Št 38. V Gorici, v torek dne 2. junija 1914 Tečaj XL1V. fehaja dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4. uri popoldne. Vi leta ... »» 5*—¦ V4 » . ...» 2-50 Posamične številke stanejo . , . . 8' vTu.* Na naročila bres doposlane naročnine se ne oziramo. Telefon št. 83. .-Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavriž. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v l. nadstr. na f«wo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano i-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino \oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Glas iz Italije. Znani italijanski poslanec S a I v a t o-re Barzilai je priobčil v listu »Vossi-sche Zeitung« članek o Italiji v trozvezi. Barzilai pravi, da v Italiji nihče ne zahteva, da bi A 1 b a n i j a pripadla Italiji. Italijansko ljudstvo zahteva samo, da se Albanija internacionalizira. Edino sredstvo zoper nove konflikte na Balkanu mora biti to: Evrora naj se drži obljub, danili v Londonu, in naj sprejme Albanijo pod svojo protekcijo politično in* vojaško. Toliko o Albaniji! j Potem pa govori Barzilai o Jug o-Slovanih: Ako so tudi res Jugoslovani v Avstriji po številu močnejši od Italijanov, se pri tem ne sme pozabiti, da za njimi stojijo Italijani v kraljestvu, 36 milijonov Italijanov v kraljestvu je združenih ž njimi neločljivo po jeziku in po svojih čustvih. Barzilai trdi v omenjenem članku, da vsaka demonstracija v Italiji naperjena proti Avstriji ni nič drugega nego odgovor na čine avstrijskih oblasti napram Italijanom v kraljestvu (!). Pravo sredstvo, vzdržati dobro razmerje med Avstrijo in Italijo, ne obstoji v sestankih ministrov, marveč v pravičnem upoštevanju , postavnih interesov Italijanov v Avstriji. [ Toliko o Jugoslovanih in naših Italijanih! nili! Na to govori o N e m c i h. Z veseljem % beleži Barzilai dejstvo, da so stopili Nem-§ ci na stran Italijanov. Pravi: >Ako bo 1 nemško ljudstvo v Avstriji in Nemčija 1 znalo prav ceniti postopanje Nemcev v 1 Trstu, bo služilo to v prijateljsko utrjenje | razmerja med Nemčijo, Avstrijo in Itali-| jo.« Barzilai zaključuje: Italijani upajo in I pričakujejo od Nemcev, da ostanejo na I strani Italijanov v boju proti Slovanom, % ki udirajo v njihove dežele, v nemške in 1 italijanske; brez tradicije so, oprti samo : na brutalno moč števila. Italijani in Nemci | pa naj se zavedajo skupne kulture in na-] ravne skupne obrambe proti udiralcem! Glede" Albanije ne moremo prav verjeti Barzilaju, da v Italiji nihče ne za-liieva, da bi Albanija pripadla Italiji. Čemu potem taka briga za Albanijo? Ako se pogleda na zemljevid, se vidi, kako blizu skup sta italijanski in albanski breg in umljivo je prizadevanje Italije, pridobiti Albanijo. Vse stremljenje Italije na Balkanu sre za tem, samo Barzilai hoče v »Vos-sisehe Zeitung« naslikati Italijane za precej brezbrižne glede okupiranja Albanije za Italijo. Tako pač mu kaže v članku, v Katerem se polaska Nemcem v Avstriji in Nemčiji in vidi v združevanju Nemcev in Italijanov v Avstriji najboljše utrjevanje prijateljskih razmer v trozvezi. Barzilai je hud nasprotnik avstrijskih Jugoslovanov. Nikdar ne zamudj nobene..prilike, ki se mu nudi, da udari po Jugoslovanih. On ne pozna nobene meje med Avstrijo in Italijo, marveč če Italijan v Trstu zakriči, odmeva to v Rimu. Barzilai seveda meni. da se Italijanom v \vstriji godijo krivice, da se postavljajo ¦nrej v Italiji za nje radi tega, ker so ti italijanski revčki pri nas strahovito preganjani! Ali preganjani niso, ne godijo se jim nobene krivice, samo ta »krivica« se jim Kodi. da ne morejo več tako tlačiti in ra'~ narodovati Slovanov, kakor se je to godilo to še pred kratkim. Radi takih »krivic« vnijejo, radi takih krivic odmeva to vpitje po Italiji. AH Barzilai hoče, da bi te »krivice« ponehale, da bi se torej še dalje metalo Jugoslovane v italijansko žrelo in mož išče celo v takem delu Avstrije v zvezi z Nemci utrjenje prijateljskih razmer "v trozvezi. Tak duh proti Avstriji in proti Jugoslovanom veje po Italiji, tak duh pritiska na avstrijsko vlado, tak duh v »Vossische Zeitung« išče pomoči proti Jugoslovanom v Nemčiji. Vse naj se zveze proti Jugoslovanom, kar je italijanskega in nemškega v trozvezi in skupno zoper Jugoslovane! To uči, to želi znani naš prijatelj Barzilai! Toda zapomni naj si, da tudi mi Jugoslovani Čujemo, da smo si svesti svoje naloge ob Adriji, da rastemo in se jačirno in da nas Jugoslovanov ni ravno malo! Oeželnozborske volitve v Istri. Volitev iz splošnega volilnega razreda: dne 7. junija t. I. v splošnem volilnem razredu ali peti kuriji, volijo vsi oni, ki so dokončali 24. leto starosti (brez ozira na davek). 1. V četrtem volilnem okraju z glavnim voliščem v Kopru je slovensko-hr-vatski kandidat Mandič prof. Matko, državni poslanec. Trst. Temu volilnemu okraju pripadajo: sodni okraj koprski brez mesta Kopra, Milj, Valedoltra in Lazareta. toda od La-zareta so v tem vol. okraju kraji Pobegi in Cesarji; sodni okraj Podgrad; v sod: nem okraju pranskem davčna obična Ka-štel. Sv. Peter in Kostedižola; v sodnem okraju bujskern davčna občina Kračica. 2. V petem volilnem okraju z glavnim voliščem Motovunom: Milic dr. Ivo. predstojnik c. kr. okr. sodišča, Buzet Temu volilnemu okraju pripadajo: sodni okraj Buzet, izvzemši mesto Buzet; sodni okraj Motovun, izvzemši davčne občine Matovun, Labinci in Višnjam mesto Oprtali in davčno občino Vižinada brez vasi Ferencev; sodni okraj Poreč, izvzemši davčne občine Poreč, Tar, Va-hriga, Frata, Vrsar in Funtane. 