Javna razprava o dopolnitvah Ustave SRS in SFRJ ter o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana-Šiška in mesta Ljubljana
Titova pobuda - v praksi
Tovariš Tito je na kongresu sindikatov med drugim opozoril po potrebi večje de-mokratizacije odnosov v družbi in dejal tole:
»V tej zvezi sem tudi v nedavnih govorih opozoril, da moramo več pozornosti posve-titi delovainju delegatskega sistema. Delavci in vsi delovini ljudje naj bi prek svojih de-legacij in delegatov v družbenopolitičnih in samoupravnih intere&nih skupnostih odlo-čali o celotni politiki naše družbe, zlasti pa o politiki reprodukcije. Delegatski sisteam in nadaljnji razvoj socialistične samoupravne demokracije terjata, da v vseh samouprav-nih in državnih organih, delegatskih skup-ščinah, forumih in organih družbenopolitič-nih organizacij ipopolnoma uveljavimo in špodbujamo kolektivno delo.
Zbori občinske skupščine in mesta Ljubljane so sprejeli sklep, da bo jav-na razprava o spremembah in dopol-nitvah statuta občine in mesta Ljub-Ijana trajala do 1. marca 1981.
S takim ciljem in na tetnelju pozitivnih izkušenj, ki smo si jih že pridobili, moramo še nadalje izpopolnjevati metode in oblike organizacije dela fonumov iii organov. Zna-no je, da v Predsedstvu SFRJ kot v najviš-jem državnem organu že vrsto let volimo podpredsednika za leto dni. To načelo smo pred kratkim uveljavili tudi v predsedstvii CK ZKJ, Jco smo izvolili predsednika prav tako za eno leto. Ob dosedanjih izkušnjah lahko ugotovimo, da bi takšno prakso v pri-hodnjem razdobju lahko uveljavili in da bi to morali storiti tudi v drugih organih in organizacijah, od občine do federacije. Izje-ma-bi lahko bili le nekateri izvršni in stro-kovni organi ter ustanove. A tudi tam bi morali razvijati in uveljaviti kolektivno delo ter skupno odgovornost.« In dalje: »O teh vprašanjih sem veliko razmišljal, trdno sem prepričan, da bi tak način dela še bolj uve-ljavil kolektivno delo in odgovornost, da bi pripomogel k nadaljnji demokratizaciji dela vseh samoupravnih in politionih organov in preprečil uveljavljanje liderskih in drugih nezdravih aimbicij ppsameznikov.«
Ta pobuda tovariša Tita pomeni zelo po-membno in avtoritativno zahtevo po nadalj-nji demokratizaciji celote družbenopoliitičnih odnosov in procesov oblikovanja ter spreje-manja družbenih odločitev na samoujpravnih temeljih in seveda znotraj delegatske demo-kracije in znotraj delegatskega sistema. Ra-zumeti jo je predvsem kot zahtevo ,po kre-pitvi samoupravnega položaja delavca, tako glede razpolaganja z novo ustvarjeno vred-nostjo — torej glede obvladovanja vzvodov ekonomske oblasti, ikakor tudi glede obvla-dovanja fumkcij njegove politične oblasti in vzvodov te oblasti, med katerimi je ta trenutek najpomembnejši delegatski sistem.
"Prav igotovo pa osnova realizacije ite za-hteve niso samo noranativne spremeimbe, spremeimbe različnih statutov in ustave, ker se problema ne moremo lotevati s formal-nih, ampak iz vsebinskih razlogov. V tem okviru gre za uresničevanje nekaterili že sprejetih in v ustavi zapisanih načel (uresni-čevanje načel delegatskega sistema in odno-sov, načela kadrovske politike kot so: na-čelo obvezne rotacije, reelekcije, omejevanje ponovne izvolitve, načela odigovornosti — ©sebna in kolektivna, nadzor nad delom no-silcev javnih fuwkcij.. .)• V t&m okvini in y funkciji uresničevanja družbenopolitičnih in idejnih ciljev celoine aktivnosti pa so potrebne tudi določene normativne spre-membe kot podpora celotni politični akciji. V tej zvezi in ob taki opredelitvi osnovnega
pomena ideje tovariša Tita o kolektivnem delu in odgovornosti, pa je ,krajši mandat m uveljavitev ponovne izvolitve le v funk-ciji zagotavljanja tega cilja.
