r
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vm spise, v oceno poslane knjige itd. ]e pobijati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 6-— „ četrt leta ... . 2*50 „ posamezne Številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativna stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
■■■■■■■■■■■a
nnnananDcaanDnnQaaGnnacanonDnDncnnDDcacDnDOQconaDCDncnnDnnoDnnoonsncncaDcnnnoc.annnaacncDanDQanooDaDCDDSQ ■■
1...............................■■■...........................................................■■•■■■■■••■■>••■■■■■■■■■■•.....................«nm!
.....................................■•»••■■■■■■■■■■i.........■■■■■•■■■■■■■.........■■■■......■■■■■■■■■■■■■■■■•i........•■■•■•■■■■■■■•■■■■................
m m
... Slovanskemu učiteljstvu! J




••»«i



■■■■■■■i
■■■■■■■■■
. .....................................



• •••





•••
Tovariši! Tovarišice! Bratje! Sestre!
V dneh 6. in 7. septembra 1913. praznuje Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev v srcu slovenske zemlje, v naši beli Ljubljani, svojo petindvajsetletnico, ki bodi sijajna manifestacija vsega slovanskega učiteljstva. — Po petindvajsetih leti& bojev in naporov za prospeh šolstva, za pravice in obrambo stanu, za utrjenje in povzdigo našega ugleda in naše časti se združi tedaj v Ljubljani vse slovansko učiteljstvo, da povzdigne s svojo mnogobrojno udeležbo
srebrni jubilej naše Zaveze
do najlepšega praznika, ki ga je doslej učakalo napredno slovensko učiteljstvo! — Iz vseh pokrajin, koder deluje slovansko učiteljstvo za kulturno ojačenje, za razvoj duševnih in telesnih sil svojega ljudstva, prihite med nas prosvetni borci — naši bratje in naše sestre po krvi in jeziku, naši tovariši in tovarišice po delu in stremljenju se zedinijo tedaj v središču Slovenije!
Slovanska kulturna vojska
se zbere, da pokaže vsemu svetu svojo moč in veličino! Pred kulturno slovensko javnostjo hočemo govoriti, pred njo položiti račun o dosedanjem svojem delu, pred njo razviti načrte o bodočem delovanju, zakaj ker je naši preteklosti in naši bodočnosti podlaga resnica in pravica, sredstvo poštenost in značaj, a smoter blaginja naroda in domovine — se ne bojimo javnosti, ampak stopamo pred njo s čistimi rokami in plemenitimi nameni. — Da dokaže svojo solidarnost z našo Zavezo, je določilo vodstvo Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji, ki šteje danes 27.000 članov, da se vrši obenem z našim jubilejem v Ljubljani
zbor delegatov Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji.
Za zborovanje te delegacije sta določena dneva 5. in 6. septembra. — Na tem zboru bodo razmotrivali o položaju našega šolstva in stanu najizkušenejši naši slovanski bratje in tovariši, ki jim dušo prešinja ena misel: Sveto služimo sveti domovini! — Ko bo delo obeh upravnih odborov in obeh delegacij dovršeno, tedaj se sestane naš slovanski učiteljski parlament — in to bo
slavnostno zborovanje,
ki se vrši dne 7. septembra v veliki dvorani Narodnega doma. Na to slavnostno zborovanje se zgrnejo vse naše množice, a pridejo k nam tudi naši narodni delavci in veljaki, da bo tistega dne v Ljubljani v znamenju prosvetnega dela in narodnega edinstva pod geslom bratstva, enakosti in svobode
združena reprezentanca kulturnega Slovanstva!
Na večer pred slavnostnim zborovanjem se vrši v veliki dvorani Narodnega doma impozanten j u b i 1 e j s k i koncert, ki se zanj marljivo vrše priprave po vsem slovenskem ozemlju in ki bo po kvaliteti in kvantiteti odlična priredba. — Resno delo vseh dni pa zaključi slavnostni banket, ki se vrši po slavnostnem zborovanju v hotelu Tivoli. Vse posameznosti vzporeda se objavijo pravočasno.
Tovariši! Tovarišice! Bratje! Sestre! Pridite vsi, ki ste enih misli, da si bratsko stisnemo roke, da se okrepimo, ojunačimo za nadaljnje delo! Sprejeli Vas bomo z ljubečimi srci! Ne bodi slovenskega kraja in ne slovanskega plemena, ki bi v tedanjih dneh ne imel v Ljubljani svojih zastopnikov!
Z bratskimi tovariškimi pozdravi! Na zdar!
V beli slovenski Ljubljani, dne 1. avgusta 1913.
Luka Jelene 1. r.,
predsednik Zaveze.
Častni predsednik: Dr. Ivan Tavčar 1. r., župan ljubljanski.
Jakob Dimnik 1. r., Vilibald Rus 1. r.,	Fran Luznar 1. r.,
predsednik pripr. odbora.
tajnik Zaveze.
blagajnik Zaveze.
HIBI ■■■■■■■■
M»

<80$
m
m

ftg


Jubilej Zaveze.
Iz našega uredništva.
Ob Zavezinem jubileju izide naš list v slavnostni obliki in v večjem obesga. — Vabimo vsakogar, naj prispeva za to številko, ki jio poklonimo kot pozdravni dar svojim slovanskim gostom. — Rokopise prosimo poslati zanesljivo do 18. avgusta t. 1.
Iz stanovanjskega odseka.
Udeleženke in udeleženci Zavezinega jubileja naj. sporoče, ali si žele
1.	prenočišče v hotelu,
2.	prenočišče privatno,
3.	prenočišče skupno* (brezplačno).
Ta naznanila, ki naj tudi povedo, za
koliko no!či si posameznik želi prenočišča, je poslati najpozneje do 25. avgusta t. 1. na naslov: Ludovik Dermelj, učitelj v Ljubljani, Gluhonemnica.
Iz banketnega odseka.
Kdor se udeleži slavnostnega banketa dne 7. septembra v hotelu Tivoli, naj prijavi svojo udeležbo najpozneje do 25. avgusta t. 1. na naslov: Ludovik Dermelj, učitelj v Ljubljani. Gluhonemnica. (Cena za osebo 5 K.) Kdor se prijavi, se s tem obenem obveže, da se banketa res udeleži, oziroma — če bi se ga ne udeležil — da plača naznanjeno ceno.
Iz sprejemnega odseka.
Sprejemni odsek se pripravlja, da priredi vsemu učiiteljstvu, ki se udeleži Zavezinega jubileja, čim lepši in dostojnejšii sprejem. Kdaj se oficialni sprejem vrši, javimo pravočasno.
Spominski spis.
Zaveza izda za svoj jubilej spominski spis. ki objavi zgodovino Zaveze in zgodovino slovenskega učiteljstva v dobi 25 let. Po oblilki in vsebini bo ta spis odlično delo. Že danes opozarjamo nanj!
Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem
daje svojim članom sledeče na znanje:
Kakor je bilo citati v »Pädagogische Zeitschrift« z dne 10. apriila t. 1., je imel štajerski deželni odbor namen, za 1. 1913. razdeliti med učiteljstvo draginjsko do-klado v znesku 1 miljoti kron, ako ne bi prišlo do delazmožnosti deželnega zbora, ki bi naj sklenil novi plačilni zakon za štajersko učiteljlstvo. Pri tem se je zanašal deželni odbor na prispevek, ki bi ga naj dobiia dežela iz dohodkov malega finančnega načrta. Ker pa se ta načrt v državnem zboru ni sprejel, ni dobila dežela nobenega prispevka, in tako je splavala tudi nameravana draginjska doklada v znesku 1 rnilion kron po vodi.
Zaradi vztrajnega pritiskanja in prizadevanja štajerskega Lehrerbunda pa se je končno štajerski deželni odbor vendarle odločil, saj nekaj malega že takoj letos ukreniti, da pokaže učiteljstvu vsaj dobro voljo. V svoji seji z dne 21. julija t. 1. je deželni odbor več ur vsestransko raz-motrival, koliki znesek sme in more z ozl-Tom na finančni položaj dežele in z ozirom na nedospeli državni prispevek dovoliti za enkratno zasilno podporo štajerskemu učiteljstvu. Določil je končno znesek 300.000 K.
Zaeno je deželni odbor pozval štajerski Lehrerbund, _da stavi predloge za-stran razdelitve tega zneska. Odbor Leh-
rerbunda je imel dne 3. avgusta 1913 v Gradcu svojo redno sejo, katere so se udeležili vsi štirje slovenski odborniki. V tej seji se je Lehrerbund izrekel zastran razdelitve za sledeče načelne točke:
1.	Vse učne osebe naj nekaj dobe — razen učiteljic, ki so omožene z učitelji.
2.	Ves znesek se naj naenkrat izplača. ne v mesečnih obrokih. (Temu je že pritrdil deželni odbor).
3.	Deleži naj ne bodo enaki, marveč oženjene učne osebe naj dobe več kakor neoženjene.
Zastran razdelitve je nadalje sklenil Lehrerbund predlagati sledeče 4 skupine:
I.	skupina: moške oženjene in vdovele učne osebe naj dobe po 120 K;
II.	skuipna: neoženeje učne osebe in vdovele učiteljice s sposobnostnim izpri-čevalom dobe naj po 80 I<;
III.	skupina: učne osebe z zrelostnim izpričevalom. ki koncem šoil. leta 1912./13. dokažejo vsaj 1 službeno leto, naj dobe po 40 K:
IV.	skupina: neoženjene hi vdovele učiteljice ženskih ročnih del, ki imajo vsaj eno službeno leto, naj: tudi dobe po 40 K.
Akoravno smo slovenski in tudi nekateri nemški odborniki zastran teh skupin predlagali različne izpremembe ter smo poudarjali, da je na pr. zastran I. skupine velikanski razloček med potrebo oženjenih učiteljev brez otrok in brez dolgov ter med onimi z mnogimi otroki in dolgovi in akoravno smo nadalje poudarjali, da vsaj posamezne bele vrane med učiteljstvom, ki imajo imetje, podpore ne rabijo; smo končno vendarle ostali pri imenovanih skupinah, ker bi razločevanje po Večji ali manjši potrebi povzročilo zopetna dolgotrajna poizvedovanja potom šolskih oblasti, kar bi razdelitev mogoče za več mesecev zavleklo. Bund pa zavzema stališče, da je treba hitre, takojšnje razdelitve, zakaj dvakrat da, kdor hitro da!
Končno je Bund sklenil, da o nameravani akciji deželnega odbora in o svojih sklepih obvesti štajersko učiteljstvo ter ga nujno pozove, da naj vsako izjavo v tej zadevi opusti ter se ne spušča v polemiko niti v stanovskih niti v nestanovskih listih. Za letos je dosežena res samo kapljica na žareči kamen, a več pri najboljši volji pod danimi, neugodnimi razmerami ni bilo mogoče doseči. Zato se naj učitelja stvo s to res le zasilno akcijo za letos zadovolji. Drugo leto. pa bomo vrtali naprej. dokler ne dosežemo, kar nam gre pred Bogom in poštenimi ljudmi!
Skopost štajerskega dež. šolskega sveta.
