Lujiza Pesjakova:   Mati.
Mati.
n
atere in rodne koče Ločil sem se čvrst in mladole"t, Vender njima sdlze vroče Tekle cesto so na tuji sveT
Ali bilo mi je stati
Hrabro tamkaj,  kakor mož srčan, Voljno vihram se udati,
Vojskuje" se s togo noč in dan.
Le domdv, domov je s silo Tajno vleklo me od dna sred,
Videti še mater milo, Iznebiti se pri nji gorjd.
Zelja se mi izpolnila,
V  domovino svojo sem  dospel, Kjer mi duša slast  užila,
Kjer mi ne"kdaj raj  cvetel.
Oj,  vasica,  ki povsodi,
Koder hodil,  hvalil  tvoj  sem kras, Ti pozdravljena mi bodi,
In spomin na zlati  čas.
Toda migala ni roka
Mi nijedna kakor je drugod
Ter domačega otroka
Vsak prezrl,  ne vprašal ga: »Od kod?«
Domovine,  ki jo ljubil,
Obožaval sem,  kaj  nimam  več? Sem z mladostjo vse izgubil?
V   sebi vzdihoval sem zdaj  tožeč.
Na leseni most stopaje
Valovite Sore  čujem glas, Vanjo pogled upiraje
Kaže se Ratitovca mi stas.
In pod hribom v hiši mali
— Cerkev zraven nje stoji   —
Tam so mati me zibali, Oče bili smrtno pa bledi.
Luči sta potem brleli,
Črni prišli so možje", Otca mojega mi vzeli
In siroti sva ostali dve" .  . .
Glej, na mostu pred razpelom
Stara žena zdaj  kleči, Sklenjene roke" pod čelom
Solz pot6k nevsiišen ji rosi.
Roke drobne,  vele vije
Ter iz srčnih moli globočin,
Zdajci se ji vzklik izvije:
»Ti jedinec moj,  preljubi sin!
»Slika svojega očeta,
Ko pred mano  čvrst je stal, Mene,  revnega dekleta
Izmed de"klic ženo si izbral
»Bog te vzprimi,  duša moja, Kaj domov prišel si ti ?
Mati te želela tvoja,
Kakor slepec luči si želi.
»Bog te vzprimi,  steber vitki, Ki podpiraš mater ti zvesto,
Na življenja poti bridki
Nji po tebi se odpre nebo !
»Duša moja, moja nada, In tolažba meni,  moje vse,
Mrtva prej  bi bila rada,
Zdaj  živela bi neskončno še!« .
Nje objemal sem kolena, Hipno bil nI tuj, nI star,
Ker ljubezni moč plamena
Prerodila me je v mlado stvar.
Zavriskaje nesel blago
Mater sem  čez naju koče prag, Tam imel,  kar srcu drago,
In  presrečen bil je siromak!
Dokler ljuba,  srčna mati Tu na božjem sveti še živi,
Po mladosti še nam zlati In   po   domovini   tudi   ni
Lujiza Pesjakova.