Revija za
kulturna in
druga
vprašanja
Občine
Šoštanj
in širše.
LETO XX ŠT. 9
28. MAJ 2015 1,60 EUR
20 LET TD SKORNO str. 6 TUDI ZARJA PRAZNUJE str. 8 OBISK PRI NATALIJI str. 11 PRAVLJICA V KNJIŽNICI str. 13
»SPORT SPAS - DAN DRUŽENJA IN GIBANJA VSEH GENERACIJ^ lil
Ob svetovnem dnevu družine, bomo strokovne delavke Vrtca Šoštanj organizirale prireditev ŠPORT dedki, babicami in prijatelji bomo 06. 06. 2015, pri nogometnem stadionu Šoštanj spoznavali in se življenja.
oki, njihovimi starši, z zdravim načinom
Menimo namreč, daje gibanje pomembno za zdravje, prav tako pa je pomembno druženje ljudi različnih generacij, saj bogati življenje.
Ta dan se naše druženje prične s pohodom po delu Trške poti ob 9.00 uri izpred Vrtca Šoštanj enote Biba, ostale dejavnosti pa se bodo odvijale na nogometnem stadionu od 10.00 do 12.00 ure.
V programu bodo sodelovali: planinci, Šola zdravja, taborniki, gasilci, policisti, lovci, nogometaši, košarkarji, odbojkarji, folklorna skupina,
vaška godba, Center starejših občanov Zimìélèn, Kmetijska zadruga Šoštanj, V primeru slabega vremena bo prireditev prestavljena!
/
alna in zdravstvena postaja Si
r mnogi drugi.
f Kolektiv Vrtca Šoštanj Ravnateljica: mag. Milena Brusnjak
VABILO NA 14. OGLARJENJE NA PRISTAVI
Tri tedne bom kuhal in vahtal na dim, pa v kožarci ležai, da malo zaspim, hoja, hoja, pa ti koča moja, najlepša dežela Oglarska je ta! (Stane Kmetič, Oglarska dežela)
Turistično društvo Pristava Vas vabi na oglarjenje, ki bo potekalo med 15. in 25. junijem 2015 na prireditvenem prostoru TD Pristava (pod razvalinami gradu Forhtenek). Vljudno vabljeni na ogled dogajanja, kjer se boste lahko pogovorili z oglarji in duhali dim s kope.
TD Pristava
UVODNIK
RAZPAD ENOTNE OBČINE VELENJE
piše: Peter Rezman
Ravno sem tehtal, katero temo izbrati za današnji uvodnik. V zadnjih štirinajstih dneh so me vznemirjale tri, na katere bi se bilo treba kritično odzvati.
Prva je razvojna dilema revije za kulturna in druga vprašanja, ki jo ravno berete. V tem kontekstu bi pretresal, kaj je za bodočnost Lista bolj perspektivno? Kulturna ali druga vprašanja? Ali še naprej oboje?
Druga tema je vprašanje izgubljenih sinergij kulture in umetnosti v Šoštanju zaradi razdrobljenosti, predvsem pa programske disharmonije med mozaičnimi kamni, kot so Zavod za kulturo, Muzej usnjarstva, Vila Mayer, Mestna knjižnica, Glasbena šola, Zarja, Svoboda, in vsa druga kulturno-umetniška društva.
Tretja in morda najbolj pereča tema s področja kulture in umetnosti pa je prav gotovo strahovita inflacija poezije kot takšne in hkrati inflacija pesmi pesnika Kajuha. To se dogaja zaradi zlorabe zakonsko sicer ugaslih avtorskih pravic. Posledica pogostega ponatis-kovanja njegovih pesmi je zametovanje le-teh v skladišča, depoje, zaprašene omare in konec v razrezu za reciklažo odpadnega papirja.
Z nobeno teh treh tem se ne bi nikomur prikupil. Prej nasprotno. A namen je samo eden. Opozoriti želim na neizkoriščene možnosti kulturnih ustanov, odprte razvojne dileme Lista in škodo povzročeno Kajuhovi poeziji, čeprav se vse to dogaja nehote, oziroma se vse to, vključno z mojim pisanjem, dogaja z dobrimi nameni...
Pa mi sama od sebe na ekran računalnika prileti četrta tema. Teden ljubiteljske kulture.
(http://tlk.jskd.si/event/podelitev-priznanj-
obmocne-izpostave-sklada-in-jubilejnih-
priznanj-obmocne-izpostave/).
Komaj se odkrižamo tedna knjige pa tedna zmage vseh zmag s tekmovanjem v kuhanju golaža pa noči muzejev, ko nam tik pred tednom mladosti in štafeto neumnosti, pade teden ljubi-
teljske kulture. Saj veste. To je tiste, ljubiteljske, udarniške, malo manj vredne kulture. Ravno toliko manj, da kulturnikom ni treba plačati honorarjev, če že slučajno kaj počnejo, ker če bi to počeli za ščepec boljše, bi bili pa tapravi kulturniki in bi lahko prejeli za svoje ustvarjanje kakšen honorar.
Na prej citiranem medmrežnem naslovu me je srečal, ne Srečko, pač pa sledeči zapis:
»Po razpadu enotne občine Velenje, so za svoje delo na ljubiteljskem področju mnogokrat “pozabljeni" ali spregledani številni kulturni ustvarjalci. Svet velenjske območne izpostave je zato sklenil, da je čas, da se v ljubiteljski kulturi obudi podeljevanje priznanj najbolj zaslužnim ustvarjalcem.«
Že tako sem imel težave z vabilom za nagrajenca, saj kar nisem znal razvozlati ključa za izbor spregledanih ustvarjalcev, pa sem se na srečo spomnil neke misli moje pesniške tovarišice Barbare Korun, ki je v knjigi Koderja-na zapisala takole: »Kaj to pomeni? Gotovo kaj. Ampak kaj?« Me je pa fascinirala dikcija Sveta velenjske izpostave Javnega sklada ljubiteljske kulture v zapisu, iz katere štrli še vedno neprebavljena užaljenost zaradi »razpada enotne občine Velenje«. Dvajset let je že od tega »razpada« pa še vedno zaudarja. Kaj imam v mislih? Naj vam pomagam s SSKJ: razpàdati: (1.) prehajati v dele, trdnjava je že začela razpadati; hitro, počasi razpadati / razpadati v več delov; (2.) prehajati v svoje sestavine: listje začne razpadati; truplo že razpada;/ / razpadajoč -a -e: smrad po razpadajoči mrhovini.
Govorim o letu 1995, ko se je v procesu lokalne reforme Republike Slovenije, prebivalstvo Šoštanja z bližnjo okolico, referendumsko izreklo za razdelitev nekdanje občine Velenje na tri nove občine: Mestno občino Velenje, Občino Šoštanj ter Občino Šmartno ob Paki. Kako huda bolečina je to takrat morala biti, da še po dvajsetih letih ni popustila! Dobro se spominjam živčnega sestankovanja s takratno Zvezo kulturnih društev
Velenje, ki je aktivno posegla v ta reformni proces in pregovorila kulturna društva z domicilom v novi Občini Šoštanj, da so se odrekli ustanovitvi šoštanjske kulturne zveze češ, ti šoštanjski »kmetavzarji« vam ne bodo dali niti ficka. Pa je potem morala Občina Šoštanj namesto direktno »svojim« kulturnim društvom, denar pošiljati Zvezi kulturnih društev Velenje in so oni delili »šoštanjski« denar nazaj v šoštanjsko občino. Čas (in zakoni) so postopoma dali prav nam, ki smo hoteli to racionalizirati takoj, že leta 1995.
Že dolgo nisem zaznal tolikšne zadrege ob ponavljajočem se poudarjanju ljubiteljske kulture in samotolažilnemu zaklinjanju, da ta ni nič manj vredna in slabša, kot neljubiteljska. Ta ljubka laž, v kateri živimo ves čas, kar se sam ukvarjam s kulturno-umetniškim aktivizmom (čez palec bo to okoli štirideset let...), je botra in potuha mnogim plevelom na kulturni njivi. Predvsem pa botruje nepravični delitvi preskromno odmerjenega denarja, kjer so zadnji v vrsti za plačilo, kjer običajno ne ostane nič, ravno ustvarjalci!
