Poštnina pNćana v gotovini.
Stanovsko in strokovno glasilo Oblastne organizacije ptt uslužbencev v Ljubljani.
Izhaja !. in 15. v mesecu. Naročnina 24 Din na leto ozir. 12 Din za pol leta. Naročnina se plačuje naprej. Oglasi po dogovoru. Čekovni lačunštev. 11.834.
Rokopise in vprašanja za pojasnila je pošiljati uredništvu „Poštnega glasnika" v Ljubljani, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo Usta Sv. Jakob,t trg 3. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik VII.	V Ljubljani, dne 1. avgusta 1927.	15. številka.
Vesti iz Beograda.
'Kakor smo javili v zadnji številki, je odpotoval predsednik Obl. organizacije tov. Jakše za nekaj dni v Beograd, da poizve in intervenira pri poklicanih činiteljih v raznih zadevah, ki se tičejo članov organizacije. Kakor vsakikrat, tako tudi zdaj objavimo v kratkih obrisih glavne točke, ki zanimajo naše naročnike.
Prevedba bivših zvaničnikov In služi-teljev v dnevničarje. V splošnem ta sistem nemara ostane, ker je državni proračun tako obremenje,n s pokojninami, da hoče država zmanjšati to silno vsoto na ta način, da jemlje v službo čim več takih moči, katerim ne bo treba dajati pokojnine. To so ravno dnevni-čarji. Vzlic temu pa danes na vseh merodajnih mestih priznavajo, da za poštno, telegrafsko in telefonsko osobje tista določba ne bi smela veljati. Ptt. ustanova je -po svojem poslu in odgovornosti tako važna in delikatna, da je ne morejo opravljati uslužbenci, ki so od danes do jutri. Zato je ministrstvo pripravilo zakonski predlog, da se med uslužbence, za katere, ne velja čl. 306 finančnega zakona (policijska straža, finančna kontrola), uvrste tudi ptt. zvaničniki in služitelji. Do izpremem-be tega člena je rešilo ministrstvo to, kar je najnujnejše in najvažnejše — denarno stran tega vprašanja. Izdalo je naredbo, da se izplačuje bivšim ptt. zvaničnikom in služiteljem — sedanjim dnevničarjem — od 1. julija 1927 do 1. aprila 1928 dnevničarska nagrada v znesku, kakršnega so prejemali pred 1. aprilom 1927. Vsak — samski in poročeni — bo dobival torej toliko plače kakor pred prevedbo za dnevničarja.
Dopusti dnevničarjev. Veliko socialno razumevanje je pokazalo ministrstvo tudi v tem, da je dovolilo tudi dnevničarjem dopuste. Doslej so bili dnevničarji in pogodbeni poštarji v tem pogledu na slabšem od služkinje, natakarice in drugih poslov. Vsak službujoči ima že danes odmor, če ne skupaj, pa po posameznih dnevih ali poldnevih v mesecu ali tednu. Honorarni in pogodbeni uslužbenci pa nič, zlasti domači ljudje se ne prikopljejo do brezplačnega odmora, inozemci prej. Ministrstvo je odredilo, da se sme dajati dnevničarjem do 15 dni dopusta, v slučaju bolezni pa do 30 dni v enem letu.
Službena obleka. Zimska obleka za leto 1926-27 se šiva v Bakru in je že izgotovljena ter odposlana v zagrebško Skladišče. Nižji uslužbenci jo dobe v teku enega meseca. Letno obleko za 1. 1927 je dobil na dražbi 16. junija t. J. v Zagrebu isti dobavitelj v Bakru. Sukno je zdaj na analizi v Zagrebu, da se pregleda. V kratkem bo prevzeta, dobe jo po priliki v oktobru t. 'I. Če pojde v redu in gladko, dobe prizadeti uslužbenci v oktobru tudi zimsko. obleko za 1927-28. Za uradniško službeno obleko je pa manj navdušenja. Neki pravilnik je sicer izdelan, po katerem bi dobili na lastne stroške uniforme ambuian-
carji in peronski uradniki, toda gospodarski oddelek ministrstva je proti uniformam.
Napredovanja. O tem bi lahko napisali celo knjigo. 'In treba bo enkrat odkrito izprego-voriti o krivcih in krivdi, ki se je delala našemu osobju skozi 3 leta. Današnji merodajni faktorji v naši direkciji skušajo popraviti nezaslišanosti, ki smo jih utrpeli prej, ko so se dogajali slučaji, da je odhajal uradnik II. kategorije — predstojnik pošte s 65 leti starosti in 33 leti službe v pokoj s 3. skupino in da so bili naši ljudje s 16 do 18 leti v 4. skupini. Žal pa je v Ljubljani še vedno prevelik vpliv skupine ljudi, katerim še vedno ne gre v glavo, da imajo vsi ptt. uradniki M. kategorije po zakonu določeno kvalifikacijo za to kategorijo. Vse ogorčenje, vse intrige in vsi kongresi jim ne bodo pomagali: Slovenija ne bo več pašalik teh ljudi. Mi smo v kraljevini SHS in za Slovenijo ne veljajo drugačni zakoni in uredbe. Organizacija je našla pravilno umevanje v Beogradu in med Srbi, ko ga je zaman iskala v Ljubljani in med lastnimi ljudmi. V podrobnosti se tu ne spuščamo, članstvo le zagotovimo, da je poskrbljeno za boljše in pravičnejše napredovanje delovnega osobja. Posredovali smo tudi za napredovanje nižjih uslužbencev. Gosp. direktor je že podpisal veliko število napredovanj zvaničnikov v 1. in 2. skupino, dekreti pa ne gredo ven, ker je baje kar na enkrat zmanjkalo kredita. Pač pa je napredovalo 11 služiteljev v L skupino.
