TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA iskra - INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Letos večje težave pri prodaji Iskrinih izdelkov
Sedmo zasedanje DS ZP preteklo sredo je imelo na sporedu 12 točk obsegajoč dnevni red. Celotno vsebino zasedanja bi lahko razdelili na dva različna dela: v prvem delu so člani DSZP poslušali in stavljali vprašanja in pripombe na ocene in poročila posameznih skupnih služb, v drugem pa so morali izglasovati soglasje za dvoje pogodb, sklepati o razpisu volitev ter imenovanju dveh članov za izbiro novega direktorja tovarne v Horjulu.
Najbolj zanimivo in za letošnje leto pomembno je bilo poročilo direktorja PSO
Metoda Rotarja. Iz priložene dokumentacije za člane DS' ZP je razvidno, da je PSO izpolnila plan lanskoletne plačane realizacije s 93%, kar je nekoliko slabše kot je znašala izpolnitev plana eksterne proizvodnje (99%). Vzlic temu pa moramo biti z realizacijo prodaje zadovoljni. Prvič, ker je lani diktiralo tržišče že veliko težje in predvsem spremenjene pogoje prodaje in drugič, ker je bil obseg prodaje glede na prejšnje leto precej večji ob istočasno manjšem številu v prodaji zaposlenih ljudi.
Letos je prodaja naletela
5. Zimsko-športne igre ISKRF.
Teionovaici z višjimi startnimi številkami so imeli zaradi mehkega snega zelo težke tekmovalne pogoje, a nekateri med njimi so kljub temu progo prevozili brez padcev in v solidnem slogu. Glej članek na 3. strani!
še na večje težave. Medtem ko je prejšnja leta podpisal PSO v decembru in januarju približno 60 % pogodb za naslednje leto, tega za letošnje poslovno leto ni bilo. Večina grosistov in detajlistov ima naših izdelkov na zalogi za celo prvo trimesečje, zato so odklonili nakup za to prvo obdobje. Za ostala tri trimesečja pa so se dogovorili veleprodajalci, da bodo podpisovali pogodbe za vsako trimesečje posebej, upoštevajoč trenutno dinamiko prodaje in morebiten dodatni nakup istih oz. podobnih proizvodov iz tujine. Za naše podjetje pomeni ta odločitev ogromno . obremenitev in vrzel, ki ogroža vsako realno planiranje tudi za najkrajše prodajno obdobje — enega leta. Skrb, kje in kdo bo kupil naše finalne proizvode je toliko bolj problematična, če pomislimo, da usmerja naša PSO 95% domače prodaje prek grosistov in detajlistov in le 5% prek lastne mreže industrijskih prodajaln.
Popolnoma umevno je zato, da je PSO sklenila letos razširiti 'svojo industrijsko prodajno mrežo še na druga večja in pomembna mesta kot so Novi Sad, Osijek, Banja Luka, Priština itd. in ustanoviti tudi lastno potniško mrežo.
Z razširitvijo prodajne de-javnostj na druga mesta in pokrajinske centre bo nujna tudi razširitev servisne dejavnosti, to pa seveda terja investicije. PSO potrebuje za organizacijo teh dveh dejavnosti približno dve milijardi S dinarjev kredita. Poglavitna skrb organizacije je torej kje dobiti denar.
Spremenjeni pogoji prodaje pa so narekovali PSO, da bo v letošnjem letu tudi mobilizirala svoj kolektiv k zahtevnejšemu in večjemu obsegu poslovanja. V ta namen predvideva letošnji plan PSO za 11 odstotkov večjo prodajo na zaposlenega, od proizvodnih organizacij pa boljšo in enakomernejšo kvaliteto proizvodov.
V drugem delu zasedanja so člani DS ZP dali soglasje za okvirno pogodbo o po-(Daije na 6. strani)
I
17. aprila - volitve v DS združenega podjetja in enote strokovnih služb
Delavski svet združenega podjetja ISKRA -s KRANJ je na svojem 7. zasedanju dne 22.februarja 1967 v Kranju soglasno sprejel naslednji SKLEP:
a)	Volitve v delavski svet združenega podjetja in delavski svet enote strokovnih služb združenega podjetja se razpišejo za 17. april 1967.
b)	Delavski svet združenega podjetja ISKRA KRANJ šteje 60 članov.
V letu 1967 se voli v delavski svet združenega podjetja novih 34 članov, ker poteče mandat enakemu številu članov, medtem ko mandat preostalim 26 članom delavskega sveta združenega podjetja poteče v letu 1968.
c)	Delavski svet združenega podjetja se voli po volilnih enotah. Volilne enote So organizacije v sestavu združenega podjetja, katere volijo naslednje število članov:
Elektromehanika	12
Elementi	5
Aparati	2
Naprave	1
Kondenzatorji	1
Avtoizdelki	2
Elektromotorji	1
Sprejemniki	, 1
Usmerniki	—
Instrumenti	—
Polprevodniki	—
Avtomatika	4
Elektronika	1
ZZA	2
PSO	2
NO	—
Strokovne službe	2
SC	
Skupaj	34
č) V volilno komisijo združenega podjetja se imenovani:
1.	Jaka Spiear — »Avtomatika« Pržan — predsednik
2.	Vasilij Polič — Strokovne službe (pravui oddelek)
3.	Milan Rozina — »Elementi« Ljubljana
4.	Stane Dubokovič — »Elekfromehanika« Kranj
5.	Slavko Gorenje — Zavod za avtomatizacijo Ljubljana.
. Volilna komisija podjetja ima nasproti volilnim komisijam v volilnih enotah naslednje pristojnosti:
—	načelno skrbi za zakonito izvedbo volitev v delavski svet združenega podjetja,
—	sprejema in potrjuje kandidatne liste za volitve DS združenega podjetja,
—	razglaša izid volitev v delavski svet združenega podjetja,
—	izdaja potrdila o izvolitvi izvoljenih kandidatov v delavski svet združenega podjetja.
d)	Imenuje se komisija za volilne imenike združenega podjetja v sestavu:
1.	Frane Troha — org. kadr. področje (predsednik)
2.	Janez Franko — »Elementi« Ljubljana
3.	Franc Orel — »Elektromehanika« Kranj.
Komisija za volilne imenike združenega podjetja ima nasproti ustreznim komisijam v volilnih enotah (organizacijah) le pristojnosti nadziranja] koordiniranja in instruiranja glede volilnih imenikov za volitve v delavski svet združenega podjetja.
e)	Zbori delovnih ljudi, ki naj predlagajo kandidatne liste za delavski svet združenega podjetjai se skličejo v vsaki delovni enoti.
f)	Delavski svet združenega podjetja priporoča organom upravljanja organizacij v sestav* združenega podjetja in Šolskega centra ZP ISKRA KRANJ, da razpišejo in izvedejo volitve v svoj« organe in organe upravljanja svojih delovnih enot na isti dan, kot Volitve v delavski svet podjetja. H ta namen naj sprejmejo ustrezne sklepe o volitval v svoje organe upravljanja in organe upravljanji svojih delovnih enot na svojih zasedanjih najkas neje do 6. 3.1957.
Ob poslovnem poročilu za leto 1966 v »Aparatih«
Tudi gospodarski uspeh za leto 1966 kaže v tovarni električnih aparatov ugodne rezultate, kot smo upravičeno lahko pričakovali ob odlični izvršitvi in visoki prekoračitvi letnega plana proizvodnje. Čeprav ta prekoračitev za 24,8% (v odnosu na realizacijo leta 1965. pa celo za 38,3 %) zajema tudi nekatere kooperacijske posle, kjer je bil delež vloženega dela tudi zasluga kooperantov, pa vidimo, da nam je prav nova' organizacijska oblika ZP ISKRA v tem obdobju omogočila boljšo prilagodljivost in večjo opera-'tivnost. S tema elementoma smo lahko uspešneje kot prej obvladali tudi tiste vplive v gospodarski reformi, ki 60 posebno v naši branži industrije postavili pred kate-precej težjih pogojev, katere smo in še moramo kar najhitreje razreševati.
Zato želim ob poslovnem poročilu za preteklo leto načeti predvrom dva problema, od katerih smo enega — to je izboljšanje koeficienta obračanja •— sicer dokaj ugodno rešili, dočim smo pri drugem —to je akumu-lativnosti '— poslabšali svoja dosedánja razmerja.
Izhajajoč iz slednjega problema, ki je resda povezan zelo tesno tako z porastom cen surovin za proizvodnjo, energije kot ostalih tujih storitev, kar je izven vpliva same tovarne, so pri tem tudi takšne postavke v ekonomiki, na katere lahko bistveno vplivamo predvsem sami. To so: struktura proizvodnje in njen obseg, izkoriščenost proizvodnih kapacitet, tehnološko dognana in plansko optimirana proizvodnja, večja produktivnost, znižanje lastnih stroškov v strukturi cene in še dokaj drugih elementov, kjer bomo morali prav zaradi kazalnikov o naši rentabilnosti iz poročila za leto 1966 zastaviti vse sile, da stanje bistveno izboljšamo. To bo pač ena osnovnih nalog organov samoupravljanja in vodstva tovarne v tekočem letu, posebno sedaj, ko je s sicer standardnim letnim poslovnim poročilom sovpadala tudi dobra strokovna analiza o -tovarni električnih aparatov, izdelana po nalogu generalnega direktorja.