Sem bil pa najbrž eden redkih v dvorani, ki se je ob besedah enega od spregledanih, (he, he...,) kulturnikov, Srečka Meha, globoko strinjal z njegovim nagovorom. Delitev kulture in umetnosti na ljubiteljsko in profesionalno je neumnost prve vrste. Kultura se deli drugače, kot je to na glas povedal Meh. Kultura je zgolj dobra, ali slaba. Delitev na ljubiteljsko in profesionalno pa je potuha upravljavcem kulture, od ministrstva navzdol pa do zadnje »šribarce« v Spodnjem Kašlju, ki jim je postalo samoumevno, da bi se naj profesionalna avtomatsko honorirala, ljubiteljska pa sploh ne!
Kultura se deli samo po kvaliteti! Dobro - slabo. Glede umetnosti pa je ta lažna delitev na profesionalno in ljubiteljsko, še večja neumnost. Umetnost preprosto je, ali pa je ni! In njena kvaliteta je v prvi vrsti stvar okusa. Nič ne more biti bolj subjektivnega, kot ocena umetniškega dela.
Prejemniki nagrad 2015 za kulturno ustvarjanje, pred letom 1990 bi rekli »prejemniki velenjske nagrade Ivana Napotnika.
□ List
	Revija za kulturna
VSEBINA	in druga vprašanja občine Šoštanj in širše.
Izdaja
Zavod za Kulturo Šoštanj
2	Vabila	TrgSvobode 12>3325 Šoštanj
zanj Kajetan Čop, direktor Izdajanje Lista finančno omogoča Občina Šoštanj, zanjo Darko Menih, župan.
3	Uvodnik
Odgovorni urednik
Peter Rezman
5	Praznovanja	Kritične pripombe na vsebino ali
obliko Lista bodo dosegle svoj
.................................................................. namen le, če jih boste posredovali
s kratkim sporočilom na e-naslov list.urednikfcùamail.com
9	Podoba kulture
13 Knjižnica
14 Multimedijsko
16 Zimzelen
Vodenje redakcije
mag. Milojka Bačovnik Komprej
Jezikovni pregled
ZUK Rezman
Oblikovanje, prelom strani
Media Center, Marko Gorjup s.p.
Tisk
Eurograf d.o.o.
Naklada
700 izvodov.
17 Cerkev
Vse sodelavce prosimo, da prispevke za LIST št. 10, pošljete najkasneje do
3.	junij 2015 na elektronski naslov: list.reviia@amail.com
18 Napovednik
Foto naslovnice:
Dejan Tonkli
20 Likovni svet otrok
Fotografije na zadnji strani:
............................................................................. Bogomira K. Vrčkovnik
LIST PRAZNUJE...
...20 let obstoja. Mogoče bi kdo rekel, da dvajset še ni veliko, vendar je odvisno, skozi katere oči gledaš.
Ustvarjalci in dopisniki Lista so gotovo lahko zadovoljni ob spremljanju njegove razvoja, ki je uspešen in aktualen, kljub množičnemu razvoju medijev, predvsem elektronskih. List je prvič izšel 13. aprila 1995, kot uradni List Občine Šoštanj. Prvi uredniški odbor je štel osem članov, v.d. in odgovorni urednik pa je bil Peter Rezman. Revijo, razen štirih let urednikovanja Uršule Menih in enega leta Milojke B. Komprej, ves čas ureja Peter Rezman. V teh letih je iz časopisa, sestavljenega iz osmih strani, nastala ugledna revija na 44 straneh, ki po novem izhaja dvakrat mesečno. List ne bi rastel, če ne bi bilo ljudi, ki so pomembno prispevali tako pri ustanovitvi časopisa, kot tudi pri njegovem razvoju. Zato so jim v soboto, 16. maja v Kulturnem domu Šoštanj, podelili plakete. Prejeli so jih ustanovitelji in/ali uredniki ter izdajatelji: Uršula Menih, Peter Rezman, Mare Marinšek, Jožica Andrejc, Edi Vučina, Peter Marinšek, Peter Radoja, Peter Turinek, Branko Valič, Danilo Čebul, Milojka B. Komprej, Brane Guzej, Marijana Čelofiga, Vinko Pejovnik ml., Kajetan Čop in Darko Menih.
Priznanje so ravno tako prejeli sodelavci, ki z dopisovanjem, fotografijami in oblikovanjem naredijo, List. Plakete so tako prejeli Miran Aplinc, Matjaž Cesar, Lidija Diklič, Ljubo Globačnik, Aleksander Grudnik, Zdravko Kočevar, Andreja Konovšek, Marija Lebar, Jože Miklavc, Zdenka Mazej Grudnik, Jani Napotnik, Špela Poles, Jože Pribožič, Tjaša Rehar, Maja Rezman Huremovič, Bojan Rotovnik, Danica Sovič, Dejan Tonkli, Mateja Kumer, Majda Menih, Zinka Moškon, Nastja Stropnik Naveršnik, Amadeja Komprej, Melita Jelen, Tomaž Smolčnik in Marko Gorjup. Posthumno so podelili tudi plakete Bogdanu Menihu, Magdi Lampret, Maksu Lomšku, Ani Meža in Alojzu Podgoršku.
Besedo na proslavi je imel Peter Rezman, ki se je spominjal: »Nikoli ne bom pozabil, s kašnim iskrenim veseljem je Bogdan Menih potegnil iz svoje znamenite rjave usnjene torbe tri ali štiri koncepte za logotip Lista, ki mu jih je pripravil Mare Marinšek za izbiro najprimernejšega. Tisti trenutek ni bil ne župan, še manj zdravnik, pač pa pravi entuziast, ki se je zelo dobro zavedal in veselil novega časopisa, kjer ne bo ne podtikanj, ne polen, ne podcenjevanj, ki smo jih bili tisti čas kar precej deležni od vseh strani...«. Izpostavil je tudi delovanje prvega uredniškega odbora: »Moram reči da je List že po prvem letu, ko je dobil redni uredniški odbor in ured-
nico Urško Menih, postal bolj kot občinsko glasilo, vse drugo, predvsem pa kronist na videz manj pomembnih dogodkov iz življenja in je bila občina predvsem prostorska meja beleženja dogodkov.« Poudaril je še: »Ve-lika reč v občini Šoštanj je biia ustanovitev Zavoda za kulturo. Velike zasluge, da se je ta ideja že od ustanovitve občine uresničila, gre pripisati Marjani Čelofiga. Ta je razumela, da ji kot odgovorni za družbene dejavnosti v občini, ni potrebno skrbeti za kulturo, pač pa je poskrbela, da je lahko kultura več ali manj
sama poskrbela zase.«
V	imenu izdajatelja, Občine Šoštanj je spregovoril tudi župan Darko Menih, ki je pohvalil delo sodelavcev Lista in jim čestital za prehojeno pot.
V	imenu aktualnega izdajatelja pa direktor ZKŠ, Kajetan Čop, ki je poudaril, da kot izdajatelj skrbi za ustrezne vire financiranja, v vsebine pa ne posega, oziroma je vesel da List poroča neodvisno in za vse enako.
Amadeja Komprej
20 LET TD SKORIMO
Vzačetku maja je bila dvorana kulturnega doma v Šoštanju prijetno polna. Zasedli so jo krajani Skorna in drugi prijatelji Turističnega društva Skorno, ki je s priložnostno svečanostjo zaokrožilo dvajset let delovanja.
Franc Skornšek	Foto: osebni arhiv
Na odru so se zvrstili MePZ Skorno, Ta pravi faloti, člani društva, ki so preko skečev uprizarjali dogodke o delu društva in Skor band. Program je razgibal ples otrok in ogled filma, prisluhnili pa so tudi Jasmini Stropnik, ki je v veznem tekstu izpostavila nekatere prelomnice. Predsednik društva Matej Skornšek se je v svojem govoru med drugim zahvalil članom društva, šoštanjski župan Darko Menih pa je izpostavil zgledno sodelovanje občine z društvom predvsem ob dnevu državnosti. Tudi predsednik KS Skorno Florjan, Matic Mežnar se zaveda pomembnosti društva za kraj, ob dveh desetletjih dobrega dela pa so jim čestitala tudi druga društva v občini Šoštanj. Podelili so 43 zahval za najrazličnejša dela, ki so pripomogla k nemotenemu delovanju. Praznovanje so zaokrožili v avli občine Šoštanj, kjer so si ob prijetnem klepetu lahko ogledali tudi razstavo, ki so jo pripravili prizadevni člani. Ob dvajsetletnici so izdali tudi zbornik, ki sta ga uredila Matej Skornšek in Tina Zager, oblikoval Boštjan Skornšek, lektorsko pa je tekste več avtorjev uredila Andreja Gumzej.