Revizija zakona in uredbe. Zaradi volitev in volilne vlade je delo za revizijo zakona in uredbe zastalo. Z gotovostjo pa je pričakovati, da se bo prihodnja narodna skupščina poslužila pooblastila, ki ga ji daje čl. 326 finančnega zakona za pror. 1. 1927-28. Strokovni svet našega ministrstva je v sporazumu s predsednikom našega Saveza že izdelal izpremi-njevalne predloge ter jih predložil ministrstvu pravde. Glavne točke bi bile: pridobljene pravice ostanejo; vsi ptt. uradniki II. ktg. naj dobe po 25 službenih letih L skupino; upravniki pošt L reda in višji kontrolorji direkcije (nova zvanja) pridejo v 1. skupino; člen 100 uradniškega zakona, po katerem ne smejo pri istem uradu služiti osebe, ki so v sorodstvu do 4. kolena, naj odpade; direk-cijski sekretarji morejo napredovati tudi v 5. Skupino I. kategorije. Itd.
Izplačilo razlike. V tem vprašanju ni za enkrat nič novega. Iz proračuna se izplača 10 milijonov dinarjev. Finančno ministrstvo še ni izdelalo pravilnika, kako, komu in po kakšnem ključu naj se izpiača ta vsota. Skoro gotovo se izplača še preostalim služiteljem in poročenim zvaničnikom z otroki. Ker bi se pa na tak način — vsako leto 10 milijonov — vlekla likvidacija tega vprašanja skozi 22 let, vztraja g. finančni minister slej ko prej pri svoji nameri, da porabi prvi obrok ameriškega posojila za izplačilo razlike vsem državnim uslužbencem. On je trdno odiločen,
spraviti to mučno vprašanje še tekom tega proračunskega leta z dnevnega reda. Ravno-tako je začel likvidirati te dni dvomesečne podpore vdovam umrlih drž. uslužbencev v smislu čl. 142 uradniškega zakona.
Prevedba uradniških zvaničnikov v dnev ničarje. Kakor znano, so bili prevedeni s L aprilom t. 1. vsi zvaničniki, ki niso še imeli treh službenih let, za dnevničarje. Torej tudi tisti, ki so imeli kvalifikacijo za III. kategorijo, pa so bili na zvaničniških mestih samo začasno, ker v III. ktg. ni bilo praznih mest. Ministrstvo je predsedniku organizacije reklo, da to ni bilo pravilno in da bi bila morala direkcija imenovati tiste zvaničnike za pripravnike lil. ktg. ne pa za dnevničarje. Direkcija pa pravi, da tega ni mogla storiti, ker nima praznih mest in ker ne sme sama vršiti imenovanja v III. kategorijo. Kdo ima prav, v to se ne moremo spuščati, V sporazumu z bratsko zagrebško organizacijo pa gre vzporedna akcija pri zagrebški direkciji in bomo videli, kakšno stališče bo ta zavzela v tem vprašanju.
Sprejem novih moči v poštno službo. Kakor znano, ne more biti po čl. 328 fin. zakona za prorač. leto 1927-28 v tem proračunskem letu nihče sprejet v državno službo. Direkcije so si pomagale doslej s tem, da so sprejemale v nujnih potrebah dnevničarje. Zdaj je pa ministrstvo ukinilo direkcijam tudi to pravico in bo samo postavljalo dnevničarje. Ministrstvo razlaga ta ukrep s tem, češ da so nekatere direkcije jemale dnevničarje s ceste in ne najboljših in najpotrebnejših, dočim tavajo po več mesecev brez službe bivši poštni uslužbenci, ki so se vrnili po odsluženju ka-derskega roka od vojakov in se jim ni rezerviralo mesto. S tega stališča pozdravljamo ta socialni ukrep g. generalnega direktorja, kakor po drugi strani ni pravilno, da se je tako zelo zožil delokrog direkcij.
Pogodbeni poštarji. To je najtežje vprašanje, ki je predsednika organizacije najbolj zamudilo. Najtežje zato, ker imajo v ministrstvu čisto napačne pojme o teh ljudeh in ne poznajo prometa in ustrojstva pogodbenih pošt. Prepričani so, da je pogodbenim poštarjem pošta samo postransko opravilo in postranski zaslužek' ter da večina njih me opravlja sama poslov, nego da imajo kot trgovci, gostilničarji, duhovnikiO), učitelji!!) itd. za opravljanje neznatnih poštnih poslov najete moči za 'malenkosten denar ali za samo prehrano. Tudi menda mislijo, -da za pog. poštarje niso predpisi tako strogi. Naj vprašajo revizijske organe ljubljanske direkcije ,all kaj drugače revidirajo te »gostilničarje« in »trgovce«, kakor predstojnike državnih pošt. Treba pa bo seveda najti kompromis: ali več pravic ali pa manj dolžnosti. Menimo, da je dolžnost direkcije, službeno pojasniti ministrstvu dejanski stan teh brezpravnih predstojnikov pogodbenih pošt Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo o tem obširneje po-
ročati. Doseženo je za enkrat le toliko, da pride vprašanje zavarovanja pog. poštarjev v slučaju bolezni oziroma administracija na stroške poštne uprave pred strokovni svet ministrstva. Drugo pa je, da izdeluje zagrebška organizacija načrt novega pravilnika za pogodbene poštarje. Ta načrt se bo pretresel na posebnem sestanku predsednikov zagrebške, splitske in ljubljanske (morda tudi novosadske) organizacije. Na ta sestanek bo po možnosti povabljen tudi po en zastopnik pog. poštarjev. Novi pravilnik predlože potem organizacije ministrstvu v pretres in odiobritev. Če ostanejo sedanje razmere, je upati, da dobe pogodbeni poštarji za novo proračunsko leto nov, boljši pravilnik.
