^UaUMWXD AID Največji slovenski dnevnik v Združenih dnbnh. Velja sa celo leto.........$6.00 Za pol leta............... 3.00 Za New York celo leto...., 700 Za inozemstvo celo leto... 7.00 UMDU fo. BM) AOTHOtmEP if THE ACT OF OCTOBKt & 1»17, OH FIL1 AT THE P08T OFFICE OF HEW Y0". H Y GLAS NARODA Order of tli« 'A. B. Bori p.m. n The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. List slovenskih delavcev v Ameriki. i - 75,000 Header* TELEFON: 2876 CORTLANDT Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 256. — STEV. 255. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 29, 1920. — PETEK, 29. OKTOBRA, 1920. VOLUME xxvm. — LETNIK XXVIII. KONEC ANGLEŠKE PREMOGARSKE STAVKE. ZASTOPNIKI ŠTRAJKARJEV SO SPREJELI VLA NE PREDLOGE. — DANES SE BO VRŠILO KONČNO GLASOVANJE. — PLACE BODO ODVISNE OD MNOŽINE PRODUKCIJE. — PRODUKCIJA MESE CA SEPTEMBRA BO SLUŽILA ZA TEMELJ. London, Anglija, 2H. oktobra. — Danes popoldne l»ila kom-aim stavka angleških prem«»garjev. Popolna univ-nava Im> sledila glasovanju delavcev, ki se bo najbrže že jutri vrnilo. Frank Hodges, Man izvrševalnega odlnira premnjjar-ske zvrzc, je j w m la l naslednjo izjavo: Izvrsevalili odbor je »prejel od vlade predloge, ka-ieiv I h » dal svojim ljudem na glasovanje. Izvrševali!i odbor bo priiwuWil premogarjeni. naj zarasfio sprejmejo te predloge, ki bodo toliko rasa v veljavi, da bo vstanov-Jjeii narodni odlmr. katerega naloga b (»določitev j>lae. Soglasno s sedanjimi jxigoji, IkkIo dobili vsi delavci, ki so stari nad osemnajst let, dva šilinga ve«' na šilit, pa tudi mlajšim dclaveem bo plaea primerno zvišana. V za m« no sc pa morajo premogarji obvezati, da bodo kolikor iiiogrn'e povspe^ili produkrijo. ~ kat< ri pripo,^( nai ZDRAVSTVENO STANJE J KRAU ALEKSANDER BI ! GOVERNER C0X SI Sedanje plaže bodo ostale toliko rasa v veljavi, doklerr -----------------1 lie bo sestavljen stalni rwllxir. ki bo rwlhVil fiksne plaee. Povišanje bo plarano iz dobičkov, ki jih napravijo premo- '1 'MlOM* P1 * izvozu. Kot temelj služi produkeija me- zdravniki izjavljajo, da so vse bo- Njegova mor^anatična žena bo v v sporočilu jc izjavil, da bo narod Žena nmrlega župana je zbolela in *ee* aepfemhra. .\a te.) podlagi bo tudi določena bodoča;jazni &lede ^avja predsednika šestih mesecih povila otreka. — vzdržal svojo cast pri volitvah na- najbrž ne bo mogla na Irsko. — )>laeilna lestvica. Plača bo za pet ]>enee zmanjšana, če neutemeljene. bo produkcija padla ]kh1 to bazo ter za šest pence zviša- -- na. re jo 1m> nad kri lila. j Washington, 1> c„ 2*. okt. /vikanje plar*> za šest pence 1>0 stopilo V veljavo, Brez ozira tia velikansko va/nost .Jr.tri vršnim se pocjrt hnim »vri- Posledica mojih potovanj skoziiMrs. MarSwiney, udova lorda žu-kakorllitrn bo produkcija liadkrijena za 288,000 funt šter-1ZJt^ve> ki je Spravila Hamilton juouijaui za ramrlim kralj.