Običajne uradne konfernce so končane! Kdor ni sam bil navzoč na taki konferenci, ne more presoditi duhamornega dela, ki ga zahtevajo le-te konference. Utrudljive so do skrajnosti, posebno še za tistega, ki mora večkrat že o polnoči odriniti od doma, da dospe pravočasno v kraj konference, zakaj če nisi točen, dobiš od nadzornika — piko! Za te konference so določeni neki vinarji, ki jih dež. šolski svet naziva »Reise- und Zehrungskosten«. Boga mi! Zehrungskosten! Če so že do-sedaj bile te »diete« tako malenkostne, da bi jih zavrnil vsak berač, je tem ne-piimernejše počenjanje štaj. dež. šolskega sveta letos, ko je — namesto da bi v času splošne, neznosne draginje te diete povišal — jih kakor v zasmeh za eksi-
stenco se borečemu učiteljstvu znižal, ko je od tistih borih kronic le še imel smelost odščipniti! Berač bi ti' tako miloščino vrgel nazaj v obraz, dež. šol. svet pa menda v svoji birokratski naivnosti misli, da so naše poščipane diete itak še sijajne. — Gospoda tam zgoraj! Ne igrajte se, ker sicer se utegne zgoditi, da bo k prihodnji uradni konferenci prišel samo — nadzornik! Ako se mislite iz nas norčevati, pustite nas na dan konference rajši doma pri pouku; tam bomo vsaj v svojem vsakdanjem tiru naprej živeli, ne da bi bilo treba že tedne prej premišljevati, kako bomo pokrili primanjkljaj, ki nam ga bo provzročila konferenca. Menda pa vendar ne mislite, da je učiteljstvo v teh dragih časih tako idealno, da se bo dalo na račun svojih idealov od dež. šol. svetov tako umazano izkoriščati in za nos vleči! — Moj voznik — račun mi je napravil po geslu, ki pa žalibog za nas ni veljavno: »Vsak delavec je vreden svojega plačila«, pri čemer pa se ni oziral prav nič na moje skromne diete — si je privoščil pečenko, jaz sem pa dolgo časa omahoval, si li nai na ta.slavnostni dan privoščim govedine, da ne bo — primanjkljaji prevelik! — Izkoriščano učiteljstvo priporoča torej slavnemu štaj. dež. šol. svetu v resno premišljevanje: 1. Kolikor časa se nas misli na ta način za nos voditi, naj se nas blagovoli doma pustiti, okrajnih konferenc naj se pa udeležuje dež. šol. svet sani, toda z našimi dietami! 2. Če se naj pa učiteljstvo tudi vbodoče udeležuje teh konferenc, naj se mu pa nakažejo diete, ki bodo stanu in času primerne! Eden za vse.
f Dr. Josip Kušar.
Umrl je mož značajen,
načel jeklenih, neomajen.
Ne, ni umrl!
Le časne je oči zaprl!...
Našega lista prostor v tej žalni obliki je navadno namenjen le onemu stanovskemu tovarišu takrat, kadar trajno zapusti* naše vrste, »da se po trudu in po boju oddahne v blaženem pokoju«. Umrli ni bil učiteli a bil je vedno iskren iin do •zadnjega diha odkritosrčen prijatelj naprednega slovenskega učiteljstva. Ni bil nikdar član krajnega ali okrajnega šolskega sveta, toda izredno natančno je zasledoval naše delovanje, zato mu ni bila neznana nobena maša stanovska naprava; o vsakem važnejšem učiteljskem dogodku si se lahko brez razlaganja raz-govarjal z njim. Naj bodo torej posvečene te vrste našemu odličnemu prijatelju, tej zlati duši, ki je bil gotovo tudi eden izmed najodličnejših in narvestejših sinov, kar jih je bilo doslej rojenih na krasni slovenski zemlji!
Dr. Josip Kušar je bil rojen v Ljubljani leta 1865. kot sin čislane narodne rodovine. Oče je bil veletrže'c in pozneje tudi državni poslanec, mati pa je bila doma iz ugledne Bleiweisove hiše iz Kranja. Dovršivši ljubljansko gimnazijo, je šel na dunajsko vseučilišče, kjer je prejel doktorsko, diplomo. Po končani sodni praksi je vstopil kot odvetniški kandidat najprej v Kranju v pisarno dr. Val. Štempiharja, nekaj let za tem pa v Ljubljano v odvetniško pisarno dr. Iv Tavčarja. Svojo lastno odvetniško pisarno je otvor.il leta 1897. v Ljubljani; po preselitvi dr. Fr. Prevca iz Kranja v Kostanjevico pa se je 1. 1905. stalno naselit v Kranju.
2e v mladih letih se je začel zanimati za vse, kar dviga slovensko ime in kar stremi po narodnem napredku. Idealno rodoljubje, brezprirnerna narodna odločnost, požrtvovalno in nesebično delo za narod, bratsko tovarištvo, plemenita zna-čajnost... vse to je bilo vteleseno v njegovi cisebi. Te vrline so bile vzrok, da so ga 'klicali povsod, kjer j)e manjkalo navdušenih delavcev Tako je postal ljubljanski in kranjski občinski odbornik, tajnik ali pa predsednik skoro v vseh narodnih in gospodarskih društvih, koder je živel. Bil je ognjevit govornik, ki ie znal navdušiti posebno ob narodnih slavnostih, ljudske mase. K temu je dosti pripomogla gorka domovinska ljubeze/n in pa njegova mar-kantna visoka postava z dolgimi navzdol zavihanimi črnimi jugoslovanskimi brka-mi. Nič umetno narejenega ni bilo na njem in v njem, nič prisiljenega, zato pa je bilo vse tem presrčneje in tem lfubezniveje! Z žarom visokega spoštovanja, z božanstveno navdušenostjo in s kristalnočisto ljubeznijo pa se je oklenil Sokolstva in planinstva! Kadarkoli je zapustil pisarno in domače skrbi, brž ga je vodila pot med sokolske vrste ali pa gori v planinski svet..
Težnje in napore naprednega učiteljstva je spremljal z odkritim in plemenitim čuvstvom, kakor bi bil vzrastel v naših vrstah. Kolikokrat se je pohvalno izrekel o naših številnih stanovskih napravah! Neštetokrat je poudarjal, da napredno učiteljstvo ne more podleči, ker ima v teh zamotanih razmerah vendar še toliko in toliko delavnih sil, ki so oprte in ko-reninijo v idealni stanovski zavesti in ljubezni. Zapostavljanje narodnega učiteljstva po šolskih oblastvih se mu je zdelo neodpusten greh. Kako so se mu zaiskrile oči, ko je z gnjevom čital poročilo o znani zadevi, da namreč izvrstno kvalificirani mož ne dobi tudi najinavadnejšega učiteljskega mesta samo zato, ker je član Sokola. Dobro nam je v spominu, kako se mu je izvila tedaj bridka obtožba: »Povsod drugod v deželnih in šolskih svetih bi se sistiral tak sklep, samo pri mas je vse dopuščeno!...«
Ni čuda torej, da je brzojavna vest iz Rogaške Slatine kakor strela udarila med njegove neštete prijateljee in znance, da je na mah preminulo to zlato slovensko srce. V četrtek, zadnji dan meseca julija, je prihitela v Kranj k pokdpu od vseh strani nepregledna množica, da ga spremi do predzgodnjega groba. Ljubljanska so-kolska konjenica, ki ji je bil pokojni ustanovitelj, je bila na čelu mrtvaškega izpre-voda. Za to pa so se razvrstila narod.društva, zastopništva skoro vseh slovenskih sokolskih žup, planinci, stanovski tovariši in vsi oni, ki so mogli iti ta dan z doma. Učteljstvo je bilo številno zastopano; iz Ljubljane sta prišla občinska svetnika J. Dimnik in A. Likozar ter deželni poslanec E. Gangl. Ob hiši' in ob grobu mu je zapel kranjski čitalmiški pevski zbor pod osebnim vodstvom skladatelja O. Deva. narodni pesmi »Vigred se povrne« in »Gozdič je že zelen«. Zadnja pesem je bila na novo kot žalostinka harmonizirana nalašč v ta namen. Nobeno oko ni ostalo pri hiši brez solz ob besedah: »Al' prijat'-lja sem1 nazaj — nikdar več ne bo!« In na pokopališču so istotako učinkovali akordi v besedilu:
»Pomlad že prišla bo,
ko te na svet' ne bo>,
LISTEK.
Šaljivi prirodopis slovenskega učitelja.
(Konec.)
Debeli učitelj. — Debeli učitelj uprizarja učiteljstvu škandal, uprizarja ga tistemu učiteljstvu. ki se poteguje za zvišanje svojih plač, ker s svojo debelo osebo stavlja beračujoče učiteljstvo na laž, ravno tako. kakor stavijo deputantje pri posameznih kompetentnih višjih osebah učiteljsko bedo v kaj čudno luč, ker so — najelegantnejše oblečeni. Po mojem mnenju naj bi prišli v fraku, nai bi imeli bele rokavice na rokah in svetlikajoč se cilinder v rokah, a na ta način: frak naj bi imel na levi strani, tam, kjer nosijo stari veterani svoje vedno novonalikane hrab-rostne križce, papirnato medajlo z napisom: »Entliehen beim Kleiderverleiher und Trödler Max Pfeifendeckel um 1 K pro Stunde« — na cilindru pa spredaj listič z napisom: »Aus Rücksicht wirklicher Armut unentgeltlich geliehene Dran-gabe zum Fraok!« Rokavice1, da — te bi si pa kupil; če bi jih vrgel komu v obraz, vrgel bi vsaj svoje! — Debeli učitelj torej dela učiteljstvu škandal. Sicer pa ni vedno sam kriv, da ima takšen volumen. Neki tovariš-debeluhar v hribih mi je — ko sem
mu očital debelost — zagodel v obraz: »Kaj hočem1! Jaz in moji prešiči jemo skoraj, eno in isto, a jaz sem, debel, prešiči pa ne. Ali ni to smola, hujša od kolofonije, ko bi sam; vendar rad imel zadevo narobe?!«
—	Debeli učitelji — potolcite se po trebuhu, kolikor vas je tukaj! — tolažite se torej, da nam ne delate namenoma ali iz hudobije s svojo debelostjo škandala!
Učitelja idealista dandanašnji ni med nami, zakaj če bi kateri hotel biti, bi ga svet kmalu radikalno ozdravil. Pač pa procvSta v nekaterih eksemplarih učitelj realist. Če je realist najdebelejše struje. tedaj trdi. da noben ptič ne poje tako lepo, kakor kokoš, kadar je izlegla jajce in ko-kodaka; da noben ptič ne cvrči tako prijetno, kakor pišče, kadar se peče v žgoči masti; najidealnejši čveteronožec mu je debel prešič in najžlahtnejša rastlina — vinska trta; krompir, dobro in mastno ocvrt na krožniku, mu bolje prija, kakor oni na njivi. Neveste — dokler je še samec
—	meri po obilnosti mošnje ali številu hektarov in nadstropij, prijatelje pa po koristi, ki mu jo prinaša prijateljstvo.
Učitelj specialist. — Teh1 je mnogo v naših vrstah in so tudi raznovrstni, kakor se ravno brigajo za razne panoge ali kmetijstva. ali pa pouka in vede. Eden je sad-jerejec. drugi čebelorejec, tretji je oboje v eni osebi, četrti je prirodoslovec — in če peti ubija samo čas, je gotovo tudi Specialist, zakaj vsakdo ne zna tega. Kaj pa uganjajo Specialisti?
Samo kratko in splošno hočem nekaj povedati, preveč se ne upam, ker je danes mnogo specialistov med nami. Torej — če je prirodoslovec, pobira hrošče in jih iz-kuša ubijati z elektriko, ki si jo plodi doma v kakšni diverzni bateriji; metulje lovi z mrežo, muhe koj s pestjo; če na svojih pohodih sreča polža, ga niti ne pogleda, ker že na pamet ve. da ima štiri rogove, katere lahko skrije pod kožo, kakor mačka kremplje. — Drugi zopet redi prvo1 leto francoske kunce, drugo leto vali z valilnim aparatom piščeta, tretje leto se intenzivnejše vrže na sadjerejo, četrto leto se mu zde bučele jako koristne, peto leto pa spoznava. kako dobre so krače in klobase doma zrejenih prešičev. — Tretji je lovec, in ker mu puška nese premalo, si izkuša dobiti boljših dohodkov s pasjerejo; pse, ki na Spodnještajerskem niti mačk poditi ne znajo, prodaja potom inseratov na Gor-nještajersko za dobre srebrnjake kot lovske; vendar o njihovih lovskih uspehih molči lovska zgodovina.
Taki in enaki so opravki specialistov, o katerih si iz že navedenih vzrokov ne upam več povedati. Samo en slučaj hočem še navesti. Bil je Specialist za kmetijstvo, in sicer tako* izvrsten Specialist, da je razen odvračanja toče znal vse. Nekoč si je za kokoši naročil Barthelsovega klajnega apna. na podlagi katerega kokoši baje nesejo jajca same od sebe, in naročil je tudi Thomasove moke za trato pred šolo. Vrhovni in svetovno znani poglavar pekla.