Štetje vojaške službene dobe. Ugotovljeno je, da se večina prizadetih zadovolji z negativno rešitvijo ministrstva. Takim svetujemo, naj se pritožijo na državni svet. V pritožbi naj se sklicujejo na odločbo drž. sveta od 22. decembra 1925 ter prosijo, da se jim prizna vojaška službena doba po odbitju kaderskega roka. Državni svet namreč kaderskega roka nikomur več ne prizna.
Uradni paušal. Za enkrat je ministrstvo rešilo to nesrečno vprašanje uradne povprečnine na ta način, da je sploh ukinilo paušal in da bodo dobivale pošte vse potrebščine v naravi od ekonomata direkcije. V tem proračunskem letu seveda samo toliko, kolikor jim pritiče protivrednost v denarju. Materialno bi s tem predstojniki res ne pridobili, odpravi pa se nerodni in birokratični ročni nakup.
To bi bilo v glavnem vse, kar je treba povedati o predsednikovih informacijah in intervencijah v Beogradu, kolikor spada v javno glasilo.
^Najsrčnejša želja in cilj vsakega Doštnega nameščenca mora. biti „Poštni dom“
Organizacijsko gibanje.
IZ ZAPISNIKA
3. odborove seje OPO od 5. julija 1927.
Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Dopisi. 3. Poročilo predseidnika. 4. Kongres Saveza. 5. Predlogi in vprašanja.
1. Tajnik prečita zapisnik zadnje odborove seje. K posameznim' točkam da predsednik sledeča pojasnila: Poziv v »Poštnem Glasniku«, da naj vse krajevne skupine in tud1} posamezni člani OPO predlože predloge k reviziji uredbe o razvrstitvi, ni našel odmeva. Prejeli nismo nobenega predloga, zato moramo sami sestaviti osnutek za revizijo. Direkcija je obljubila, da se bo pravilnik o ambulančnem osobju natisnil tudi v slovenščini jn založil kot uradni pripomoček. — Akcija, da hi ostali prejemki dnevničarjev, ki so bili prevedeni po čl. 306 finanč. zakona, nelzpremenjeni, se za enkrat ni posrečila. —• Tov. Gruden pojasni, da je mislil pri sistemiziranju stanja osobja na razmerje med poduradnfki in slugami. To se je zmanjšalo od 60 na 56%. Predsednik objasni, da to razmerje ni merodajno. Tudi stanje uradnikov ne kaže prave slike, po predlogu ministrstva bi se zmanjšalo število uradnikov III. kategorije na Ljubljani d od 80 na 40%. Nato odbor zapisnik odobri,
2. Vabilu Zveze državnih nameščencev na anketo za graditev Uradniškega doma se ie -odzval za našo organizacijo predsednik. Ustanovil se je odsek, ki naj izvede načrt te akcije, v prvi vrsti mora zasjgurati parcelo y sredini mesta, kjer naj bi stavba stala. V ta odjek ie izvoljen kot zastopnik OPO tov. Čampa. Prečita se dobiš direkcije, s katerim nas obvešča, da se članarina ne more odtegovati po računskem oddelku od mesečnih prejemkov, ker da bi se s tem delom zaposlila ena uradniška moč. To se pravi po nem-
ško: »Wasch micli und mach inicli nicht nass!« Nobene nove uradniške moči ni treba. Pol tucata prizadetih računskih uradnikov bi proti dobremu stalnemu plačilu prihajalo en popoldan na mesec v pisarno. Pa seveda ni bilo mogoče. — Na dopis zagrebške Oblastne organizacije, da naj bi se v bodoče organizacije medsebojno o svojih nameravanih ukrepih in Idejah obveščale, smo odgovorili, da smo tudi mi mnenja, naj se vsi važnejši pokreti vzajemno obravnavajo. V nasprotnem slučaju se lahko zgodi, da se radi različnih tolmačenj istega vrašanja od strani dveh oblastnih organizacij pokaže merodajnim faktoriem nehote nesistematičnost našega dela. — Tov. Hodnik z Maribora 2 je poslal ob priliki napredovanja v
2.	skupino obveznico državnega posolila v vrednosti HM Din. Zahvala se objavi v »Poštnem Glasniku«.
3.	Predsednik izvaja: Seja bi se morala vršiti že prej, ker bi bilo potrebno obravnavati o reviziji uradniškega zakona. Da je nisem sklical, je krivo to, da še zdaj ne vemo. ali se bo vršil kongres Saveza ali ne. Predsedstvo je pozvalo Savez, da naj nam sporoči, kaj je s kongresom. Ker se pa kongres, kakor smo doznali po privatnih vesteh, ne bo vršil sedaj, ampak šele oktobra, ob priliki otvoritve doma v Novem Sadu, smo zahtevali od Saveza, da skliče Savezno veče. To zahtevajo sedanje razmere, posebno se z ozirom na revizijo uradniškega zakona 'In uredbe. Ker pa nismo dobili od Saveza nikakega odgovora, bi bilo treba poslati delegata v Beograd, ki naj bi izvršil potrebne intervencije in informaciie. — Proglas Saveza na vse organizacije, s katerim paziva vse poštne uslužbence, da se včlanijo v Savez, smo objavili v »Poštnem Glasniku», posebej pa še razposlali obema sekcijama in vsem krajevnim skupinam. — 'V Celju se je vršila 12. junija anketa, ki je dala organizaciji smernice, kako naj v bodoče postopa. — Med državnim uslužbenstvom se je začelo gibanje, da si pribori svoje lastne zastopnike v vladi. Predsednik je bil vabljen na take sestanke in se jih je kot privatnik tudi udeležil. Izgleda, da je stvar ea te volitve že zakes-■nela. Za bodoče ima predsednik točno določ'eno mnenje, kako je treba postopati. Če članstvo take akcije svojega predsednika ne bo odobrilo, bo dal 'ostavko na svoje predsedniško mesto.