Ena od rešitev problema akumulativnosti je nedvomno ta, da vztrajno povečujemo proizvodnjo posebno pri tistih izdelkih, kjer že dosegamo ugodno stopnjo akumulacije, Ne mislim tukaj proizvodnje »za vsako ceno«, zdi se mi pa, da še zdaleč nismo izkoristili vseh viožno-sti na tržišču in da ga'~A'•
l..-% premalo poznamo celo
doma, da o tujini sploh ne govorimo. Tudi dopolnilni asortiment (večje usluge), če na novo proizvodnjo ne moremo tako hitro upati, bi dal možnosti ,o katerih moramo, resno razmišljati, kajti s povečanjem proizvodnje bo nujno padal delež fiksnih stroškov — s tem pa bodo tudi izdelki z nižjo stopnjo akumulacije postali donosnejši. Strojnih kapacitet imamo dovolj in njihov izkoristek je še daleč od tako imenovane »polne zasedenosti.«
Povečanje proizvodnje — posebno lastne — postavlja seveda vprašanje obratovalnega kapitala. Toda tukaj moramo najti brezkompromisen in hiter odgovor ter ga brezpogojno tudi ostva-riti! Da bomo iz dohodka iz leta 1966 vložili čimveč v sklad obratnih sredstev, bo eden od ukrepov, katerega bo vsak član kolektiva brez dvoma podprl. Vendar se mi zdi, da je to le en del rešitve. Drugi del, ki je odločujoč z nemalim vplivom, je nadaljnje izboljšanie koeficientov obračanja, če smo v letu 1966 uspeli dvigniti ta koeficient na razredu 3 iz 1,86 preko planiranega 2,6 na ostvarjenega 2,82; pri razredu 5 pa od 5,2 v letu 1965. in preko planiranega 6,2 na, doseženega 8,13 še pri tem ne smemo in ne moremo zadovoljiti. Zato bomo morali vsi, posebno pa tisti, ki pla-' niramo in nabavljamo gradiva, sestavljamo operativne plane in lansiramo serije,' dosledno zasledovati vsa gibanja zalog gradiva, polizdelkov in nedokončane pro-
izvodnje. Določanje in izračun optimalnih serij, oziroma nabav, analiza zalog gradiva po ABC metodi, omejilne zaloge, zmanjšanje ciklov v proizvodnji in dosledno zasledovanje pretoka delavnih nalogov — to bo vsekakor dobršen del operativnih posegov, katere bomo morali v letu 1967 dosledno izpeljati in z njihovo uporabo doseči postavljeni cilj — boljše obračanje. Tu pa bo potrebna stroga poslovna disciplina in sodelovanje vseh oddelkov, od tehnologov do odpreme. Dosledno bomo morali preprečevati vsako samovoljo, organizacijsko nedoslednost, malomarnost ali pa strokovno nesposobnost, kar se nam je doslej pre-mnogokrat postavljalo ■ kot velika ovira v reševanju tega vprašanja. Zavedati se moramo, da smo v letu 1966. po tem vprašanju reformi samo zadostilj, nismo se pa zavestno v njen proces vključili.
Zato sem v tem sestavku nakazal v osnovi samo dvoje misli, ki se mi ob poslovnem poročilu za leto 1966, v APARATIH zastavljata z željo, da se bodo v našem časopisu oglasili tudi drugi'in še boljše obdelali ta in druga področja delovanja tovarne, tako na osnovi letnega poročila, kot v zvezi s prej omenjeno analizo ali pa ob razreševanju vsakodnevnih problemov. Perečih tem je dosti — in dosti je tudi lahko nakazanih rešitev, koristnih tako za Aparate, kot za ostale tovarne in organizacije v združeni ISKRI. P.
Sindikalna konferenca PSO
Ob izteku mandatne dobe sindikalnega vodstva PSO je bila pretekli četrtek v Domu sindikatov v Ljubljani letna konferenca koordinacijskega odbora in članov izvršnih odborov sindikalnih podružnic PSO. Poročilo vodstva sindikata in kasnejša zelo razgibana razprava sta v dokajšnji meri kritično analizirala preteklo delo organizacije in njen sedanji položaj ter določila smernice razvoja in obseg nalog, ki naj bi temeljil zlasti na doslednejšem izvajanju načela nagrajevanja po učinku, na materialni in moralni odgovornosti posameznika pri strokovnih odločitvah in na splošno večjemu poudarku samoupravljanja.
Po začetnih formalnostih in izvolitvi delovnega predsedstva konference je podal obširno poročilo o preteklem delu sindikata oziroma najbolj pereči sedanji problematiki predsednik koordinacijskega odbora PSO tov. Jože Čebela.
»Znano je« — je dejal — ».da smo se v preteklem obdobju morali spoprijemati s precejšnjim številom problemov in nalog, ki so v pretežni meri izvirale iz okrilja decentralizacije, podjetja nasploh in reorganizacije dotedanjega poslovanja.
čeprav je prvo leto' samo-stoj nega gospodar j en j a terjalo mnogo naporov samoupravnih organov, družbeno političnih organizacij in strokovnih služb, naše odločitve zaradi prenapetega dnevnega programa niso bile vedno najboljše. Cesto smo se nahajali v navidez brezupnih položajih prav zaradi težke finančne situacije organizacije, tako da je bil naš nadaljnji obstoj poglavitno in prioritetno vprašanje. PSO ni razpolagala z viri obratovalnih sredstev, hkrati pa so se z nastopom gospodarske reforme pričele kopičiti zaloge gotovih izdelkov. Organi upravljanja organizacije so iskali rešitve v sanacijskih ukrepih in med drugim tudi pri redukciji delovnih mest in odpustih
S sestanka komisije ZB
Komisija ZB pri Sindikalnem odboru ZP — Iskra je imela svoj redni sestanek 22. februarja 1967. Sestanka so se udeležili razen dveh, vsi predsedniki komisij ZB iz vseh organizacij ZP Iskra. V razpravi so razpravljali o vseh problemih, ki so v zvezi z aktivnimi borci NOV.
Uvodoma Je predsednik komisije naglasil« da «o v Elektromehaniki člani ZB zelo aktivni, tako v sindikalni organizaciji, posebej pa še v samoupravnih organih, saj je tu kar 75 % članov ZB. Nadalje je naglasil, da bi se moralo več razpravljati in informirati kolektive o integraciji Iskra, RIZ, Rudi Cajavec.
Vjfrašanje stanovanj je za aktivne člane ŽB v ZP praktične rešeno, je še par pri-t"-rov katere pa je treba re-| ... še to leto. Enako je
vprašanje delovnih mest za člane ZB, posebno važno je za starejše člane, ki so slabega zdravja, oziroma so bili ranjeni, da se jih da na odgovarjajoča lažja delovna mesta s približno enakimi OD. Tako urejevanje vprašanja delovnih mest je treba izvesti preko samoupravnih organov po organizacijah. Za aktivne člane ZB je treba tudi organizirati zdravstvene preglede in jih po potrebi poslati v primerna zdravilišča na zdravljenje.
Iz razprav posameznih predsednikov komisij iz delovnih organizacij je razvidno, da ponekod so te komisije aktivne in dobro delujejo, drugod pa ne. Povsod je pomanjkanje sredstev, katera omejuje širša aktivnost komisij. Več predstavnikov je izrazilo Željo, da bi se komisija sestala večkrat let”o (do sedaj ge je po enk-at),
po gotovih problemih in dogovorih za skupne akcije. V nekaterih organizacijah v ZP je reševanje vprašanj aktivnih članov ZB problematično, ni pravega posluha in volje, da se tozadevna vprašanja rešijo zadovoljivo. Bili so podani celo predlogi, da bi v nekaterih konkretnih primerih komisija ZB pri sind. odboru ZP Iskra intervenirala. Vsi so se z danim predlogom strinjali. Posebno je pereče vprašanje ob premeščanju delovne sile. So primeri, ko se člana ZB da na težje — slabše delovno mesto, čeprav je sposoben in ima kvalifikacijo, za neko drugo, boljše delovno mesto, s predpostavko »saj ti dobiš v vsakem slučaju svoj minimum OD po zakonu za aktivne člane ZB«; taka stališča in gledanja so vredna obsodbe.
(Dalje na 6. stran.*)
delavcev. Žal ukinitev delovnih mest ni bila docela pravilna in tudi sindikalna organizacija v tem primeru ni naredila vsega, kar so od nje pričakovali.
Prvi korak k decentralizaciji samoupravljanja smo storili s sprejemom statuta PSO in prenosom samouprave na delovne enote. Vzlic temu pa se še vedno dogaja, da sprejemajo enote nove delavce na delo brez razpisov in mimo obravnav pri samoupravnih organih. Prav zaradi tega sodi sindikalna organizacija, da je prvenstvena naloga bodočih izvoljenih predstavnikov sindikata PSO dati samouprav-ljalcem tisto mesto in pristojnost, ki jim v današnji družbi pritiče. Pri pretresu posamezne problematike in končnih odločitvah je treba v prihodnje mobilizirati celoten kolektiv in ga aktivno zainteresirati za razpravo. Nujno je treba tudi krepiti samoupravno odgovornost V"' naših delovnih enotah in s statutom precizirati delitev samoupravnih kompetenc ter jih s tem gospodarsko zainteresirati za čimugodnejši poslovni uspeh, a za neizpolnjevanje sprejetih obveznosti poklicati kršilce na zagovor. Dobri medsebojni odnosi med posamezniki,, enotami znotraj in zunaj organizaoije so prav tako pogoj, da bo naš poslovni uspeh zagotovljen, hkrati pa bo terjal popolno angažiranost nas vseh pri enotnem ter organiziranem nastopu na tržiščih in pri proizvodnji.
Dosledno moramo izvesti načelo nagrajevanja posameznika ali skupine po učinku dela. Ne smemo več dovoliti, da kljub večkratnim zahtevam samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij po spremembi šd vedno približno 300 ljudi prejema OD po povprečju dosežka dohodta cele delovne enote.
Z ustvarjanjem pogojev za ugodnejše delo in življenje naših delavcev ob 42-urnem delovnem tednu je treba posvetiti več pozornosti. Naš delovni čas mora biti razporejen z delovnimi časi komunalnih ustanov, prometne in storitvene dejavnosti, trgovinsko mrežo, našimi proizvodnimi enotami, ustanovami za otroško varstvo itd., kajti le tako bo naša ekonomska storilnost večja.
Tudi osebno odgovornost posameznika moramo bolj , ' ' ""i na 6.« strani)
5. zimsko-športne igre Iskre v
Kranjski gori
Dobra udeležba, odlično vreme, močna konkurenca • Pokal za smučarje tovarne »Elementi« © Letos brez smučarjev iz Železnikov in »Avtomatike« • Organizacija zadovoljiva ©
Kaže, da so vsakoletnim organizatorjem naših zimskošportnih iger vremenarji v Kranjski gori bolj naklon j e-‘ ni kot na Krvavcu. Dvakrat doslej so bile igre na Krvavcu —‘ obakrat jih je spremljala' megla, pa veter in celo metež, medtem ko so bili udeleženci dveh • zimskošportnih iger v Kranjski, gori deležni obakrat čudovitega,
. sončnega vremena, ki je pripomoglo do popolnega uspeha tekmovanja.