-ni Ab-k šest in t rides t držav izmed osem pa na iz ("ork.i, je danes zjutraj (»irlas- j-; štirideset j- ta, da se zavedam'zbolela vsled p rest an i h ameri- prihajali prvi prameni jutranje ji!« je kedaj sladnji še videl. Obr-nikdar *\ttlob»- skozi okna katedrale, so i' i * se je nato na državljanke t» r avtomatiriio znišane, par bi bili pa tudi premogarski ba- i-alioni ugotovilu delegaeije, ti-toni na slabšem, ker bi jim bil takozvaui "nadr*dsi'4l,1,k ° žrtvah an,e' njegove bolniške j>< aiirlji pri|x»roeili sprejem pogodbe, bodo premo^uiki "f ,ljil1 -T'V* r>,lni"!a trem'tka . ., . .. . 1 . . ' 111 1111%.» o IxHU, katerega )»• sprožil V Ev- ,m.m;t. 4p, l>n miroiet- k' r'r At" za< eli ,ot,r;"-;va,i- b * — -' s ..i.,. ;", niuT„ '.."T'"T' T 1a",VSk'' *,M?r-l^m-riik«^« orožja ter prinese sve- , ilo l0 11pallj, ........... je I)rišlo;slrlilli. IJtltIje 1KMtMj„ VP,ika vpra crkve s., ,.„, ,mpM se u " l>.ituineiiiu sj>oro<'il o uspehu podajanj, j,- »nla,.« naj,,, mir. kralj,.m m Ilje„ovo žello . j-tvo. rta je predsednik spre- ,,ri,.orov. ki .0 l.ili tako jranljivi. Istev. (ire l.an.re."- Za to. ali naj o- ..jinrt turti nartikof Mannix iz Av- I I*' 1 l1 ralij«1. liriiČVi lil ifli kinu SILVIJA PANKHIIRRT rvnan"iVOri' 7 T1'l,tuko el strašie bolečine ter ga je^-.sti in-stopijn v Ligo narodov NtMoKA VLADA MCHA ~-LV1JA Si,mop1 okaz-v koliki merl ] l]°irol,a vekrjt o^™«. čeprav1 se predsednik zavzema za Ligo in dovolil, da bi zdravniki upora- NOVOSTI IZ i POLITIČNIH TABOROV i ___ "Vsi bočeio staviti na Hardinga in rikdo na Coxa. Harding v'Cleve-landu. — Liga kot avtokracija. Darnell i I 'o. sporoea, da j«* ve-l«U znt-s.-k na razpolaga. •"■«• k«l<> (Slavi na zmago senatorja ll;ir«l :!:«;;» a pi istiiši governer ja <"«»xa ne verujejo v možnost ztna-ge njih kaiidi.iata in vsb-d te-ra j«-s-, etovni tnr zelo miren. <>d republikancev objavljeni časnikarski karton, ki nosi naslov; Težkoee z obešanjem in ,ie v sled teira strogo obsijalo, j«-l-il obsojen sedaj ttuli '.«} na"»I-! ika republikanskega nario'. komiteja. Ha vsa. Izja\ • j •. d i i«-b"' karton objavljen br»/ no-s'i kampanjskega vodstva in da je tak«»j dal povelje, da s.- u_ niei. kakorhi'ro je izvedel za o-goreenje. ki vlada v številnih krogih raditega. Cleveland, O.. 28. oktobra. — Senator Ilardiug je imel veeraj JE SVEST ZMAGE MRTVAŠKEM ODRU mest« ^^ predstavljalo tekom zadnjih štirih »ini njegove kampanje njegov glavni stan. Hardinga so povsod navdušeno sprejeli in vršila se je parada z bakljami, nakar je govoriti republikanski kandidat v Old Perry Home, v (Jrays orožarni ter v nekem šotoru. Senator je ob tej priliki slavil in Theodorja Roosevelta, ve-a predsednika, ki bi I• i 1 v«V-star GL» let. New Britain, Conn., 28. okt -jSenator Borah iz Idaho je ozna- nji T rpinit K i Kralja so mil mesta, trge m vasi dezeie.l ima straža je hiia vzdržana v včeraj -Ligo narodov kot naj-zagrenjeni vsled zavesti, da