3. V šestem volilnem okraju z glavnem voliščem Pazinom: Laginja dr. Matko, odvetnik, državni poslanec, Pula. Temu volilnemu okraju pripadajo: sodni okraj Pazin brez mesta Pazina; sodni okraj Labin brez davčne občine Labin in mesta Plomina; sodni okraj Vodnjan brez davčnih občin Vodnjan in Sanvinče-nat; sodnega okraja krajevna občina Kan-fanar: sodni okraj Pula, izvzemši oni del davčne občine Pula, ki tvori sam zase tretji volilni okraj splošnega razreda, in izvzemši davčne občine Gaježan in Sišan. 4. V sedmem volilnem okraju z glavnem voliščem Voloskim: Spinčič prof. Vekoslav, državni poslanec, Opatija. Temu volilnemu okraju pripadajo: sodni okraj Volosko; sodni okraj Krk, izvzemši davčno občino Krk; sodni okraj I.ošinj, izvzemši davčne občine Mali Lo-šinj, Cunski, Osor, Nerezine in Sv. Jakob in mesto Veliki LoŠinj. Prvi trije okraji pete kurije za volitve v dež. zbor Istre spadajo pod takozvane italijanske okraje. Kandidature v teh okrajih so postavljene po želji velikega števila naših volil-eev. Volilni odbori postavljajo te kandidate v navedenih okrajih pete kurije: V I. okraju: Medoš Andrej od Luke, posestnik v Medoši. V II. okraju: Gerolami Anton, župni upravitelj, FeškuUn, Mandič Ivan, župnik, Kaštel, (Buje). V HI. okraju: Pederin dr. Rudolf, odvetniški kandidat, Pula. K temu volilnemu okraju pripada del mesta Pula, kjer se nahaja precej veliko število našega naroda. Ako bi se vsi naši ljudje, vsi Hrvati in Slovenci v tem okraju zavedali svoje narodne dolžnosti, bi bil ta okraj lahko naš! A tudi v prvih dveh o-krajili treba pokazati Italijanom slovansko moč! U „SchuIverein . Nemško agresivno društvo »Schul-verein« je imelo o Biukoštih na Češkem svoj 34. letni redni občni zbor. Na zborovali je prišlo jako mnogo' delegatov iz 2600 podružnic sirom Avstrije. Predsednik dr. Gross je v svojem poročilu z žalostjo konštatiral, da se je ustavilo prispevanje za »Schulverein« ter ni več prejšnjega velikega denarnega dotoka. To je le legenda, ako se misli, da razpolaga društvo z neizčrpljivimi sredstvi. Nasprotno — ravno potrebno je, da se agitacija za večje dohodke pomnoži. Vodstvo društva je s I. julijem t. I. razveljavilo pogodbo z odborom v Berolinu, ki je pobiral po Nemčiji prispevke in jih oddajal društvu. Tako ima društvo sedaj prosto roko v Nemčiji ustanavljati podružnice in širiti svoje delovanje sirom nemške države! Torej Nemčija naj odslej prav izdatno podpira delovanje Schulverefna v Avstriji. >Schulverein« vzdržuje sedaj 53 ljudskih šol in 144 otroških vrtcev; poslopji ima 133. Na tem zborovanju se je povdar-jalo, da je dosegel »Schulverein« posebno lepe uspehe v Južni Štajerski in v Jadranskih pokrajinah. Poročilo omenja posebno pohvalno in z zadovoljstvom zvezo med Nemci in Italijani v Pfimorju in uspeh, da so prišli Nemci v mestni zastop v Gorici. Izrekli so upanje, da bo mogoče ustanovili mnogo novih nemških šol v Primorju. Dohodkov je imelo društvo v lanskem letu K 1.417.014, 17.000 K več nego prejšnje leto. Članov je 432.379. Troškov je bilo K 1,772.823. Torej več nego dohodkov. Novo z tega zborovanja je torej to: da bodo ustanavljali v Nemčiji podružnice, da bi dobivali kolikor mogoče dosti denarja za ponemčevanje avstrijskih Slovanov in to, da hočejo ustanoviti v Primorju prav obilo nemških šol. Italijani jim pojdejo pri terr delu še na roko! Dogodki v Albaniji. Dovolj! S težavami porojeno, vzor vseh ne-bogljivih otrok, evropsko dete Albanija, prizadeva zopet svojim očetom in materam, evropskim /elesiiam največje skrbi in muke. Na vse očetovske besede odgovarja malopridno dete z nezaslišano trmo, in mti sijajna uniforma adoptiranega o-četa princa NVieda, ne uteši kričavega otroka. Brez vsakega rešpekta tuli otrok naprej in vznemirja vse stanovalce, da vse s strahom pričakuje, kdaj kričavo dete ne prisili sostanovalcev, da ga vržejo iz hiše, kljub vsem mogočnim očetom, ker vsaka stvar ima svoje meje in otročjih sitnosti mora biti enkrat konec. Pa kakor se vidi, so nekateri očeti še naprej zaverovani v svojega otroka in nikakor nočejo pojmiti, (ta je proti gotovim otroškim porednostim na mestu le brezov-ka, ne pa sladka beseda. Na čelu teh zaslepljenih očetov koraka seveda naš dični Berchtold, ki noče in noče videti, da je albanski otrok naravnost neozdravljivo malopriden, da ne zasluži nobenih obzirov, temveč le kazen, občutno kazen za neverjetno nehvaležnost. Ob sinji Adriji vzbuja malopridno dete nove nemire. Na vse strani draži in zbada in išče prepirov, v prepričanju, da ga nikdar ne zapuste njegovi očeti. Ali dete je še mlado in ne ve, da je na svetu vse polno nezakonskih in zakonskih očetov, ki se presneto malo brigajo za svoje očetovske dolžnosti. Da so pa preblagorodni očeti evropskih velesil tudi takega kova, pa kažejo zadnji dogodki čisto jasno. Končno bi se človek že še pobrigal za otroka, če bi bil ta priden in ubogljiv, ali da bi se človek za neubogljivega, slučajno porojenega deteta skregal in zravsal s celim svetom, pa je le preneumno. Tega pametnega stališča se tudi drži veČina velesil, le eden zastopnik velesil skuša zopet ponavljati svoje dosedanje blamaže in se spreti ma-gari z vsem svetom, le da ne dobi malopridno dete svojih zasluženih batin. Ali tu pa neha naša potrpežljivost, tu se konča vsaka šaljiva beseda. Krvaveli smo za roparsko Albanijo že dovolj, bla-mirali smo se radi skalnate Albanije že nesmrtno in trpeli vsled te, od vsakega reda in b*.0o v času od 21. marca (lo 26. maja t. 1. darovali razni zavodi in drugi dobrotniki skupaj 595 K 50 vin. — Društveni odbor se vsem cenjenim darovalcem, zlasti domoljubnim denarnim zavodom, v imenu podpiranega dijaštva naj-iskrenejše zahvaljuje. Za odbor prvi blagajnik: Dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju,, I. Briiunerstr. 