje, od 7.00 do 8.00 1 13.00 do 15.00 ure. Ob prijavi se vplača akontacija 1000,- din, ki se v primeru odpovedi ne vra i Ostalo pa v treh zaporednih mesečnih obrokih. £tiir »evilj bi Delavci, ki želijo letovati v kampu MIR na Dugem otoku se prijavijo direktn H(jcj0 Iskri-Kibernctika Kranj. Delavci TOZD Sestavni deli, Naprave za energetiko. Stikalni elementi DobrepO Releji Makole in DSSZ lahko koristijo popust po planu SSP. Vse dodatne informacije dobite v Službi za družbeni standard Kotnikova 6, 321-322 int. 230 in 261. ^ PRIKOLICE, KI SO LAST TOZD |j!g C . ON £.-§0 31.8. tot c* rezuli Pvot KRAJ sezona Opomba 1. 7. - Prijave s p rej* za TOZD kr TOZD SESTAVNI DELI STUPICE STOJA STELLA MAR1S UMAG RUNKE pri Premanturi (2) 150,- 150,- 150,- 150,- 250,- 250,- 240,- 250,- možnost kuhanja možnost kuhanja tel.: 320-4 možnost kuhanja Savska c. 3 možnost kuhanja TOZD NAPRAVE ZA ENERGETIKO st upi a; (2) STOJA (2) POREČ 150,- 150,- 150,- 250,- 250,- 250,- možnost kuhanja NADBATH j_ možnost kuhanja teh: 320-4 jeg možnost kuhanja Savska c. 3 ( CK TOZD RELEJI MAKOLE LANTERNA pri Poreču MED VEJ A 150,- 150,- 250,- 250,- možnost kuhanja SKLEDAR . možnost kuhanja Makole ■ ” <*n n Zur N tak bližnji je Uk Naj Sir TOZD STIKALNI ELEMENTI LANTERNA pri Poreču SELCE pri Crikvenici (2) 150,- 150,- 250,- 250,- možnost kuhanja TEGEU.M|Qp možnost kuhanja Dobrepolje j DELOVNA SKUPNOST ZA SKUPNE ZADEVE STUPICE 150,- LANTERNA pri Poreču 150,- RUNKE pri Premanturi (2) 150,- 250,- 250,- 250,- .Ren možnost kuhanja PRIJAVE ZA PRIKOLICE DSSZ zbiramo do 20. 4. 1983. CENA ZA TEDENSKO OSKRBO možnost kuhanja Služba za d|a , ^ možnost kuhanja standard tel: 321-3roraj Kotnikova. aobril N ko ten je KRAJ OBJEKT OPOJ NOVICRAD depandanse Novigrad 1/2 tek. voda pred in posez. sezona 28. 5.-2. 7. 2. 7.-3.9. 3. 9.-1.10. 2.535,- 3.900,- otroci do Ut 30 % popus Pod;0i na dodatne! e POREČ paviljoni Bellevuc 1/2 TWC za 2 sobi Pribl rfede r •ftio v ti 8a Isl Bas 2.890,- 4.405, RABAC hotel Marina 1/2 tek. voda 3.075,- 4.465,- otroci do lC CRES PUNAT hotel KI MEN II 1/2 TWC na dodat, lej popusta hotel Park 1/2 TWC 3.605,- 4.360,- 4.655, RAB turist, naselje SUHA PUNTA 1/2 TWC 5.690,- nndodat, lej otroci do 1 30 % popu OMIŠALi ROVINJ hoteli Omišalj 1/2 TWC 4.130,- 3.395,- otroci do 1< * 5.740,- ra dodat, le 30 % popuS 4.920,- vilc Rubin TYP A 1/2 TWC 4.205,- 6.81-,- na do‘d. Icž. otroci 30 % odrasli 20 f CENA ZA DNEVNO OSKRBO POREČ POREČ MEDU LIN hoteli Lanterna 1/2 TEC paviljoni BELLEVUE 1/2 TWC hote! MEDULIN 1/2 TWC 666,- 573,- turist. taksi 14,- po ose brez dodat- t.t. 13,-di"in tur. taksa 1 otr. do 5.1 tazstin 30 % popu J3, poli