Društvena dejavnost v občini Šoštanj je tudi sicer bogata, a turistično društvo Skorno je raslo in se razvijalo v posebnih pogojih kraja, kjer so hiše razseljene po gričih, prebivalstvo delno kmečko, delno delavsko, mladi rod pa se je v preteklosti manj družil. Ravno s pomočjo tega društva, so krajani obudili stare običaje, se spet zbirali ob praznikih, uredili kraj in predvsem postali pravi sosedje.
Društvo, ki je bilo ustanovljeno marca 1994, na pobudo Franca Skornška in še nekaterih in se vpisalo v register društev 4. maja 1995, je v tem času prehodilo dolgo pot. Precej se je in se še povezuje z drugimi društvi prek turistične zveze Šoštanj. Vključujejo se v projekte, ki prinašajo razvoj kraja, izdali so brošuro, ki popotnika povabi v kraj, letne koledarje, udeležujejo se pusta, pripravljajo jaslice, januarja krajane obiščejo Trije kralji ter maja fantje, ki pobirajo jajca. Od 47 članov, ki so delovali na začetku, šteje društvo zdaj 151 pripadnikov. Kraj so ljudje, lahko trdimo, te krajane pa so v društvo do sedaj povezali trije predsedniki.
Takole so povedali:
Franc Skornšek
Moj mandat je trajal od 1994 do 2002 leta. Moja prioriteta je bila, da smo člane najprej seznanili o delu našega društva in pozneje vključevali in povezovali čim več ljudi. Kot vodja sem najbolj ponosen, da smo postali prepoznavni tudi navzven. Ponosni smo, da smo skrbeli za stvari v kraju, ob obeležju - dan državnosti in ohranjanje starih običajev. Ponosen sem tudi, da smo znali združiti mlade in starejše. Vedel sem, da bo nekoč društvo dobro, saj sem imel ob ustanovitvi okoli sebe krajane, ki imeli isto mnenje in cilje. Vesel sem, da nas cenijo tudi drugi.
Foto: osebni arhiv
Maša Stropnik
Moj mandat je trajal od leta 2003 do leta 2011.
V svojem mandatu sem v prvi vrsti želela Turistično društvo Skorno voditi vsaj tako uspešno, kot ga je vodil moj predhodnik Franc Skornšek. Želela pa sem si še povečati članstvo, predvsem mlajše ter dodati letnem planu društva še kakšen povsem nov projekt, kar mi je uspelo z Živimi jaslicami v Skornem, s tekmovanjem v največjem, najlepšem in najbolj nenavadnem domačem pridelku ter prireditev Dan državnosti spraviti na višji in še bolj obiskan nivo.
Najbolj ponosna sem na prireditev Žive jaslice v Skornem, ki je ime našega kraja ponesla tudi izven meja naše Občine. Ponosna sem tudi na vse stare običaje, ki jih društvo še ohranja, predvsem pa na to, da je društvo tisto, ki povezuje vse generacije našega kraja.
Društvo je temelj naše zavidljive povezanosti med ljudmi v Skornem in tudi Florjanu. Delamo z veseljem dobro za kraj, krajevno skupnost in Občino Šoštanj. Naša povezanost izhaja iz spoštovanja drug do drugega, kar je bistvenega pomena vsakega dobrega dela. Tako so bili vzgojeni naši starejši člani, tako so vzgojili nas, malo mlajše člane in tako vzgajamo naše najmlajše. In ravno zaradi tega značaja članov je naše društvo uspešno in bo tako uspešno delovalo še v prihodnje.
Matej Skornšek
Mesto predsednika so mi zaupali v februarju leta 2011. Mandatno obdobje traja štiri leta. Po izteku mandata, sem na željo članov in svojo željo, letošnje leto podaljšal še za naslednji mandat - do leta 2018. Moja želja je bila, da v društvo prinesem nekaj svežega oziroma novega ter čim večja prepoznavnost društva in kraja širši okolici. Velik poudarek dajemo predvsem dobremu medsebojnemu sporazumevanju, saj cilj dobrega društva je, da se ljudje radi vračajo v sredino predvsem zaradi druženja, razvedrila in pogovora, ki ga v tem današnjem norem času zagotovo potrebujemo. Najbolj ponosen sem zagotovo na vse člane TD Skorno, saj brez njih in njihovega prostovoljnega dela danes ne bi bilo ničesar. Že od samega začetka se v društvu ohranjajo ljudski običaji, Sv. Trije kralji, kresovanje, miajevanje, kožuhanje, miklavževanje,.. Omeniti
je treba prireditev ob dnevu državnosti, ki je iz leta v leto kvalitetnejša in številčnejše obiskana. Veliko postorimo tudi na infrastrukturi kraja, kajti menimo, da mora biti kraj tudi primerno označen in prijeten na videz tako krajanom kot ostalim turistom, saj si ge le tako obiskovalci bolje zapomnijo in govorijo o našem kraju. Postavili smo info table, uredili Skornsko pot, obnovili kažipote, postavili oglasne kozolčke, označiti vrh Skorna s piramido. Vestno skrbimo za urejenost športnega igrišča, ki je središče zbiranja krajanov. Ne smem pozabiti na film o Skornem z naslovom "V vasi mojega dekleta", Mateja Vraniča, ki preko elektronskega omrežja skrbi za prepoznavnost kraja. Pohvalimo se lahko tudi z MePZ Skorno, ki deluje že pet let, pod vodstvom Vesne Pirečnik in dosega dobre rezultate.
Vesel sem, da so pred 20 leti imeli velik pogum in ustanovili TD Skorno. Ta korak je pripeljal do tesnega povezovanja krajanov, ki brez društva zagotovo ne bi bilo tako močno, kot je to danes. Društvo je zagotovo pustilo veliko sled v kraju. Veliko se je storilo na prepoznavnosti kot tudi videzu kraja. Člani društva smo lahko ponosni na naše delo. Desetega maja 2015 je bila svečanost v kulturnem domu Šoštanj, kjer smo se predstavili ob 20-letnici delovanja. Ob tej priložnosti smo izdali zbornik, ki je brezplačno na voljo v Vili Mayer, na Občini Šoštanj, v TIC Topolšica ter v našem kraju Skorno.
Foto: Matej Vranič
Matej Skornšek	Foto: osebni arhiv
Obrnili smo dvajseti list delovanja. Člani društva bomo še naprej ustvarjali, se zabavali ter skrbeli za urejenost našega kraja. Stremeli bomo za tem, da bodo nekoč naši otroci prav tako uspešno vodili in se družili, kot se danes mi.
OKROGLIH 90
V petek, 15. maja je v Kulturnem domu Šoštanj, Pihalni orkester Zarja praznično obeležil 90 let delovanja.
Na koncertu so se predstavili s tekmovalnim programom, saj jih kmalu čaka pomembno tekmovanje slovenskih godb v elitni, koncertni skupini. Orkester je v svojih letih delovanja prejel že veliko pomembnih nagrad, zadnji sta bili Zlato odličje s posebno pohvalo, katerega so prejeli na 5. mednarodnem tekmovanju Pihalnih orkestrov leta 2012, ter Zlata plaketa s pohvalo in pokal na
18.	tekmovanju godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla.
Glasbenikom so na dan koncerta podelili Gallusova priznanja za dolgoletni trud in vztrajnost. Bronaste značke je prejelo 32 članov, srebrnih 26 in zlatih 8 članov.
Podelili so tudi častne Gallusove značke; za več kot 30 let delovanja v orkestru so značke prejeli; Janez Atelšek, Jože Justin, Franc Vrčkovnik, Janko Zacirkovnik in Marko Zaveršnik. Po 40. letih aktivnosti v orkestru so jih prejeli Branko Bratuša, Rafko Drev, Srečko Potočnik in Jože Šumah. Nad 50 let; Pavel Golob, Franc Klanfer, Zvone Ledinek, Rudi Rožič, Franc Vačovnik ter Janez Viktor
Zvonko Ledinek, igra v orkestru že 51 let (nekaj časa v Velenju) in hkrati opravlja funkcijo arhivarja že 33 let. Ker je po desetletjih dela v termoelektrarni zdaj upokojen je tudi član Godbe veteranov. Kljub napornim vajam, ki trajajo včasih po tri ure, on pa ves čas stoji, si življenja brez vaj in igranja ne predstavlja. Igra vsa tolkala, razen ksilofona. Ponosen je na prehojeno pot orkestra in da je del te zgodbe.