Ce k letošnjemu lepemu vremenu prištejemo še solidno število udeležencev in gostov — 'članov delovnih kolektivov Iskre (na parkiriščih v Kranjski gori je bilo kljub »slabemu standardu« blizu 150 iskraških avtomobilov!«), pa dobro organizacijo ih to, da so igre minile brez hujših poškodb tekmovalcev in brez že tradicionalnega pregovarjanja in hude krvi — moramo biti z letošnjimi igrami zadovoljni, posebno še, če vemo, da so bile organizirane \š prav. pičlimi denarnimi sredstvi, pa z ve-, liko mero dobre volje in požrtvovalnosti organizatorjev.
Žal ob pohvalah tudi nekaj kritike! Organizatorjem ni bil znan vzrok za izostanek smučarjev in smučark iz tovarne elektromotorjev v
Železnikih, ki so vsako leto odločno posegali v borbo za boljša mesta v posameznih razredih. Prav tako je bil nerazumljiv sklep UO tovarne na Pržanu, ki svojim Smučarjem, če že ni mogla prispevati nekaj Sredstev, tudi ni dovolila plačanega prostega dneva, da bi se lahko udeležili tekmovanja, na katerem tudi prejšnja leta niso bili med zadnjimi. Organizatorjem pa' morda le ta droben očitek — v Kranjski gori je bilo premalo videti, da so ta dan zimskošportne igre Iskrašev!
Letošnja proga za veleslalom je bila speljana v Br-snino, s startom nad Preseko.. Trasiral jo je naš znani smučar iz Kranja Janez Jenko, ki je na 1.200 metrov dolgo progo, z nekako 250 m višinske razlike, zasadil 41 vratič. Pravzaprav proga ni bila izredno težka, lahka pa tudi ne, zlasti, še, kšr je bil sneg mešan, ponekod trd in skoraj leden, ponekod pa ga je toplo sonce .močno omehčalo, da je bil prav težak, To zadnje je delalo posebno tekmovalcem z višjimi startnimi. številkami precejšnje težave, saj je :bila ob koncu proga že prekomerno razrita in žlebasta. To in seveda slabša kondieija nekaterih
tekmovalcev, ki so bili letos premalo na smučeh, je povzročilo dokajšnje število padcev, vendar k sreči brez 'hujših posledic, kar je ob vsem seveda še največ .vredno.
Zaradi snežnih razmer, startale pa so tudi na enaki 'progi kot; moški, so vozile najprej ženske. Startale je skupno 11 tekmovalk, - od tega kar štiri is PSO, medtem ko so nekatere tovarne prijavile le po eno tekmovalko.. Najbolje se je odrezala in svoji ekipi prispevala dragocena točke ga dosego ekipne zmage — ing. Tatjana Hafner iz. tovarne elementov za elektroniko, ki bi se s svojim Odličnim časom 1:29, kar dobro plasirala tudi med moškimi. Drugo mesto je zasedla zastopnica ZZA Slavka Šebe-hik, tretje pa je pripadlo — kar je; prijetno presenečenje Goričanki, Smiljani Skara-bot, medtem ko sta se to pot morali Aniqa Finžgar iz Lip-
Pa ker tako radi operiramo s statističnimi podatki Še tole: na letošnjem veleslalomu. v Kranjski gori je imela najmočnejše zastopstvo. pač tovarna »Elcktro-mohanika« iz Kranja, kar 53 tekmovalcev In l tekmovalko. Najmočneje pa so bile . zastopane smučarke iz PSO-4, ki so edine upoštevale ugotovitve s prejšnjih.; zimsko-športnih iger, da na, njih namreč 'sodeluje premalo tekmovalk, čeprav je v kolektivih dovolj aktivnih smučark.
Rezultati: Ženske: 1. ing. Tatjana Hafner (E) 1:29,0, 2. • Slavka Šebenik (ZZA) 1:58,5, 3. Smiljana Skarabot (G) 2;00,6,	4. Cilka Stenovec
(PSO) 2:04,5, 5. Breda Juvančič (KS) 2:06,4, 6. Anica Finžgar (K) 2:07,2, 7. Marija Blažič (ŠC) 2:27,0, 8. Jožica Potokar 2:36,6,	9. Zvonka
Baggia (obe PSO) 2:37,5, 10. Jelka Sitar (O) 3:17,6, 11.
1.*	„ . V	-v
Toplo sonce je povzročilo, da je sneg zdrsnil s strehe in onemogočil promet skozi ozko ulico. Tekmovalci iz »Aparatov« so brž prijeli za lopate in ga odkidali
niče (Elektromehanika) in Marija Blažič, iz Šolskega centra, Zadovoljiti s 6. in 7. mestom.
V L moškem tekmovalnem razredu . sta letos startala samo dva .tekmovalca, in sicer za kranjsko . tovarno Ljubo Rakovič, a za PSO Pavle Zupan. Rakovič je dosegel tretji najboljši čas.
Naš nekdanji reprezentant Ludvik Dornig iz ZZA je zmagal v razredu II s tem, da je dosegel drugi najboljši čas 1:13,0. Ta razred je imel tudi - največ tekmovalcev in je bila konkurenca za prva mesta zelo ostra. Razveseljivo pri tem pa je dejstvo, da smo na letošnjem tekmovanju videli vrsto mladih tekmovalcev, ki bodo prihodnjič	v
prav gotovo vozili še bolj Anica Leskovšek (PSO) »ofenzivno«, da bi se uvrstili 3:23,4. Moški I. razred: 1. na višja mesta.'	Ljubo	Rakovič (K) 1:15,0, 2.
Tudi 26 tekmovalcev v III. Pavle Zupan (PSO) 1:26,3.
Ljubo Rakovič iz »Elektrome-hanike« je dosegel tretji najboljši čas 1:15,0 za Milanom Bernikom iz tovarne elementov za elektroniko in Ludvikom Dornigom iz ZZA
Pavel Matijašič (ZZA) 1:32,5(
8.	Janez Cevc (TEN) 1:39,8,
9,	ing. Dušan Pirc (ZZA) 1:40,9, 10. Jaka Vehovec (K) 1:41,0, 11. ing. Franc Remec (K) 1:41,6, 12. Alojz Štrukelj
Naše tekmovanje pdvablja vselej številne gledalce. V Kranjski gori je bilo veliko tudi takih, ki so med vožnjo s sedežnice z zanimanjem spremljali drzne vožnje iz »ptičje perspektive«
* mratp
Nekateri tekmovanja na zimsko-športnih igrah Iskre jemljejo zelo resno ln se nanja vsako leto dobro pripravijo — takim je seveda laže kot tistim, ki gredo na težko preizkušnjo po nekaj skromnih smučarskih dneh v sezoni
moškem’ razredu je zadovo— Moški II. razred: 1. Ijivo število, čeravno, smo Bernik (E) 1:12,4, 2.
(G) 1:43,7, 13. Ivan Stražnik (SC) 1:46,2, 14. Boris Starc (K) 1:46,9, 15. Viktor Tišler (O) 1:47,5, 16. Jule Stojan Miten (ZZA) 1:49,3, 17. . ing Slavko Vinko Bergoč (E) 1:51,0, 18. Jovo
brez smuči. Menda še nismo Jože Pintar. (ZŽA) 1:31,9, 6 tako stari in obnemogli? Franc Bajželj- (K) 1:32,0, 7.
21.
Janez,; Krištof (PSO) (Dalje na 4. strani)
5. zimsko-športne igre Iskre v Kranjski gori
(Nadaljevanje s 3. strani) 1:56,3, 22. ing. Dušan Kalan . ¡A) 1:57,0, 23. Ivan Mam (TEN) 1:59,0,	24. Avgust
Smole (K) 2:00,0, 25, Ivo Bevc (K) 2:00,2, 26. Peter Siler IZZA) 2:01,7. Moški III. razred: 1. Ludvik Domig (ZZA) 1:13,0, 2. Lado Stritih (K) 1:15,1, 3. Andrej Orel (ZZA 1:21,5, 4. Drago Janša (ŠC) 1:21,8, 5. Miro Dolinšek (K) 1:22,5, 6. IVan Triler (O) 1:23,2, 7. Blaž Andolšek (SC) 1:24,4, 8. Janez Barlič (T) 1:24,5, 9. Jože Stircelj (SC) 1:26,5, 10. Franc Peternelj (ZZA) 1:27,2, 11. Borut Sekula (SC) 1:27,4, 12. Peter Guček (K) 1:28,2, 13. Ivan Zvogelj
(O)	1:28,2, 14. Stane Pogačnik 1:28,3,	15. Milan Koblar
1:28,4, 16. Lado Ahačič (vsi K) 1:29,0, 17. Pavle Časar (E) 1:29,1, 18. Davorin Dolar (K) 1:29,2, 19. Miloš Fister
(O)	1:29,3, 20. Silvo Stružnik 1:30,3,	21. Rajko Križnar
(oba K) 1:30,3, 22. Danilo Korošec (O) 1:30,4, 23. Brane Tavčar 1:30,9, 24. Albert Lai-bacher 1:31,1, 25. Peter Rezar 1:31,2, 26. Simon Klemenčič (vsi K) 1:31,5, 27. Karlo Kralj (E) 1:35,5, 28. Jože Je-lovčan (O) 1:31,6, 29. Franc Košir (K) 1:32,4, 30. Slavko Berčič (E) 1:32,4, 31. Franc Selan 1:32,5, 32. Bogdan Mi-Ijavec 1:32,6, 33. Miha Duhovnik (vsi K) 1:33,0, 34. Franc Ambrožič (E) 1:34,1,
35.	Stane Pupis (TEN) 1:34,1,
36.	Jože Ažman (KS) 1:34,5,
37.	Albin Rautar (TEN) 1:34,6, 38. Polde Švab 1:34,6,
39.	Edo Triler (oba K) 1:34,9,
40.	Marko Erbežnik 1:35,9,
41.	Primož Majovič (Oba
SC) 1:36,3, 42. ing. Jože Bauman. (Aj 1:36,5, 43. Peter Kalan (K) 1:36,6, 44. Andrej Feguš (A) 1:36,7, 45. Albin Mak (T> 1:36,8, 46'. Janez Gantar (KS) 1:37,0, 47. Marjan Trevan (TEN) 1:37,4, 48. Jože Benedik 1:37,4, 49. Vinko Perne 1:37,9, 50. Jure Zupan 1:39,0, 51. Steiko Vidic (vsi K) 1:39,0, -52. Jože Nadižar 1:39,4, 53. Janez Cerk (oba KS) 1:39,5, 54. Rudi Udovč* (PSO) 1:39,9, 55. Franc Lukan (K) 1:40,3, 56. Samo Kuder (KS) 1:40,5, 57. Rudi Vidic
(O)	1:41,3, 58. Miro Kenda (K) 1:41,7, 59. Mirko Kavčič (H) 1:42,2, 60. Zdravko Jazbec (K) 1:42,6, 61. Janez Sever (E) 1:43,1, 62. Andrej Babnik (TEN) 1:43,6, 63. Janez Stilec (K) 1:44,4, 64. Stane Stritih (PSO) 1:44,5, 65. Drago Miklavčič 1:45,3, 66. Janez Vogrin (oba SC) 1:45,6,	67.