10.— Za Ciril-Metodovo družbo se je nabralo ob priliki birme Bergman, Hlavač, Seničar, Saunig, Turjan in F. K 22. •-- (Denar hrani uprava). Domače vesti. Osebna vest. — Gospa Milica vdova M a k a r o v i č, rojena Gabrijelčič, je napravila dne 29. maja t. I. na Dunajskem pedagogiju izpit za meščanske šoie s prav dobrim uspehom. Naše Čestitke! Slovensko politično društvo v Gorici sklicuje javni shod v Sv. Križu na dan 7. junija 1914. ob 3. uri popoldne v gostilniške prostore g. A. Ferjančiča. Dnevni red: Političen položaj v deželi. Poročajo poslanci: dr. Gregorin, dr. Podgornik, Kovač. Binkoštna praznika v Gorici sta potekla brez posebnih dogodkov. Nedelja je bila mokra, včeraj vendar ni deževalo. Oba dne^a je bilo v mestu polno birman-cev in birmank, botrov in boterc. Prišlo pa je tudi prtcej tujcev iz drugih dežel: o Binkoštih radi izletajo na jug. Politični Don Quixoti, junaki, ki se bore z mlini na veter, so čisto gotovo naši goriški Italijani. Od daleč so culi zvoniti, da namerava goriški Sokol pohiteti v Brda in njihova iznajdljivost je takoj po-gruntala, da misli iti Sokol čez Krmin na Dobrovo. Taka nezaslišana provokacija! Takoj so bili mestni očetje v Krminu na nogah, da preprečijo to provokacijo in tudi prebivalstvo je bilo pripravljeno, da sprejme na primeren (!) način Sokole. In so čakali. Dolgo so čakali in morebiti še čakajo, ker Sokoli niso nikdar mislili iti čez Krmin. Tako so blamirani tudi krmin-ski Italijani, junaki mlinskih vetrov, ki imajo velikanski pogum, kadar vejo, da nihče ne pride in ki se poskrijejo, če v resnici-kdo pride. So pač bratje onih, ki so tako marljivo tekli v Abesiniji. Dr. Češčut tudi rešuje italijanstvo Gorice pred provokacijami Sokolov. Na glavarstvu je interveniral radi nedeljske sokolske veselice. Pa mož se je tako ure-zal, ko njegovi krminski prijatelji. Videl je nasprotnika tam, kjer ga ni in vstopil v kolo junakov, ki se bore z mlini na veter. Protestiral je namreč proti sokolskemu nohodu po mestu in proti drugim rečem, ki jih pa Sokol slučajno nima v programu, kot bo že še pravočasno poučen naš dični prvi podžupan. Gospod doktor, zapomnite si, da je treba najprej imeti informacije, potem se more šele nastopiti — drugače je — kot ste spoznali — blamaža, h kateri vam iskreno čestitamo! Dogodki v Nabrežini. — V zadnjem času se odigravajo med nabrežinskimi delavci žalostni dogodki. Socialno-demo-kratična stranka deluje z vsem svojim terorizmom, da bi pregnala delavce domačine iz Nabrežine in na njih mesto dobila druge delavce — Italijane, sploh ljudi, ki bi pošiljali otroke v Legino šolo. Ker se je pa terorističen poizkus socialnih demokratov vsled odločnosti nabrežin-skega župana čisto ponesrečil, so pa hoteli ohladiti socialni demokrati svojo jezo z novim še hujšim terorizmom. Napadli so slovenske delavce med delom in da se niso ti umaknili, bi pobijali delavci — delavce. Vsled tega napada je bilo aretirano več delavcev, končno pa je dosegla roka pravice tudi one, ki so faktično povzročili te žalostne dogodke, vodje socialnodemo-kratičnih teroristov so bili aretirani. — Uspeh socialno-demokratičnega hujskanja je, da je sedaj vse polno delavcev iz-prtih, da jih je mnogo v zaporih. Tako rešujejo »edini osrečevalci delavcev« delavske interese. Slovenskim delavcem-do-mačinom v Nabrežini, pa kličemo, vztrajajte v boju za svoje delavske in narodne pravice in trdno se oklenite zastave N. D. O., ker le združeni bodete tudi dosegli popolne uspehe. Prireditev »Balkana« v Gorici doli za Božičevo ulico ob Korzu včeraj je uspela prav dobro. Na primerno okrašenem zemljišču se je zbralo precej občinstva toli že popoldne, kolikor, zvečer. Petje je prav ugajalo, igra istotako, godba je pridno sviralp. in mladina se je vrtela pri plesu. Bil je končno vendar enkrat dan brez dežja! Veselica se je vršila nemoteno, zgodilo se ni nič nevšečnega in tudi Italijani so nas pustili čisto v miru, kar je edino pametno; radi te veselice laštvo Gorice ni nič izgubilo! Zvečer so bili umetni ognji, delo pirotehnika Makuca; po zletu z Do-brovega so zvečer posetili veselico tudi Sokoli. Vreme. — Kar ne more se popolnoma zjasniti. Celo zimo smo imeli krasno vreme, nebo čisto kot ribje oko, sedaj pa sledijo nalivi na nalive. Obilno deževje je napravilo obilo škode po celi deželi, zlasti pa škoduje črešnjam, ki se jih izvaža največ prav sedaj. Če bo še deževalo, bo tudi trta hudo prizadeta; prizadet bo močno tudi krompir. Ali upajmo, da se obrne na bolje! Naš kmet je potreben dobre letine. Slovenska zavednost! — Iz mesta: >Dva slovenska urarja sta v Gosposki ulici. Naš kmet, nekje iz bližnjih gor, je šel po Gosposki ulici, prezrl oba Slovenca in se že od daleč nasmejal tujerodnemu urarju ter rnu dal svojo uro popravit! To se je zgodilo pred kratkim. Dejstvo govori dovolj jasno, da ni treba pripomb, kako da ne moremo naprej v Gorici!