ne bo Predložil sem osebno svojo stvar katedrali skozi eelo noe. Ko so ver jo avtokraeijo na svetu. k;ir dete, ki bo plod morganatie;:e po- \eliki ameriški poroti, — roke z gospodično Manos, legitim- šnemu narodu, ki se ni š<: no v očeh postave. Morganatična pmdšljal vzdržati čast dežele. JN' pričele vršiti prve priprave za izjavil, da nima niti najmanjšega [žena monarha se ni premaknila oil rpG V:lik boj in sile reak- -vesno maš<»-zadušnieo. 'dvoma o tem, kako bodo glaso- bolniške postelje in do 4 ;je 1ako v narodnih kot svetov-] Straža je o)»tajala iz članov ir-)VJ-,t' in (la ve zagotovo, skušale nasproto- škili prostovoljcev ter nosila civil-j1|,in Za to» ^ ji*1 sinove ta postava, kr vat| nam prj vsakem koraku. — i-;> obleko, brez orožja. Številni p°kHeali nekega lepega .dne. da is obeh. Ko je . Kljub temu je bil uspeh na naši vodilni angleški prehiti katoliške s- ,M,r'' za evropske interese^ ČLANI IZVRŠEVALNEGA ODBORA ANGLEŠKIH PREMOGARŠKIH UNIJ. MacSWINEY NA PREOSED. WILS0NA MORAL POSTATI OGE Njegova največja bolest. slednji torek. Atene. Grška. 28. oktobra. — Dayton, Ohio. 28. oktobra. — Truplo na mrtvaškem odru. London, Anglija. 28. oktobra. liliji »v l>nMhlk<*ijo V nicnecu septembru. Plaodo belega.-i jo republikancev ki p udrom, bo priso^tvovjd soirlas- i-; štirideset j" ta. da se zavedam |zbolela vsled prestanih naporov <1 ur!'. jaiMUlrja prila^tKlilc [irodllkei ji I»<»t«'lll zoiwt 'U s" za "" ,m1ov- v hišo. jnc s. sedanjimi načrti švedski pre- zmage stvari miru., napredka in ter ni bila v stanu vdeležiti se ee- sponi l.imiarjn ill <>ri5"' bILVIJA PANKHURST OBSO | JENA. PI APATI nnivnnumn ^^^ Anglija. 28. Oktobra.it r-^Vljnb priporočilo iLMUft I I UUOKUUmnU Silvij« Pankhu^t. ki je bila are- !o>ebnega zdravnika Potopljen« ladje mora nadomeitiU 1 ,ia ,,n<* 16- f»kto,»ra sku.« « 275,000 tonami — Sklep zaves- la * iz,laJ° nitke odškodninske komisije. «»»»fleške mornarje na upor, je bi- zuvlekel njegovo zdravljenje. ___la spoznana Krivim ter obsojena Paris, Vrmnrij«, 2S oktora. — ' " ^ ječe. tonra skuša-{n.cseeih njegove rekonvaleseenee wislo njfl„ovo ^ noroieno ^T^ ^ V katedral°- PaHam-nta so sledili v av- 1-ta š.'*uvati! prihrani vsak napor, ki bi lahko t o i X ie ! T™- ^° v ^ S° p,edaH ^hUlU. Kazvcntega pa se je • «• ' °Jlh Prow<- kancev, ki so doprmasali žrtve na prizor. Za vozom, ki je vozil trn- vdeležil prevoza tudi grof Pl.m- t'-xneljii obljub, da borimo to voj- p!0. je vozil nadaljni voz, v ka- kett. no v onemoiroeenje bodočih vojn. terem je sed-1 župan brat John. Truplo ž.-pana je ležalo v Ob drugih prilikah je sprejel Potrjeno j.- sedaj poročilo, da je umrl kralj na posledicah ran. m t*- i»;.nex je sklenila odškodninska komisija, da mora dati Nemčija r t vernikom 27:>.0<10 ladijskih ton kot odškodnino /a poiopljene ladje v Hi*a pa Paril, Francija. oktors. — Poročila, ki jih je dobil poslani-ški ».vet, naznanjajo, da se Nem-< i.;a htr*»iro ' ° v?rl7"lIa| Izjalovila se je senatorska kam- «1oeim sta obe sestri korakali po- Hašniei v surovi rjavi kllti ter •formalnega značaja Obisk Ilolto- '' Kr;i,J. !