Darko Ergaver (K)	1:45,7,
68.	Janez Škofič (E) 1:46,6,
69.	Dušan Dolhar (TEN) 1:4$3, 70. Marko Vidic (O) 1:50,8, 71. Lado Urbauč 1:51,0, 72. Adolf Potokar 1:51,0, 73. Brane Gorjup (vsi K) 1:51,2,
74.	Lado Čadež (TEN)" 1:54,4,
75.	Martin Janc 1:56,1, 76.
Ervin Rupnik (oba K) 1:57,1,
77.	Franc Zadnikar (A) 1:57,2,
78.	Ciril Omahen (K) 1:57,7,
79.	Anton Stele (ZZA) 1:57,8,
80.	Jože Volč (TEN) 1:58,1,
81.	Jordan Kodermac (G)
1:58,2, 82. Tone Legat (O) 1:59,3,	83. Srečko Frelih
1:59,6, 84. Franc Weiseisen 2:00,2, 85. Janez Božič * (vsi K) 2:03,0, 86. Rado Kastelic (H) 2:03,0, 87. Branko Dolinar (E) 2:04,2, 88. Andrej Lavrič (KS) 2:05,5, 89. Jože Zajc (A) 2:06,0, 90. ing. Peter Testen (TEN) 2:06,3, 91. Silvo Sipic (ZZA) 2:06,7, 92. Lojze Dolinar (A) 2:06,9, 93. Franc Lavrič (K) 2:07,2, 94. Stefan Bukovec (O) 2:13,2, 95. Tone Ravnikar 2:20,7,	96. Alojz
Tomše (oba K) 2:22,4, 97. Jože Svete (SC) 2:23,7, 98. Matija Kavčič (H) 2:23,8, 99. Tone Pogačnik (K) 2:26,2, 100. Jože Unk (KS) 2:29,5, 101. Janez Gregorin (H)	2:32,1,	102.
Franc Mihovar (A) 2:37,3,
103.	Rudi Udovič (PSO) 2:45,2,	104.	Janez	Grabnar
(A) 2:49,8, 105. Brane Jaklič (K) 3:02,1, 106. Jože Stember-ger (A) 3:14,0, 107. Franc Solar 3:24,4, 108. Marjan Mravlje (oba K) 3:37,4, 109. Franc Juvan (TEN) 3:57,4,	110.
Rajko Rozman (K) 4:11,4, 111. Marjan Breščak (ZŽA) 4:29,7.
Ekipni vrstni red: 1. Elementi, 2. Elektromehanika,
3.	Zavod za avtomatizacijo,
4.	PSO, 5. Instrumenti, 6. Klub štipendistov, 7. Avto-elektrika, 8. Šolski center.
Po tekmovanju, ki se je začelo kmalu po deseti uri in se je zavleklo čez kosilo, je bila v sindikalnem domu
Med ženskami je prijetno presenetila Smiljana Škarabot iz tovarne avtoelektričnih izdelkov, ki se je s časom 2:00,6 uvrstila na 3. mesto in pustila za seboj nekatere tekmovalke, ki smo jih bili vajeni na boljših mestih v dosedanjih tekmovanjih
»Šiška« razglasitev rezultatov. Zmagovalce je proglasil in nagradil s škroiiinimi praktičnimi nagradami, udeležence tekmovanja pa z diplomami, pokrovitelj letošnjih 5. žimsko-športnih iger Iskre, generalni direktor tov. Vladimir Logar.
Skratka — na letošnjih zimsko-športnih igrah je bilo zares lepo in vsakomur, ki se jih ni udeležil, bodisi kot
tekmovalec ali; gledalec,.: je lahko žal in vem, da bo prihodnjič zanesljivo prišel, če bodo organizatorji le »oSkr-v; beli« lepo vreme.
Opomba:
Okrajšave pomenijo: K — kranjska tovarna; O Instrumenti; E — »Elementi«; G —■ »Avtoelektrika«; A — »Aparati«; H — Elektronika«; KS — Klub štipendistov; T — »Polprevodniki.« -J-
O kadrovski evidenci
»Sindikalna« kondicija je mnogim tekmovalcem povzročila AoV0AMaV' c*a so ^oma3(*a obvladali vratca vzdolž proge
Dan je bil p; času so udoli ultravioietnlh
S
h Mrk
In kljub skopo odmerjenemu prostemu ,cl tekmovanja skušali ujeti kar čbnveč ;ov
Iz letnega poročila je razvidno, da je oddelek za kadrovsko evidenco, ki »začasno« posluje v »Iskrini« hiši, ki stoji v notranjem pasu ostrega ovinka glavne ceste Ljubljana—Kranj, ¡nedaleč od savskega mostu, lani delal zelo intenzivno na enotni klasifikaciji šolske izobrazbe in poklicev zaposlenih. Poseben poudarek evidence je v tem, da se prilagaja bodoči obdelavi podatkov z mehanografijo. V Izdelavi so. tudi ustrezni programi za strojno obdelavo personalnih podatkov, kar bo omogočalo in olajšalo delo pni sestavi statističnih poročil, tki jih zahteva novi Zakon o evidencah.
To delo in hotenje oddelka za kadrovsko evidenco je pozitivno, M zahteva natančnost in ažurnost, žal pa nastajajo težave zaradi nediscipline administracije nekaterih oddelkov, ki to delo ne opravljajo resno. Zato je
mnenje, naj se odgovorne osebe, ki dela ne opravljajo disciplinirano — pokliče na odgovornost (v skrajnem primeru naj o tem razpravlja disciplinska komisija) popolnoma upravičeno. Zaradi nekaterih, ki to delo opravljajo preveč malomarno, delo oddelka za kadrovsko evidenco ne more in ne sme trpeti.
Že v uvodu je omenjeno, kje »začasno« posluje oddelek za kadrovsko evidenco. To je bivša »Iskrina« stanovanjska hiša, tik glavne ceste, ki je bila v minulih letih v »besedah« in baje tudi na »papirju« že večkrat porušena zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja kot stavba, ki zakriva pogled na ostrem ovinku ob glavni cesti. To bi se morda že zgodilo, če bi bila kranjska »Iskra« bolj bogata in če ji ne bi manjkalo poslovnih prostorov. Zanimivo je to, da je ta stavba s 6 manjšimi sobami
izhod v sili. Tako je postala od družinskega stanovanja prva obratna ambulanta, kasneje je tam domovala propaganda in uredništvo »Iskre«, organizacija, kontrola, zdaj pa začasno domuje kadrovski oddelek. Prostori so za kadrovsko evidenco neprimerni, ker ni povsem zagotovljena varnost očuva-nja personalne dokumentacije (javnih listin) delovnih knjižic in ostali arhiv. Morda, vsaj tako upamo, bodo finance pokazale bolj svež obraz, ki bo naklonil del optimističnega smehljaja tudi primernemu prostoru za kadrovsko evidenco.
ABC
DOPISUJTE V »ISKRO(d

jftifeifti88888888tl8888888888žfeaBj888888fgSgffflgjSRaMgllUtMlWaaftftMit88čl8888888888888i
• EKIPNO SO PRVO MESTO DOSEGLI UČENCI POKLICNE
SOLE ŽIC JESENICE, DRUGO PA UČENCI POKLICNE ŠOLE »ISKRA« KRANJ • MOČAN POUDAREK K NADALJEVANJU
TAKIH IN PODOBNIH TEKMOVANJ 9 PRVO MESTO PRI
POSAMEZNIKIH JE DOSEGEL ROMAN MAVER, JESENICE
šolski center »Iskra« v Kranju je v četrtek, 23. februarja, pod pokroviteljstvom UO »Elektromehanska« Kranj, organiziral tekmovanje med učenci prvih letnikov vajeniških in poklicnih šol kovinske stroke. Tekmovanje je trajalo tri dni:
23.,	24. in 25. februarja v Iskrinem šolskem centru v Kranju. Dva dni sta bila namenjena praktični obdelavi, en dan pa strokovnim teoretskim testom. Tekmovale so vse kovinarske šole Gorenjske in to Železarski izobraževalni center — Jesenice, Poklicna šola Škofja Loka, Poklicna šola kovinarske in elektrostroke Kranj, Strokovni izobraževalni center Domžale, Poklicna šola kovinarske stroke Radovljica, Šolski center Iskra; Poklicna šola Ljubljana, Šolski center »Iskra«; poklicna šola Kranj.
člani glavne ocenjevalne komisije (inž. Pavel Prinčič,
Alojz Grčar, načelnik oddelka, za družbene službe občinske skupščine Kranj — tov.