Satanas. pa mu je zamenjal obe snovi, in tako je šlo klajjno apno po trati, Thoma-sova moka pa v kurje želodce. Na trati je baje počepala trava, v kurniku pa so počepale kokoši. Izjavljam pa, da ne prevzamem odgovornosti za resničnost tega prigodka.
Končno naj še omenim en tip slovenskega učiteljstva, namreč je to zaslužni učitelj. Kq je čez štirideset let svojo kožo stroji! v šolskem vzduhu. dobi tuintam — če ima srečo — srebrn ali zlat križec, in sicer večinoma onega brez krone. To pa zato, ker si mislijo merodajni, krogi, da je ne potrebuje; uverjeni so namreč, da mora na stara leta. ko je že preskrbel otroke in je mogoče tudi že vdovec, imeti kako krono — v žepu. In prav je tako! Zaslužni učitelj ne potrebuje k podeljenemu križcu nikake krone, saj ima — trnje-vo na glavi! — — — — — —
To je torej nekoliko prirodopisa o slovenskem učitelju. Slovenske učiteljice se nisem dotaknil, ker mnogočesa, kar sem povedal o učitelju, velja tudi o učiteljici. Nadalje se pa tudi upal nisem, ker so že zadnjič pri mojem zadnjem šaljivem predavanju v Žalcu nekoliko pihale name. O priliki znam' tudi o slovenski učiteljici povedati kaj. toda pogojno: pri' odprtih durih. da bom v sili brž zunaj, eventualno hočem na podlagi trdne pogodbe Po predavanju oditi — kakor Essad-paša iz Ska-dra — s popolno monturo; zdrav na obleki in telesu!
k' te bodo djali v to hladno zemljo!«
Ko so sneli Sokoli, ki so nesli pokojnika » v to hladno zemljo«, sokolski prapor raz krsto zvestega praporščaka, je očrtal v vznesenem nagrob. govoru starosta1 Gorenjske Sokolske Zupe, notar M. Marin-ček iz Tržiča, v duhu umrlega brata njegovo življenje in delovanje.---
Naj duh njegov živi med nami, na delo nas budi in drami!
Najblažjemu srcu slovenskemu, vzornemu prijatelju slovenskega šolstva in učiteljstva kličemo v prerani grob: So kolski, planinski in učiteljski pozdrav!
R.
Statistika srednjih šol na Slovenskem in v Istri.
Po letnih izvestjih.
(Dalje.)
Dijaki po narodnosti. Gimnazijci po narodnosti.*)
>N <D
O
e
a a
h
«
Zavod
Kočevje . .	.
Kranj . . ,	.
Ljubljana I. .	. Ljubljana II. Ljubljana nemški
Novo Mesto .	.
Št. Vid ...	.
Skupaj
o —> p.« m -
K»
o
M
KG
o h
o *
o
-M
o
s
Celje A. Celje B. Maribor Ptuj .
Skupaj
Beljak . Celovec Št. Pavel
Skupaj
Gorica . . . Koper . . . Pazin . . . Pulj nemški . Pulj italijanski Trst nemški . Trst italijanski Volosko-Opatija
Slovenci
absol. o/o
12 323 670 385 2 270 289
1.951
73 169 337 30
609
8 73 26
107
8468
Hrvati
absol. o/o
12
052
49-19
10-27
447
28 14
230 2 7
Skupaj
728
23 42
Gimnazije skupaj
3395
0-24
Nemci
absol.
146
4 2 1
167
5
o/o
Ita
absol.
o/o
325
14-11
234
233 157
624
312 407 191
0-19
4 6
141 25
5 19
1
71
272
8 75
289
910
56
92
210 5 1
364
50-40
87-33
11-71
2.223
3 0-13
4 12
16
403 199 2 53 190 140 717 1
1-54
1.705 ! 54-86
1.725
M 2 o
13 1
1 7
21 7 2
39
60
*) Dečki in deklice skupaj.
Realci po narodnosti.*)
*) Dečki in deklice skupaj.
V	nobeni teh dežel število slovenskih dijakov po odstotkih ne dosega odstotkov slovenskega prebivalstva. Se slabše je pri Hrvatih v Istri. Posebno zaostajamo oboji v številu realcev, ki je pri Slovencih na Štajerskem in Koroškem ter pri Hrvatih prav neznatno.
V	primeri s prejšnjim šolskim letom je naraslo šjtevilo slovenskih gimnazijcev na Kranjskem absolutno za 87, relativno za 0-39%, relacev pa je 7 ali za 0;48% manj. Na Spodnjem Štajerskem je gimnazijcev 19 ali za 0-49^> več, realcev je v Mariboru isto število, relativno pal za 0:06 fo manj. Na Koroškem je gimnazijcev 7 ali za 0-44% več, realci pa v Celovcu 3 ali za 0-59% manj. Na Primorskem ie gimnazijcev 122 ali za 1-47% več, realci pa 4, relativno za 0-52% manj. Hrvaških gimnazijcev je na Primorskem sicer 26 več, toda relativno za 0-16% manj. realci so 4 ali za 0;29% manj!.
Dežela	Zavod	Slovenci		Hrvati		Nemci		Italijani		Drugi
		absol.	o/o	absol.	o/o	absol.	o/o	absol.	o/o	
o .M CD a	Idrija.........	180 330	—	5	—	5 199	—	3	—	1 4
ca E «	Skupaj . . .	510	7015	5	069	204	28 06	3	041	5
Spod. Štajer.	Maribor........	8	2-86	2	—	267	94-36	1	—	2
Koroško	Celovec........	5	1-27	—	—	375	95-18	9	—	5
Primorsko	Pazin......... Pulj.......... Trst nemški....... „ ital. I........ * »II........ t	149 11 93 3	1 II 1 1 1	7 13 12 1	1 1 1 II 1	71 73 153 1 1	—	144 164 , 88 200 584 352	1 II II 1	5 4 6 2 2
	Skupaj . . .	254	11-88	33	1-34	299	1398	1532	71-62	19
Realke skupaj . . .		779	—	40	—	1145	—	1.545	-	31
Vseh srednješolcev . . .		4.174	—	329	-	3.368	—	3.270	—	91
Na 10.000 prebivalcev pride v teh deželah 53-2 srednješolcev, torej manj nego povprečno v celi Avstriji; pri Hrvatih; 19-2, Slovencih 33-7, Nemcih 78-5, Italijanih 91-7. V posameznih deželah pride na 10.000 prebivalcev ene narodnosti srednješolcev iste narodnosti: na Kranjskem Slovencev 50-1, Nemcev 189-5; na Spodnjem Štajerskem Slovencev 15-4, Nemcev 131-3; na Koroškem Slovencev 13:6, Nemcev 42-2; na Primorskem Slovencev 36-9, Hrvatov 17:9. Nemcev 228, Italijanov 90-8.
Številno razmerje gimnazijcev in realcev se je pri Slovencih in Hrvatih v preteklem šolskem letu še poslabšalo. V celi Avstriji pride letos na enega realca 2-17 gimnazijcev, v -teh deželah lani 2-27, pri Slovencih 4-36, Hrvatih 7'22, Nemcih 1-94, Italijanih 1-28.
Realna smer je zastopana še v realni gimnaziji, a tudi v tej ni mnogo Sloven-
cev. Od 1160 realnih gimnazijcev v teh deželah je bilo Slovencev samo 56, Hrvatov 82, Nemcev 439. Italijanov 576.
Celotno število slovenskih gimnazijcev v teh deželah je bilo 3395, realcev pa 779. V tem so vštete tudi deklice privati-stinjte na srednjih šolah. Razentega pa je še nekaj Slovencev raztresenih po gra-ških in drugih štajerskih srednjih šolah. Po vsem tem je slovenskih gimnazijcev 3329, realcev 783, skupaj 4112.
Nekaj bi jih še bilo v sosednjih hrvaških srednjih šolah, zlasti v Varaždinu in Sušaku, a njih število se ne da dognati, ker hrvaške srednje šole žalibog ne vodijo narodnostne statistike dijakov. Posamezni so še znabiti raztreseni po ostalih avstrijskih kronovinah, a veliko jih ne more biti.
Leta 1908. je bilo v teh deželah slovenskih gimnazijcev 2703, realcev pa 745. Število gimnazijcev je torej naraslo v štirih letih za 626 ali za 23-16%, realcev pa, ki jih imamo že od nekdaj premalo, samo za 38 (5-1%).
Sicer imamo Slovenci še vedno razmeroma manj srednješolcev ko drugi narodi, zlasti Nemci in Italijani. Vendar moramo opetovano poudarjati, da imamo gimnazijcev že preveč, posebno na Kranjskem. Ako bi bil naš narod bogat in bi se absolvirani dijaki posvetili produktivnim poklicem, bi morali le pozdravljati veliko število srednješolcev, ker se s šolanjem vobče širi znanje in kultura ter bi bilo koristno, če imamo čim več izobražencev v vseh poklicih. Žalibog pa ni tako. Kdor je nekaj let presedel po gimnazijskih klopeh, se ne mara več baviti s poljedelstvom in obrtjo ter množi vrste slabo plačanega inteligenčnega proleta-riata. Na visokih šolah imamo večinoma juriste in filozofe, več, kakor jih dobi primernega kruha v domovini. Izven domovine naših juristov ne rabijo, filozofov pa le malo. Ako bi imeli zdravnike, inženirje, živinozdravnike itd., ti bi zdaj lahko dobili zaslužka na Balkanu. Toda teh imamo sami premalo.
Zato moramo odločno nastopiti proti enostranskemu množenju naših gimnazij' cev. Treba je javnost poučiti in odsvetovati na Kranjskem gimnazijski študiji, na svetovati kvečjemu realke, zlasti pa meščanske in razne strokovne šole, kakor obrtne, poljedelske itd. Predvsem pa je dolžnost srednješolskih profesorjev, da s pravično strogostjo izbirajo sposobne in -odstranjujejo manj sposobne dijake iz gimnazij. S tem koristijo splošnosti, a tudi prizadetim posameznikom bolj kakor z neumestno popustljivostjo.
__(Dalje.)
25 letnica „Učiteljskega društva za postojnski šolski okraj".
(Dalje.)
Brzojavni in pismeni pozdravi.
Ko se je poleglo odobravanje, ki, ga je izzval govor gospoda župana, so bili prečitami brzojavni in pismeni pozdravi, in sicer:
Borovnica. K veselemu slavju društvene petindvajsetletnice srčno česiti-tam. Društvo naj deluje in dviga učitelj-stvo še mnoga leta. Žirovnik.
Boršt pri Trstu. Današnjemu slavlju v Vaš in naš ponos kličemo: Živi, rasti, cveti še nadalje! Slovensko učiteljsko društvo za Istro. Venturini, predsednik.
Bovec. Čestitajoč bratskemu društvu k petindvajsetletnici kličemo: V blagor narodu in našemu stanu neustrašeno naprej! Tolminsko učiteljsko društvo.
Domžale. K današnjemu slavju naj>-iskrenejše čestita: Kamniško učiteljsko društvo.
Gorica. Za srebrni jubilej krepko le napreji! Goriško društvo. Križman.
Hrastnik. Neustrašeno in vztrajno naprej do zmage, zakaj vremena Kranjcem bodo se zjasnila, kliče tlačenim, toda zna-čajnim, neupogljivim bojevnikom narodne prosvete, zbranim pri današnjem! slavju: Učiteljsko društvo laškega okraja. Gnus, predsednik.
Idrija. K jubileju iskreno čestitam. Živeli zborovalci. Gangl.
Kranj. Jubilantu pošilja presrčne bratske čestitke za učiteljsko društvo kranj-skega okraja: Rus.
Krško. Bratskemu društvu najlepše čestitke. Pedagoško društvo v Krškem.
Ljubljana. Srčne čestitke k slavju 251etnice društva naprednih učiteljev, ki jim krivična siila ni upognila značaja in ponosa. Dr. Novak, dež. poslanec.