Foto: Milojka B. Komprej
V biltenu, ki so ga izdali ob obletnici, je Predsednik PO Srečko Potočnik zapisal, da je ponosen in vesel, da je lahko že štirideset let del te zgodovine, pri kateri lahko ustvarja in že trinajst let vodi tako velik orkester. Za kvaliteto nastopov in zvrsti glasbe seje zahvalil in čestital vsem članicam in članom, ter rodovom, ki so pred leti postavili temelje bogate zgodovine orkestra.
Foto: Marjan Tekauc
List Št. 9 / 2015
Zacirkovnik. Karel Pungartnik pa je prejel častno Gallusovo značko za 66 let igranja v Pihalnem orkestru Zarja. Godbenice in godbeniki so se na ta dan tudi predstavili v svojih novih uniformah.
Med številnimi ostalimi gosti je besede čestitk in zahval izrekel tudi šoštanjski župan Darko Menih. Zaželel jim je uspešno tekmovanje in nadaljnjo pot.
Ta se je začela, kot Delavsko godbeno društvo Zarja, ki je bilo ustanovljeno v letu 1925. Ustanovili so jo delavci usnjarske industrije, za popestritev kulturnega delovanja in kmalu so pod taktirko Antona Irgoliča prvič nastopili na proslavi ob delavskem prazniku. Mesto strokovnega vodja oziroma kapelnika je takrat zavzel Franc Zager.
Od takrat pa do danes se je pri godbi izmenjalo veliko godbenikov, dirigentov in predsednikov.
Delavska godba Zarja, sedaj znana pod imenom Pihalni orkester Zarja, tudi po propadu usnjarske industrije v Šoštanju leta 1998, še vedno aktivno deluje in danes šteje sto članov.
Amadeja Komprej
Tudi strokovni vodja PO Miran Šumečnik je izrazil ponos in veselje, da ima priložnost sodelovati z orkestrom ob častitljivi obletnici, prepričan je, da je to obletnica, s katero častijo čarobno moč glasbe in kolektivnega dela. Čestital je pihalnemu orkestru za vse dosežke in presežke, ki so jih ustvarili skupaj v zadnjem obdobju, v prihodnje pa jim je zaželel še mnogo uspehov.
Foto: Marjan Tekauc
PRIZNANJA V PRAVE ROKE
Teden ljubiteljske kulture so tik pred koncem na Javnem skladu za kulturne dejavnosti, izpostava Velenje zaokrožili s podelitvijo Priznanj Sveta 01 Velenje in Jubilejnih priznanj 01 Velenje.
Zbrane sta nagovorila župan MO Velenje
Bojan Kontič in vodja izpostave Nina Mavec Krenker, v povezovalnem tekstu, ki ga je brala Tatjana Vidmar pa so bile zbranim podane obrazložitve za posamezne nagrajence. Kulturni dogodek je obarval še Oktet Pihalnega orkestra Zarja in nastop članov Gledališča
ZBIRKA KAJUHOVIH PESMI
Foto: Amadeja Komprej
pod kozolcem, ki so predstavili odlomek iz Revizorja. Prazničnosti so dali pečat vsi nagrajenci, katerim so nagrade zaokrožile večletno nesebično delovanje na področju ljubiteljske kulture.
Priznanja Sveta 01 Velenje, ki se podeljujejo za pomembne dosežke ustvarjalnega in poustvarjalnega dela, organizacijo, razvijanje novih oblik delovanja, publicističnem in raziskovalnem delu so prejeli: Katja Gruber, Srečko Meh, Srečko Potočnik in Matjaž Šalej
Jubilejna priznanja, ki jih prejmejo posamezniki ali društvo za dolgoletno delovanje ki je vplivalo na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti na določenem območju so zasluženo prevzeli: Drago Blaguš, Frančišek Fužir, Alenka Holešek, Konovski štrajharji, Zdenko Lešnik, Dominik Liprnikar, Peter Rezman, Franc Rudnik in Rudi Vrčkovnik.
Vsem nagrajencem so čestitali številni zbrani, predvsem kulturni ustvarjalci, ki se še kako zavedajo pomena kulture v družbi.
Milojka B. Komprej
V torek, 5. maja je bila v Mestni galeriji Šoštanj predstavitev knjige Kajuh -zbrane pesmi, katere urednik je direktor Knjižnice Velenje, Vlado Vrbič.
Zbirko je založila in izdala Knjižnica Velenje. V pogovoru, katerega je vodila Milojka B. Komprej, je Vlado Vrbič pojasnil zamisli o realizaciji ideje in pomenu te izdaje za naš, slovenski prostor. Pesmarica, kot jo je poimenoval urednik, je razdeljena na tri obdobja. V prvem obdobju so pesmi med leti 1938 in 1941, v drugem so pesmi, ki so nastale do avgusta 1943, oziroma do Kajuhovega odhoda v partizane. V zadnjem, tretjem obdobju so razvrščene pesmi do pesnikove smrti. Vseh objavljenih pesmi je 151, nekaj od teh jih je nedokončanih, predvsem tiste iz Kajuhove beležnice, ki jo je imel pri sebi, ko je padel. Knjiga je opremljena z urednikovo besedo, v kateri je med drugim zapisano, da je prvič na enem mestu, predstavljena vsa Kajuhova poezija, ne samo ožji izbor njegovih najbolj znanih, rahlo ponarodelih verzov. Knjiga je izšla v nakladi 2500 izvodov, prodajala jo bo družba Karantanija in Knjižnica Velenje. Izdajo knjige Kajuh-zbrane pesmi sta finančno podprli Občina Velenje ter Občina Šoštanj. Župan, Darko Menih je na predstavitvi knjige omenil tudi ostale dejavnosti, ki se navezujejo na spomin našega pesnika ter se zahvalil gostu in Knjižnici Velenje, da so pristopili k temu projektu.
Amadeja Komprej
RAZSTAVA
V mesec aprilu je bila v Mestni galeriji Šoštanj na ogled pregledna razstava dolgoletnega šaleškega likovnika, Saliha Biščiča. Otvoritev razstave, 23. aprila, je privabila mnoge ljubitelje likovne umetnosti.
V kulturnem dogodku je sodelovala tamburaška skupina KD Medžimurje, likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn pa je med drugim povedala: »Salih Biščič je s talentom, voljo, pogumom in brezkompromisno predanostjo mediju svojega izražanja postal realistično profiliran mojster čopiča, ki ustvarja z dolgotrajnim, predanim in preciznim delom v polju slike. Do perfekcije se posveča vidnim vsebinam zunanjega sveta, krajini, tihožitjem, upodobitvam živali in umetnosti portretiranja. Doslednost povzemanja vizualne stvarnosti nekaterim njegovim delom daje že naturalistični značaj. A tehnično dovršene slike premorejo tudi avtorjevo čutenje, njegovo subtilno spremljanje atmosferskega dogajanja, njegovo lovljenje slikovitih trenutkov, predvsem čarobnih dialogov med svetlobo in senco. To so oživljajoči impulzi za njegove notranje uravnotežene kompozicije, za iluzivno poglobljene krajinske poglede, ki te iz prvega plana popeljejo v neskončnost pros-
tora, za njegove skoraj slavnostne uprizoritve mestnih vedut.«
V razstavljenih delih se je ustvarjalec predstavil s tehniko olja na platno, ki jo je izpopolnjeval pri znanih mentorjih Denisu Senegačniku, Lojzetu Zavolovšku, Darku Slavcu in Milanu Todiču, pri katerem je več delal na grafiki. Biščič je tudi prejemnik certifikatov na Zlati paleti, veliko razstavlja in se udeležuje delavnic
»extempore« doma in na tujem, dela pa tudi podarja v dobrodelne namene. Kmalu po prihodu v Slovenijo, rojen je namreč v Tuzli, se je ob zaposlitvi na Premogovniku včlanil tudi v likovno skupino PIN, od leta 2011 je tudi predsednik šaleških likovnikov.
Razstava je bila na ogled do 15. maja.