Direktor Šolskega centra, ing. Pavel Prinčič je bil pri tekmovanju predsednik glavne ocenjevalne komisije
movalcev se je preizkusilo v praksi in strokovni teoriji« — je nadaljeval inž. Prinčič — »in lahko rečem, da so rezultati zadovoljivi, predvsem pri praktičnem delu. Čestitam vsem tekmovalcem, predvsem pa jeseniški ekipi, (Roman Maver, Vinko Kranc, Alojz Novak) za doseženo prvo mesto, ekipi »Iskra« Kranj (Franc Čarman, Andrej Lepanja, Vinko Demšar) za drugo mesto in radovljiški ekipi. Med posamezniki pa je bil prvi Roman Maver, drtjgi Vinko Kranc in tretji Alojz Novak — vsi iz jeseniške poklicne šole, ki jim iskreno čestitam, istočasno pa tudi šoli, ki je v kratkem času vzgojila tako izredne učence, saj so ekipno in pri posameznikih dosegli zavidljiva prva mesta.«
Zastopnik Iskrine tovarne v Kranju — kot pokroviteljice tekmovanja — inž.
Pomočnik direktorja kranjske »Iskre«, ki je bila pokroviteljica tekmovanja med učenci prvih letnikov vajeniških in poklicnih šol kovinske stroke — inž. Alojz Grčar, izroča zmagovalcu tekmovanja (Roman Maver, učenec ŽIC Jesenice) prehodni pokal za zmagovalno jeseniško ekipo
Skupina učencev (21) prvega letnika vajeniških in poklicnih šol kovinske stroke na Gorenjskem, ki se je pomerila pri tekmovanju v obdelovanju kovin. Prvo mesto si je priborila ekipa ŽIC Jesenice, drugo Poklicna šola »Iskra« Kranj, tretje pa Poklicna šola kovinske stroke Radovljica. Od posameznikov je zasedel prvo mesto Roman Maver Jesenice (4. z leve, drugo Vinko Kranc Jesenice (3. z leve), tretje pa Alojz Novak Jesenice (5. z leve).
Alojz Grčar je pred razdelitvijo pokalov in nagrad dejal: »Ne gre za nagrade, to je le simbol zmage; tu je predvsem važno to, da ste se zavedali svojega poslanstva kot učenci in tekmovalci posameznih poklicnih šol. Vsi vemo, da brez strokovnjakov tehnika ne more napredovati, zato je prav, da vaše poslanstvo in znanje prenašate tudi na druge, kajti današnji svet potrebuje vedno več dobrega kvalificiranega kadra.«
Izven prehodnega pokala za ekipno zmago so prvi trije dobili lepe pokale v trajno last, vsak tekmovalec pa je prejel tudi' lepo praktično darilo.
Ko ocenjujemo uspešnost Iskrinih tekmovalcev je prav da objavimo vrstni red ekip iz posameznih poklicnih šol:
Šola	Končni uspeh
1.	Jesenice	234,93
2.	Kranj — (Iskrna) 187,20
3.	Radovljica	179,99
4.	Kranj	175,68
5.	Domžale	167,13
6.	Škofja Loka	165,23
7.	Ljubljana — (Iskra) 151,08
Pri posameznikih so učenci poklicne šole' »ISKRA« Kranj dosegli peto, osmo in dvanajsto mesto, »ISKRA«
Ljubljana pa 16., 18-in 21. mesto.
Kot vemo, je lani »Iskrina« poklicna šola dosegla izreden rezultat (1. mesto ekipe ter nekaj prvih mest pri posameznikih), čeprav bi sa marsikdo začudil in iskal vzrok temu »spodrsljaju« če ga lahko tako imenujem, je prav, da k temu povemo naslednje mnenje predstavnika Poklicne šole — ISKRA tov. Toneta Tišlerja:
»Lahko rečerii; da je po izjavah sodeč, tekmovanje zelo uspelo, tako po vsebinski in organizacijski plati. Glavna ocenjevalna komisija je . tri dni požrtvovalno spremljala potek tekmovanja in nepristransko ocenjevala doseženo delo in znanje. Rezultati so realni, čeprav Iskrina .šola ni dosegla takih uspehov kot lani. Menim, da uspeh ni samo odvisen od šole, pač pa tudi od generacij oz. od posameznih zelo nadarjenih učencev, ki dosegajo v splošnih merilih nadpovprečno znanje in spretnost. Morda smo delno pogrešili v izboru učencev ali pa zaradi preskromne predpriprave. Vsekakor pa je res, da so učenci jeseniške poklicne šole močno izstopali in so zmago več kot zaslužili, za kar gre njim in vzgojiteljem vse priznan ;e.
B"-n
direktor ŠC ISKRA — Kranj, Vinko Kus, inšpektor Zavoda za prosvetno pedagoško šolo — Kranj, Jakob Zupančič, svetovalec za kovinarske šole pri Zavodu SRS za šolstvo — Ljubljana, Franc Rihteršič, učitelj v poklicni šoli Litostroj) so bili ob zaključku tekmovanja mnenja, da je bila organizacija na zavidljivi višini, ocenjevanje pa nepristransko in z dokaj strogimi pravili.
Zaključni slovesnosti, ki je bila v soboto v dvorani delavskega samoupravljanja v Kranju, so prisostvovali zastopnik »Elektromehanike« kot pokroviteljice — pom. direktorja tovarne — inž.
Jocif, direktor Komunalnega zavoda za zaposlovanje v Kranju — toy. Milan pgris, preds. Sveta za vzgojo in izobraževanje obč. skupščine Kranj ter Slavko Malgaj, direktor Zavoda-za pedagoško službo Ljubljana, tov. Orel, ter vsi predstavniki- omenjenih šol in člani ocenjevalne komisije.
Pred objavo rezultatov je direktor šolskega centra »Iskra« Kranj, inž. Pavel Prinčič in kot predsednik glavne ocenjevalfte komisije pozdravil vse navzoče goste in mlade tekmovalce, v nadaljevanju pa je poudaril veliko zrelost in resnost v dnevih tekmovanja. »21 tek-
člani glavne ocenjevalne komisije pri ocenjevanju tekmovalcev prvega letnika vajeniških šol kovinske stroke na Gorenjskem (od leve: tov. Vilko Kus, inšpektor Zavoda za prosvetno pedagoško službo v Kranju; Jakob Zupančič, svetovalec za kovinarske šole pri Zavodu SRS za šolstvo Ljubljana; Franc Rihtaršič, učitelj v poklicni šoli Litostroj kot ocenjevalec praktič a dela in testa iz strokovne teorije
S sindikalne konference PSO
izvoljeni odbor nalogo, da formira sklepe iz te debate in s tem tudi prve smernice za tekoče delo.
Ob koncu je člane na kon-
(Nadaljevanje z 2. strani) nove . volitve odbora in nato poudariti« — je dejal pred- sam potek volitev. Medtem sednik KSO PSO Jože Cehe- ko je volilna komisija pre-le. — »Pri odgovornosti pa števala glasove na volilnih je treba imeti pregled, kako lističih, se je razvil drugi del
organizacijsko urediti posa- razprave,' ki je obravnaval ferenci pozdravil v imenu mezne naloge, saj je vendar sedanji položaj PSO in bo- sindikata ZP tudi njegov taj-jasno, da ne moremo odgo- doče delo, naloge in perspek- Janez Šilc se dotaknil varjati vsi za vse, marveč tive.	nekaterih odprtih vprašanj
lahko odgovarja vsak le za Med zanimivimi predlogi z debate in kritičnih pri-- tisto, kar je bil določen da moram na-prvem mestu orne- pomb glede organizacije dela. Vse bolj bodo pomemb- niti pobudo, da naj bi PSO lastnega glasila PSO. ne strokovne odločitve, za ustanovil lasten časopis za katere je treba prevzeti ma- informacijo celotnega kolek-terialno in moralno odgovor- tiva organizacije; predlog je nostv	predlagatelj utemeljil s.tem,
Na temelju teh dejstev pa da sedanje glasilo ISKRA ne ne moremo trditi, da je bilo ustreza'povsem namenu oz. vse naše samoupravljanje in-kolektivu PSO. Predlog je družbeno življenje slabo, nato podprl direktor PSO,
Mnogo je bilo razprav, ki so ki se je priglasil k' besedi, rodile dobre rezultate, če vendar je pristavil, da naj bi
Obračun sindikata PSO za preteklo mandatno obdobje ni bil slab, čeprav bi bil vsebinsko lahko bogatejši in bi tudi delo sindikata lahko bolj konstruktivno posegalo v dogajanje organizacije! Vsekakor pa je res, da je sindikalna konferenca uspela.
ocenjujemo na splošno naše bilo novo glasilo le nekako vendar bomo zadovoljni šele
takrat, ko bomo nakazane zaključke s konference tudi uresničili.
M. Kralj
— 8. marec, Dan žena
(Nadaljevanje z 2. strani) leto aktivno sodelujejo
Posebno je treba upošte- naslednjih akcijah: vati pri starejših članih ZB (ranjeni itd.), da se jih da na lažja delovna mesta.
Kako je z upokojitvami aktivnih članov ZB, v novem zakonu nič konkretnega ne piše, kdaj in pod kakšnimi pogoji se lahko upokojijo, o tem je nujno, da se v za-
delo moramo priznati, da dopolnilo zdajšnjemu, morda smo prvo leto decentraliza- v obliki enomes'ečne revije, cije vzlic izredno težavnim nekoliko bolj reprezentančne okoliščinam uspešno zaklju- oblike.
bili. Nerešena • vprašanja pa Direktor PSO Metod Rotar naj bodo prvo vodilo in je nato prikazal celotni ko-smemice za nadaljnje delo.«, mercialni položaj organiza-Za izvajanjem predsednika cije in poslovanje v prihod-KSO se je razvila obširna nje. »Zlasti je pomembno« — razprava: Nekateri prisotni je dejal — »da bo morala so terjali dodatna pojasnila, PSO po letošnjem planu poki so se nanašala na posa- večati prodajo za 18 % in mezne ugotovitve v poročilu, imeti le 7% več zaposlenih.