Ljubljana. Ob slavju 251etnice obstanka Vašega društva kličemo: Slava! Kakor je zvesto izvrševalo četrt stoletja Svojlo nalogo in stalo na braniku za učiteljska prava in za svobodni razvoj šolstva, tako naj ne upogne tilnika tudi vpri-hodnje. Zborovalcem-junakom: navdušeni živio! Jelene, predsednik Zaveze.
Ljubljana. V imenu Deželnega slovenskega učiteljskega društva k današnjemu slavnostnemu dnevu najsrčnejše čestitam. Iskreno želim obilo najlepšega uspeha ob današnjem zborovanju kakor tudi za bodočnost. Bratski pozdrav vsem zboro-valcem. Juraj Režeik, predsednik.
Ljubljana. Ljubljansko učiteljsko društvo kliče bratskemu društvu ob njega 251etnici: »Vivat, floreat, crescat!« Slava zavednim zborovalcem! Z zlatimi črkami bodo zapisani v zgodovini slovenskega učiteljstva vsi, ki tudi v dobi suhih let niso zapustili napredne učiteljske organizacije. Živili značaji! Sursum corda in neustrašeno naprej za svobodo učiteljstva! Dimnik, predsednik.
Ljubljana. Čestitam k 251etnici in kličem: Neustrašeno naprej za pravice učiteljstva! Bivši član Wider.
Logatec. Ob slovesnem praznovanju 251etnice Vašega društva iskreno pozdravljam vse zbrane udeležnike. Leop. Punčuh.
Metlika. »Društvo bratsko, ostani zvesto svojim naprednim načelom« — kliče Belokranjsko učiteljsko društvo.
Nabrežina. Sežansko učiteljsko društvo kliče zavednim tovrišem in tovariši-cum, zbranim na slavnostnem zborovanju, krepki^ Živeli! Na zdar!
Nova Štifta. Gornjegrajsko učiteljsko društvo pošilja najiskreneje čestitke k 251etnemu obstanku vrlega bratskega društva, iskreno želeč, da še ostane naprej na odločnem braniku za vsestranski napredek šolstva in pravice učiteljstva! Ivan Kelc.
Ptujska gora.. Po soglasnem sklepu Učiteljskega društva za ptujski okraj sprejo mite najiskrenejše čestitke k današnjemu slavju 251etnice od bratskega Vam društva. Ivan Klemenčič, predsednik.
Radovljica. Stojite še 25 let na braniku teptanega naprednega učiteljstva. Radovljiško učiteljsko društvo.
Rudolfovo. Brate vodi vez edina nas do cilja enega. Slava umrlim in živim društvenikom! Štipko Jelenec, bivši predsednik.
Solkan. Čestitamo in voščimo vam srčno, naj bi društvo vztrajno napredovalo in Vam obilo koristilo. Za deželno drd-štvo: Bajt
Slov. Gradec. Iskrene čestitke in bratske pozdrave. Slovenjegraško učiteljsko društvo.
Toplice pri Rudolfovem. Zborujočim bratske pozdrave! Neustrašeno po začrtani poti naprej! Novomeško učiteljsko društvo.
Sv. Trojica v Slov. goricah. Ob petindvajsetletnici Vašega, za učiteljski stan plodonosnega delovanja Vam pošiljamo bratske pozdrave ter Vam kličemo: »Vivat, floreat, crescat!« Okrajno učiteljsko društvo za šentlenarski okraj: J. Maurič, načelnik.
Trst. Bratsko pozdravljamo, želeč Vam danes in nadalje najboljših uspehov. Učiteljsko društvo Trst.
Velike Lašče. Bratske čestitke! Pozdrav zborovalcem! V pritiska polnih časih vztrajno naprej! Po dosedanjih načelih naj dejanja govore, kakšna bodita volja in srce. Za slov. učiteljsko društvo kočevskega okraja: Štefančič.
Višnja gora. Pogumno in neustrašeno naprej tudi v novi 251etnici! Zivio! Učiteljsko društvo litijsko.
Vransko. Presrčne čestitke k srebrnemu jubileju. Za savinjsko učilteljsko društvo: Jakše.
____(Konec.)
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Šaleško učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, dne 10. avgusta t. 1. ob pol 3. uri popoldne v šoli. Na vzporedu je med drugimi točkami tudi predavanje o kmetijskem pouku v ljudski šoli. Po zborovanju je šolarska prireditev s spevoigro in igro dvodejanjko.__
Književnost in umetnost.
Aškerčeva čitanka. Izbrane pesmi Antona Aškerca. Uredil in uvodi spisal dr. Ivan Prijatelj. V Pragi. Založila »Svobodna Misel«, 1913. Cena: 1 K in 1 K 60 v. — Dne 10. junija t. 1. je bila obletnica Aškerčeve smrti. »Svobodna Misel, ki ji je bil pokojnik prvak, se ga je spomnila ob tej priliki z izdajo njegovih najbolj značilnih in najlepših pesmi. Lep je tak spomin in potreben za širše kroge, ki bi jim sicer Aškerčevi umotvori ostali neznani. Urednik dr. Ivan Prijatelj je izbral bisere Aškerčeve poezije, ki jim je na konec priložil še nekatere manj vredne pesmi, hoteč s tem pokazati propadanje Aškerčevega vzleta. V uvodu je dr. Prijatelj spretno analiziral Aškerčeve narodne balade, potem balade in romance, ki jim je



snov vzeta iz domače zgodovine, njegovo socialno in miselno1 poezijo.
Konserviranje sadja in vsakojake po-vrtnine za domačo uporabo. Spisal J. Zupane. — Prišel je čas, ko imamo na vrtu dovolj povrtnine in sadja. Misliti pa moramo na ono dobo, ko ne bo vsega tega. Zato bodo skrbne gospodinje založile svoje shrambe z raznimi sočivjem in sadjem za zimo. Kako to storiti, nam kaže knjiga: Konserviranje sadja in vsakojake povrtnine za domačo uporabo, spisal J. Zupane, dež. vinor. inštruktor v Ptuju, in katera se dobi pri njem. Cena ji je 1 K. Marljivi pisatelj nam je pripravil že 3. izdajo knjige, ki jo priporočamo vsem, ki ljubijo pozimi izpremembo hrane. Knjiga je praktično urejena in nas seznanja z raznimi načini vkuhavanja v patentova-nih kozarcih. Nebroj receptov bo služil izvrstno gospodinjam. Pisatelj tudi ni pozabil na pripravljanje likerjev in jagodnih vin, sadjevca in sadnega kisa ter konzerviranja mesa. Knjiga ima mnogo tiskovnih pomot, a so glavne popravljene, tudi najdemo silovniške in jezikovne napake, a knjiga ne trpi na svoji vrednosti. Priporočamo jo najtopleje.
»Nauk o serviranju«. Izšla je znamenita, bogato opremljena strokovna knjiga »Nauk o serviranju«. Priznati moramo, da je ta knjiga neobhodno' potrebna za Slovence sploh, zlasti pa za slovensko gostilničarstvo, ki dosedaj še ni imelo strokovnega slovstva v slovenskem jeziku. Ker je knjiga poljudno pisana, razen tega pa v njo sprejetih 95 tabel' z najrazličnejšimi vzorci in s 338 nazornimi slikami, se vsak prav hitro in lahko seznani z dandanes po vsem svetu veljavnimi načeli in predpisa glede serviranja. Slovencem nam te vrste knjig primanjkuje. Knjiga je namreč v prvi vrsti namenjena gostilni-čarski obrti in zaradi tega ne bi smela manjkati v nobenem hotelu, v nobeni restavraciji in gostilnici, ki se peča s postrežbo odličnejših gostov in tujcev, imeti bi jo moral vsak natakar, vsaka natakarica, da se iz nje ob vsaki priliki lahko pouči o pravilni postrežbi, manjkati pa bi ne smela tudi v nobeni boljši hiši. Posamezna poglavja, kakor »Razvrstitev jedi pri obedih«, »Snaženje servisa in ravnanje z njim1«, »Kako se mize pogrinjajo«, »Serviranje posameznih obedov«, »Slavnostna miza« in »Hotelski service« so namreč ravnotako veljavna za privatne hiše kakor za gostilnice. Zaradi tega bo marsikateri gospodinji s to knjigo ustreženo, ker bo' dajala za s Ionih o napram poslom, da, še več, našla bo v njej marsikatera navodila, ki jo bodo obvarovala večkrat občutne škode. Knjiga se ne peča samo s tem, ka'ko se mora pri serviranju splošno nastopati napram gostom, bavi se tudi z vsemi pripravljalnimi deli, skratka ozira se na vse možnosti in daje za vsak slučaj zanesljiva navodila, tako, da je onega, kdor je znan z nje vsebino, le težko spraviti v zadrego. In priznati moramo, da je pri nas Slovencih zlasti ob raznih slavnostnih prilikah zaradi nepoznanja splošno veljavnih mednarodnih predpisov marsikdo v zadregi, pa naj si je že gostitelj ali tudi samo gost. Reči moramo zato, da smo s to knjigo storili korak naiprej, da srn» se tudi na polju postrežbe približali drugim narodom. Želeti bi le bilo, da bi se v teji knjigi uveljavljena načela in pravila glede postrežbe čim prej; uvedla po vseh naših boljših hišah. Zlasti je sa nio priporočati, da si knjige ne preskrbe samo vse naše boljše gostilne in v teh postrežbi namenjeno osobje, marveč tudi vse naše boljše .privatne hiše. V platno vezana knjiga se naroča, oziroma dobi pri »Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem« in pri upravništvu »Gostilni-čarskega Vestnika«, Ljubljana, Gradišče 7, ter stane 5 K. Pošilja se samo proti naprej plačani naročnini ali proti poštnemu povzetju, Za poštnino se vračuna še 50 v. za povzetje pa 70 v.
Srednješolski vestnik,
* * Iz srednješolske službe. V osmi čin. razred! so bili pomaknjeni: profesorja Makso Pirnat in Fran Komotar na držav, gimnaziju v Kranju, profesorja Martin Majcen in Bogumil Remec na drž. gimnaziju v Novem mestu, prof. Josip Reisner na I. drž. gimnaziju v Ljubljani, profesor Josip Bučar na II. drž. gimnaziju v Ljubljani in prof. dr. Henrik Svoboda na drž. realki v Ljubljani. — Profesor na realki v Gorici, dr. Fran Horburger, je premeščen v Line, na njegovo mesto pa pride profesor Anton Schonbichler iz Radautza v Bukovini. Dalj menda niso mogli iti ponj. — Na Primorskem: V 8. čin. razred so bili pomaknjeni: Milan Begovič na državni realki v Spljitu; Artur Caprini na italijanskem državnem gimnaziju v, Zadru;
Štefan Figuric na državnem gimnaziju v Pazinu; Viktor Kotowsky na državnem gimnaziju v Trstu; Krištofor Krile na državnem gimnaziju v Dubrovniku; Marius Kuschen na državni realki v Gorici; Albert Kurmanič na državni realki v Zadru; Valter baron Ljubibratič na hrvaškem državnem gimnaziju v Zadru; dr. Jožef Müller na državnem gimnaziju v Trstu; dr. Oton Paper na državni realki v Go>-rici; dr. Ernest Peric na državni realki
V	Zadru; Martin Zgrablič na državnem gimnaziju v Pazinu. — Na Koroškem:
V	8. čin. razred sta bila pomaknjena: Jožef Hribar na državnem gimnaziju v Beljaku in Ludovik Nagele na državni realki v Celovcu.
*	* Mestna višja realka v Trstu ne bo podržavljena. Iz Trsta poročajo: Naučno ministrstvo je sklenilo, da se mestna višja realka v ulici Aquedotto ne bo podržavila.
*	Politiški pregled.
*	Samo v Avstro - Ogrski mogoče.
Novi kraljevi komia(a:r, baron Skerlecz, ki ima poverjeno nalogo uvesti na Hrvaškem redne razmere, še hrvaščine ni zmožen. In ta mož ima reševati hrvaško vprašanje!
*	Krobatin in rekrutni kontingent/Na svoji avdijenci v Išlu je poročal vojni minister tudi o nameravanem zvišanju re-krutnega kontingenta. Cesar je odobril, kakor trdijo v poučenih krogih, Krobati-nove predloge.