O reviziji zakona se obravnava pri Zvezi državnih nameščencev. Zveza razpošlje na vse organizacije osnutek o reviziji zakona, ki ga je sestavil g. dr. Stegenšek. Organizacije morajo poslati svoje pripombe do 16. julija Zvezi. Osnutek je zelo obširen in bi se ne mogel obravnavati pri odborovih sejah. Najbolje 'bi bilo. da se določi odsek 4 članov odbora, ki naj to delo izvrši. Predsednik prečita članek iz »Cinovniičkega »las-nlika« št. 129. iz katerega se razvidi, da je Glavni Savez mnenja, da je današnja vlada volilna, ki ne bo izvršila revizije. V svojem članku pa Savez obljublja, da bo čuval pravice članstva in da jim bo skušal izboljšati sedanji gmotni položaj. — V odsek za revizijo zakona se določita dva uradnika dn dva poduradnika, predsednik naj pa vodi to anketo. — Revizijo uredbe pa moramo izvesti sami, ker se Zveza s stanjem v posameznih strokah ne more pečati. To spada v kompetenco strokovnih organizacij.
Predsednik nadalje poroča, dn i»Poštni Glasnik« ne izhaja redno po krivdi tiskarne. Uredništvo daje tiskarni materijal vedno pravočasno, kljub temu pa izide skoro vsaka številka z zamudo. Radi teh in drugih nerednostr da odbor predsed'-niku pooblastilo za potrebne ukrepe glede uprave in tiskarne lista.
4.	Ker se kongres letos najbrže ne bo vršil in ker je na dnevnem redu več važnih vprašani — zlasti prevedba nižjih uslužbencev za dnevničarje, napredovanje uradništva in revizija uradniškega zakona — sklene odbor, da naj predsednik takoj odpotuje v Beograd, predsednik omeni, da je glede skupnega potovanja z zagrebškim predsednikom že v dogovoru z zagrebško oblastno organizacijo, da Odpotuje takoj prihodnje dni in da skliče ob povratku takoj sestanek, na katerem bo poročal o dobljenih informacijah in doseženih uspehih.
5.	Tov. Čampa poroča na kratko o glavni 'skupščini splitske oblastne organizacije. Poročilo o skupščini je Objavil v »Poštnem Glasniku«.
Tov. Martinšek opominja, da naj se blagajna ščiti. Stroški' so narastli, ker imamo zdaj stalne mesečne izdatke za tajnika, telefon, najemnino itd. Določi se ključ za plačevanje telefonske naročnine.
Tov. Gruden poroča, da ie Osrednje društvo nižjih uslužbencev dalo krajevnim skupinam nalog, naj pozovejo svoje člane, da. se naroče na »Poštni Glasnik«. Več društvo ne more storiti. Predsednik pa je mnenja, da je žalostno, če nima organizacija toliko vpliva na članstvo, da bi pridobila vsaj nekaj novih naročnikov na list. — Nadalje intervenira tov. Gruden zaradi dopustov nižjih uslužbencev.
Po še nekaterih pojasnilih zaključi predsednik: sejo ob 22.30.
r. z. z o. z. v Ljubljani
obvešča
avo e članstvo, da Je tvrdka DRAGO 5CHWA3 v Ljubljani po pogodbi vezana, prodajati vsa oblačila kakor tudi drugo blago članom zadruge
na obroke
in to brez vsacesa ooviška.
SLUŽBENE OBJAVE DRUŠTVA PTT. URADNIKOV.
Sestanek v Murski Soboti, ki se je vršil v nedeljo dne 17. 'julija t. 1.. je bil prav dobro obiskan. Udeležile so se ga pošte: Murska Sobota, Ljutomer. Gor. Lendava, Cankova, Križevci v Prekmurju, Rogaševci, Beltinci, Puconci, Crenšov-ci, Turnišče, Dobrovnik in Martjanci. Nekatere pošte so svojo odsotnost pismeno opravičile. Žal smo pogrešali zastopnike pošt Gornja Radgona in Dolnja Lendava. Sestanek je otvorili in pozdravi,! vse udeležence — 22 po številu — upravnik pošte Murska Sobota tov. C uš, nakar je predsednik centrale tov. Čampa obširno poročal o trenutnem položaju organizacij državnih nameščencev v zvezi s politično situacijo in o uspehih intervencije predsednika OPO v Beogradu. Temu delu njegovega poročila so prisostvovali tudi nllžji uslužbenci pošte Murska Sobota. Pred splošnim poročilom je referira] poročevalec v daljšem nagovoru o dolžnostih in nalogah ptt. uslužbencev na polju njihove stroke in stanovsko - strokovne organizacije ter o medsebojnem razmerju teh dveh.
Udeleženci so bili z izčrpnim poročilom zelo zadovoljni in so izrazili željo, da bi se taki sestanki v Prekmurju, ki je najbolj oddaljeno in odrezano od centrale, večkrat prirejali. Po možnosti naj Ibj se vršil en tak sestanek še letos v jeseni. Tov. Čuš je zaključil sestanek z zahvalo in s pozivom na vse prisotne, da naj se oddolže svoji marljivi organizacij s tem, da bodo kot zavedni člani vedno in povsod delali za njo in jo vsestransko podpirali.
Sestanek v Ptuju bo v nedeljo dne 7. avgusta t. 1. ob pol dveh popoldne v gostilni M. Brenčič. Poročal bo predsednik OPO tovariš Jakše. Ker bo njegovo poročilo za vse naše članstvo važno in zanimivo, naj se ga udeleže pošte v čim večjem številu. Ta sestanek je zvezan z izletom naše Krajevne skupine v Mariboru, ki naj skrbi, da pride ta dan v P tur čim večje število mariborskih okoliških tovarišev in tovarišic. Sestanka se najbrže udeleži tudi predsednik zagrebške organizacije tov. Lalič.