Spričo samovoljnega spreje- Produktivnost se bo torej znanja novih zaposlenih v morala povečati za 11 %. Pri organizacijo brez vednosti vsem tem pa je zaskrbljujo-in odločitve samoupravnih ča prodaja naših izdelkov, organov pa je bila poudarje- Veleodjemalci niso kot dru-na tudi protizakonitost po- ga leta sklenili pogodb z nastopita. Na splošno so vsi šo organizacijo za prvo tri-člarii ugotovili veliko priza- mesečje leta, ker imajo še devanje sindikalne organoza- od lani dovolj izdelkov na konu jasno pove. cije za dosego zastavljenih zalogi. Težave s prodajo ve-ciljev in tudi pristojni nad- dno bolj naraščajo in- vedno ?omi odbor, ki je pregledal več naporov bo treba vložiti, finančno poslovanje sindi- da bomo sprejete obveznosti kata, je ugotovil zgledno za proizvodne organizacije poslovanje in natančen obra- res izpolnili. Zaradi poveča-čun.	nih nalog bo sedaj naša prva
Edini pomislek sem imel skrb razširitev servisnega jaz zaradi tega, ker od pri- omrežja v državi in organi-sotnih ni bilo nobenega vab- zacija novih trgovinskih cen-Ijenega delegata propagandne trov v pomembnih krajih službe. Kljub temu, da pro- kot so Novi Sad, Osijek, Tu-paganda sodi v enoto pro- zla, Priština, Banja Luka daje, bi bilo treba že zaradi itd. To bodo precejšnje inve-specifičnosti dela službe in sticije, so pa nujne glede na njene izrazite osamljenosti, povečan plan prodaje.« Di-izvoliti predstavnika, ki bi rektor Rotar se je nato do-trajno zastopal v sindikatu takndl tudi problema efekta majhen, a za celotno pod- tivnega dela in 42-urne zapo-jetje zelo pomemben kolek- slitve in hkrati nadur ter tiv. Žal dobra namera prisot- prehoda na deljen delovni ¿ih, da bi izvolili še enega čas. Vse te probleme bo tre-člana prodaje, ki naj bi bil ba najprej skrbno obdelati iz propagande, ni obveljala in šele nato napraviti neke zaradi že izvedenih internih zaključke. Ob koncu je ape-volitev v enotah, pri čemer liral na vzajemno sodelova-pa je, postavila sindikalno nje vseh članov sindikata in vodstvo prodaje v še slabšo povečanje storilnosti, ki je luč, ker le-to v enem letu ni edini možni vir za zvišanje našlo stika s propagando, osebnih dohodkov, niti ni nikdar povabilo ko- Volilna komisija je končala garkoli iz propagande na se- med tem z delom in razgla-stanek. Propaganda pri izbi- sila volilne rezultate. Izvolje-'ri kandidatov sploh ni sode- nih je bilo skupaj 11 članov hij1 med lovala, niti ni bila obveščena novega KSO PSO in sicer za ^ .
o sestanku. Ta odnos, ki ka- delovni enoti prodaja in ser- yec*.,m pustitutom za elek-že na popolno brezbrižnost vis po trije člani, delovni *	*
sindikalnega predstavništva enoti uprava in montaža po prodaje, je treba odločno dva člana in BAŽ en član. grajati, storjeno krivico pa Za novega predsednika je čimprej popraviti.	bil izvoljen tov. JANEZ DRA-
Na podlagi soglasnega skle- SLER iz servisa, pa o razrešitvi dosedanjega ’Zaradi izredno razgibane vodstva sindikata PSO so razprave z množico predlo-udeleženci konference prešli gov, pripomb in različnih na naslednje toči e dnevnega mnenj je dobil na predlog reda, ki so zajele pitdlj;,* za tov. Forkinata Orehka novo
Proizvodnja ZP v januarju 1967
Tovarna
Elektromehanska
Elementi
Avtomatika
Sprejemniki
Aparati
Avtoelektrika
Elektromotorji
Naprave
Elektronika
Kondenzatorji
Instrumenti
Polprevodniki
Usmerniki
Mikron
PSO — Servis — mom SKUPAJ PODJETJE
Plan • v >	Izpolni-	
000 Ndin	tev v 000 Ndin	%
16.401	17.416	106,2
7.118	5.570	78,3
4.605	3.667	79,6
4.386	2.308	52,6
3.090	3.394	109,8
8.638	7.740	89,6
769	1.075	139,8
1.391 '	759	54,6
718	675	94,0
3.168	2.105	66,4
1.399	1.435	102,6
1.103	559	50,7
i ’ 784	990	126,3
r" **	i—	—
aža 1.280	1.280	100,0
1, 54.844	48.973	89,3
S sestanka komisije ZB
članstvo
Po starem seznamu je bilo v ZP Iskra 1730 članov ZB. V letošnjem letu smo napravili-nov seznam za aktivne udeležence ZB (ki imajo priznano dvojno dobo), v celotnem ZP jih je trenutno 606.
Trenutno pravim zato, ker nekaj članov še uveljavlja dvojno dobo, v sredini leta pa bomo Imeli popolno sliko,
—. 1. maj, praznik dela — izleti v partizanske kraje
—	4. julij, dan borca. Na ta dan je primemo, da se dobijo skupaj vsi člani ZB iz posameznih organizacij ali več skupaj, v znanih krajih iz NOV. Poleg pritegniti tudi mladino, da se seznani' z NOV z obujanjem spominov starih borcev.
—	22. julij, dan vstaje, organizirati primerne proslave po tovarnah -'
—	29. november, ustanovitev nove Jugoslavije. Organizirati proslave z zakuskami.
—	I november, dan mrtvih, organizirati komemora-
vendar številko 650 ne bomo cije na partizanskih grobovih,
prekoračili. Po sedanjih podatkih je v ZP Iskra 32 borcev od leta 1941, 96 borcev od leta 1942,
228 borcev od leta 1943, 236 borcev od leta 1944 14 borcev od leta 1945.
Bodoče naloge Komisije ZB pri sindikalnih podružnicah naj tekoče
skupaj s terenskimi organizacijami ZB.
— Poleg zgoraj navedenih konkretnih primerov, naj člani ZB aktivno sodelujejo v političnih organizacijah in samoupravnih organih.
Med sklepe je bilo sprejeto, da se komisija sestane na 3 mesece.
Letos večje težave pri prodaji...
(Nadaljevanje s 1. strani) slovno tehničnem sodelova-našim ZZA, Institutom tovarne »Rudi čaja-Institutom za troniko, telekomunikacije in avtomacijo — RIZ ter soglasje za pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju med ZP ISKRA in podjetjem »Gorenje« iz Velenja, o čemer smo že pisali v našem glasilu.
člani DS ZP so izglasovali tudi volilno komisijo za bližnje volitve v DSZP na kate-
rih bo treba za novo mandatno obdobje izvoliti 34 novih članov, ker starim poteče mandat.
V razpisno komisijo za izvedbo razpisa delovnega mesta novega direktorja tovarne elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu je DS ZP imenoval predsednika sindikata podjetja Franca Hutterja in bivšega predsednika DSZP Iva štember-gerja.
Marjan Kralj
8. aprila srečanje prvoborcev
Letos bi organizirali skupno srečanje v okviru ZP Iskra, srečanje prvoborcev iz leta 1941. To srečanje je predvideno 8. aprila v počitniškem domu Iskra na Bledu. Datum je izbran tako da sovpada s kapitulacijo stare Jugoslavije (6. april 194i), ker so se nekateri takoj vključili v boj proti okupatorju. Vsi navzoči so se strinjali, da se organizira tako srečanje.
V ta namen so predlagali pripravljalni odbor, v kate rem so:
1.	Logar Vladimir, gen. dir. ZP Iskra — predsednik
2.	Hutter Franc, pred. sind. odbora ZP Iskra
3.	Križman Valter, pred. DS ZP Iskra
4.	Bauman ing. Jože, pred. IIO ZP iskra
5.	Križnar Franc, tajnik kom. ZB pri sind. odboru ZP Iskra
6.	Mihevc Miro, pred. kom! ZB pri sind. odboru ZP Iskra
Ob zaključku želimo aktivno sodelovanje vseh članov ZB v političnih organizacijah In samoupravnih organih, tako v ZP kot v vseh delovnih organizacijah v okviru ZP Iskra.
Janez
Dopisujte v »Iskro!«
Naslov uredništva:
Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 220
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
lil
PÉÊBfemm
sprejetih na seji HO ZP dne 18.1.196, na katere daje svoje soglasje.
• Na predlog delavskega sveta Tovarne elektronskih merilnih instrumentov Horjul delavski svet ZP imenuje dva člana v razpisno komisijo za izvedbo razpisa prostega delovnega mesta direktorja navedene tovarne, in sicer imenuje v komisijo
SKLEPI 7. zasedanja DS (22.2.1967)
•	DS ZP sprejema na znanje oceno poslovnega rezultata za leto 1966, na podlagi katere ugotavlja, da je bilo poslovanje združenega podjetja ISKRA v preteklem f0v .Franca Huttra, »Apa-letu dokaj uspešno. Točneje bo DS ŽP seznanjen o poslovanju združenega podjetja v letu 1966 na prihodnjem zasedanju, ko bo obravnaval zaključni račun ZP za 1.1966.
•	DS ZP sprejema ha znanje poročilo o poteku deblokacije in likvidacije starega žiro računa.
rati« in tov. Iva Stemberger-ja, »Avtomatika«.
• DS ZP daje soglasje na okvirno pogodbo z dne 14. 9. 1966 o poslovno-teh-ničnem sodelovanju med ZP ISKRA — Zavodom za avtomatizacijo in Institutom tovarne »Rudi Cajavec« Banja
grade DE 200, 500 in 600 sprejel in predlaga DS, da ga potrdi.
9 UO je sklenil, da se za leto 1967 sklene pogodba z Občinsko skupščino Lj.-Be-žigrad, po kateri bomo odvajali v sklad za financiranje strokovnega šolstva 0,25 % od bruto osebnega dohodka v letu 1967. UO predlaga DS, da ta sklep potrdi.
9 UO je na predlog Splošnega sektorja odobril vsem članom kolektiva, ki se bodo udeležili organizirane krvodajalske akcije 1 dan izrednega dopusta z nadomestilom.
O UO je sprejel predlog Splošnega sektorja, ki predlaga nov obračun kilometri-
O predlogu plana debloka- troniko, telekomunikacije in cije in likvidacije v letu 1967 avtomatizacijo Zagreb.
Luka ter Institutom za elek- ne. DS tovarne predlaga, da
potrdi predlog, da se v naprej obračuna prevoženi km
bo DS ZP seznanjen takoj po obravnavi na ožjem in razširjenem kolegiju ter upravnem odboru ZP.