*	3000 umetnih lesenih nog! »Köel-nisehe Zeitung« prinaša inserat, v katerem se razpisuje dobava 3000 lesenih nog za neko vojskujočo se državo. Ta država je ali Srbija ali pa Bolgarija. — Najbrže bo Bolgarija. To je blagoslov vojne!
*	Razpust štajerskega deželnega zbora. Dunajski listi poročajo, da namerava vlada razpustiti v jeseni štajerski deželni zbor. Od jugoslovanske politiške strani zvemo, da vlada za sedaj nima tega namena, ampak da se na Štajerskem) pripravljajo na to. deželno upravo za daljši čas voditi eventualno tudi brez deželnega odbora.
*	Nemci so edini v boju zoper nas.
Društvo za nemštvo v inozemstvu (Verein für das Deutschtum im Auslande«) je pred kratkim zborovalo v Duisburgu na dolenjem Renu. Načelnik mu je državni minister v p. v. Heting. V minulem letu je pristopilo v društvo 17.000 novih članov. Podpira se s prispevki nemštvo po vsem svetu, zlasti v Avstro-Ogrski, kamor je poslalo društvo lani 124.000 mark; posebno mu je bila« pri srcu nemška stvar na Ogrskem, v Galiciji in v Bosni. Za nujno potrebo so spoznali zborovalci povišanje podpor na nemško-slovenski jezikovni meji. Poročilo o skupščini tega Slovenstvo grožajočega društva končuje s pomenljivimi besedami: »Kot posebno razveseljivo bodi pribito, da društva ne podpirajo le evangeljski, nego tudi katoliški cerkveni krogi«. In pri nas? Katoliški cerkveni krogi, stoječ v službi vladajočega nem-štva, delujejo dosledno zoper našo »Družbo sv. Cirila in Metoda«.
. Kranjske vesti.
—r— Umrl je dne 6. t. m. v ljubljanski bolnici tov. Josip Sedlak, nadučitelj na Jesenicah, v 46. letu svoje dobe po kratki, a mučni bolezni. — Pogreb se je vršil v četrtek popoldne izpred bolnične mrtvašnice na pokopališče k Sv. Križu. Tako rano umrlega tovariša so spremili k zadnjemu počitku tovariši z domače šole ter več ljubljanskih in okoliških učiteljev. Učitelji-pevci so mu v poslednji pozdrav zapeli dve žalostinki. — Ljubemu tovarišu in prijatelju, ki je ob težavnih razmerah ostal zvest svojim dolžnostim, bodi ohranjen najblažji spomin!
—r— Umrla je dne 1. t. m. Franja Janežičeva, učiteljica na dekliškem liceju v Ljubljani. Bodi ji blag spomin!
—r— Pogreb Janka Petriča, edinega sina našega tovariša Petriča v Šiški, ki je na tako tragičen način ponesrečil v Kamniških planinah, se je vršil v soboto popoldne ob veličastni udeležbi občinstva iz vseh slojev. Rajnika so pripeljali isti dan popoldne^ z Jezerskega na Koroškem v Spodnjo Šiško. — Pogreba se je udeležil šišenski »Sokol« in »Čitalnica«. Citalni-čarji so zapeli pred hišo in ob razpotju žalostinke. Pri pogrebu je bilo zastopano S. P. D., profesorski zbor gimnazije, turi stov. klub » Dren«, ki mu je pripadal tudi pokojnik, učiteljski zbor iz Šiške, več učiteljev iz Ljubljane in okolice in mnogo-brojno drugega občinstva. Pogreb ponesrečenca je zbujal splošno zanimanje, in malokatero oko je ostalo jasno, da se ni porosilo, ko je videlo zadnjo pot mladega bitja, ki mu je hrepenenje «po divnetn pla-
ninskem svetu vzelo mlado življenje in mu uničilo, kakor staršem zagrenilo — bodočnost, ob izgubi edinega sina. Naj bo pokojniku žemljica1 lahka!
—r— Poročil se je gospod Karel Riedl, nadgozdar in posestnik v Leskovcu z gospodično učiteljico Mirni Bavdekovo. Obilo sreče!
—r— Dež. šolski svet v Ljubljani. Iz seje dne 5. avgusta t. 1. Imenovani so definitivno: za Polhov gradeč Ana Kleinstei-nova; za nadučitelja v Blatni Brezovici Josip Zakrajšek; za Golo Ana Vadnalova; za Škocijan Josip Trobiš; za Dolenjo vas pri Ribnici Josip Jaklič; za Primiskovo Marija Flandrova; za Rateče Josipina Sterlekarjeva; za Ribnico (deška šola) Alf. Završnik; za nadučitelja v Zagradcu Henrik Lobe; za učiteljico istotam Julija Berlanova; za Ziri Leopold Hladnik; za Cerklje pri Kranju Marija Piškurjeva. Nad,učiteljsko mesto v Horjulu ter učni mesti v Kranju (deška šola) in na Savi se še enkrat razpišejo. — Začasno se vpokoji Marija Boletova v Št. Vidu. — Učitelj Fr. Pire se premesti z Ostrožnega Brda v Žužemberk. — Za ljudsko šolo v Kopanju se ustanovi ekspozitura v Spodnji Slivnici. — Sistemizira1 se novo učno mesto na ljudski šoli v Šmartnem v Tuhinjski dolini in poseben oddelek za oddaljene kraje šolskega okoliša iste šole. — Pravi učitelj na državni gimnaziji v Kranju, Vincenc Marinko, se definitivno namesti in dobi naslov profesorja. Dr. Milan Šerko se priporoča za definitivno namestitev v Novem mestu. Prof. Bogumil Remec dobi dopust kot vodja slov. trgovske šole. — Učitelj Adolf Sadar dobi dopust kot učitelj šole na prisilni delavnici, na II. mestni šoli pa se sistemizuje definitivno mesto ekstra statum. — Na ljubljanskih mestnih šolah se sistemizuje 6. mesto kateheta s šolskim letom 1913/14. — Stalno se vpo-koje: Štipko Jelene, nadučitelj na Dvoru, Eleonora Devova v Naklem in Ida Mally-jeva v Kranju, začasno pa Marta Andolj-škova, učiteljica v Šiški, in Fr. G raji and, učitelj v Kostanjevici. — Za trorazrednico v Mirni peči pa se ustanovi poseben oddelek za oddaljenejše kraje. — Odobri se nov disciplinarni red za dekliški licej v Ljubljani. — Za mesto geografa in histo-rika na ljubljanski realki se sestavi terno predlog, na istem zavodu se sistemizuje drugo mesto kateheta. — Na ljudskih in meščanskih šolah v krajih, kjer so srednje šole, se odslej šolsko leto zaključi istodobno.
—r— Iz ljudskošolske službe. Absol-virana učit. kandidatinja Marija Brežniko-va pride kot volonterka na petrazredno ljudsko šolo v Novem mestu. — Provizo-rični učitelj na ljudski šoli v Borovnici Ivan Verbič je v isti lastnosti prestavljen na šestrazredno ljudsko šolo na Vrhniki in prov. učitelj na deški ljudski šoli v Sp. Šiški Ludovik Ivnik v enaki lastnosti na šestrazredno ljudsko šolo pri Devici Mariji v Polju. — V Zasipu je za 1. 1913./14. dovoljen skupen ponavljalni pouk. — Za prov. učit. na petrazr. ljudski šoli v Leskovcu na Dolenjskem je imenovan abs. učit. kandidat Albin Zavrl. — Dosedanji prov. učitelj v Podkraju Maks Gross je imenovan za prov. učitelja v Ledinah.
—r— Na ljubljanskih ljudskih in meščanskih šoLah je bilo v minulem šolskem letu 5693 otrok; lani je bilo 5666, predlanskim 5674 in pred tremi leti 5687 šoloobi-skujočih otrok.
—r— Okrajne učiteljske konference se bodo morale tudi poslej vršiti redno vsako leto (§ 45. drž. šol. zak.) Le v izrednih. uvaževanja vrednih slučajih se sme v kakem okraju uradna konferenca opustiti, a le s privoljenjem naučnega ministrstva. — Konference pa se bodo morale vršiti 'le na sedežu okrajne šolske oblasti. V stalne odbore in v knjižnične odbore bo treba voliti toliko namestnikov, kolikor je odbornikov. — S tem torej, da se naj uradne konference odpravijo, ne bo nič!
—r— Izobraževalni tečaji v Kranju.
Pripravljalni odsek, ki mu je mestni zastop poveril nalogo, da napravi načrt za izobraževalne tečaje, se je resno lotil svojega dela. Odsek se hoče potruditi, da uredi zadevo tako, kakor bi najbolje odgovarjala krajevnim potrebam mesta Kranja, okolice in Gorenjske sploh. Za danes naj poudarjamo, da so izobraževalni tečaji v prvi vrsti namenjeni za preproste sloje, ki jim gmotne razmere ne pripuščajo, da bi svoje otroke pošiljali v druge kraje, da bi tam nadaljevali svojo izobrazbo. Kajpada se razume, da je pri teh tečajih sploh vsakdo dobrodošel. Naše mnenje je, da je mestni zastop pravo pogodil, da se je zavzel za to zadevo in sklenil tudi gmotno prispevati, da se omogočijo izobraževalni tečaji, ki so uvedeni tudi po drugih malih mestih in povsod jako dobro uspevajo.
—r— Na Kranjski kmetijski šoli na Grmu se prične celoletna in zimska šola novembra meseca. Za kranjske mladeniče je razpisanih 36 prostih mest. Plačujoči učenci plačujejo v letni šoli 300 K, v zimskem tečaju pa 150 K. Nekolkovane prošnje je poslati ravnateljstvu imenovane šole do 15. septembra t. 1. Tam se dobe tudi natančnejša pojasnila.
—r— Popravek. V napisu na spomeniku tovariša Frana Del-Cotta se glasi 3. verz (vrstica): napredka, svobode ljubitelj; torej odpade besedica »delo«.
Štajerske vesti.
—š— Okrajna učiteljska konierenca za okraja Gornji grad in Vransko se je
vršila dne 26. julija t. 1. v, Mozirju. Navzočih je Jjilo razen gospoda predsednika 61 učnih oseb. Po prav presrčnem pozdravu in ožigosanju tistega dopisuna, ki je na-svetoval v novinah. naj referenti gledajo, da konferenca ne bo trajala predolgo, otvori konferenco s pozivom, da zakličejo navzočniki naj\dšjemu in najboljšemu zaščitniku naših šolskih postav prav krepki trikratni: Zivio! Navzočniki so se odzvali temu z vsem navdušenjem. Na to čita predsednik svoj referat o nadzorovanju šol v obeh okrajih ter daje prav primerne migljaje glede uspešnega napredovanja v šolskem pouku iz raznih predmetov, opo-minjaje navzočnike, naj nikdar pri pouku ne spuščajo nravstvene vzgoje. Splošno je bil prav zadovoljen s šolskimi uspehi.
—	O temi: »Pomen in ustroj kmetijskih nadaljevalnih tečajev za šoli odraslo mladino« poročal je tov. Lorber iz Braslovč jako temeljito. V debato je poseglo več na ta predmet posebno pripravljenih učiteljev. Da bi le vsi za povzdigo kmetijstva stavljeni predlogi ne ostali glas vpijočega v puščavi, kakor je to pri nas navada! — »Kako se naj v ljudski šoli obravnava ustavoznanstvo?« Poročal je tovariš Pavel Flere iz Letuša. Prav vrlo mu je pomagal pri tem tov. Pulko iz Gorice, Vsa predavanja so bila sprejeta pohvalno in z odobravanjem. Drugih navadnih ša-blonskih zadev ni vredno omenjati, posebno ker se z njimi navadno le trati pri takšnih uradnih konferencah zlati čas. V stalne konferenčne zbore so izvoljeni za Vransko: Kramar in Jakše; za Gornji grad: Kocbek in Kelc. Velik dokaz simpatije do šolstva od višjih oblasti. Prav živahno debatiranje je nastalo pri točki: predlogi in želje udov. Tov. Kocbek je stavil predlog za izboljšanje učiteljskih plač, ki je bil soglasno brez vse debate sprejet. Hujši spor je nastal med predlogi tov. Flereta, ki je priporočal sprejetje šolske knjige »Moja prva čitanka« od Krulca, kar je tudi g. nadzornik prav toplo priporočal, in tov. Kelca, ki je priporočal »Moje prvo berilo«, sestavljeno od tov. K. Widra. Po mnogih pro in kontra je bil z veliko, večino sprejet predlog Kel-čev, a vladni predlog odklonjen, — Gospod nadzornik se zahvali končno vsem za njihov trud, vztrajnost in požtvoval-nost, želeč vsem prav prijetne počitnice! Njegov namestnik Kocbek se mu pa v imenu navzočih zahvali za nepristransko vodstvo konference in mu želi, da bi naše konference vodil še tako objektivno %i ljubeznivo mnogo let! S tem je bila od 9. ure dopoldne do 2. en četrt ure popoldne trajajoča konferenca zaključena.