Sestanek v Sloveifjjtradcu bo v nedelo dne 7. avgusta t. il. ob 13. uri v gostilni Eichhdzer. Poročal bo predsednik centrale tov. Čampa. Zaradi važnosti njegovega poročila naročamo vsem zaupnikom, zlasti pa okrožnemu zaupniku v Slovenjgradcu, da osigura čim večjo udeležbo.
Celjska krajevna skupina naj skliče v soboto dne 6. avgusta t. 1. v Celju sestanek, odnosno javno sejo, katere nai se udeleži vse službe prosto članstvo celjske in eventualno tudi okoliških pošt. Poročal bo o zelo aktualnih zadevah pred-
sodnik centrale lov. Čampa, ki bo izrabil ugodno priliko in se povodom svojega potovanja na sestanek v Slovenj gradcu ustavil na predvečer v Celju. Udeležba za celjsko članstvo obvezna!
Sestanek v Domžalah bo v nedeljo 14. avg. ob treh popoldne v gostilni na pošti. Velja za pošte ob progi iLijubljana - Kamnik in za pošte, ki imajo iz te proge svoje izhodišče (Dol pri Lj„ Dob, Lukovica, (Moravče, JRadomlje, Komenda, Šmartno v Tub. in Motnik). Zaupniki naj skrbe za polno udeležbo.
V načrtu imamo še sestanek v Novem mestu, na Rakeku in enega kje na Gorenjskem (morda na Bledu). Nimamo pa iz teh krajev še nobenih prijav, odnosno predlogov. Plrosimo, da nam zaupniki iz omenjenih krajev pošljejo prijave za sestanke vsaj do 10. avgusta t. .1., ker se sicer sestanki ne bodo vršili. Ker pa so na dnevnem redu zelo važna vprašanja, o katerih članstvo mora biti poučeno, pričakujemo za nameravane sestanke čim-preje prijav.
K celjski krajevni skupini se po sklepu odborov e seje od 23. junija t. 1. pridele pošte Trbovlje 1, Trbovlje 2 in Hrastnik.
Ponovni poziv! Članstvo mnogih pošt še do danes ni izvršilo naših odredb, ki smo jih izdali pod, to rubriko v zadnjem »Poštnem Glasniku« in ni izvolilo oddelčnih zaupnikov. Na vse take pošte smo razposlali posebno okrožnico. Vztrajamo nepopustljivo na tem, da se izvrši reorganizacija zaupniške službe v popolnem obsegu in da vse članstvo izvršuje disciplinirano naše naloge. Naša organizacija in mijeni uspehi so odvisni od' stroge discipline; kdor pa noče biti discipliniran, morti izvajati posledice, pa tudi nositi jih. Ce bo to v njihovem interesu, naj sami presodijo. Pozivamo še enkrat vse članstvo, da brezpogojno izvršuje vse, kar bomo odredili v svojih službenih objavah. Te objave morajo biti za slehernega našega člana strogo obvezne. Vodstvo organizacije ne bo odnehalo in bo uvedlo v organizacijo za vsako ceno disciplino, kakršna je potrebna resni in delavni organizaciji.
Izdelovanje
damske in moške konfekcije
ELITE
|	družba z o. z.
I LJUBLJANA, Prešernova ul. 9. :
| Prodaja damske, moške in deške
j konfekcije
t	na debelo in drobno.
J Prvovrstno Izvrševanje po meri.
To in ono
Odrešilna beseda. Predsednik vlade- g. Velja Vukičevič je 12. julija t. 1. bil v Mariboru, kjer je sprejel zastopnike železničarskih. organizacij'. Na njihove prošnje im pritožbe jim ie odgovoril: »Razložili ste mi svoje težave. Nam so te težkoče znane. Pojavljajo se povsod, vemo pa tudii za vzroke teh težav. Zato delamo na tem. da pridejo v skupščino samo taki ljudje, ki se bodo resno posvetili delu. Vi veste, ko sem zahteval razpust skupščine, da sem poslal kralju pismo, kjer sem naštel vse posle, ki se niso mogli izvršiti. Vi tudi veste, zakaj pride vedno do obtičavamja kreditov. Vsemu je kriv zastareli zakon o državnem računovodstvu. To bo ena prvih nalog nove skupščine, da ta zakon izpremeni. Kretanju državnih jKidjetij je treba dati več prostosti. Vlada bo storila vse, da bo nova skupščina čim najpopolnejša.«
To so zlate, odrešilne besede, kakršnih Še nismo čuli z najvišjega mesta uprave. Kdor vsaj malo pozna zakon o državnem računovodstvu, ta ve, da je to naj večja cokli a vsemu napredku in razvoju gospodarskega življenja in prožnejše uprave. Tudi ptt. osobje, zlasti predstojniki pošt občutijo 'prokletstvo tega zakona. Kompliciranost, birokratizem, božanska neokretnost tega zakona
prinaša naši državi materialno in moralno več škode, ko vse poplave in železniške nesreče. Marsikdo se je že lotil tega zakona in poizkušal odstraniti to cokljo, pa je vedno naletel na nevidni «Jd. Izgledalo je, da drže ta zakon močne, pa nečiste roke. Hvala Dogu. svita se tudi v naši državi. iPrišli so na krmilo ljudje čistih rok in blagih namenov, na čelu jim g. Vukičevič. naš nekdanji minister prijetnega spomina. Prva parola je bila: korupcionisti ven iz narodne Skupščine! Druga parola je: zakon o državnem računovod'-stvu se mora izpremeniti!
Kakor odrešeniki prihajate v to državo. Bog im sreča junaška z vami!