DS ZP sprejema na znanje poročilo o izvajanju sanacijskega načrta za čas od januarja do novembra 1966. Pri tem DS ZP ugotavlja, da je nujno potrebno zasledovati sanacijski načrt v smislu sklepov prejšnjih sej surao-upravnih organov ZP s tem, da se pri organizacijah zasledujejo sredstva in viri ter njihova razmerja in na podlagi tako dobljenih podatkov ustrezno ukrepa.
V zvezi s tem naj pristojne strokovne službe predložijo delavskemu svetu ZP v potrditev ustrezni predlog.
9 DS ZP sprejema na znanje informacijo PSO o izvršitvi zadolžitev za 1.1966 ločeno po dejavnostih. O detajlni problematiki prodaje bo DS ZP seznanjen na naslednjem zasedanju DS ob priliki sprejemanja in potrditev zaključnega računa za leto. 1966, ko bodo sprejeti tudi ustrezni sklepi.
9 DS ZP sprejema na znanje informacijo, o pripravah za integracijo ISKRA-
riz-rudi Cajavec.
Nadalje je bil DS ZP informiran o zadevnih sklepih,
9 DS ZP daje soglasje na pogodbo o poslovno-tehnič-nem sodelovanju na področju aparatov za gospodinjstvo med ZP ISKRA Kranj in podjetjem GORENJE v Velenju, ki je bila sklenjena v mesecu decembru 1966.
avtomobila v privatni lasti za službene potrebe po 60.— S din povečano za 10.— S din za vsako osebo, ki bi prisedla.
Primer j ava j anuar-ske proizvodnje ZP (1966 -1967)
Tovarna	Izpolnitev v 000 Ndin	Izpolnitev v 000 Ndin	%
Elektromehanika	12.928	17.416	134,7
Elementi	4.555	6.570	122,3
Avtomatika	6.286	3.667	58,4
Sprejemniki	2.087	2.308	110,6
Aparati	4.969	3.394	68,3
Avtoelektrika	6.475	7.740	119,5
Elektromotorji	1.887	1.075	57,0
Naprave	1.944	759	39,0
Elektronika	1.509	675	44,7
Kondenzatorji	903	2.105	233,1
Instrumenti	1.216	1.435	118,0
Polprevodniki	1.123	559	49,8
Usmerniki	732	990	135,2
Mikron	554	—	—
PSO — servis —	montaža —	1.280	—
SKUPAJ PODJETJE 47.168		48.973	103,8

SKLEPI SPREJETI NA 14. SEJI UO (13. 2. 1967)
9 UO je obravnaval elaborat kontinuirane inventure za leto 1367 po posameznih kontih in “ prikazano stanje potrdil. Sprejel je še naslednje zaključke:
Komisija za oddih in rekreacijo o cenah letovanja
Ljubljana, 28. februarja — Danes je komisija za od- do 1. maja, pri čemer naj se dih in rekreacijo delavcev ZP nadaljevala 14. febru- vsakdo prijavi pri poverje-arja začeto svojo 6. redno sejo na Bledu, kjer je niku, ki ga bo za to nalogo bilo sklenjeno, naj posebna komisija izdela kalkulacije za letovanjske storitve v naših domovih za letošnjo sezono. Komisija je temeljito obravnavala - vprašanje cen in rentabilnosti poslovanja Počitniške skupnosti Iskre in sprejela- cenik, ki ga v naslednjem navajamo.
Za počitniški dom na Ble- 20,00, za nečlane 24,00 in za du je v času sezone od 15. inozemce' 37,50 novih dinar-
— nabava mora odslej na- junija do 15. septembra ko-
IJaII 1 a IaIi-a Irnllomo o 	■ • •	« * v.,	« » •
bavljati le take količine materiala, kot jih je direktni uporabnik naročil.
—	tov. Močnik mora dokončno urediti šifracijo, prave nazive s pravilnimi šiframi,
—	takoj ko bo mogoče DE 600 dobiti . dodatne prostore, mora biti urejeno priročno skladišče za orodje,
9 UO je obravnaval poročilo Centralne inventurne komisije o popisu za I. 1967. Poročilo je v celoti potrdil in predlaga DS, da o poročilu razpravlja in ga potrdi.
9 UO je predlog za na-
izbrala sindikalna organizacija . v tovarni ali enoti, da bo sodeloval s Počitniško skupnostjo. Imena teh poverjenikov bomo objavili v prihodnji številki, da bo vsakdo vedel, s kom bo lahko uredil vprašanja svojega letovanja.
Izmene v naših počitniških domovih bodo na 7 dni s tem, da bodo koristniki
ISKRA KRANJ
Organizacija:
tovarna električnih merilnih instrumentov Otoče
raz g1 a š a
naslednji delovni mesti:
izmenski mojster
(dve delovni mesti)
Pogoji: VK delavec (strojne stroke) ali KV delavec z najmanj 7 let ustrezne prakse. Vojaščine prost. Osebni dohodki so zagotovljeni po pravilniku OD, tovarne. Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazilo o strokovnosti ter potrdilo o zahtevani praksi pošljite v tajništvo tovarne. Razglas traja 15 dni od dneva objave.
Vsak kandidat bo obveščen v roku 8 dni po zaključku razglasa.
jev. Kdor bi V času letova-misija določna naslednje nja na Dugem otoku uporab-cene:	ljal za spanje lastni šotor,
a)	za člane delovnega ko- bi se mu od cene penziona lektiva Iskra dnevni penzion odračunala nočnina.
28,00 novih din
b) za nečlane 32,000	letovanj skih storitev seveda
c)	za inozemce 60,00 novih ni upoStevana dnevna turi-
din-	stična taksa, ki jo mora gost
Penzionsike cene veljajo plačati še posebej, prav tako seveda le za tri ali več pol- pa je za letovanje na Dugom nih dni bivanja v domu, otoku treba odšteti še po medtem ko so Za dan ali dva 10,00 novih dinarjev na ose-bivanja cene višje, oz. za po- bo za prevoz z motornim samezni obrok hrane à la čolnom iz Sukošana dokam-carte. V času izven sezone pa in nazaj, vštevši prtljago, imajo koristniki do la na
Bledu, kakor tudi v ostalih Komisija je osvojila pred-naših domovih in na Dugem log uprave'Počitniške skup- 8 otoku 10% popusta. Zaotro- nosti, naj bi se ob prihodu ke do 10 let starosti, ki ni- v domove člani kolektiva majo svojega ležišča je cena Iskre izkazali s tovarniško penziona znižana za 40%, če legitimaoijo, medtem ko bi pa imajo svoje ležišče pa za za upokojence bilo potrebno opravičljivega razloga leto-25%.	potrdilo organizacije, v ka- vanja m mogel izrabita vdo-
V počitniškem domu Iskre terj. so bili zaposleni do upo-	jg
v Trenti bo v času od 1 iu- kojitve, za štipendiste pa bi »ki skupnosti vsaj tu am lija do 31. avgusta cena pL potrdilo moral izstaviti klub - pred nastopom letovanja članp kolektiva štipendistov. To ni le biro- to javil, izgubil 10% kratski zahtevek, vendar bi vplačane akontacije, če pa rada Počitniška skupnost za- tega ni pravočasno prijavil, gotovila, da ne bi, tako kot oz. ni odšel na letovanje, se je ponekod dogodilo lani, izgubi 50% vplačane akon-nečlani kolektivov Iskre, iz- taoije.
koriščali nižjih penzionskih Obveščamo bralce tednika cen. Enako kot člani delov- »Iskra«, da bomo odslej rednega kolektiva Iskre plačal nih kolektivov, imajo pra- no poročali o novicah, napot-dnevni penzion 24,00 novih vico letovati tudi družinski kih in o vsem, kar vam bo dinarjev medtem ko je za elani, za katere pa štejemo sproti poročala Počitniška nečlane cena penziona 29,00 starše v .Iskri zaposlenih za- skupnost Iskra, da si boste ■ inozemce pa 45,00 novih koncev m, otroke zaposlenih, za letošnjo sezono zares lah-dinarjev.	Počitniška skupnost mora ko pripravili prijetno letova-
li kampu na Dugem otoku prijave za letovanje v letoš- nje tam, kjer vam bo. naj-bo za Iskraše cena penziona nji sezoni dobiti najkasneje bolj ugajalo.
domov v Poreču, na Bledu
_.	,	, .. _____in v Trenti, če nimajo svojih
Pri vseh navedenih cenah prevoznih sredstev^ lahJko
potovali z rednimi avtobusi na teh progah, medtem ko je Počitniška skupnost v soglasju s podjetjem Kompas, dojegla, da bodo člani delovnega kolektiva Iskra lahko udobno potovali iz Ljubljane do Sukošana in nazaj prek Plitvic za skupno 84,00 novih dinarjev, z avtobusi podjetja Kompas, kar je nedvomno [godno.
Ob prijavi za letovanje bo vsakdo moral vplačati akontacijo v znesku 50,00 novih dinarjev. V primeru, da iz
ziona za Iskra 22,00, za nečlane 25,00 in za inozemce 40,00 novih dinarjev, upoštevajoč sicer iste pogoje, ki smo jih našteli pri domu na Bledu.
Kdor bo letoval v domu v Poreču, bo kot član delov-
Mnenja in razmišljanja o problemih v Železnikih
V prejšnji številki smo objavili razgovore s predsednikom sindikata tovarne elektromotorjev v Železnikih, ki je na zadnje vprašanje odgovoril, da trenutno ne manjka dela, pač pa je nekaj delavcev doma zaradi ■ pomanj kan j a kolek-torjev. Misel je takole zaključil: »Kdo bo dal DS in kolektivu pravi odgovor?» — Ker je omenjeni material dobavljen iz uvoza, je uredništvo poslalo vprašanje direktorju »Nabavne organizacije« ZP tov. Vladu Sodimi, ki je takole odgovoril:
Iz produkcije tovarne elektro motorjev v Železnikih
»Znano je, da je ta tovarna skozi celo leto 1966 imela velike probleme s plasma-nom tj. prodajo svojih izdelkov. S tem nočemo trditi, da problema oz. pomanjkanja repro-materlala ni bilo. Vendar Si upamo trditi, da je tovarna v glavnem sama kriva, če. ostane brez materialov. Nabavna organizacija je vedno v stanju pravočasno
zagotoviti materiale, če so naročila s strani tovarne pravočasno dostavljena in, če so na razpolago tudi dinarska sredstva za odkup deviznih sredstev. Da temu ni tako, imamo mnogo dokazov in je vsem vodilnim osebam te tovarne to prav dobro znano.