—š— Uradna učiteljska konferenca za slovenske in utrakvistične šole okrajev Slovenji Gradec, Marenberg in Šoštanj se je vršila dne 19.* julija 1913 v slovenjgraški okoliški šoli. Navzočih je bifo 68 učiteljev, ozir. učiteljic, pa tudi nekatere učiteljice ženskih ročnih del so bile prisotne. Konferenco je vodil c. kr. okrajni šol. nadzornik Alojzij Schechel. ki je prijazno pozdravil navzoče, se spominjal jubileja pragmatične sankcije ter presvetlemu vladarju in vsej hiši Habsburški zaklical trikratni »Slava!«, v čemer je učiteljstvo navdušeno soglašalo. Za svojega namestnika je imenoval šol. ravnatelja Vrečka. G. nadzornik se je spomnil tudi dveh pred kratkim umrlih tovarišev, namreč ravnatelja Jožefa Barleta in nadučitelja Martina Matekoviča, ki sta bila vestna in marljiva učitelja. Navzoči so njiju spomin dostojno počastili. Enako se je spomnil dveh v tekočem preminulih članov okrajnih šol. svetov, ki sta bila vedno prijatelja šole in učiteljstva, in sicer g. nadpoštarja E. Golla v Slovenjem Gradcu ter R. Sonsa, veleposestnika v Breznem, ma-renberškega okraja. Opomin teh rajnikov, je učiteljski zbor tudi primerno počastil.
—	Kot zapisnikarja sta fungirala tov. Golob Josip in gč. Vidmar Ivanka, oba iz Vuzenice. — Poročilo g. nadzornika o stanju šolstva, o posameznih učnih predmetih, o administrativnih zadevah itd. je bilo jako obširno, temeljito in zanimivo. O temi: Kako neguj učitelj ugled svojega stanu

nn« v

-^X^.TV, . ,V Id : i^rrA '..-tJT * vi ; r 1• g	iiUttfrfri^VVnViA^ivV'^ "	iriV.T . - ' f - - '- T ^	. 1 g^i	i'A,'.' '-•• -■- > - i	i * ^ n. . rn .1 . k. , i. m
vseh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in si. šolskim vodstvom Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26
dtr-SId Tltrar ZalogaGrubbauerjevihinSlatnar-dl A g dr I ILdi jevih zvezkov ter vseh priprav za
trgovina s papirjem in galanterijo obrtno-nadaljevalne šole.
Postrežba točna!
(nasproti „Zlate kaplje".
Cene nizke!
in katerih prestopkov se posebno varuj?« je referiral vodja tov. Martin Judnič od Sv. Primoža na Pohorju. V svojem dobro premišljenem' referatu je navedel dokaj stvari, ki jih je treba uvaževati in katerih pa se treba varovati, da se doseže potrebni ugled. — Uvaževal je posebno rek: »Denar izgubljen — nič izgubljenega; kredit izgubljen — mnogo Izgubljenega, a čast izgubljena — vse izgubljeno«. — Med drugim je zato tudi poudarjal, naj bi vsi v to poklicani črnite® varovali in branili ugled učiteljstva ter- skrbeli, da Se dovede učiteljstvo na tako materialno stališče, da se z vsem more posvetiti pouku in vzgoji ter ga ne bo v tem oviralo njegovo slabo gmotno stanje, ki mu nikakor ne daje potrebnega ugleda. Po referatu se je razvila glede sestave dotičnih tez precej zanimiva debata. — O temi: »Kako se naj navajajo učenci k vsestranskemu razumevanju zemljevidov?« je referiral tov. učitelj Mlinšek Franc iz Slovenjega Gradca. Tudi o tem vprašanju se je živahno debatiralo in so se slednjič sprejele teze tov. Košutnika iz Topoišice. — Na to so še prišla poročila od strani dotičnih načelnikov o stanju iw uporabi okrajnih učiteljskih knjižnic ter poročila o stanju in oskrbovanju šolskih vrtov. — V stalni konferenčni odbor so bili izvoljeni za Slovenji Gradec: tov. Trobej Janko, Vrečko Franc in Šalamun Šimen kot namestnik. — Za Marenberg: Sitter Gottfried, Viher Šimon in Robič Ivan namestnikom. — Za Šoštanj: Koropec Iv., Trobej Alojzij in Lukman Ivan kot namestnik. — V knjižnični odbor so bili izvoljeni za Marenberg in Šoštanj isti tovariši kot v stalni konferenčni odbor; za Slov. Gradec uji tov. Trobej Janko, Ru-novc Martin in Šalamun Šimon. — Na to so prišli samostojni predlogi. — Od vseh treh okrajev je bil soglasno sprejet predlog v zadevi nujne regulacije učiteljskih plač, kateri predlog je gospod nadzornik obljubil takoj doposlati c. kr. deželnemu šolskemu svetu. — Predlog, zadevajoč uvedbo nove začetnice, ni bil sprejet, marveč se je sklenilo, da se o tem šele prihodnje leto sklepa, to pa zato, ker so tovariši iz marenberškega okraja omenjali da ne morejo zanj glasovati, ker še ne poznajo do dobra obeh na novo izišlih začetnic, a dotlej pa se bo vsakdo natančno seznanil z obema knjigama, vVidrovo in Krulčevo. — Ob polu 3. uri zaključi go^ spod nadzornik konferenco, zahvalivši se udom na njihovi vztrajnosti ter želeč vsem vesele počitnice. Tovariš Vrečko se zahvali gospodu nadzorniku v imenu vseh udov za nepristransko vodstvo konference, za podane, res uvaževanja vredne migljaje, za njegovo prijateljsko postopanje napram učiteljstvu in mu čestita na njegovem zopetnem imenovanju za ta po-litiški okraj.
—š— Od Sv. Jurja ob Ščavnici. Dne 1. t. 1. je praznoval 40ietnico svojega službovanja priljubljeni naš nadučitelja Josip Mihelič. Svoje službovanje je pričel v Šoštanju. Od tam je bil prestavljen h . Kapeli in leta 1879. jte bil imenovan za nadučitelja pri Sv. J ur ju ob Ščavnici. Če-' ravno je že osivel, je še vedno zdrav in čvrst. Velezaslužnemu možu. ki je toliko deloval v prid slovenski mladini kličemo: Se na mnoga leta!
—š— 701etnico Svojega rojstva je praznoval 31. julija t. 1. znani nemški štajerski pesnik Peter Rosegger. Mož je znan tudi našemu občinstvu po svojih zrnatih pripovestih iz življenja preprostega ljudstva na Zgornjem Štajerskem. V svoji mladosti je bil Rosegger krojač in šele kot 201eten mladenič se je začel šolati in izobraževati. Pisati pa je začel že prej. Njegov talent je spoznal takratni graški urednik Svoboda, ki se mu imajo Nemci pravzaprav zahvaliti, da je odkril sedaj tako slavnega pisatelja. Še bolj kot pisateljstvo ie pa raznese! Rosegerjevo ime znani, po njem imenovani čez trimiljonski fond za nemško šolsko društvo »Schulverein«. Rosegger je bil tisti, ki je storil prvi korak, češ, on da 2000 K in vsak imovit Nemec naj stori enako. Tako so nabrali za »Schulverein« tri milijone, ki jih bodo Nemci Porabili za narodni boj proti nam. To dej-sjvo je Roseggerja pri Nemcih bolj pro-%vilo kot pa njegove knjige. Od vseh strani ga časte, mesta tekmujejo, katero ^ bo prej imenovalo za častnega občana, ulicam dajejo njegovo ime in vse mogoče g&ti kopičijo na pisateljevo glavo. Ali bl ne bilo dobro, da bi pri nas tudi časih D°snemali svoje sosede, ki znajo ceniti S'voije može in priznajo zaslugi plačilo?!
i
L
Tržaške vesti.