Sestanek Oblastne organizacije dne 16. julija t. 1. pri Mikliču v Ljubljani je lepo izpadel. Poročal -je predsednik Jakše o novicah iz Beograda, ki jih prinašamo danes na uvodnem mestu. Članstvo je izvajanjem pazljivo sledilo in bilo zadovoljno z doseženimi uspehi. Udeležba ie bila povoljna, le u radništva je bilo premalo. Zlasti mučna je bila odsotnost pred kratkim unapredenih tovarišic, ki so čutile potrebo, da so ravno tisti večer priredile (me vse) majhno proslavo svojega napredovanja —■ brez organizacije. Podobno kakor svojčas ljubljanska telefonska centrala. Brez komentarja.
Pripravnike HI. kategorije, kateri imajo že dve leti službe, pozivamo, da se takoj prijavijo k izpitu. Kandidatov je 95, pa se jih niti 10 še ni prijavila. Direkcija ne more za tako maihno število odrediti izpitne komisije priglašcnci pa morajo čakati zaradi svojih počasnih tovarišev. Vsaj tisti naj se takoj prijavijo, ki so Že dovolj pripravljeni in pa tistih 20, ki imajo že več ko tri leta službe.
Darila za Oblastno organizacijo. Ob priliki napredovanja so se spomnile svoje organizacije s prostovoljnimi prispevki še sledeče tovarišice: Marija Windischer, pb. ur. 11/2 v Kraniu eno obveznico državnega posojila v nominalu 100 Din in v gotovini 20 Din ;Roza Korošec pb. ur. 11/2 v Celju 100 Din; Marija Kuess pb. ur. 2/I1I. in predstojnica pošte Velika Nedelja 50 Din. Požrtvovalnim in hvaležnim tovarišicam izrekamo prisrčno zahvalo.
Naročite »Ljubljansko pošto«! Knjižica »Ljubljanska pošta«, zgodovinski razvoj pošte v obče in ljubljanske glavne pošte posebej, je izšla. Prav lična brošura s sliko ljubljanske glavne pošte spredaj. Vzlic trem pozivom v »Poštnem Glasniku« ni z dežele skoro še nobenega naročila. Organizacija bi si rada prihranila stroške razpošiljanja tistim, ki bi knjižice ne hoteli prevzeti in bi jo vrnili. Zato želi, da bi se interesenti sami prijavili. IVsak podeželski uslužbenec naj na kratko po dopisnici javi, da naroča brošuro Ljubljanska pošta, pa mu jo takoj pošljemo s položnico vred. Krajevne skupine uradniškega društva in društva nižjih uslužbencev ter vse večje erarne pošte so dobile pred par dnevi primerno število teh knjižic. Zaupnike ozir. upravnike prosimo, da razprodajo poslane brošure in nakažejo denar po priloženi položnici. Vsak izvod stane 10 Din. Prvi izkupiček naj pošljejo do 5. avgusta, event. neprodane izvode naj skušajo prodati do '5. septembra. ITaknat morajo poslati ves denar ali vrniti knjižice.
Zahvala. Podpisani se najiskreneiše zahvaljujem (Osrednjemu društvu nižjih pb. uslužbencev, podružnica Maribor, za naklonjeno mi pode poro, ki sem jo v urah moje težke bolezni m operacije hvaležno prejel. Obenem naročam Vaš cenjeni list. — Jakob Skuhala, pom. kondukter, Maribor 2.
Zahvala. Izrekam Osredniemu društvu nižjih poštnih uslužbencev najlepšo zahvalo za, nakazano mi podporo, s katero mi je bilo mnogo pomagano. — Ndža Glostro, vdova po poštnem pod-uradnifku v Mariboru. i
Zahvala. Iskreno se zahvaljujem za podporo 900 Din, ki ml jo je izplačala krajevna skupina Osrednjega društva uižjihi poštnih in brzojavnih služb ene e v v Marbonu. — Marija W©kati, vdova po poštnem slugi v Mariboru.
Za današnjo številko je moralo zooet izostati mnogo gradiva, tako zopet vsi dopisi z dežele. Nekateri čakajo že par mesecev. Sotrudnike prosimo, da potrpe, pride vse na vrsto, najprej je pa
treba objaviti važnejše, aktualne stvari. Ta zadrega pa je stalna in ne bo prej prenehala, dokler ne bo list izhajal redno na šestih straneh. To pa ne bo prej mogoče, dokler ne bo 1900 naročnikov. Pomislite, da 950 zvaničnikov in služite-ijev ni naročenih na list. ITI so krivi, da se »Poštni Glasnik« ne more razviti. Vplivajte nanje, da se naroče na list..
Podružnica Osr. društva nižjih pošt. in brz. usl. v Mariboru je priredila il2. junija t. 1. dobrodelno tombolo, dne 14. avgusta pa priredi dobrodelno veselico. Tako za tombolo kakor za veselico je darovala 'tovarna mila »Zlatorog* mnogo lepih dobitkov'. Društvo ',se 1 o varni «Zlatorog» za njeno naklonjenost najlepše zahvaljuje ter priporoča njene izdelke vsem tovarišem.
Osebne vesti.
Postavljeni: za pogodbeno poštarje: Roza Kimovec v Vačah, Alojzij Križnik v Jurkloštru, Geza Vezer v Martijamcih, Terezina Tomše v Krški vasi, Albina Aber na Dvoru in Ivan Kozjek v Pod-brezjah.