V večini primerov zahteva ta tovarna materiale iz uvo-
Posvetovanje o računalnikih Iskra Z-23 V
V predavalnici elektrofa-kultete je 2. in 3. februarja zavod' za avtomatizacijo organiziral posvetovanje o računalnikih ISKRA Z — 23 V tn programerskih mizah. Za to posvetovanje je po vsej državi vladalo precejšnje zanimanje med strokovnjaki na raznih področjih, o čemer priča dejstvo, da se ga je udeležilo nad 40 zdravnikov, ekonomistov, strokovnjakov iz pomorstva in JLA, s strojnih fakultet in drugih.
Namen posvetovanja je bil predvsem seznaniti prisotne z lastnostmi in uporabnostmi našega računalnika ISKRA Ž — 23 V kakor tudi z možnostmi za boljši izkoristek obstoječih računskih centrov s povezavo programerskih miz. Le-te si številni interesenti, ki imajo potrebo po mehanografski obdelavi podatkov lahko nabavijo za veliko manjša sredstva, kot pa sam računalnik, podatke zberejo na luknjani trak in jih nato dajo v obdelavo tfajbližjemu računskemu centru. Prav boljšo. povezavo med obstoječimi računskimi centri in programerskimi mizami naj bi sprožilo omenjeno posvetovanje.
Predavatelji ZZA, ki so ob začetku posvetovanja najprej seznanili udeležence z organizacijo, dejavnostjo tn perspektivami zavoda za avtomatizacijo, so predavali na splošno o računalnikih, natančno predstavili garnituro računalnika ISKRA Z -23 V in programersko mizo, nato pa je stekel razgovor o
ISKRA — glasilo delovne» ga kolektiva Iskra industrij« za elektromeharti ko teleko munikacive elektroniko in avtomatiko — Urejuje urediti škj odbor — Glavni urednik Pavel Gantar — odgovoru urednik Igor ' Slavec - izha ja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in lili seji: »CP Gtrenjsaii link« Kranj
elektronskih računalnikih. Nadalje so govorili udeležencem posvetovanja, o avtomatizaciji informativno — dokumentarnih centrov in o računalnikih v medicini, o avtomatizaciji obdelave podatkov z ISKRA Z — 23 V v računskem centru v Zagrebu in o praktični uporabnosti našega računalnika. V zadnjem delu posvetovanja je sledilo predavanje o programskih jezikih, o malem prevajalcu formul, sledilo pa je praktično delo na računalniku ISKRA Z — 23 . V. Za zaključek je sledilo 'še pre-
davanje o programerski mizi kot samostojni enoti za programiranje na mestih, -oddaljenih od elektronskega računalnika.
Udeleženci posvetovanja so se tako teoretično in praktično Seznanili z našim računalnikom in njegovo uporabo, kar bo nedvomno koristilo za njegov nadaljnji plasman, saj se vse bolj. jasno kaže, da je pri večini današnjih industrijskih in drugih dejavnostih nujno potrebna pomoč elektronskih računskih naprav, če hočemo hitre in natančne obdelave
včasih tako obsežnih podatkov.
Na pobudo Zavoda Za avtomatizacijo je bil formirano združenje uporabnikov računalnika ISKRA Z — 23 V, ki si bodo medsebojno izmenjavali pridobljene izkušnje in izpolnjevali programske biblioteke.
Posvetovanje je vsekakor v celoti doseglo sVoj namen, saj so dogajanja na njem bila 'skrbno pripravljena in so brez posebnih propagandnih prijemov, skušal doseči kar riajvečje zanimanje za računalnik ISKRA Z — 23 V.
Iz Elekrtomehanike: STANOVANJA
Komisija DS za stanovanjska vprašanja (»Elektromshani-ka«) je na 2. seji 16. 2. 1967 po daljši razpravi sprejela naslednje sklepe:
1.	Komisija predlaga DS tovarne, da ostane člen 45. Pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj, ki urejuje obvezna vplačila prosilcev za stanovanje, nespremenjen. Služba pa se zadolžuje, da za zasedanje DS pripravi temeljito obrazložitev, zakaj se DS predlaga, „da ostane pri lestvici, ki je opisana v 45. členu Pravilnika.
2.	Komisija je obravnavala prošnje za dodelitev posojila individualnim graditeljem (Stefan Pemar, Franc Košir, Ivan Mihelič, Marija Hudovernik, Milka Kristanc, Ja-
ZAHVALA
Ob smrti naše mame In stare mame
ANGELE BERCE se iskreno zahvaljujeva sodelavcem v produkciji tovarne »Elektromehanika« Kranj za izraze sožalja, poklonjena venca in spremstvo na njeni zadnji poti .
Sin Franci z družino in Žanin z družino
kob Ferjan, Viktor Perčič in Milan Kosec) ter sprejela sklep, da tovariša Jovo Damjanovič in Andrej Vari opravita ogled na licu mesta, dasta komisiji poročilo, nakar bo komisija dokončno sklepala o dodelitvi posojil.
3.	Komisija je trenutno zavrnila dodelitev posojil individualnim graditeljem (Jože Žitnik, Marija' in Vinko Šubic, Mira in Franc Vidmar, Kari Skarabot, Franc Opara, Marjan Kregar, Marta in Marijan Grohar, Sašo Japun-čič ter Vladimir in Stane Lampič). Prošnje ostanejo še nadalje v evidenci in se jih bo obravnavalo z ostalimi prosilci, ki so se prijavili na objavljeni razpis v novembru lani (150 prijavljencev).
4.	Ker tovarna s stanovanji zaenkrat ne razpolaga in je s Pravilnikom določen postopek' pri dodeljevanju stanovanj, komisija ne more dodeliti stanovanj Angeli Kresovič, Tereziji Poljanšek, Vinkotu Zormanu. Izidorju Breinou, Milanu Koblarju, Mariji Kem, Zvonki čem, Branki Mencinger, Mariji
Molan in Zofiji Omejc. Komisija priporoča interesentom, da se prijavijo na razpis, ki bo v kratkem objavljen v časopisu ISKRA za prodajo in predplačilo.
5.	Komisija je med ostalim obravnavala tudi prošnje Jožefe Kranjc, Franca Humarja in Jožefe Zore, vsi stanujoči v Kranju, Savska Loka 12 (provizoriji), ter sprejela naslednji sklep: Ker določene stvari še niso popolnoma razčiščene glede odselitve nekaterih stanovalcev, ki stanujejo v vilah v Savski loki, bo komisija prošnje navedenih prosilcev obravnavala ponovno, ko bo stanje glede odselitve nekaterih stanovalcev iz vil v Savski loki bolj jasno.
6.	Komisija je obravnavala tudi vlogo tovarne polprevodnikov iz Trbovelj o vključitvi delavcev selenskega oddelka v Kranju v 'Stanovanjski sklad naše tovarne in prenosu 4 % prispevka iz OD za te delavce na našo tovarno. Komisija je ta predlog zavrnila in bo delavce, ki se bodo zaposlili v naši tovarni obravnavala v skladu s sprejetim Pravilnikom.
za z izredno kratkimi roki. Zato smo že nekajkrat predlagali tovarni, da nam posreduje okvirna letna naročila glavnih pozicij materialov, ker bi tako nabavna organizacija bila v stanju znižati nabavno ceno pri nekaterih materialih tudi do 20 %. Poleg tega nam ta tovarna dolguje za uvoz v letu 1966 sku-paj 66 milijonov S din ob upoštevanju pozitivnega salda, ki ga tovarna ima iz naslova tečajnih razlik.
Vsaka nova plačila za to tovarno so nujno vezana na plačilo omenjenega dolga, ki ga . bo tovarna po zagotovilih PSO plačala v marcu. Prav tako pa je možno plačati novo dobavo po režimu LB dn LBO samo ko tovarna nakaže dinarsko protivrednost nabavni organizaciji.
Kje je iskati odgovor in odgovornost, da ta tovarna ne bo imela zadosti materiala v naslednjih mesecih, je zaključek, vsaj upajmo, jasen. Brez denarja bo ta tovarna v bodoče imela še večje težave z materialom, nabavna organizacija ZP, ki dobavlja materiale iz uvoza pa ni dolžna priskrbeti tudi dinarska sredstva za nabavo tega materiala. Ker je dinar edino merilo uspešnega delovanja posamezne tovarne, mislimo, da bi tovarna prav v tem morala rešiti svoje osnovne probleme.«
Odgovor je jasen ... Iz odgovora pa je jasno tudi, da bo plačala dolžni znesek iz preteklega leta PSO in to v marcu. Vse to kaže, da obstajajo težave zaradi verižnih problemov: tovarna, kupec, PSO. če bi obstajal »daj-dam«, ne bi bilo toliko težav, ker pa »dam« predolgo čaka na »daj«, so možne take in podobne posledice, kar je seveda pogojeno tudi s pravočasnimi naročili, za kar skrbi in je odgovorna nabavna služba v tovarni, za inozemski material pa v »podaljšani roki« tudi Nabavna organizacija ZP.
V razgovorih v omenjeni tovarni je bilo slišati o proizvodni krizi različna mnenja (da je kriva PSO, da je kriva uprava tovarne, da je kriva uprava ZP, da je krivda deljena itd.), ki pa imajo stično točko v tem, da je bila tovarna »uspavana* od lepih rezultatov specializiranega dela in je vse možne pretrese prepustila upravi ZP oz. njenim strokovnim službam in PSO. Tako je bilo pred leti tudi povedano na sindikalni konferenci, kar ni čudno, saj je bila tovarna v Železnikih v dobi pomanjkanja deviz svetla točka integrirane ISKRE: pa tudi naročil jim ni manjkalo, saj je morala nekatera naročila PSO celo odklanjati.
ABC
(Dalje prihodnjič)