—t— Na slovenski trgovski šoli v Trstu se je zaključilo šolsko leto dne 9. julija t. 1. Šola je zasebna s pravico javnosti in daje absolventom vse ugodnosti, ki so združene s pravicami javnih šol. poleg tega pa zaključeno strokovno izobrazbo. vzgaja po svojem namenu samostojno in službeno osobje za blagovno trgovino in nudi zlasti sinovom srednjih trgovcev in obrtnikov priliko, da se hitro in temeljito izobrazijo v trgovskih predmetih. Odhcdno izpričevalo nadomešča dokazilo o pravilno dovršeni učni dobi o trgovski obrti, in torej učenec, ki je z dobrimi uspehom končal to trgovsko šolo. ni dolžan služiti kot vajenec in obiskovati trgovske nadaljevalne šole, obenem pa tiUdii upravičuje oahodno izpričevalo za samostojno izvrševanje trgovske obrti, če so seveda dani vsi drugi predpogoji. Ab-solventje so sposobni za kontoriste, ko-respondente in knjigovodje po trgovinah in pri denarnih zavodih, a odprta so jim tudi druga pisarniška mesta. — Iz letnega poročila posnemamo, da je poučevalo na zavodu 12 učnih oseb. Učni načrt je obsegal 17 obveznih predmetov: verstvo, slovenski jezik, trgovsko računstvo, geometrijsko oblikoslovje, trgoviustvo in meništvo, dopisovanje in kontoma dela, knjigovodstvo, vzorni kontor, zemljepis, prirodopis, fiziko, blagoznanstvo, drža-voznanstvo. stenografijo, lepopisje, italijanski in nemški Jezik ter neobvezni predmet strojepisje. Poročilo omenja med drugimi v kroniki, da so se tudi v minulem letu slovenski denarni zavodi spominjali zavoda in so darovali njegovemu glavnemu skladu: Tržaška posojilnica in hranilnica 5000 K, Trgovsko-obrtna zadruga 5000 K, Jadranska banka 2400 K. Poleg tega je TOZ darovale še -200 K za učila. Podpornemu skladu pa so darovali: Neimenovanec 100 K, podružnica Zivnostenke banke 25 K in Jos. Negode 10 K. — Navedli smo nalašč vse darovalce, kakor jih navaja poročilo, to pa zato, da moremo konstatiirati dejstvo, da se tega tako važnega našega učnega zavoda. ki si ga moramo sami vzdrževati, nista popolnoma nič spomnila ¿va denarna zavoda, eden slovenski, drugi pa če-ško-slovanski, od katerih bi bili pač lahko pričakovali podpore za našo trgovsko šolo, in to sta Ljubljanska kreditna banka in pa Osrednja banka čeških hranilnic; podpora Živnostenske (25 K) je tudi tako malenkostna napram vsotam, ki jih žrtvujeta Tržaška posojilnica in TOZ, da se kar čudimo, kako je mogoče, da imajo slovanski denarni zavodi tako malo ali čisto nič smisla za razvoj slovensko-slovanskega trgovstva v Trstu, s katerim so gotovo v trajnih in dobičkanosnih zvezah. Tu bi pač želeli nekoliko več pojmovanja važnosti Trsta za Slovanstvo, kakor se ga je pokazalo v tej zadevi! — Učencev je bilo na zavodu ob koncu šolskega leta: v pripravljalnem tečaju 27 javnih in 2 privatna, v I. tečaju 30 učencev in 5 aspirantk, v II. tečaiu 15; skupaj torej 79. Po narodnosti je bilo 77 Slovencev, oz. Slovenk in 2 Hrvata, do rojstnem kraju 40 Tržačanov, 6 Istranov, 18 Go-ričanov, 13 Kranjcev ter po en Štajerc in Korošec. Trgovskih sinov je bilo 21. posestniških in kmetiških 16, uradniških 18 in delavskih 24. Učni uspeh je bil ta: 7 učencev je dobilo I. red z odliko, 38 prvi red, ponavljlalni izpit 11, drugi red 14, tretji red 7, neklasificirana sta ostala dva privatista. Prihodnje šolsko leto se prične 16. septembra t. 1. Redni pouk se prične dne 20. septembra. Vpisovanje se vrši dne 16. in 17. septembra od 9. do 12. dop. in od 3. do 6. pop. Vsi učenci plačajo pri vstopu prispevek za učila v znesku 4 K, novo vstopajoči pa poleg tega še 5 K vpisnine. Šolnina znaša za redne trgovske tečaje 200 K letno, za pripravljalni tečaj 80 K in se plača v dveh polletnih ali pa 10 mesečnih obrokih. Za pripravljalni tečaj se zahteva 13 let starosti in dovoljna predizobrazba: za I trgovinski tečaj končana meščanska, nižja srednja šola ali pripravljalni tečaj trgovskih šol. Drugi učenci morajo napraviti sprejemni izipt. — S prihodnjim šolskim letom se o tvor i prvi tečaj dvorazredne dekliške trgovske šote, ako se zglasi vsaj 20 učenk; če bi pa se jih ne priglasilo toliko, se uvrste kot hospitantke v deški tečaj. Sprejemni pogoji in denarni prispevki so isti, kakor za deško šolo. — Šolski prostori bodo od prihodnjega šolskega leta dalje v ulici Stadion št. 21, telefonska št. 15:60. — V minolem šolskem letu se
je priključila trgovski šoli trirazredna obča obrtna nadaljevalna šola s slovenskim učnim jlezikom, ki je obvezna za vse obrtne vajence v Trstu in okolici razen ionih, ki obiskujejo italijansko, oziroma nemško šcilo te vrste. Šolo vzdržuje ku-ratorij trgovske šole. upravo pa vodi poseben odbor. — Pouk se vrši v vseh treh razredih po 8 ur na teden. Šolsko leto traja od 1. oktobra do zadnje nedelje meseca aprila, pouk se vrši ob nedeljah od 8. do 12. dop. ter ob sredah in petkih cd 3. do 8. zvečer. Letos se je izredno
0	tvorila šola mesec dni pozneje, in sicer z dvema prvima razredoma, in stopnjema se otvorita tudi drugi in tretji razred. Vajenci so bili razdeljeni v dve skupini; v I. a razredu so bili vajenci pekovske obrti, v II. b razredu pa vajenci vseli drugih obrti. — K šolskim potrebščinam prispeva ministrstvo za javna dela tretjino, trgovska šola daje brezplačno prostore, razsvetljavo in kurjavo. Jadranska banka. Trg. in obrt. zadruga in Trž. posojilnica in hranilnica prispevajo pc 400 K letno. Pekovski mojstri so naklonili šoli preostanek izpitnih taks v znesku 25 K in čisti dobiček plesa 162 K. — Učencev je bilo v I. a razredu 32, v I. b razredu 28. skupaj torej 60, 59 Slovencev in 1 Hrvat. Nravno vedenje je bilo pri 52 pohvalno-, pri 7 po-voljno in pri 1 primerno; .šolski obisk pri 22 prav marljiv, pri 19 marljiv, pri 13 presledkoma, pri 6 zanikern; napredek pri 10 izvrsten, 15 pohvalen, 10 povoljen, 12 zadosten in 10 nezadosten; neizpra-šani so bili 3. Po obrti so bili vajenci: 3 stavbni ključalničarji, 3 stavbni mizarji,
1	zidar (2 pomočnika). 4 kleparji. 1 tesar. 3 sodarji, 7 kovačev, 2 strojna ključalni-čarja, pekov 32 (in 4 pomočnikih 2 krojača, 1 čevljar. 1 sedlar. — Vpisovanje za prihodnje šolsko leto se vrši zadnji teden septembra od 6. do 8. zvečer in pozneje ob času pouka. Vpisnina znaša
2	K. Učenci morajo prinesti s seboj šolsko izpustnico, oziroma zadnji »Izkaz obrtne nadaljevalne šole.« Redni šolski pouk se prične 1. oktobra. — Za trgovske vajence se otvori s prihodnjim šolskim letom poseben oddelek, in so prav tako dolžni pohajati pouk. kakor obrtni vajenci.
—t— Razširjenje šol Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda je razširilo s pričet-kom šolskega leta 1913./14. svoje šole v Trstu za štiri razrede, in sicer: na deški šoli pri Sv. Jakobu se otvori še ena (tretja) vzporednica I. razreda, na Acque-dottu pa se aktivira V. razred; na dekliški šoli pri Sv. Jakobu se otvori tudi nova (tretja) vzporednica I. razreda, na dekliški šoli na Acquedotu se pa otvori sedmi razred; poleg tega se uvede na dekliški šoli pri Sv. Jakobu neobvezen pouk v italijanščini. — S tem razširjenjem napravijo naše šole zopet lep korak naprej; na Acquedottu bomo imeli popolno petraz-redno deško šolo, dekliška šola v mestu pa doseže predzadnjo stopnjo pred meščansko šolo. Ko se teta 19I4./15. otvori osmi razred, je meščanska šola v bistvu dosežena, treba je le formalnih izpre-memb. — Srčno nas veseli, da moremo to veselo novico javiti in gotovi smo, da s tem zbudimo v tržaških Slovencih še večje zanimanje za CMD., ki smo ji dolžni iskreno hvalo, na drugi strani na naj nam bo to v spodbudo za še živahneje delovanje v prid družbi.
—t— Umrla je dne 3. t. m. pri Sv. Križu poleg Trsta gospa Marija Pakiževa soproga šolskega vodje tov. Pakiža. po dolgi in mučni bolezni. Blagi pokojnici bodi trajen spomin, preostalim pa naše sožalje!	_
Goriške vesti.
—g— Zaključek šolskega leta na goriški gluhonemnici. Gojencev je bilo 68, in sicer 36 moških in 32 ženskih. 20 je dovršilo šolo z odliko. Razstava izdelkov gojencev dela čast učnemu osobju kakor, tudi gojencem. _
Istrske vesti.
—i— Strela v šoli. V Fontanah v Istri je udarila strela v šolsko poslopje, ki je brez strelovoda. Škoda, ki je nastala na hiši, je znatna, zakaj razbit je zvonec, vetrnica na strehi razklana, ena stena predrta^ vrata razpočena, tabla in klopi pa so precej razpraskane. Prava sreča je, da ni bilo v usodnem trenotku žive duše v šoli.
—i— Razpisana štipendija. Z začetkom šolskega leta 1913./14. bo prosta šti-
pendija v letnem znesku 400 K za ubož-nega istrskega dijaka, ki pohaja ali namerava pohajati trgovsko šolo v Spljitu. Prošnje do 30. avgusta t. 1. namestništvu v Trstu. Natančnejši pogoji v »Osserva-toru« št. 176 z dne 2. avgusta t. 1.
Koroške vesti.
—k— Globasnica O imenovanju nadučitelja poročajo: Na tukajšnji šoli je bil imenovan za nadučitelja Barth. Jed-loutschnig iz Mal. Št. Vida. Kakor znano, so kompetirali za to mesto trije drugi učitelji. Vkljub temu pa, da se je občina zavzela za najboljšega izmed kompeten-tov. učitelja Koschirja iz Velikovca, ki ga j'e predlagal tudi okrajni šolski svet v Velikovcu, je dež. šol. svet zavrgel vse tri kompetente in je kratkomalo imenoval Jedloutschniga. Tako torej postopa ta šolska oblast. Komaj, da smo se obranili voditelja J. Fleisa, pa nam silijo drugega takega človeka! Mi pa ne rabimo takih ampak vzor-učiteijfev. Takšen je Koschir, in njega hočemo. Deželna šol. oblast pa bo odgovorna za vse to, kar nastane iz tega imenovanja.
______*r « ™	,-r1 ' ' ...
Splošni vestnik.
Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda se vrši letos v Domžalah, in sicer 8. septembra. Na predvečer, t. j. 7. septembra, bo pa zaupno zborovanje delegatov v Ljubljani.
Češko-slovaške konference priredi češko-slovaška enota v Lukačovicah na Moravskem. Konference se prično 12. t. m. »Slovanski klub« je na svoji odborovi seji sklenil poslati na te konference svojega delegata in je v to naprosil predsednika »Slovenske Matice« profesorja dr. Frana Ilešiča.
Odboru za Flegeričev spomenik je došlo do sedaj cd prijateljev in znancev pokojnega pesnika ter drugih rodoljubov slovenskih toliko denarnih prispevkov, da so z njimi pokriti troški za oba spomenika (nagrobnik in plošča na domu). Ker pa bo imel odbor tudi ob slovesnem odkritju, ki se vrši dne 17. avg. t. 1. pri Sv. Bolfenku na Kogu in pa v Vodrancih še dokaj troškov, na katere prej ni mislil, in ker manjka v imeniku p. n. darovalcev še precej imen onih čislanih gospodov, ki so bili s Flegeričem — kakor povzamemo iz zapuščine pokojnega pesnika — v precej ozki zyezi, zato se obračamo tem potom še enkrat do vseh čestilcev Flegeri-čevega spomina, ki še niso nič darovali, naj nam naklonijo blagohotno še kak prispevek, da nam bo tako mogoče častno izvesti nalogo, ki si jo je zadal v tem- ozi-ru odbor. Opomnimo še, da objavimo po končanem odkritju Flegeričevega nagrobnika in spominske plošče vsa imena p. n. darovalcev, tudi onih, ki smo1 jih bili svoječasno že izkazali. — Denarne prispevke sprejema blagajnik odbora I. Ko-larič, posestnik, ali pa tajnik A. Kosi, nadučitelj, oba v Središču.
Češki kiparji na Angleškem. Društvo angleških umetnikov v Londonu je neobičajno prijazno povabilo češke 'kiparje1, da bi se udeležili letošnje velike londonske razstave. Rečeno društvo je poslalo dva odposlanca v Prago, da bi češki1 umetniki čim; več umotvorov poslali na londonsko razstavo. Cela vrsta čeških umetnikov in umetnic je obljubila svojo udeležbo.
Črna gora išče učitelje. Črnogorska vlada otvori s početkom novega šolskega teta 72 novih šol in je razpisala natečaj za nove učne osebe.
Kongres narodnih organizacij, ki se vrši v dneh 15., 16. in 17. avgusta v Ljubljani, bo velike važnosti za vsa slovenska strokovna društva. Kongres ima namen pojasniti vse socialne krivice, ki se zgodijo v tako mnogih slučajih, poučiti zastopnike društev in organizacij, kako te krivice odpraviti. Ima pa tudi namen pregledati stanje narodnih organizacij ter dati navodila za razširjenje strokovnega gibanja po vsem Slovenskem. Važno vprašanje je tudi določiti stike med vsemi slovenskimi strokovnimi društvi, kar smo doslej tako pogrešali. Odboru za sklicanje kongresa se je posrečilo pridobiti najboljše strokovnjake na Slovenskem', ki bodo poročali. Zato je dolžnost vseh slovenskih društev in organizacij, da pošljejo čim več odposlancev na ta važen kongres. Doslej se je vse premalo pojmovalo




pomen strokovnega gibanja, kongres pa bo dal novega življenja v strokovna društva, ter vlil veselja do dela v njih, kakor tudi veselja do ustanovitev! novih društev in podružnic.
O sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi polovici meseca oktobra se otvori petnajsti tečaj gospodinjske šole. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. — Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgoje-slovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo- v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse 35 K ali za ves tečaj 385 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para črevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. — Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti ^'dravnško izpričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu: Prošnje za sprejem', ki jim je priložiti šolsko1 in zdravniško izpričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 10. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani — V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. — Prošnje za sprejem bodo rešene med 20. in 25. septembrom.