<' ^ 1,a po.^nja napačnega predstavljanja 1»v družbi i. ulaljnega brata Te- vrvjo krog pasu, kajti župan je * vr1n s s voj in« i osmimi psi m ko ^e narodov v upanju, da se tem tra. bil član tretjega reda sv. Fran- Štirje člani irskega- repnblikan- či^ka. x» delegacije pa je trajal skoro . e hoteda neka . - i» i -, . -- ................- opica ugrizniti potom izvojuje zmago. Vsepovsod I celo uro. Predsednikov govor je . . ...... 1 J ' ^ * t - , . - . , . , , |enega teh psov. ji je kralj to za- kjer sem potoval po deželi, sem na i trajal skoro irnleset minut ter ga , , .... ' 1 1 branil, nakar ga je ugriznila vjj^.j na veliko ogorčenje proti Pranisliti dobro, komu boste vročili denar za poslati »stari kraj ali pa za vožnjo Kstka. Irrrfnjemo denarna izplačila j je Čital iz rokopisa. . , . ,, popolnoma zanedjivo in sedanjim r,ani delegacije so sklenili ob- .}*Pm posvečal ,narod obsegajočim naporom," rtzmeram primerno tudi hitro j» javiti formalno ugotovilo, v ka- tem T ™? m*~!fia " vara ameri5kVlarod ?,e kakor gobo po dežju. kralj odrezati nogo pri boku. j(.-;;0 & predno smo zapustili paci-| .v tek^časih se stavijo ▼ denarnem prometa nepričakovane srn* -M Sedaj it tis. * "J** ' |Mt lahko na- ročajo Ton viae, aa svojo ia prijatelj«. w'toMlljtftmSi ^ ^ FBAHX I4KI11 mm Teku 50 lir 100 lir 300 lir 600 lir 1000 lir $ 2 60 $ 4.60 912.90 $21.50 $42.00 kf_tere je iel. Po izjavi, da je bil prizor ne- Pokliean je bil n^ki drugi zdrav jfično obal sretti preteklega me- P^e starim izkušenim in premožnim trrdkam; kako bo pa malig popisno slovesen in nežen, se gla-j,,,K\ a ** > Tmetie ^'seca. si v gotovilu. — Jasno je bilo. da) raZS,.nl° in par dnl PozneJ* ^ bi,| V teku zadnjih par tednov je riso duševne sile predsednika tr-|kralj mrtPV- fele, a depntacija je bila kljub Yiodno^ denarju sedaj ni stal j t-mu ginjena v spričo telesne sla-! aa» menja ae večkrat nepričako ' bost i velikega predsednika, ki so vano; is toga rasloga ffoic podati naUnina pnj. 1C nCuiiBo po DESET LET MOLČAL. DinsHn Postal Money Orte pm York Bok Draft tirih friik likiii ni aso bile poslediea neumornih naporov za deželo in gret. Po uključiiem obisku je izjavil dr. Grayaon, njegov osebni * I zdravnik: — Predsednik je Sel skozi ceri-^JholJ p« : m on i jo pozdravljen j a delegacije * ®T ' na izvrsten način. Še Tiilrday ni lil pri boljšem zdravju i*za nje* gove bolezni. Po konferenci ni ka- Boston, ^ra«., 28. oktobra. — Patrick J. Ilanlev, znan kot Corky the Silent, jc bil ravnokar izpuščen iz državne jetnianice, potem ko je stanoval tam od leta 1895 naprej. Skozi zadnjih deset let ni dal od sebe nobenega glasu, ker je neki sojetnik izdal oblastim nuert za beg, o katerem mu je pri-zal Dikakth znamenj utrujenosti, povedoval Hanley. šlo to razpoloženje preko dežele kot vihar, od Atlantika pa do Pa-ieifika. Duša Amerike se je zbudila. Ljudje dovolijo Bogu, ne pa sena-torski oligarhiji, da govori z -njimi ter spoznavajo, da je njih prilika dovesti do zore novega dne, ki bo prinesel mir, srečo in pro-speriteto ne la Združenih držav, temveč vseh r.