« V znamenju 2000-letne kulture preobračajo kamoraški žurnalisti logične kozolce, da bi se najobskurnejši srednjeviški skolastik prijemal za glavo nad takimi ur-uebesnimi logičnimi napakami. Sedaj so pogruntali pri »Corrieru« novo učenost. Ker je Šviha bil tam gori na Češkem lopov, zato ne smemo mi govoriti o gospodarstvu, ker mi smo Slovani ko Šviha. Neumnost te trditve je tako popolna, da je v vsakem oziru neprekosljiva. Radovedni smo le, kako si dovoljuje »Corriere« take žalitve laških meščanov, ker tega vendar ne pripisujemo našim »cittadi-nom«, da bi tudi takim trditvam verjeli, pa če jih magari ima »Corriere« v uvodnem članku. Ali pa naj bi bili laški meščani zreli tudi takih bedarij, nazadnje je vse mogoče, ker kdor dosledno bere »Corriere«, ta izgubi okus in smisel za pametne in stvarne argumente. Pozor, slovenski železničarji! — Oni slovenski železničarji, ki se mislijo, udeležiti letošnjega kongresa »Lige slovanskih železničarskih organizacij,« ki se vrši dne 27., 28. in 29. junija v Krakovem, naj to j takoj javijo centrali »Zveze Jugoslovan- j skih železničarjev« v Trstu. Istotako pa J naj takoj prosijo za dopust in za prosti .» vozni listek za brzovlake. Ker je »Liga« i intervenirala pri železniškem ministrstvu ' in pri generalnem ravnateljstvu južne že- \ leznice, da dobjjo udeležniki kongresa do- , pust in da se jim dajo prosti vozni listki , za brzovlake, naj vsak prosilec v svoji . prošnji izrecno navede, da se hoče udele- ' žiti železničarskega kongresa v Krako- \ vem. — Komur bi bila prošnja odbita, naj to takoj sporoči centrali Z. J. Ž., da napravi ista potrebne korake. — Stroški za hrano in prenočišče v Krakovem so prera-čunjeni na dnevno 3 K. To je tako malenkostna svota, da omogoči gotovo vsakemu železničarju udeležbo na kongresu. Zato tudi opravičeno pričakujemo, da se slovenski železničarji udeleže tega važnega kongresa v kar najlepšem številu. Zborovanje goriškega učiteljskega društva se bode vršilo v četrtek, dne 4. junija 1914. v Gorici »Pri zlatem jelenu« ob 10. uri predp. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Poslovni red Zaveze jugoslovanskih avstr. učiteljskih društev. 3. Gmotno vprašanje. 4. Volitev delegatov k Zavezinernu zborovanju v Pulju. 5. Predlogi. Podzemska jama »Dimnice« v Slivjah. Tržaška podružnica »Slovenskega planinskega društva« je dogotovila vsa pota v podzemski jami »Dimnice« v Slivjah in jo je izročila prometu. Jama »Dimnice«, ki po svoji lepoti ne zaostaja za svetov-noznano »Postojnsko jamo«, se nahaja v bližini vasi Slivje in Markovščine, ki je od železniške postaje Herpeije-Kozina oddaljena dve uri, z vozom pa se dospe po lepi državni cesti v dobri uri. V brezdno vodi široka, z železno ograjo zavarovana pot, ki se vije v živo skalo vsekana ob temnih stenah. Po vseh delih jame vodi nad poldrug meter široka, lepo izpeljana pot, tako da so obiskovalcem dostopni vsi prostori. Jamo razsvetljujejo izvrstne, nalašč za to prirejene aceti-lenske svetiljke s 6 do 8 gorilci. Vstopnice prodaja v Slivjah gostilničar Ivan Bubnič in v Markovščini gostilničar J. Grl. Vstopnina znaša z vodnikom in z razsvetljavo za osebo 3 K; člani S. P. D., ki se izkažejo z društveno izkaznico, pa plačajo 2 K. V Herpeljah, kakor tudi v Slivjah in Markovščini, so vozovi za prevažanje oseb vedno na razpolago. Hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezer«, ki je last Slovenskega planinskega društva v Ljubljani, se je že otvoril. Hotel je že z vsem potrebnim popolnoma založen. Turistom in (izletnikom se priporoča poset hotela že sedaj v pomladnem času, ko je okolica v najbujnejšem pomladnem zelenju in cvetju. Ker je hotel posebno pripraven za letovišče in ima dovolj sobic z;i tujce, priporočati je vsem, ki žele prebiti poletje v zdravem gorskem kraju in vendar blizu prometa, da su' izbero za počitnice hotel Zlatorog. Naročila sprejema in pojasnila daje Slovensko planinsko društvo v Ljubljani ali pa oskrbnica Marica Guštin — Hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru — pošta Sv. Janez. Kadilnikova koča na Golici je že o-tvorjena ;in oskrbovana ter popolnoma založena s provijantom in okrepčili. Pot na Golico je popolnoma ^prosta snega. Flora se baš sedaj vzbuja. Pristop na Golico je čisto lahek (tudi za dame in otroke); od železniške postaje na Jesenicah se pride na vrh zložno v 3V2 do 4 urah. Golica je najlepša točka za spomladne gorske izlete. Ker je. Kadilnikova koča čisto na vrhu, se priporoča izletnikom, v koči prenočiti, da bodo vživali krasni prizor solnčnega vzhoda in jasni jutranji razgled. i Koča je prav dobro prezimila; odkar je z deščicami obita, ni opažati nobene vlage. Na razpolago sta dve veliki spalnici (moška in damska) ter 5 ločenih, dobro opremljenih sobic z 2—3 posteljami. Slovanski »Cabaret« Franje pl. Sla-doviča slov.-hrv. glasbenega spevokomi-ka priredi v hotelu pri »Zlatem jelenu« v Gorici v soboto in nedeljo dva pevsko-glasbena šaljiva večera. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K. Družbi sv. Cirila in Metoda je nakazala Kolinska tovarna za kavine primesi K 1000 kot prispevek za prvo letošnje polletje. Zvestoba za zvestobo! Z zadovoljnostjo so zapustili tnnogo-brojni obiskovalci ob binkoštnih praznikih kinematograsko gledišče »Central-Bio«, kajti predstave so bile res izbornc. Med tednom sti še dve novi predstavi. Nastona tudi znamenita nordska igralka Asta Nielsen. Razun tega nudi »Bio« zanimivi tedenski pregled najnovejših dogodkov in najnovejše pariške modr Podrob-nosti so razvidne iz programov. Prva predstava vsak dan ob 5. uri popoldne. Truplo okoli 60 let starega moža so potegnili iz Soče pod Solkanom. Truplo je že nagnito, torej je ležalo že več časa v vodi. Truplo je bilo brez obleke, na nogah so bili privezani čevlji; jedna rana je na nogah, jedna na desnem kolenu. Kdo je ta mož, še ni dognano. Komisija je dala truplo fotografirati. Ako kdo kaj ve o onem človeku, ako v kateri občini pogrešajo kakega takega človeka, naj sporočijo orožništvu. Tako kot v Kapucinski ulici in Raba-llšču se v nobenem delu mesta ne moti nočni mir. Stanovalci tega dela mesta občutijo to posebno od sobote na nedeljo. Včasih tik pred A uro sploh ni mogoče zaspati, akoravno greš k počitku že ob 9. uri. Najhujše pa je, ako se nahaja vis-a-vis tvojega stanovanja kaka laška betula. Seveda ta.