Četrti milijon za Roseggerjev sklad! V kratkem času so Nemci zbrali 3,000.000 za Roseggerjev sklad in sedaj zbirajo že 4. mtiljon. Da bodo imeli tudi tega kmalu skupaj, je lahko verjeti, saj se jim najbolje godi v Avstriji in imajo v svojih rokah do-malga vsa boljše plačana mesta v državni službi. Slovenci se z njimi zato ne moremo kosati v milijonih, a skušajmo se vsaj v stotinah ta fisiočih, ki jih zbirajmo za Družbo sv. Cirila in Metoda.
V Budimpešti kakor na Dunaju. V Budimpešti živi. kakor je razvidno iz madjarske statistike iz leta 1910. 38.154 Slovanov, m sicer: 20.359 Slovakov, 500 Čehov, 5782 Poljakov, 3972 Srbov, 2796 Hrvatov in 242 Rusmov. Da ta statistika ni zanesljiva, je razvidno iz dejstva, da so leta 1910. tam našteli 25.168 Slovakov. Madjari štejejo Slovane ¿jo dunajskem vzorcu. Madjarov je baje 756.070, ali med njlimi je 203.687 Židov. Nemcev biva v Budimpešti 78.882, a Rumunov baje le 2777.
Nedoraslim nositi ali prodajati orožje.
C. kr. deželno predsedništvo za Kranjsko je izdalo podrejenim političnim oblastvom ukaz. ki vsebuje sledeče: V zadnjem času so se pripetile ponovno velike nesreče zaradi igranja z orožjem po nedoraslih osebah. Da se takim nesrečam kolikor možno odpomore, prepoveduje se na podlagi § 12. cesarskega patenta z dne 24. oktobra leta 1852., drž. zak. št. 223. otrokom in nedoraslim osebam pod 16. letom brez izjeme nositi orožje ali munieijo, če se ne izkažejo, da posedujejo na njihovo ime se glaseč orožni list in kakovost municije. Dalje je na podlagi § 7. cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854. 1., dr. zak. št. 96. prepovedano prodajalcem orožja in municije prodajati pod 16 let starim osebam te predmete, če »se ne izkažejo z na njihovo ime glasečim se orožnim listom, v katerem mora biti' označena tudi vrsta municije (razstreljiva).
Uvedba poštnonaložnih kart. Počenši s 1. julijem 1913 je možno zapadajoče tir-jlatve do zneska vštevši 10 K iztirjati po
poštnonaložnih kartah ali dopisnicah. V ta namen se sme uporabljati le po poštni upravi založene, v rdečemu tisku na sivem papirju napravljene golice. Prodajna cena znaša 10 vin. Te golice obstoje iz dveh delov, iz poštnonaložene karte same ter iz naložne poštne nakaznice. Oba dela mora odpošiljalec (nalog izdajajoči) pred-tisku primerno izpolniti. Na zadnji strani odrezka so dopustne le opazke, ki1 se nanašajo na znesek, ki naj se iztirja. Poštno-naložno nakaznico je možno nasloviti tudi na c. kr. poštnohranilnični urad v svrho vknjižbe na, račun nalogdajalca ali na kak drug javen kreditni zavod. Oddajni poštni urad predloži poš+nonaložno karto dolžniku v svrho odkupa. Ako se tega ne najde ali ako je odkup iz kateregakoli si bodi vzroka nemožen, se obvesti dolžnik, da je za njega došla poštnonaložna karta ter da se to v svrho odkupa sedem dni na poštnem uradu pripravljeno drži. Ponovnih dostav se ne izvršuje. Zapošiljanje poštnonaložnih kart se izvršuje le v tu-zemstvu. Povodom odkupa poštnonaložne karte se izroči dolžniku odrezek karte, ki služi kakor pobotnica. Iztirjani znesek se prepošlje s poštnonaložno nakaznico, ki se nahaja pri poštnonalož. karti nalogdajalcu po odbitju normalne ilztirjevalnine ter pristojbin za poštno nakaznico. Neodkup-ljene poštnonaložne karte se povračajo odpošiljatelfem s primernimi opazkami.
Milo bodo podražili za 4 K pri 100 kg. Vse se draži, samo plača učiteljstva ostaja enaka.
Zopet je odklonjena avdienča. C. kr.
državni uradniki so zaprosili pri cesarju za avdienco, naj bi le on čimprej sankcioniral službeno pragmatiko, a avdienca je bila odklonjena, ker se v dosego pravo-močnosti kakršnegakoli zakona nihče, ne more sprejeti v avdienci, — Vsekdar dosledni »Slovenec« bo gotovo sedaj tudi c. kr. državne uradnike — kakor pred kratkim učitelje — iz ravno istega vzroka proglasil za — antipatriotične.
i«c ?.

Iz slovanskih pokrajin^
o Zavedne poljske žene. O BinkoŠtih se je v Krakovu vršil splošen shod poljskih žen iz vseh poljskih pokrajin, na katerem se ie razpravljalo vprašanje, kako bi nazlažje in najpopolnejše izpolnjevale svojo narodno dolžnost. Med mnogimi drugimi so sprejele sklep, v katerem se poljske žene obvezujejo, da bodo svojle otroke od prvih hipov življenja vzgajale Da narodnih načelih brez vsakega tujega vpliva. Nadalje so sklenile, da se bodo vsekdar in povsod držale in razširjale geslo: »Svoji k svojim!«
o Cerkvene knjige za nove srbske kraje. Srbsko prosvetno ministrstvo je po srbskih cerkvah in samostanih potopilo vse preostajajoče cerkvene knjige, ki se razdele cerkvam v novih krajih. Nekatere cerkvene knjige, ki jih je jako malo, se nanovo natisnejo v državni tiskarni v Belgradu.
O Dom za poljske umetnike. Poljski umetniki so sklenili prirediti umetniško loterijo in s čistim dobitkom sezidati v Krakovu dom za poljske umetnike. Za loterijo so darovali svoja dela mnogi odlični poljski umetniki; dela se razstavijo' v Krakovu, Poznanju. Varšavi in Levou.
o Obletnica bitke pri Kraljevem grad-cu na Češkem je bila dne 3. julija. Minilo je 47 let od tedaj.
o Nevarne molitvene knjižice. V minulih dneh se je čutila Prusija v »resni« nevarnosti. Iz Krakova je bila preko Berlina poslana večja pošiljatev poljskih molitvenih knjižic pruskim Poljakom. Na platnicah iz slonove kosti je blestel — strah in groza! — napis: »Bože, otmi Poljsko ...« in pod temi napisom se je svetil poljski grb. Pošiljatev, približno 700 knjižic, je bila zaplenjena v Mislovicah, in s tem je bila odvrnjena nevarnost od pruskega kraljestva.
Razgled po šolskem svetu.
—	Slov, pedagoško - književni zbor
ima dne 23. in 24. t. m. v dvorani Slov. učiteljskega doma v Zagrebu svojo 41. glavno skupščino in slavnostno zborovanje. — Na glavni skupščini bodo1 obravnavali o točkah, ki jih zahtevajo pravila, na slavnostnem zborovanju, ki ga otvori predsednik Milan Pejnovič, se proglase sklepi glavne skupščine, član Josip Škavič čita referat »U spomen Oskaru Diirru«, Ivan Črnko pa predava o temi »Dijetetika i uzgajanje«.
—	Ogromen uspeh je prineslo letošnje majnikovanje nemškemu Schulverei-nu — 100.000 K. Ker še niso znani vsi prispevki se ta številka gotovo še prav jako poviša. Na majnikovih slavnostih so sodelovali telovadci, pevska društva, di-
jaki, mladinske zveze in posebno gasilna društva. Vse, kar se šteje za Nemca, je tekmovalo za Schujverein. Kako je pri nas? Kakšno mrtvilo vlada v mnogih krogih glede na Družbo sv. C. in- M.!
—	Rudarska akademija v Krakovu. Ministrstvo za javna dela je pozvalo le-vovsko namesitništvo naj kakor hitro mogoče razpiše konkurenco za zgradbo poslopja rudarske akademije in pa šest profesorskih mest.
—	Nova jezuitska visoka šola v Ori-entu. Jezuiti otvorijo 1. septembra v Bei-rutu pravno fakulteto in visoko šolo za inženirje. Drugo leto nameravajo jezuiti otvoriti visoko trgovsko šolo in poljedelsko akademijo.
—	Trgovsko akademijo v Belgradu preosnujejo na višjo stopnjo. Sprejemali bodo le učence, ki dovrše najmanj 6. gimnazijski razred. Učna doba se podaljša. Trgovski akademiki bodo med študijem in po tega dovršitvi lahko vpisani na vseučilišču kot redni slušatelji.
—	Juristinje na Nemškem. Dasi ženske na Nemškem niso pripuščene k drugemu državnemu izpitu iz prava in pravnice tudi nimajo dostopa v državno- službo, se vendar število domačih juristinj na nemških univerzah stalno množi. Leta 1910. je bilo 32 dijakinj pravnic, 1912. leta 39 in letos jih je 47. Doslej se nahaja v javnih in zasebnih službah 12 jUristinj; 1 pri obrtnem nadzorstvu, ena v mestnem uradu za pravne nasvete, 3 vodijo zasebne pisarne za pravno varstvo za ženske, 1
vodi osrednjo pisarno za mladinsko skrbstvo, 2 sta urednici, oziroma časnikarici itd. Plača znaša 1200 do 4000 mark.
— Prusija za vzgojo šoliodrasle ženske mladine. Na Pruskem imajo že obširne in visoko razvite ustanove za vzgojo šoliodrasle moške mladine. Pri tem delu je država sama na prvem- mestu. Sedaj je pa prusko naučno ministrstvo izdalo odlok, glasom katerega ima biti odslej te skrbi deležna tudi ženska mladina. V proračunu za leto 1913. so v ta namen že do'-ločena primerna državna sredstva. Zanimivo je, kako pruski minister utemeljuje svojo odredbo. Pravi namreč med drugim: »Kdor hoče vzgojiti telesno in nrav-no močan, bogaboječ, kralju in domovini zvest rod, ta1 mora pomagati tudi- za to skrbeti, da bo ženska mladina na duši in telesu zdrava, na znotraj utrjena in oborožena z onim znanjem- in zmožnostmi, ki so ji kot bodoči moževi- pomočnici, vzgojevalki otrok, gojiteljici družinske sreče in kot nositeljici in varuhinji nrav-nih šeg neobhodno potrebne.«
Agitirajte, pridobivajte novih naročnikov za naše liste, ki so:
Učiteljski Tovariš - - - -- - - Popotnik, Zvonček.
Iznova pozivamo vsa okrajna učiteljska društva, naj store svojo dolžnost v polnem obsegu! Vsi na delo!
VsaKi dan
otrdi to prepričanje: nežno vonjavo, istotako fini okus, — polno zlatorujavo barvo da naši kavi edino le dobroznani, izkušeni zagrebški
„kavin pridatek pravi :Franck:" s tovarniško znamko „kavin mlinček".
emp 126/25.644
C. kr.
priv.
občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
Ustanovljena leta 1831. — Jamstveni zakladi znašajo nad 434 miljonov kron.
Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje.
meseca julija 1913
Vložilo se je ponudb za zavarovano vsoto Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto Naznanjene škode znašajo
1995 15,628.187-68 1688 12,720.357-79 895.833-05
od januarija 1913
K
12764 110,938.989-88 9852 K 86,205.007-18 K 7,170.930-26
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■HHUMBUH
avstro-ogrske monarhije
na Dunaju, I., WipDlingerstrasse št. 25.
je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življen v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje In rente v vseh kombinacijah.
Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja
teh ugodnosti pridružila so se
naj-večja, uLČIteljs3s.a, d-r-uLst^ra,
Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ugodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka.
Garancijsko premoženje koncem 1. 1912..... 84 milijonov kron
Stanje zavarovanj koncem 1. 1912 ........ 222 milijonov kron
Izplačanih zavarovanj do konca 1. 1912.....121 milijonov kron
Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti
Glavni zastop uradniškega društva
za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Radetzkystrafie 10.