Milojka B. Komprej
PEVSKO NADARJENI UPOKOJENCI
65 let aktivnosti Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev, je lepa številka s katerim se pokaže aktivnost društva.
Na kratko; MePZ DU Šoštanj je od leta 1980 sodeloval na vseh koncertih pevskih zborov Društev upokojencev Slovenije. Nastopili so v Mariboru, Kamniku, Sežani, Trbovljah, Ljubljani, Kranju, Velenju, kot tudi v Zagrebu, vse do leta 1988. Prav tako so nastopili na nekaterih izrednih priložnostih: v letu 2002 so se udeležili državnega srečanja upokojenskih pevskih zborov v Celju, 2005 koncert ob 55-let-nici zbora, 2006 pa so imeli nastop na proslavi 60. obletnice DU Šoštanj.
V ta namen so 8. maja v Kulturnem domu Šoštanj priredili koncert pod vodstvom pevovodje, Metke Atelšek, ki je pred kratkim zamenjala Alenko Mlinšek, na katerem se je poleg MePZ DU predstavil še MoPZ s pevovodjo Teo Plazi. Na koncertu smo slišali odmev bolj ali manj znanih pesmi, podelili pa so tudi Gallusove značke za dolgoletno udejstvovanje na področju vokalne glasbe. Za več kot petnajst let delovanja v zboru so Elica Medved, Fanika Grazer, Marija Valič, Franc Kolenc, Ivica Kunej, Milica Podvinšek in Marija Trap, prejeli zlato priznanje. Srebrno priznanje za najmanj deset let petja v zboru so prejeli Roman Dvorjak, Zora Grubelnik, Janko Matko, Tilka Matko, Jože Oberč, Elica Rebernak, Ana Rotovnik in Berta
Zager, podelili pa so še bronasta priznanja, katera so prejele Betka Berložnik, Katica Hudej in Rozika Ramšak, za več kot pet let petja v MePZ pri DU Šoštanj. Nekaj besed sta v namen jubileja namenila tudi Janko Zelcer, ki je predsednici Ani Rotovnik podaril sliko in župan Občine Šoštanj, Darko Menih, ki jim je ravno tako predal skromno darilo ter jim čestital ob
obletnici aktivnosti MePZ DU.
Njihova volja in veselje do petja ne pozna meja, zato ni izjema, da je tudi na letošnjem koncertu žarela njihova pozitivna energija. V soboto 16. maja pa je potekal še festival petja po Šoštanju v katerem so sodelovali vsi šoštanjski zbori.
Amadeja Komprej
Foto.Amadeja Komprej
FESTIVAL PETJA
V tednu ljubiteljske kulture se je v organizaciji MePZ DU Šoštanj v soboto, 16. maja od 10 do 12 ure izvedel festival petja na prostem.
Na njem je sodelovalo še sedem zborov iz občine Šoštanj. Skupaj 196 pevk in pevcev je prepevalo na Trgu bratov Mravljakov in v Ka-
juhovem parku. Obiskovalci smo prav uživali v prireditvi, ki ga je povezovala Natalija Novak, vodja medgeneracijskega središča v Šoštanju. Prireditev, na kateri so se udeležili pevci vseh generacij, je odprl s pozdravnim govorom predsednik DU Šoštanj, Janko Zelcer. Po nastopu na Trgu in pred nastopom v Kajuhovem
Zaključni nastop vseh zborov - šoštanjska himna - pod vodstvom Metke Atelšek.
Foto: Zdenka Uršnik
parku je občinstvo nagovoril tudi Župan Občine Šoštanj, Darko Menih. Zahvala za uspešno prireditev gre tudi predsednici MePZ DU Šoštanj, Ani Rotovnik, ki je kar nekaj mesecev trdo delala, da se 65 obletnica aktivnega delovanja PZ DU Šoštanj dostojno obeleži. Prav tako hvala vsem pevskim zborom in njihovim zborovodkinjam za udeležbo in lep nastop na festivalu, ki se je zaključil na Trgu pred Marijinim kipom s skupnim petjem šoštanjske himne. Festival ne bi bil tako uspešen, če ne bilo pomoči podpornikov: Občina Šoštanj, Zavod za Kulturo Šoštanj, KS Šoštanj, Turistično društvo Šoštanj, PGD mesto Šoštanj, ŠPZDU in sodelujočih podjetnikov in obrtnikov, ki živijo z mestom Šoštanj (Slaščičarna Lili, Picerija Kajuh, Bar Tresi, Bistro Grudnik, Okrepčevalnica Karamelo, Mesnica Dominik, Kava Bar Valter Kolar, Karma Bar, Ippon, Presta, VulkanizerstvoVrčkovnik, Pentlja, wvwv.copati.com, Kava Bar (M), Cvetličarna Nahtigal). Prisrčna hvala vsem.
Zdenka Uršnik
BRANJE
Štiristo let stara Kavčnikova domačija, ohranjena dimnica v Sloveniji in na jugu biser ljudske arhitekture in najstarejša Evrope, je nudila idilično sceno bralcem,
članom literarnega društva Hotenja.
V sodelovanju z Muzejem Velenje, so v okviru Tedna ljubiteljske kulture, ki je potekal od 15. do 23. maja, brali svoja avtorska dela Lojze Vrenčur, Andrej Krevzel, Ramiz Velagič, Matjaž Šalej in Milojka B. Komprej, ohranjen esej zadnjega prebivalca te domačija filozofa Ferda Kavčnika pa je predstavila Tatjana Vidmar.
Hkrati so si zbrani ogledali tudi film in notranjost domačije, nekaj o življenju v take vrste zgradbi pa je spregovoril vodič Bogdan Petek. Žal prisotni niso imeli priložnosti spoznati sedanjega prebivalca in varuha domačije, Jaka, goža, ki je našel zavetje v kamnu pod lesenim prebivališčem.
Milojka B. Komprej
DELOVANJE MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA ŠOŠTANJ
VMS Šoštanju smo gostili avtorja knjige Iz duše v tvoje srce, Stojana Kneza.
Obiskali so nas PROSTOVOLJCI SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE Slovenj Gradec. Prostovoljci so skupaj z mentorico profesorico gospo Darjo Katanec strokovno izvedli kontrolni pregled krvnega sladkorja in krvnega tlaka. Kontrolnega pregleda se je udeležilo veliko občanov, ki so se razveselili povabila.
Ob petkih smo ustvarjali skupaj z gostjo gospo Melito Praznik, s katero vedno preživimo prijetno ustvarjalno druženje. Sodelovali smo na terenu, kjer smo sadili krompir in se sez-
nanili z opravili na njivi.
Sodelujemo tudi z UNIVERZO ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE, še posebej s krožkom: Slovenija, te poznam? Udeležili smo se prireditve JAJČARIJA na Velenjskem gradu ter si ogledali zanimivo fotografsko razstavo.
V MS Šoštanj smo pripravili razstavo kvačkanih otroških copatk in nekaj le-teh je dobilo tudi nove lastnike.
VRTEC ŠOŠTANJ smo si ogledali pod strokovnim vodstvom ravnateljice gospe Milene Brusnjak, se seznanili z dejavnostmi in občudovali razposajene otroke.
V GALERIJI smo se udeležili predstavitve zbirke Kajuhovih pesmi in prisluhnili kulturnemu programu.
Sodelovali smo na pevski prireditvi FESTIVAL PETJA NA PROSTEM, kjer smo na različnih lokacijah prisluhnili vsem zborom Šoštanja. Skupaj s 196 pevci smo zapeli Šoštanjsko himno in preživeli lepo glasbeno dopoldne. V MEDGENERACIJSKEM SREDIŠČU ŠOŠTANJ lahko najde vsakdo nekaj zase, zato ste prijazno vabljeni k sodelovanju!
Natalija Novak, vodja MS Šoštanj
KNJIŽNICA
I
MESTNA KNJIŽNICA ŠOŠTANJ - JUNIJ 2015
Knjižni Sejem
ponedeljek, 1. 6. 2015, ob 10.00 do 18.00
Za vse ljubitelje starih knjig, sejem rabljenih knjig, prvi ponedeljek v mesecu.
Da knjige ne bi romale na odpad, jim skušamo najti na sejmu nov dom, tako ohranimo dostojanstvo starim odsluženim knjigam, ki še vedno nosijo v sebi sporočilo za vsakogar, ki si bo vzel čas zanjo in njene porumenele liste.