Premeščeni: p. tajnik 1/7 dr. Bela Solner z ravnateljstva v Sarajevo, tehn. ur. II/S Miroslav Urban e c od III. k XXXI. ter. t. t. sekc. in Milan Lenassi od X. k XXXV. ter. L it. sekc.; pb. II/3 Janko Alič z Beograda 2 kot starešina v Metliko, Ignacij Pečar z Beograda 2 na Maribor 2 in Marija Mesojedec z Ljubljane 1 v Mozirje; pb. ur. II /4 Marija Trošt z Bleda 1 na Ljubljano 1, Zofija Poljanec z Ljubljane 1 na Bled 1, Anica Skrlec iz Novega Sada 1 v Ptuj, Dragica Rebula z Rakeka v Celje in Ivan Novak z Ljubljane 2 na Ljubljano 1; pb. ur. II/5 Marija Petrič z Ljubljane 1 v Krško; pb. ur. III/4 Alojzij Ljubič z Ljubljane 2 v Ptuj; zvan. 1. skup- Franc Mevlja z Ljubljane 2 na Bled 1 in Jakob Rupnik od X. ter. t. t. sek. Maribor v Brežice; služit. 2. skup. Vincenc Rozman z Ljubljane 1 na Ljubljano 2.
Napredovali: v 3. skupino II. kategorije so napredovali: Maks Rems, Peter Cerar in Alojzij Jur-gele na ravnateljstvu, Karolina Golob, Marija Arko, Alojzija Rozman, Rudolfi Weber, Joško Čampa, Pavla Zabukovec, Ludovik Staut in Franjo Turk na Ljubljani 1, Gustav Dvoršak, Vekoslav Božič, Franjo Mošet, Ivan Novak, Viljem Smerdu in Viktor Gela na Ljubljani 2. Vekoslav Sturm, Vaclav Kunst, Terezija Bučinek, Bernad Naglič in Ana Šigur na Mariboru 1, Martin Šetinc, Martin Vene, Davorin Štefanec, Ivo Jamnik, Maks Plaš, Josip Menda, Franc Koren in Franc Urbič na Mariboru 2, Ana Job in Pavel Rabič v Ptuju, Meta Mirnik v Celju, St. Tratnik v Cerknici, M. Podjed v Vidmu pri Krškem, A. Zorec v Murski Soboti, M. Perko v Gornji Radgoni, Ana Kunej v Trbovljah 2, Justina Blinc v Metliki, Marija Posti v Dobrovniku, Zmagoslav Nusbek v Loškem potoku, Ivan Šraj v Bohinjski Bistrici, Drago Miložič-Lindič v 9v. Lovrencu p. Mariboru, Franc Brumec v Ptujski gori, Franc Kočevar na Rakeku in Slavko Vutkovič v Slatini Radenci, vsi pb- ur. II/4; za pb. ur. II/5 Zdenka Vehovar pb. ur. 111/4 na Ljubljani 1, za zvan. 2. skup. Franc Krese in Peter Jermol, eluž. 2. skup. na ravnateljstvu; za služitelje 1. skupine pa Ivan Lončar, Blaž Cepuš in Franc Vidmajer v Celju. Franc Dsredkar v Gorenji vasi, Ivan Siamotorčan in Franc Marinko na Ljubljani 2, Franc Golob na Ljubljani 2, Pavel Martinšek na Ljubljani 1, Franc Hočevar na ravnateljstvu, Valentin Kovič pri 3011. ter. t. .t. sekc. in Franc Čibej na Zidanem mostu, vsi služitelji 2. skupine.
Upokojitve: pb. ur. II/3 Alojzija Biber na Ljubljani 1.
Poroke: pogdb. pošt. Vera Volmajer se je poročila s Francem Čičekom.
Umrli: pb- ur. II/2 Anton Krolnik na Mariboru 2 in zvan. 1. skup. Peter Primšar na Ljubljani 1.
Uradni kotiček.
POTNI IN SELITVENI STROŠKOVNIKI.
(Nadaljevanje).
Na račun države plačana voznina se povrne po tabeli' 1 in 2. Za poštno avtomobilno voznino se povrne istotako plačana voznina po pristojbe-niku. Na železnici st sme zaračunati uslužbenec santo polovično vožnjo.
Samo ob prvem nastopu službe oziroma dotlej, dokler ne dobi uslužbenec izkaznice za polovično vožnjo, mu gre cela vozovnica. V tem slučaju pa mora pristojni urad na potnem stroškovniku potrditi, da uslužbenec zaprošene železniške legitimacije v resnici še ni prejel.
Rodbinskim članom pripada pri selitvi' vedno cela vozovnica. Kdor ima brezplačno ali režijsko vozovnico, mora to v računu označiti (povrne se je dejansko plačana voznina).
Dovoznina in odvoznina se plačuje po določenem pristojbeniku. V Ljubljani znaša ipodnevi 25 )Din, ponoči pa 30 Din. Za Spodnji Rožnik podnevi 30, ponoči 45 Din. V Spodnjo in Zgornjo Šiško podnevi 30, ponoči 40 Din, za Štepanjo vas, Vič in Moste podnevi 40, ponoči 50 Din. Naivišji cenik za izvoščke na Bledu, v Lescah in v Bohinju je objavljen v Okrožnicah XXVili/270—1924.
(Pristojbenik za izvoščke v •mestni občini mariborski znaša: podnevi 15, ponoči 20 Din. Iz Koroškega predmestja na glavni kolodvor podnevi 20, ponoči 25 Din, ravno toliko iz magdalenskega predmestja severno od koroške železnice.
Za nočni čas velja od 1. oktobra do 31. marca čas od 19. do 7. ure, od 1. aprila do 30. septembra pa čas od 21. do 6. ure. Iz gornjih pristojbeni-kov je razvidno, kako važno je, da napiše uslužbenec uro odhoda oziroma prihoda
Za vse ostale kraje, kjer ni pristojbenik a, priliče državnemu uslužbencu odvoznina in dovoznina podnevi 30, ponoči pa 60 Din. V takih krajih pa velja dnevni čas od 6. do 1®. ure, nočni čas pa od 18. do 6. ure.
Služitelji nimajo pravice do odvoznine in do-voznine. Do prenosa in donosa prtljage pa nimajo pravice ne služitelji in ne zvaničniki.