-be,t,uja v.n^e^njsm JSas,u.j}imat#za- -- To posnemamo iz. seje razstavnega odbora 28. pr. m. Kmečka posojilnica in hranilnica v Lokavcu r. z. z n. z, sklicuje svoj redni občni zbor dne 7. junija ob 9. uri pred-poldne, v slučaju nesklepčnosti vrši se občni zbor pri vsakem številu udov ob 9 in pol uri s sledečim dnevnim redom: 1. ______ .v—. .x»r - ,*,. •*-,>,—, ....v-»,.*l Poročilo jiačelstva in nadzorstva. 2. Po- prtih vfatrobšojelif SPt&^Šfeili^ti^ Volitev nadzor. čečo zabavo dotičnih gostov do polnoči in še dalje. Tu se kriči, prepeva, mnogokrat tudi pretepava. Zastonj željno pričakuješ, od kje in kedaj se prikaže oko postave, da napravKreti in mir* Pa zamah? »'Njeg"a~Tii"«:. čudno pa je pri tem to, ako se v kakšni slovenski krčmi le na pol glasno zapoje našo slovensko pesem, takoj te s strahom opozori krčmar, da se ne sme peti, ker ga policija takoj kaznuje z globo. Vprašamo torej slavno policijsko oblast, ali imajo nekatere krčme posebne privilegije pred o-stalimi krčmarji? Ako ne, naj torej poskrbi, da bode v prihodnje tudi v tem delu mesta vsaj po 10. uri red in mir. Opozoriti pa se mora policijsko o-blast tudi na to, da prepove mesarjem v Rabatišču metati odpadke iz njih mesnic na cesto in izlivati smradečo vodo, kar provzročr. posebno v poletnem času grozovit smrad, ter se je le čuditi* da se ne razširi kaka epidemična bolezen! — Več prizadetih meščanov. DOPIS!.' Barka pri Divači. — Minulo leto se je ustanovilo tu pevsko in bralno društvo »Novi Balkan«, ki ima namen širiti pro-sveto med ljudstvom. Ker je društvo še mlado in na šibkih nogah, je sklenil odbor prirediti veliko pomladno veselico, ki se vrši dne 7. junija t. 1. z jako bogatim in zanimivim vsporedom. Kdor se zanima za naše male slovenske planine, za mlade a prijetne pevske glasove, za splošen smeh, za poskočne plesne komade, gotovo ne zamudi ugodne prilike. Zvečer pa se bodo spuščali umetalni ognji, ki bodo čarobno švigali po našem ozračju. Veselica se vrši v prid društvu* in tudi naši prepotrebtli C. N\. družbi. — Oziraje se na blag namen prireditve, pričakuje odbor obilne udeležbe. Kostanjevica. — Podpisano šolsko vodstvo se najsrčneje zahvaljuje tukajšnji občini, da je pripomogla, da se je šolski vrt ob novi šolski stavbi tako lepo vredil: obenem tudi najsrčnejša zahvala zavednim občinarjein gg. Francu Urdihu !i. št. 84. Francu Spacalu h. št. 120, Ivanu Trampužu h. št. 100, g. podž. Francu O-kretiču h. št. 94 in Ivanu Novaku h. št. 63, ki so darovali po velik voz (škalir) gnoja ob priliki vrejevanja šol. vrta. Bog plati! - Šolski voditelj: Anton Fakin. Na Vogerskem priredijo fantje 14. junija.veliki javni ples v senčnatem vrtu A. A. Hvalic. S vira prvi oddelek Sokolske godbe iz Prvačine. Gospodarske vesti. Vinorcjski kongres v Gorici. — častni predsedniki kongresa bodo: poljedelski minister, namestnik Hohenlohe, nadškof Sedej in župan Bornbič. Odseki za prireditev razstave in pokušnje vin so določili za izlete vinorejske okraje: V i p o I ž e-S pesa pod upravo barona Teuffenbacha, Villavicentina nod upravo Bonaparteja, Oglej in Oradež; B i 1 j e-K r o m b e r g pod upravo grofov Coroninijev; V i 11 a n u o v a, Poreč, Brioni. Od vseh treh strani se je obljubila gostoljubnost za udeležence kongresa. .Glede premij za razstavo in pokuš-njo^ se je obrnil deželni glavar do raznih županstev v Furlaniji, do trgovsko-obrtne zbornice ter do zveze kraški h žu-P a n o v. Deželni odbor je določil za premije 1000 K, oglasili so se za kolajne in diplome tudi nekateri občinski zastopi. Deželni odbor je tudi določil že neko svo-to za razne prireditve povodom kongresa. Ravnatelj vinorejskega društva avstrijskega \Venisch je naznanil, da je poljedelsko ministerstvo dovolilo za kongres svo-to 4600 K, da pa tudi premije za poku-šnjo in razstavo. Na razstavi in pokušnji moralo"biti samo domači pridelki. Razstava se bo vršila v prostorih realke; kongres v mestni dvorani .los. Verdi. 'stva. 4; Čitanje revizijskega poročila. 5. Slučajnosti. — Načelstvo. Na binkoštni pondeljek se je vršil •»pri jelenu« ob desetih dopoldne ustanovni občni zbor Čebelarskega društva, ki je bil zelo dobro obiskan. O shodu poročamo prihodnjič obširnejše, statističnem izkazu trgovinskega ministrstva je znašal v avstrijsko-ogrskem carinskem okrožju v mesecu aprilu uvoz 324.7 in izvoz 230.5 milijonov kron. — Uvoz iz Ogrske v Avstrijo je znašal v mesecu aprilu 109.1 in izvoz na Ogrsko 127.3 milijonov kron. Sokolski vestnik. XX. izkaz daril za »Sokolski dom« v Gorici za čas od 1/6.—31/12/1913. — Čisti dobiček veselice na GorišČeku dne 1. junija 1913. 513 K 32 vin., brat Ivan Miklave nabral od potnikov 79 K 63 v,, zbirka na I. izrednem Sokolovem občnem zboru 8 K 60 v, zbirka na II. izrednem Sokolovem občnem zboru 45 K, brat Alojz Bašin nabral na odhodnici brata Ljud. Pucelj 4 K 68 v, nabiralnik neke narodne tvrdke 6 K 60 v, brat Pavšič Leopold o priliki odhoda k vojakom 10 K, zbirka na odhodnici brata J. Kovača 2 K 38 v, g. prof. Koštial 1 K, brat A. Škrabar za zgubljeno stavo l K, nabiralnik v neki drugi narodni trgovini 13 K 4 v, nabiralnik v kavarni Central 5 K 64 v, vesela lovska družba 10 K, prispevek deležnikov za junij 19 K, prispevek deležnikov za julij 45 K, prispevek deležnikov za avgust 18 K, prispevek deležnikov za september 19 K, prispevek deležnikov za oktober 26 K, prispevek deležnikov za november 17 K, prispevek deležnikov za december 9 K, skupaj 862'89 K, prišteti dohodki 19. izkaza 5047 K 27 v, se je do konca leta 1913 nabralo 5910 K 16 vin. Goriška Sokolska Župa. — Poživljam bratska društva, ki doslej še niso poslala izpolnjenih vprašalnih pol radi vdeležbe na župnem zletu dne 5. julija t. 1. v Žt. An-drežu. da pole nemudoma vpošljejo. — Na zdar! — Načelnik. Predsedstvo je razposlalo lepake za vseslovenski sokolski zlet v Ljubljani in tudi prednaznanila za župni zlet katere naj društva razobesijo v domaČem kraju na vidnih prostorih. — Na zdar! — Predsedstvo Gš. S. 