Poleg podarjenih knjig prodajamo tudi knjige, ki so odslužile svojo nalogo v naši knjižnici, z namenom, da najdejo pot med ljudi in tako polepšajo dan strastnim bralcem in zbirateljem. Knjige se prodajajo po simbolični ceni 1 €.
Pri nakupu ali prodaji lahko sodelujejo vsi člani in nečlani knjižnice, pri tem postavite simbolično ceno sami.
Razstava
v juniju
Feri Lainšček
Preko plakatov in razstavljenega gradiva bomo predstavili
znanega slovenskega pisatelja Ferija Lainščka. Sam o svojem delu takole pravi: »V slovenskem prostoru se me držita dve zmotni prepričanji. Prvo je, da pišem predvsem o Ciganih. Napisal sem dvajset romanov, le dva sta o Ciganih. Drugo pa je, da pišem o Prekmurcih. V nekaj romanih sem pisal o Prekmurju, pa še to v širšem kontekstu občutenja panonske zgodbe. Iskal sem arhetipske zgodbe.«
Razstavo pripravlja Stanka Ledinek.
Noč knjige
23.	aprila, ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, je v Mestni knjižnici Šoštanj potekala Noč knjige. Privoščili smo si zvrhano mero kulture, zgodb in poezije. Najmlajšim je Katarina Fužir pripovedovala pravljico o Povodnem možu Sluzoslavu, prisluhnili smo branju članov Šaleškega literarnega društva - Hotenja in si ogledali dokumentarni film Za srečnejše dni Kajuh, režiserja Slobodana Maksimoviča. Ta dan je bila članarina pri vpisu v knjižnico brezplačna.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili del naše in vaše Noči knjige.
MB
KAKO SE JE ZGODILA AMULETOVA BITKA?
V
Člani pihalnega orkestra Zarja Šoštanj vsakič znova potrjujejo, da niso le mojstri na instrumentih, pač pa v sebi skrivajo še marsikateri drug talent. Ljubitelji klasične glasbe, ki jih spremljamo na njihovih koncertih, se bomo gotovo spomnili njihovega božično-novoletnega koncerta zdaj že daljnega leta 2010, ko so nas člani PO Zarja navdušili z zaigrano melodijo vsem dobro poznanega Jamesa Bonda in posebej za to priložnost posnetim filmom.
Dve leti kasneje so na velikem platnu decembrskega koncerta presenetili in poželi velik aplavz s priredbo filma Harry Potter. Leto kasneje je med koncertom marsikoga zasrbela peta in kljub trdim in neudobnim tribunam smo se na mestu pozibavali ob melodijah nikoli pozabljenih The Village People in se prisrčno nasmejali posebej za to priložnost posnetemu hudomušnemu videospotu. Pred zadnjim, decembrskim koncertom je bilo pogosto vprašanje, kaj nam bodo tokrat pripravili, z glasbo katerega svetovno znanega filma se bodo poigrali in nas presenetili. Prišel je dan koncerta, ki bi ga lahko opisali kot: veliki oder, poln izvrstnih šoštanjskih glasbenikov, zatemnjena športna dvorana in nestrpno pričakovanje publike, kaj se bo tokrat zavrtelo na belem platnu. In res, šoštanjski glasbeniki so izpolnili visoka pričakovanja občinstva. Šoštanjska dvorana je premierno predvajala Amuletovo bitko, spisano po zgodbi trilogije Gospodar prstanov. Ob predvajanju dramsko napetega filma so obiskovalci za nekaj trenutkov pozabili
na koncert in orkester pred seboj, saj so bile vse oči uprte v veliko platno, srca so hrepenela po pravičnosti, zmagi dobrega in kaznovanju zlega.
Glasba ima svojo moč
Obiskovalci koncerta smo videli nekajminutni film, le malokdo pa ve, koliko truda, energije, prostega časa, finančnega vložka in sivih las je potrebnih, da nastane takšen film. O zakulisnem dogajanju sem se pogovarjala z Jernejem Župevcem, režiserjem, snemalcem, idejnim vodjo in klarinetistom PO Zarja. Ko se pogovarjava o prvih začetkih in o tem, kako je sploh nastala ideja, da bi posneli film, pove: »Glasba ima svojo moč. Začelo se je z idejo na eni izmed vaj pihalnega orkestra Zarja Šoštanj. Vadili smo glasbo Jamesa Bonda za naš božično-novoletni koncert. Med igranjem melodij sem si predstavljal, da gledam film o Jamesu Bondu, in si rekel, da bi bilo dobro deliti ta občutek z drugimi! In tako smo posneli prvi film.« Pa se je začelo. Poželi so velik aplavz, verjeli, da so naredili nekaj odličnega, in se odločili, da bodo filmi postali stalnica njihovih decembrskih koncertov. Verjetno si takrat še nihče ni predstavljal, da se bo snemanje kratkih filmov razvilo v tako obširen in kakovosten projekt. A se je malo zalomilo. »Najprej je bilo mišljeno poustvarjanje kot videospot, ampak je prišlo do prvih omejitev. Zgodbe so bile preveč pisane na glasbo, moralo pa bi biti ravno obratno. Zato smo postopoma prehajali iz napisane glasbe v predelane aranžmaje, pri zadnjem projektu smo se odločili
za razrezano glasbo, ki je dopolnila zgodbo,« se spominja Jernej, ki pri izbiri glasbe sodeluje z dirigentom Miranom Šumečnikom. Skupaj izbereta glasbo, ki je razgibana in omogoča zanimiv scenarij za zgodbo.
Ekipa iz leta v leto raste
Od prvega filma, ko so fantje in dekleta orali ledino, česa podobnega namreč ni naredila še nobena slovenska godba, do zadnjega, kjer je pretehtana in dodelana vsaka še tako majhna podrobnost, je minilo pet let. Nekajminutni filmčki so se razvili v pravi filmski projekt z vrhuncem Amuletove bitke. V tem času je »dozorela« ekipa, projekt je prerasel domačo garažo in dvorano šoštanjske glasbene šole, pojavile so se potrebe po rekvizitih in kostumih, prvič so filmu dodali dialoge. Ekipa se iz leta v leto veča in širi. »Najprej nas je bilo nekaj posameznikov. Andrej Urbanc kot producent, ki je skrbel za logistiko, in moja malenkost v vlogi režiserja, scenarista, snemalca in montažerja ter igralci. Poskrbljeno je bilo tudi za hrano in pijačo,« razlaga Jernej Župevc. Pri snemanju Amuletove bitke so se zaradi obsega oziroma vrste dela pojavile potrebe po dodatnih profilih, kot so izdelava kostumov in rekvizitov, asistent režiserja, vizažistka, tehnična ekipa na terenu in pomoč pri dialogih.
Več kot leto dni vloženega časa
Kratek film, ki smo si ga lahko ogledali na koncertu, viden pa je tudi na spletu, je zahteval dobro leto dni priprav in časa glavnih vpletenih.
Snemanje Amuletove bitke v Šoštanju.
Foto: Jernej Župevc
Januarja 2014 sta Jernej Župevc in dirigent Miran Šumečnik izbrala glasbo. Do aprila je bil spisan scenarij in začela se je izdelava rekvizitov ter kostumov. Vse kostume je izvrstno zašila Jernejeva mama, Vera Župevc, in s svojim znanjem, trudom in odličnimi zamislimi doprinesla, da so glavni junaki videti, kot bi ravnokar prišli iz Srednjega sveta. V poletnih dneh je sledilo testiranje tehničnih zadev in planiranje poteka snemanja. Jeseni je potekalo snemanje na terenu. V dveh mesecih se je ekipa šestkrat podala na teren in posnela vse kadre. Uskladiti je bilo treba čas igralcev in snemalne ekipe ter ujeti lepo vreme. Pri tem naj povemo, da so člani pihalnega orkestra ali študentje ali že zaposleni, zato je bilo snemanje med tednom praktično nemogoče. Po snemanju je sledila postprodukcija z montažo, ki je zahtevala več kot dober mesec časa. »Sebe in svoje delo je treba razvijati. Letos smo želeli v film dodati dialoge in zvočne efekte. Kot v filmu. Tako smo po novem letu posneli še nekaj manjkajočih dialogov,« pojasnjuje režiser in scenarist. Film, ki je bil premierno viden na koncertu in že tako presegel pričakovanja obiskovalcev, še ni bil pika na i. Župevc je film še dodelal; obogatil ga je z dodatnimi kadri, ki na koncertu žal niso bili videni, na koncu montaže pa je dodal še zvočne efekte in glasbo, ki jo je zaigrala godba.