Za vožnjo v kraje, za katere ni pristojbenikov, pride v poštev kilometrina, če je dovoznima (iz-vošček) manjša. N. pr.: Iz kraja A (žel. postaja) do kraja B (pošta) je 6 km. Tukaj si sme državni uslužbenec zaračunati kilometrino, ako 'bi prišel na postajo A tako, da mora zaračuniti dnevno od-voznino, ki znaša le 30 Din, dočim znaša kilometrina 36 Din. Ce pa pride v kraj A vlak po 18. uri ali pa pred 7. uro, sd sme uslužbenec (razen slu-žitelja) zaračunati nočno odvoznino 60 Din.
'Služi tel ju pripada vedno le kilometrina po 4 Din za km. Za manj ko 1 km se kilometrina ne računa.
Do- in odvoznina se plačuje tudi za potovanje v kraj, ki od kraja službovanja mi oddaljen več ko 2 km. Kilometrina v tem slučaju odpade. (Točka 17 U 96.000). Do- in odvoznina ter odnos in donos prtljage na avtomobilme postaje ne pritiče nikomur. /Pristojbina za vnos in iznos ročne prtljage v vlak ali na parnik ter na spojnih postajah pripada samo pri več ko 48urnem potovanju (iz-vzemši zvamičnike in služitelje) in sicer po 5 Din. (Točka 18 U 96.000.)
3. Selitev.
Za selitev veljajo točke 21—35, U 96.000. Pristojbine za selitev so iste. Glede tari! velja seveda isto kakor za ostala potovanja. Le točka 28. (Službeni list 46/1920) se mora razumeti po' srbskem besedilu (original), mesto »za nakladanje, razkladanje« — je pravilno »pakovanie in raz-pakovanje«. To je čisto nekaj drugega (dražjega), kakor pa nakladanje in razkladanje. Vsak uslužbenec si torej sme zaračunati vse stroške, ki jih je imel $Pa kovanjem in r az pakova-njem svojega pohištva. (Glej Vesnik 1/1921,
str. 4. točka 28). Sme si zaračunati tudi deske in ostali materijal, ki ga je porabil za pakovanje in razpakovanje.
Država pa mu povrne stroške za materijal samo toliko, kolikor je postal dotični materijal za pakovanje neraben. To pa mora vedno potrditi predstojnik tiste pošte, kamor se ie uslužbenec preselil. Vsi stroški pri selitvi se povrnejo le proti pravilno kolkovanim in opremljenim računom v smislu točke 28 (2. odstavek) in 29. (zadnji odstavek) U 96.000. Računi morajo biti opremljeni z računskim kolkom, ki znaša do 100 Din 10 par, čez 100 Dim pa 20 par. Poleg tega mora biti opremljen vsak račun še s pobotniškim kolkom, ki znaša 'A % od celotne vsote. Kolkovina od 5 par se vodno zaokroži na 10 par.
Za železniško, parobrodno ali državno avto-mobilno vožnjo za dnevnice, ki pritičejo po točki 22. (J 96.000 ter za odvoznino im dovoznino na Vlak ali z vlaka, ni treba nič pobotnic ali računov. ‘Pri daljših vožnjah in za več rodbinskih članov je pa treba predložiti ista dokazila kakor za prevoz pohištva. (Točka 23. in 28. U 96.000).
Tovariši in tovarišice, ki potujejo, naj dobro prečitajo ta navadila pri sestaviiamiu potnega stroškovnika. Če komu še ne bi bilo kaj jasno, naj se obrne pismeno na organizacijo, ki mu postreže z vsemi podatki.
(Konec).
Za »Obl. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljub-ljani“ izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za „Narodno tiskarno'1 Fran Jezeršek v Ljubljani.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBilNC, L3UBL39N9
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	24
Za nakup vseh pisarniških potrebščin se priporoča
tvrdka	so
M. TIČAR, Ljubljana.
Šelenburaova ul. 1 In Sv. Petra cesta 26.
Manufakturna veletrgovina
ANTON MACUN
MARIBOR, Gosposka ul. 10. Podružnica PTUJ.
se pripoiočam pošlnim nastavljencem Dajem tudi pri nakupu na obroke brez povišanja cen.
I oJJcU za J<
IfloUi'
Perilo kravate Modne PofrcL/nne Pletenine Palice ' D^zhllff
cu , -
ovec^‘l
oss
RazširjDjie „Poštni Glasnih"!

L. ORNIK
koroška cesta štev. 9,
nudi vse oblačilne predmete za moške in ženske.
f
II!
Na obroke!
A.&E. SKABERNE
priporoča svojo veliko zalogo manufak-turnega blaga
po najzmernejših cenah.
LJUBLJANA, MESTNI TRG 10
Cenejše kot pri
razprodajah
se dobi vsakovrstno manufakturno blago
pri
J. TRPIN, Maribor
Glavni trg Ste . 17.
.GRITZNER
Najboljši Šivalni stioji in kolesa
GRITZNER, ADLER
ter švicarski oletilni stroj DOBRED, elmole pri
JOSIP PETELINC Ljubljana
Najnižje cene. Tudi na mesečna odplačila. 10 letna g, rancija.
T«rdka DROGO SCHUfAB liublia^
Ohromi	3
znano domače narodno velepodjetje se priporoča vsem velecenjenim poštnim uslužbencem za nakup vsakovrstnega blaga in oblačil — Vedno na zalogi vsakovistne obleke za gospode, dečke, damski plašči, kostumi, dežni plašči (original, angleški izdelek! športne obleke in kostumi iz pravega nepremočljivega tirolskega lodna, dalje perilo ter manufakturno blago za gospode in dame. — Vsa oblačila so lastnega izdelka ter se izdeluje na željo tudi po meri. IMF Zahtevajte vzorce! *WK — Opozarjamo na usnjene suknjiče, ki jih tvrdka izdeluje iz pravega francoskega „Havana" usnja.