'Z. Zlet II. okrožja Goriške sokolske župe na Dobrovem. — Na binkoštni pondeljek je imelo Dobrovo svoj sokolski dan. Iz vse goriške okolice so prihiteli Sokoli, da skoraj tik slovenske jezikovne meje pokažejo uspehe sokolskega dela, da s svojim nastopom vzbude v ljudeh novo navdušenje za domovino. In v tem ozirit ie dosežen popo-!en uspeh. V krasni dolini pod Dobrovem se je vršila veselica in telovadni nastop. Najprej so nastopili člani z ljubljanskimi prostimi vajami. Čim težje so bile vaje, tem bolje so bile izvajane, da je številno občinstvo z glasnim aplavzom nagradilo telovadce. Krasno so nastopile Sokolice, iz Gorice in Koiskega pod vodstvom br. B a š i n a. Težke, pa graciozne vaje so izvajale s prijetno lahkoto in v lepi skladnosti. Nič manj, ko pri prostih vajah tako so pokazali Sokoli in Sokolice tudi pri o-rodni telovadbi, da so telovadci na mestu. Nekaj nenavadnega je bil nastop vaditelj-skega zbora na krogih. Tezne in kolebne vaje so v enaki meri pokazale visoko vzdelauost telovadcev. Vsaki proizvajani vaji je sledilo glasno odobravanje, najboljši dokaz, kako so zadovoljili vrli telovadci s svojim nastopom občinstvo. Telovadbo je zaključila krasno komponira-na skupina, izvajana od članov in članic goriškega Sokola. Telovadbo je vodil br. Kranjc z njemu lastno spretnostjo. — Po telovadbi se je razkropilo občinstvo po veseličnern prostoru,, na lepem plesišču se je pa zbral mladi svet. — Razvila se je prijetna in neprisiljena zabava, ki jo je končal neusmiljen načelnik, ko je poklical vse k odhodu. Med glasnim nazdravlja- njem so odšli Goričani ob 9. zvečer z veselice in se ločili od gostoljubnih prebivalcev Brd in od njihovega vrlega župana g. Šfiligoja. — Zlet sam pa je zopet pokazal, da je II. okrožje Goriške sokolske župe vredno slovesa, ki ga uživa. Kupujte sokolske zletne razglednice! Slovenska Sokolska Zveza je založila do-sedaj sledeče vrste »r.a^glednig: l. Zgodovinske razglednice in sicer: 1. vaditelji »Južnega Sokola« leta 1864; 2. članstvo »Južnega Sokola« leta 1866; 3. deputacija ljubljanskega Sokola v Varaždinu L 1874; 4. deputacija ljubljanskega Sokola na I. češkem vsesokolskem zletu v Pragi leta 1882; 5. prvi vaditeljski zbor ljubljanskega Sokola pod načelstvom dr. V. Murnika leta 1896; 6. dijaški vaditeljski zbor ljubljanskega Sokola leta 1898; 7. prvi ženski telovadni odsek leta 1898; 8. proste vaje članstva na H. vsesokolskem zletu v Ljubljani 1. 1904. II. 4 vrste barvnih razglednic, delo slikarja J. Vavpotiča; 5 vrst novih dospe prihodnji teden v Ljubljano. Zgodovinske razglednice stanejo 10 v, barvne pa 12 v. Pri večjem naroČilu velja naslednji popust in sicer: 100—200 razglednic 15%, 200—400 razglednic 20%, od 400 dalje 25%. Društva in privatnik morajo poslati znesek za naročene razglednice naprej ali se jim pa pošlje po povzetju, trgovci jih dobe v komisijsko založbo. | Bratje in sestje! Kupujte in zahtevaj- j te vsepovsod samo sokolske zletne raz- l glednice. Pazite, da ne bodete kupovali • razglednic, ki jih ni založila »Slovenska . Sokolska Zveza«. > Razglednice naročajte samo pri fi- ' nančnem odseku »Slov. Sokolske Zveze« ' v Ljubljani. ¦ Ravnotam se naroča tudi: Godba k prostim vajam članstva za III. slov. vse- * sokolski zlet v Ljubljani — zložil Stane Vidmar in sicer za klavir, ki stane l K in pa partitura na pihala, ki stane 1 K 50 v. Doberdob. — V nedeljo 24. pr. m. je priredil pripravljalni odbor doberdobške-ga »Sokola« lepo veselico. Kljub hevgod-nemu vremenu se je zbralo lepo število občinstva. Domači diletantje so igrali v l obče zadovoljstvo. Gledalci so se prav od srca smejali »trem tičkom«. Deklamacija je bila prav dobra. Navzoče je tudi pozdravil starosta Gš. S. 2. br. Dr. Irgolič, ter pozival doberdobško mladino k vstraj-nemu sokolskemu delu, da si takoj ko mogoče ustanovi samostojno društvo. Nato je nastopila vrsta Goriškega Sokola z ljubljanskimi prostimi vajami ter na drogu in bradlji; seveda s tisto sigurnostjo in e- ' leganco, kakor znajo pač le naši fantje, i Občinstvo tudi ni štedilo s priznanjem. * Pohvalno moram tudi omeniti domačo godbo, ki je tako koncertne, kakor tudi plesne komade igrala izredno dobro. > Doberdobška mladina je pokazala s v to prireditvijo, da tudi ona kaj zmore in srne biti nanjo ponosna. Na njej je sedaj, da započeto delo nadaljuje. Mislim, ni je je tudi bolj narodno zapostavljene vasi, : ki bi tako krvavo potrebovala sokolskega društva, kakor ravno Doberdob, ki ima toliko mladine zaposlene v bližnjem Tržiču in je sama ob narodnostni meji. Da, tega se zavedajte Doberdobci! Čujte in bdite, da bi tudi Vas ne prevaril tujec in Vam ugrabil zemljo prepojeno s potom in krvjo Vaših očetov. Nisem ravno črnogled ali — »Početku se zoperstavi, pozneje je treba leka!« — zgodovina nas dovolj uči. Sa5 ravno ob Vašem iznožju so^ slovenski grobovi (»Obronki«, Selce). Zato pa: vzleti čili Doberdobški Sokol in čuvaj svoje gnezdo tja proti zahodu! Da, \ še več: razpni svoja krila v zmagoslavni polet tja — do Adrije! To je Tvoja naloga! Tako je Tvoje poslanstvo! — Na zdar! F. ............