Iz garaže na Mangart
Ne le da je ekipa »dozorela«, se razvila in vsebinsko dodelala vsako malenkost. Tudi lokacijsko je prerasla domačo Šaleško dolino. Prizori so posneti v opuščenem rudniku v Ravnah, na zelenih obronkih gozda šoštanjskih Goric, na travniku ob Šoštanjskem jezeru in na Slemenu, v filmu pa lahko vidimo tudi vrhove Mangarta. »Dežela Gospodarja prstanov je sinonim za lepo pokrajino in gorovja. Ob za-
Režiser, scenarist in idejni vodja Jernej Župevc daje navodila igralcem.
Foto: Jernej Župevc
vedanju tega sem imel v mislih prizore, kako naši junaki tečejo po vrhovih gora, okoli njih pa filmsko kroži kamera. Ker nimamo helikopterja, je bilo treba improvizirati. Namesto helikopterja smo dogajanje posneli iz premikajočega se avtomobila. In Mangart je edini, ki ima tako visoko ležečo cesto, ki nam je omogočila takšen efekt,« pojasni režiser in scenarist. Ko ga vprašam, kaj vse zajema njegovo delo, se primerja s kapitanom ladje. »Režiser ima ključno vlogo, saj skrbi za ustvarjalne in dramatične odločitve, pri tem sprejema ključne odločitve,
usmerja tehnično ekipo, igralce in druge vpletena v projekt z namenom, da skupaj dosežejo zastavljeno vizijo filma.«
Fantje in dekleta PO Zarja Šoštanj so že neštetokrat dokazali, da so pravi mojstri. Amu-letova bitka je še en od uspehov, po katerem se jih bomo zagotovo spominjali in se o njih še dolgo pogovarjali. Vsaj do takrat, ko nas bodo presenetili s čim novim. Če si filma še niste ogledali, lahko to storite s klikom na youtube kanal Decipi Films ali kliknete na povezavo http://bit.lv/amuletovabitka.
ZIMZELEN
I
KAKOR JIH STARŠI UČE, TAKO MLADIČI ŽVRGOLE
V Zimzelenu ob nekaterih dneh v letu, ki so posvečeni različnim tematikam, organiziramo pogovore s stanovalci.
Tako smo 15. maja, na mednarodni dan družine, stanovalce povabili na pogovor o družini nekoč in danes. V pogovoru je sodelovalo 19 stanovalk in stanovalcev, večinoma iz generacije, ki se je rodila med obema vojnama in odrasla ob koncu 2. svetovne vojne.
Za začetek smo naredili statistično »raziskavo«. Stanovalci so povedali, koliko otrok je bilo v njihovi družini. Pokazalo se je, da povprečno 5; ena od stanovalk je imela 11 bratov in sester. Družine so ustvarili po 2. svetovni vojni in povprečno število otrok v njihovih družinah je bilo »le« 1,8. Danes je to število 1,18 otroka. Starši naših stanovalcev so bili poročeni, danes je četrtina družin enostarševskih in v zadnjih letih se že več kot polovica otrok rodi v zunajzakonski skupnosti.
Dokler je protje mlado, ga je lahko viti.
Življenjske razmere med obema vojnama, družbeni sistem, vzgoja, vera in tudi število otrok v družini so močno vplivali na življenje naših stanovalcev, ko so bili otroci.
Predvsem so poudarili, da so starše spoštovali - mnogi so jih še vikali - in ti so jih predvsem učili dela in poštenja. Grehi so bili krasti, lagati, biti nespoštljiv in ne ubogati. Če ne -je sledila kazen in je včasih pela tudi palica.
Pa vendar se vsi radi spominjajo svojih staršev in njihovega truda za preživetje družine. Večinoma so bili kmetje, matere so hodile v »tavrh«, služili so tudi otroci, očetje so zaslužili s prevozi, splavarstvom, delom pri železnici, prodajo lesa...
V nekaterih družinah je bil glavni oče, v drugih, predvsem če je bil oče odsoten zaradi služenja denarja, je družino vodila mama. V vseh družinah pa so predvsem živeli skromno v vseh pogledih, a duhovno bogato. Marsikatera stanovalka je dejala, da so se imeli lepo, čeprav niso imeli veliko.
Mnogokrat so v družino spadali tudi stari starši, tete, strici, pa tudi hlapci in dekle. Ko je sredi jeseni v hišo prišla šivilja ali čevljar, da zašije družinskim članom obleke oz. naredi čevlje, sta jih dobila tudi hlapec in dekla.
Kri ni voda
Vsi stanovalci, ki so sodelovali v pogovoru, so se rodili na večjih ali manjših kmetijah in so večino mladosti preživeli na njih. Ko pa so si ustvarili svoje družine, so se domala vsi preselili v mesta ali na njihovo obrobje, postavili so si svoje hiše z vrtom ali se preselili v blokovska stanovanja.
Njihovi odnosi z brati in sestrami so bili takšni, kot jih poznamo iz zgodb, filmov. Njihove vloge in naloge v družini so bile pogojene s spolom in starostjo. Starejši so varovali mlajše, težko delali in kmalu služili pri
bogatejših kmetih, mlajši so dobili obleke in čevlje starejših, prepirali so se in se tudi stepli, si nagajali, se razselili in ostali povezani.
Temperament, iznajdljivost ali pridnost v šoli so jih med brati in sestrami »potisnili« naprej, da so se lahko šolali, izbrali poklic, šli kmalu od doma v šole ali v službo. Nekateri so ostali na kmetiji. Na izbiro poklica niso veliko vplivali starši, otroci so se morali znajti sami, mnogi tudi sami zaslužiti, da so lahko živeli v internatu ali kupovali knjige.
Še eno statistiko smo naredili. Koliko so bili stari, ko so se poročili. Glede na večinoma ženske sogovornice smo pričakovali dokaj nizko številko, a se je pokazalo, da so bili stari povprečno 23 let. Partnerja so izbrale same, a dobile tudi mamino popotnico: »Kakor si boš postlala, tako boš ležala!«
Življenje njihovih družin je bilo v mnogem drugačno - v materialnem smislu boljše, so povedali sogovorniki, vse bolj pa je začelo primanjkovati nečesa drugega. Časa. Danes ga ljudje skoraj nimajo več (ali si ga ne vzamejo) zato, da bi se družili, pogovarjali, prišli na obisk, posedeli, povedali, kaj počnejo, poslušali, kako mineva dan v domu starejših.
Zato naši stanovalci pogrešajo druženje s svojimi otroki, še bolj pa pogrešajo vnuke, pravnuke, ki bi jih razvajali tako, kot sami nikoli niso bili deležni...
Diana Janežič
Fotografija petnajstčlanske Hoffove družine iz Zgornjega Doliča je nastala leta 1929, ko je bila rojena najmlajša, zadnja v družini, Veronika-Vera. Mama Marija je bila takrat stara 38 let, oče Franc Naveršnik pa 50 let. Skrajno desno stoji prvorojenka Pavla, rojena leta 1911, ki je mati Cvetka Ringa, stanovalca Zimzelena.	Foto: družinski arhiv
BOGOSLUŽNA OZNANILA
Svete maše na praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi, 4. junija 2015:
Šoštanjska župnijska cerkev ob 8.30 uri. Šoštanjska mestna cerkev ob 19. uri.
Bele Vode ob 8.30 uri.
Zavodnje ob 10. uri.
Svete maše na 10. nedeljo med letom,
7.	junija 2015:
Šoštanjska župnijska cerkev ob 7., ob 8. uri telovska procesija, maša ob 8.30 uri. Šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 19. uri. Zavodnje ob 10. uri.
Bele Vode ob 10.30 (telovska procesija z mašo).
Svete maše na 11. nedeljo med letom,
14.	junija 2015:
Šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in 8.30 uri. Šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 19. uri. Bele Vode ob 8.30 uri.
Zavodnje ob 10.30 uri. (slovesnost prvega svetega obhajila).
Šentvid na Slemenu ob 16.00 uri.
Svete maše na 12. nedeljo med letom,
21.	junija, 2015:
Šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in 8.30 uri. Šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 19. uri. Bele Vode ob 8.30 uri. | Zavodnje ob 10. uri.