&rodov. idčflBki '(sbhijes m: I9Q9 BOS IWSS1 neizkušenim začetnikom mogočo izpolniti svoje neutemeljene oblj* b«^ je veliko vpraianje. Naše denarne poftljatee se zadnji fias po novi kresi In na norf aa£in primerno sedanjim razmeram r Evropi dovolj hitro in saneo> Ijivo izplačujejo. Včeraj smo, računali aa potil jalv« jogoalovanakik kron »a slo. lečih eenah: 300 kron .... $2.85 1,000 kron .... $ 890 «00 kron .... $3.80 5,000 kron .... $44.00 500 kron .... $4.70 10,000 kron .... $87.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričo* kovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vn»> prej. Mi računamo po eeni istega dne, ko "i™ poslani denar dospO v roke. • j Denar nam ja poslati najbolj po Domectio Money Order, ali v4 W*m York Bank Draft ,' Tfrdki Frank flakier, \ hI alrr i 1 ž r, ia u m OmUimto WL. BMr Tvk, a. X. I CAuAS NARODA, 29. OKT. 1920 "GLAS NARODA ^ TILOVKNIAN O Al L. VI %- ' Z' novsno publishing company ^ _ ll iof^orttlon) MKIIR, omilili LOUIS tCNEOIK. Plač* of rnmmlnmm of th« Corporation and Addre«*e« of A bo v« Omclvrai ____M CftUnO »tmt Itol jh of Manhattan, N«w York City. N. V. Naroda" teHaja mk da« Hvnrn« n^dlj In prarnlteo^r._ 9m mmšo tate «ai|a I lat mm Ammrttm (t Naw York u calo lato PJI In Canada «B.fld um pol lata ISJI Ka pM tata HM Za Inoumatvo za c*4o lata IT.M mm —trt tmtm HJO__mm pol Uta_HM tL A| NARODA . (Valaa af th« Raool«) \ BaaWd Mrr day axcapt Sundays and iWUlll _d^bacrlptlon yaarly —.0» ^ _ OCAS NARODA Borough of Manhattan. Nd«r Vda*. H. V. Talaphona: Cortlandt kam. In to je čisto naravno. Ker v>i znajo, da v tistem hipu, ko se osvobodi Slovenec. je konec laško t ksploataeije v Primorju, ki do-naaa dobiček ne »a m o italjanskemu kapitalistu, temveč ravno tako italjau>kemu delavstvu. In da je to resnično, naj zadostuje, da navedem nekaj faktov. Znano je, da so laški delavei odklonili sprejem slovenskih uči-| tel jev v Delavsko zbornieo. Tudi to 1k> morebiti znano, tla se laški ^socijalisti ponašajo, da so boljši naeijonalisti kr»i v>i fašisti, ker oni zbirajo slovenske delavce, jih z lepimi besedami o mednarodnosti omamijo in lako raznarodijo. Ko je l»il poslednji štrajk v Trstu, so |slovenski delavci pošteno pomagali ilaljan&kim. vendar je bil izdajali samo laški štrajkovni list. za tisoče slovenskih delavcev pa ue, dasi bi ga Slovenci brezplačno tiskali. In sedaj ti poboji po Trstu! Že danes je gotovo, da bodo zvalili ( vso krivdo na najslabše in da pade vse na na*: izrabljali bodo iz-!Združenih držav, ne sme igrati ulo jjcmno stanj*-, izrabi j.