—— j Kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi v nedeljo 7. junija dirko Ronki- j Gorica, javni ples in javno tombolo za '¦ 200 kron, cink vina 100 kron. — Čisti dobi- . ček je namenjen za šolske namene, . Razne vesti. C. in kr. grajsko ©skrbništvo v Mira-inaru objavlja: Prepovedano je cvetlice, rastline itd. v nasadih trgati in odnašati, kakor tudi jemati jih s sabo v park. Prestopke te prepovedi, v kolikor ne spadajo pod kazenski zakonik, kaznuje c. kr. na-mestništveni svetnik v Trstu z globami od 2 do 200 kron ali z zaporom od 6 ur do 14 dni. Določbe o vožnji smeri in izogibanju v Trstu in okolici. — Tržaško namestni-štvo razglaša v uradnem listu sledečo na-redbo: V državno-neposrednem mestu Trstu z njegovim obmestjem se morajo držati vozila (vozovi, avtomobili, motorna kolesa, dvokolesa in slični) leve vestne strani, izogibati se na levo in prehitevati na desno, kakor morajo temu primerno napravi jati prostor prehitevajočim vozilom. Ako dospeta na cestna križišča istočasno dve vozili, ima prednost vozilo, kf prihaja od leve. Vozovom, ki jih uporabljajo člani Najvišjega dvora, dalje stopajo-čim vojaškim oddelkom, procesijam in pogrebnim sprevodom, še mora vsako vozilo izogniti. Istotako se mora izogniti vsako drugo vozilo poštnim in gasilnim vozovom, ki peljejo k požaru in konečno rešilnim vozovom. — Ta naredba stopi v veljavo s 1. novembrom 1914. Statistika zunanje trgovine. — Po Narodna požrtvovalnost med Čehi-njami. — Ženska podružnica v Pragi češke šolske »Matice« je imela lani 84.429 K dohodkov, torej več kot zbero vse C. M. podružnice po vseh slovenskih deželah. Pri tem se ne moremo izgovarjati, da Čehi nimajo drugih narodnih davkov in društev. Češko mesto v Ameriki. — Zadruga čeških Farmarjev je kupila v državi Lou-issiana velikansko posestvo ter zgradi tam mesto Libuša. Poljski »vojni zaklad«, ki so ga začeli lani zbirati v Galiciji proti germanizaciji, je dosegel že 200.000 K. Samo poljski izseljenci v Ameriki so zbrali 95.750 K. Slovaški muzej je bil otvorjen včeraj v Ogrskem Gradišču ob navzočnosti zunanjega ministra Berchtolda in ministra javnih del. Demonstracije v Benetkah. — O bin-koštih so napravili razni laški dijaki iz Primofja izlet v Benetke: Poroča, se, da so bile v Benetkah velike irredentištične demonstracije. Steckenpferd lilijno mlečnato milo od tvrdke Bergmann & Co., Tetschcn na Labi ostane nedosegljivo prej in slej v svoji učinkovitosti proti pegam in je neizogibno potrebno za umno negovanje kože in lepote. To spričujejo priznalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. Dobiva se po 80 vin. v lekarnah, mirodilnicah in trgovinah s parfumi. Bodite pripravljeni na 11, 12,13. in 14. junija ri2 ure smeh na smeh! MllSIte Srajce in drugo perilo iz najmodernejših tkanin, narejeno in po meri priporoča modna trgovina Pregrad & Černelič Gorica, »Trgooshl dom". Strašna nesreča na moriu. r' Nad tisoč oseb utonilo. Nesreča se je zgodila v St. Lawren-ce-Riverju„ 30 milj vzhodno od Father-pointa. St. La\vrence-River, izliv velikih vzhodnih severoameriških jezer, je od svojega izvira iz Ontario-jezera do svojega izliva 500 milj dolg. Do Mentreala je ploven za velike ladje, sicer pa za male ladje. Štiri do pet mesecev je plovba na dolenjem St. Lavvrence zaradi ledu ustavljena. Parnik: »Empress of Ireland« je eden najmodernejših parnikov Canadian-Paci-fic železnice. Parnik je bil leta 1906. Izpuščen v morje in je prevažal pasažirje med Liverpolom in Ouebecem. Parnik obsega 14.190 ton in ima 18.500 konjskih moči. Dolg je 549 čevljev, širok 65, globok pa 10. Parnik, ki je vozil 20 vozljev na uro, je opravljen z vsemi napravami moderne tehnike za grajenje ladij. Parnik je bil pripravljen za 432 pasažirjev prvega razreda, 328 pasažirjev II. razreda in 846 pasažirjev lil. razreda. Ouebec 30. Snoči ob 7.45 je dospel sem prvi oddelek rešenih potnikov iz potopljenega parnika. Njih število znaša 396 potnikov prvega in drugega in 101 potnik tretjega razreda. Med rešenci je 237 mož posadke. Pri katastrofi je bilo rešenih samo 12 žensk. 37 bolnikov in ranjencev je ostalo v Rimouskem. Oškodovane zavarovalnice. — Bero-lin 30. «Wolfov biro« poroča iz Londona: Vsled katastrofe parnika »Empress of Ireland« so močno prizadete razne zavarovalnice. Parnik je bil zavarovan pri raz-rih institutih za osem milijonov mark. Zavarovalnina blaga na parniku znaša poleg tega 3 milijone mark. Poročilo družbe Canadian-PacKic. 1032 utopljencev. — Montreal 30. Družba, ki je bila lastnica parnika, je izdala ofici-jelen razglas, glasom katerega je utonila 1032 oseb, rešilo pa se Jih Je samo 355. Na parniku je bilo 1387 oseb, med temi 232 mož posadke. Poročilo rešencev. — Rešenci pripovedujejo, da jih je vrgel sunek iz postelj, nakar so leteli na krov in dosegli v zadnjem trenutku rešilne čolne. Oni potniki, ki so se obotavljali in mudili z opravljanjem, so rešilne čolne že zamudili in so potonili. Uslužbenci na parniku sploh nobenega niso poklicali. Več sto potnikov je prehitel potop naravnost v spanju in so se potopili v svojih spalnicah. Rešeni potniki so prosili nato skoro na pol slečeni za obleko, ker so tako zmrzovali, da jih je več od mraza poginilo. Prvo zdravniško pomoč so dobili rešenci v Fartherpointu. Cela tragedija, ki dosega ali celo presega tragedijo »Titanica« se je odigrala strašno hitro in potniki niso imeli časa niti da bi se oblekli, še manj, da bi se zavarovali z rešilnimi pasovi in preskrbeli z živežem, častniki in uslužbenci niso imeli niti toliko časa, da bi poklicali vse potnike in jih spravili na krov. Takoj po trčenju je vdrla voda v strojnice in nastala je strašna eksplozija, ki je uničila vse stroje in onemogočila