Svete maše na 13. nedeljo med letom,
28.	junija, 2015:
Šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in 8.30 uri (skupni krst).
Šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 19. uri. Zavodnje ob 10. uri.
Sveti Križ ob 10.30 uri (lepa nedelja).
Svete maše na praznik sv. apostolov Petra in Pavla, 29. junija 2015:
Šoštanjska župnijska cerkev ob 8.30 uri. Šoštanjska mestna cerkev ob 19. uri.
Bele Vode ob 8.30 uri. | Zavodnje ob 10. uri.
Svete maše na praznik sv. Cirila in Metoda, nedelja 5. julija 2015:
Šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in 8.30 uri. Šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 19. uri. Bele Vode ob 8.30 uri.
Zavodnje ob 10.00 uri. (lepa nedelja).
Sklep šmarnic in veroučnega leto bomo obhajali v nedeljo 31. maja ob 19.00 v mestni cerkvi, s sveto mašo, ki jo bodo pripravili veroučenci sami. Z njo se želimo Bogu zahvaliti za vse, kar smo doživeli - torej bodo mašo s pomočjo katehetov oblikovali otroci, popestrili pa jo bodo tudi mladi animatorji, ki se prav takrat vračajo iz pripravljalnega vikenda za poletni oratorij. Torej: 31. maja v cerkvi ne bo manjkalo pesmi, petja, veselja in dobre volje. Računamo, da boste tam!
Oratorij v Šoštanju 2015
Letošnji oratorij nosi naslov »Hočem biti svet«; pri nas bo potekal v tednu od 29.6. do 3.7.2015; in sicer vsak dan od 8.00 do 15.00, z možnostjo pol urnega dodatnega varstva pred in po oratoriju. Prvi dan bomo oratorij končali s sveto mašo ob 15.00 v mestni cerkvi. Prijavnice so že na razpolago.
Termini duhovnih vaj pri Svetem Križu:
Za bodoče birmance: 25-27. junij in 27-29. avgust obakrat z začetkom ob 18.00 uri in zaključkom ob 13.00 uri.
Poletne duhovne vaje za mlade naše dekanije bodo od 17. do 20. avgusta.
JAVNI POZIV ZA VSTOP V PARTNERSTVO V LOKALNO AKCIJSKO SKUPINO ZA RAZVOJ PODEŽELJA NA OBMOČJU OBČIN ŠALEŠKE DOLINE
LAS - Društvo za razvoj podeželja Šaleške doline vse zainteresirane vabi k sodelovanju za ustanovitev Lokalne akcijske skupine (LAS), ki bo ustanovljena z namenom izvajanja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD), za novo programsko obdobje 2014 - 2020. V preteklem programskem obdobju je bila LAS ustanovljena kot društvo, v letu 2015 pa se bodo vse lokalne akcijske skupine po Sloveniji vzpostavljale na novo, skladno z nacionalnimi predpisi in zahtevami strateških in operativnih dokumentov za črpanje evropskih sredstev v programskem obdobju 2014-2020.
Vabimo vas, da postanete član LAS v programskem obdobju 2014-2020 in najkasneje do 22. junija 2015 pošljete izpolnjeno izjavo o nameri za vstop v pogodbeno partnerstvo.
Javni poziv je objavljen na spletnih straneh občin Šaleške doline (Mestna občina Velenje, občina Šoštanj in občina Šmartno ob Paki).
junij 2015
Napovednik
cr
cr
ZVRST KDAJ	KAJ
KJE	ORGANIZATOR
i	ponedeljek, 1.6. razstava j. . do 30.6.	Pisatelj Feri Lainšček	Mestna knjižnica Šoštanj	Mestna knjižnica Šoštanj
p	ponedeljek, 1.6. reKreaap ^b8:30’	Sprehod za zdravje	Zbirno mesto pred Občino Šoštanj	Središče za samostojno učenje Šoštanj
p	ponedeljek, 1.6. r! od 10:00 do 18:00	Knjižni Sejem	Mestna knjižnica Šoštanj	Mestna knjižnica Šoštanj
p	, ., _ ponedeljek, 1.6. ge do 7.6.	Simultani bridge turnir ■ WWBC	Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru	Šaleški bridge klub
p	, . sreda, 3.6. delavnica ’ , ,nnn od 15:00 do 17:00	Računalniška delavnica: Spletni brskalniki/ napredno brskanje po spletu	Središče za samostojno Središče za samostojno učenje Šoštanj učenje Šoštanj	
p	. .. sobota, 6.6. rekreac'ia ob9;(10	Šport špas - dan druženja in gibanja vseh generacij	Vrtec Šoštanj in nogometni stadion	Vrtec Šoštanj
p	ponedeljek, 8.6. reteacia 3.30'	Sprehod za zdravje	Zbirno mesto pred Občino Šoštanj	Središče za samostojno učenje Šoštanj
p	torek, 9.6. delavnica , ’ A ob 17:00	Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in odrasle	Vila Mayer	Medobčinska ZPM Velenje
p	, . sreda, 10.6. delav™ca od 13:00 do 17:00	Računalniška delavnica: Prenos datotek/slik iz fotoaparata in USB ključa na računalnik	Središče za samostojno Središče za samostojno učenje Šoštanj učenje Šoštanj	
p	planinstvo sobota, 13.6.	Dan slovenskih planinskih doživetij 2015 -Krvavec (lahka pot)	Odhod izAP Šoštanj	Planinsko društvo Šoštanj
p	. nedelja, 14.6. koncert ob 16:00	Koncert MePZ Svoboda	Kulturni dom Šoštanj	MePZ Svoboda
kabelsko razdelilni sistem Šoštanj
Napovednik prireditev objavljajo: mesečnik LIST, Kabelska televizija Šoštanj (C34) in spletni portal Šoštanj.info (http://www.sostanj.info). Podatke o prireditvah pošljite na elektronski naslov: prireditve@sostanj.info
P Šport P Kultura in umetnost P Splošno
ZVRST KDAJ	KAJ
KJE	ORGANIZATOR
I	ponedeljek, 15.6. °gfcw 5o25 6'	14. oglarjenje na Pristavi	Prireditveni prostor TD Pristava	TD Pristava
1	ponedeljek, 15.6. rekreacija	Sprehod za zdravje	Zbirno mesto pred Občino Šoštanj	Središče za samostojno učenje Šoštanj
1	ponedeljek, 15.6. ob 19:00	Ljubeč zbiratelj, premiera avtorskega filma o Zvonetu A. Čebulu ob 70-letnici zbirateljstva	Kulturni dom Šoštanj	Občina Šoštanj, KS Šoštanj, ZK Šoštanj, Vila Mayer
P	, . sreda, 17.6. delavnlca od 14:00 do 17:00	Računalniška delavnica: Kaj so socialna omrežja in kako se jih lahko uporabljamo	Središče za samostojno Središče za samostojno učenje Šoštanj učenje Šoštanj	
P	... sobota, 20.6. ,llm ob 20:00	Poletna muzejska noč - Projekcija filmov s področja Muzej usnjarstva usnjarstva in domoznanstva Slovenije		Muzej usnjarstva Slovenije
P	ponedeljek, 22.6. rekreaoja	Sprehod za zdravje	Zbirno mesto pred Občino Šoštanj	Središče za samostojno učenje Šoštanj
P	. torek, 23.6. ,azstava ob 19:00	Odprtje razstave Jože Svetina	Mestna galerija Šoštanj	Zavod za kulturo Šoštanj
P	sreda, 24.6. de avmca od 14:00 do 17:00	Računalniška delavnica: Kaj je oblačno računalništvo (shranjevanje podatkov na internetu)	Središče za samostojno Središče za samostojno učenje Šoštanj učenje Šoštanj	
P	planinstvo četrtek, 25.6.	Pohod po Ravenski planinski poti (lahka pot)	Ravenska pot	Planinsko društvo Šoštanj
P	sobota, 27.6. Iesl,val ob 18:00	Smallfest	Račji otok ob Družmirskem jezeru	Zavod za kulturo Šoštanj in MC Šoštanj
P	ponedeljek, 29.6. rekreacija	Sprehod za zdravje	Zbirno mesto pred Občino Šoštanj	Središče za samostojno učenje Šoštanj
Velenje
Sp Do 35
LIST
2015
352(497.4 Šoštanj)
9008161,9