V javni razpravi o ustavnih dopolnitvah bi morali predvsem preveriti, ali so predla-gane rešitve dejansko uporabne. Smisel raz-prave mora biti v tem, da je vodena v okvi-ru namena nadaljnjega razvijanja sociali-stične samoupravne demokracije, da pri tem ne spregledamo ustavnih pravic in možnosti odločanja delavcev o dohodku in da spreje-majo odločitve tisti, ki nosijo posledice od-ločitev.
V Ljubljani — tako v občinah kot v mestu — poteka javna razprava o dopolnitvah in spremembah statutov občin in mesta hkrati z javno razpravo o dopolnitvah Ustave SRS in SFRJ
V socialistioni zvezi mesta in občin so bila opredeljena temeljna izhodišča, pred-vsem pa restriktiven pristop do dopolnitev in sprememb statutov. Dogovorjeno je bilo, da se pripravljanje sprememb in dopolnitev statutov občin in mesta dosledno poveže z uresničevanjem stabilizacije in da so ve-zane na učinkovitejši razvoj. Kot je že več-krat zapisano, noben statutarni akt ni sam sebi namen, temveč postavlja stmjene cilje in sredstva, ki naj omogočajo, da bodo ob-čine uveljavljale temeljne cilje družbeno-ekonomskega razvoja.
Pri oblikovanju sprememb in dopolnitev statutov občin in mesta so bila upoštevana ipredvsem naslednja izhodišča:
Prvo je zasnovano na pobudi tovari-ša Tita o kolektivnem delu in odgovornosti, kar je v Ljuibljani še posebej pomertibno zlasti pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov.
Gradivo za javno razpravo o dopol-nitvah Ustave SRS in SFRJ je bilo ob-javljeno v prilogi št. XV. Poročevalca skupščine SRS z dne 11. 11. 1980, gradi-vo o spremembah in dopolnitvah sta-tuta občine Ljubljana-Šiška je bilo ob-javljeno v delegatski prilogi našega glasila št. 1 — januar 1981, gradivo o ¦ spremembah in dopolnitvah statuta mesta Ljubljane in o razvoju in delo-vanju komunalnega sistema v Ljublja-ni pa v Delegatskem gradivu SML, št. 33 z dne 12. 1. 1981.
Drugo izhodišče je zasnovano na tem, da so bile siprejete nekatere temeljne sistem-ske rešitve v rapubliki in federaciji ina druž-benoekonomskem področju. To so predvsem zakon o združenem delu, zakon o sistemu plainii-anja, zakon o svobodni imenjavi de-la ... Pri tem ne igre za povzemanje formal-no pravne vsebine, temveč za vsebinska vprašanja, ki naj bi omogočala in ipris/pevala k. razreševanju ekonomskega sistema v ce-lotni družbi.
Tretje izhodišče je v tem, da so bila v skupščinah in družbenapolitičnih organiza-cijah oblikovana nekatera stališča in usme-ritve gledc nadaljnjega razvoja delegatske-ga sistema in je na tej osnovi jiujno spre-meniti statute.
Četrto iahodišče je, da se v Ljubljani že dalj časa deluje na nadaljnjem razvoju ko-
(munalinega sistema. To je sicer trajna nalo-ga, vendar so nekatere dosedanje razprave že nakazale spremembe delov statuta v me-stu.
Peto izhodišče je v tem, da je ustavno sodišče apozorilo, da nekatere določbe v sta-tutih niso ipovsem v skladu z obstoječo za-konodajo in je potrebno neskladja odpra-viti.
Spremembe Statutov bodo v Ljubljani po-tekale v dveh stopnjah. Prva je ta, ki je se-daj v teku, druga pa bo v kasnejšem obdob-ju. Dogovorjeno je bilo, da bodo občine in imesto ustanovile skupno telo, ki bo pripra-vilo spremembe širšega obsega za drugo stopnjo, ki bo v času do naslednjih volitev.
V javni razpravi, ki je v teku, bi bilo po-trebno.ipredvsem opredeliti ali nakazane re-šitve v statutih zagotavljajo pogoje, da bo-do. delovni ljudje in občani lahko neposred-neje odločali o stvareh, ki se rešujejo v okviru občin in imesta in ali na pravilen na-čin in na pravih izhodiščih s predlaganimi spremembami ipremagujemo slabosti in ure-jamo odnose, ki jih narekujejo ustavne do-polnitve zvezne in republiške ustave.
B. Praznik