vsako nadaljnje funkcioniranje vseh strojev. Parnik je nenadoma obstal m ostal v temni neprodirni megli v temi. Vse luči so ugasnile. Ljudje so drli na krov v hudi temi in je nastal prevcat metež in poboj med njimi. Vse je hitelo na čolne, v temi so se potniki, kar jih je ostalo, pobijali med sabo in z mornarji, ki sami niso vedeli, kaj bi počeli. Prvi zdravnik pravi, da bi se bilo lahko rešilo več oseb, če bi ne bil parnik »Storstad«, ki je trčil v »Empress cf Ireland« in povzročil katastrofo, tako hitro odplul naprej. Ko se je vrnil, je bilo za rešitev že prepozno. V luknjo, ki jo je napravil, je vdrla že voda in je preplavila vse prostore parnika. Parnik se je potopil tako naglo, da še nimamo v kroniki pohorskih nesreč slučaja, ki bi vedel o tako hitrem potopu parnika. Vsa katastrofa je bila dovršena še manj kot v desetih minutah. . Neki rešenec pripoveduje: V času trčenja je bil kapitan na poveljniškem mostu. Telefoniral je moštvu, že ko se je parnik tiagibal, da naj ostane mirno, pokliče naf potnike, in naj razbije tudi Če treba Dober zaslužek dobe Inteligentni in marllivi ljudje brez posebnega truda. Kje in kako, izvedo, ako upravništvu tega lista naznanijo svoje naslove v zaprtih zavitkih z napisi „Dober zaslužek". vrata v kabine. Niti ena minuta se ne sme zamuditi. Pazite pred vsem na ženske in otroke«. Izpoved kapitana Kendala. Pri preiskavi glede nesreče je izpovedal kapitan potopljenega parnika »Empress of Ireland«, Kendal, ki je na smrt obolel, da je parnik »Storstad«, ki je trčil v »Empress« in povzročil katastrofo, tik pred nesrečo še odgovarjal na signale, ki jih je dal kapitan Kendal. V razdalji za en parnik od »Storstada«, ki je vozil s polno hitrostjo, je ukazal kapitan Kendal vpora-biti vso parno moč, da bi prehitel parnih »Storstad«, toda bilo je prepozno. Sunek je bil strašen. Obenem je tudi .zaklical parniku »Storstad«, da naj vporabi vso paro in zadrži parnik. Ko je »Storstad« zavo-zil v parnik »Empress of Ireland« in pre-rezal ladjo skoro do poolovice, je prosil kapitan Kendal, da naj vzdrži parnik pri polni pari, da izpolni prerez in ubrani s tem vodo, ki je silila v prerezani prostor. Toda »Storstad« tega bržkone ni več čul, in se je potegnil z vso paro nazaj. Vsled tega je nastal prazen prostor v prerezu, voda je vdrla v prerez in preplavila ladjo. Nato je odredil Kendal, da naj se parnik obrne in pelje z vso paro proti obrežju. Toda stroji so bili preplavljeni, ves trud je bil zaman. Takrat so izpustili v vodo rešilne čolne. Pet minut nato se je parnik potopil. Po tem ponesrečenem poizkusu je izgubil kapitan Kendal zavest. Ko se je prebudil, je ležal v nekem čolnu, v katerem je bilo okrog 30 oseb. Ukazal je takoj obrniti čoln proti mestu nesreče in je spravil še 25 ponesrečencev v čoln, 10 pa jih je navezal na vrvi in jih vlekel s čolnom. Ko se je drugič vrnil, ni našel na mestu, kjer se je potopil parnik, nobenega ponesrečenca. Kapitan Kendal trdi, da je petkrat zaklical kapitanu »Storstada«, da naj ustavi in da ga je po sunku opozoril, da naj vzdrži tek, in s tem izpolni prerez parnika vsaj za toliko časa, da se rešijo potniki. To bi bil moral kapitan »Storstada«, kot pomorščak tudi sam vedeti. Zakaj tega ni storil, to njemu ni umljivo. Kranjske Toplice Termalna in radioaktivna kopel] kneza Auersperga Železniška postaja spod. Kranjske Straža-Toplice. Akratoterme a 38 stop. C, čez 30.000 hektolitrov termalne in radioaktivne vode na dan, veliki vodni nabiralniki, posebna kopališča, kopališče v moč' virju, elektroterapija, masaža, sobe urejene z vsakim konfortom, imenitna restavracija. Priporočljivo za sledeče bolezni: reumatizom, kostoboli, nevralgija, histerija, ženske bolezni itd. Prospekte pošilja ravnateljstvo kopališča. Sezona od i. maja do i. oktobra. Edina primorska tovarna dvokoles -------------- »TRIBUNA«-------------- Gorica, Tržaška ul. 26. prej pivovarna Gorjup. Zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov i. t. d. F. BATJEL - GORICA Stolna ulica št 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Sidro-Syrup. Sarsaparlltae f^Sitjro-iiniment. S;?N i Nadomestilo ta sldro-Fain-F.x|ieller. 1 ^¦ Boleftlnoolajiuloisniatlto *« proh>Kipiijt,rcuniHU/,Bm. J trganje po mllh. iul. /J J Steklanic« K -.60.140.2.- ^^f \ Nadomestilo ta 8ldro-PainF.x|ieller. Boleftlno olaJiu|oce matito t* prohitti trganj« po iiilih. n Steklanic« K - " " ' Sidro-žvepleno-mazilo. Zelo oUjiujofie pri liinju. aolnora toku, itd. Lonček K 1.—. slioro v vsaki iipotuki ali |>n iiir«k Or. Richter-Jevi apoteki „pri zlatem levu1 Praga I, Eliiabethstrasse 5 Adolf Urbančič, mesar Gorica, ulica sv. Ivana st. 7 priporoča svojo mesnico, v kateri seče meso prve vrste in vse drugo, kar spada v mesarsko stroko. — Mesnica je moderno in higienično opremljena- Na zahtevo strank se :::: pošilja meso na dom.: : : : Zvečer lahko postreže strankam, ako se zglase na dom v isti hiši I. nadstropje. ton Brsščak Eorica - iosposka ul. (6. lanhicci) 14, v lastni Ijiši. Proa m naioeCja slooenska zaloga In tovarna pohištva ------— na Primorskem ——- i zalogi ima vedno nad 50 modernih jedilnih in spalnih sob. M Cene od 300 do 3000 K soba. U 9 Edina slovenska delavnica tapetarij. 9 I Velika izbera slik, stalic kakor tudi železnega pohištva Sprejema naroČila za opreme oll, hotelov Itd. HHr3T3H0HiK!30HHBB!!3BHIHBI Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavči« v Oorid. Tiska: »Goriška Tiskarnac A. Oabršček (odjjov. J. FabCič). Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in .Primorec*. Mnli oglasi. IiJmuJU pristojbina ataše 6 0 tIb. Ako Je oglu obieiaejll