>li bodo našo "krivdo", izrabljali bodo nered lire nemega opazovalca. Xeini opa- in zrvalec je dobro znan v zgodovini Njegovo inte je Poneij Pilat. Peter Zgaga Obregoii, mehiški kandidat za predsedniško mesto, je zmagal pri volitvah z dvaindvajset glasovi proti enem. Tako slabo ne bo za Coxa, toda osem glasov proti enemu bo zadostovalo. * * * Neki francoski časopis piše: Kdor hoče postati predsednik Hi- tra« pod p ta* ta aaobnoatl aa na prtobCuJ«Jo. TVnar naj mm M— ovmU poSUJatl Prt aprcmmbl kraja naročnikov prosimo. da a* nam Ml mm- i ti izrabljali bodo pasivnost vaše vlade, vi na pišete dalie članke aja blrmiUWa oaaaanl. da hltroj« najdemo naslovnika. „ . -j izlivate tinto za spas Primorja — mesto da bi podali saj malo realne 0 čem se bo odločevalo pri volitvah* pomoči. Pri nas končno niso vsi ko kremen trdi. Vsak človek je slab aH i ima vsaj svoje slabe trenuteke. |> , bi mogel Vam dopovedati saj i« no! Razumite vendar, da pomeni vsaka nerednost. vsaka na{iaka in j vsaka brezbrižnost z Vaše strani, tu enega delavca manj. Ljudje izumljajo veselje do debt. k«» vidijo Vašo malomarnost, ki je itak naj-j silnejši agitator za It iljane. X. X. Po!«-j navadnega volilu« ga posla, da s»> glasuje za predsednika, j l»odpr» ds»diiika. gov« biti predlogi, ko bo<|o šli prihodnji torek na vodiče. Ki i a »■ t: pretil o«; s.- iriunii:- ainevulmeiit št. 1. in volilei, ki Kodo I re il.di to/.idcvni .m • ndno-iit pred volitvijo. bodo postali zmeša- Wilson avtokrat! Predsednik Wilson označuje a- puidike. Za. njesra bi zadostovalo, ineriške državljan«*, ki se ne stri- da bi malo pogledal nazaj v pre- Kakšno uloiro pa igra Francija z ostalimi zavezniki vred .' nogo Kajfcža. ki je vstrajal, da j'- bila križana pravica. * * * Neki newvorski časopis se u rožno jezi na boljševike in rdečkarje. < e le vitli ka j rdečega, same jeze j pobesni. In zadnjič je ta list zapisal: — Rdečkarji niso imeli še nikdar steče v A meri K i. .la bi bili im.u.-.hi \ s|, d I«-a je dobro, da se že preje njaj«. ž njim glede IJge narodov. te-klosff. tam ho našel odgovor 'bi 11 o t.-va aiiii-n Imclita in da pridejo us jasno glede z "newramneii"*. To je pač \uua-j Vsa knjižna učenost, odkar sei |zaii argument liele hise pod nje- je svet Ziičel v dolini solz. stlače-v peti sekciji člen ti VII. /vez _r«iv«i administracijo. j na skupaj v eno glavo, bi ne opra- naslednji: Kolikor s..... mogli pronajti. j«* vičila kakega ameriškega t>red- Ne. niso je imeli. V dokaz naj nam služijo Iiuiijauci. J-.itiii- Kolikor sum mogli pronajti. j«* vičila ■ i. ..."-i v jm tih m-jo i«*«ja amendment a. da so'"H prvi predsednik !•• velike re- sodnika postaviti *e nat] s\-oje so- ,s j». pričakovati s publike, ki s,, je p* »služi I tc in po- državljane na način kot >e je; Na možkega napravi pogled ženske veliko večji utis kot pa sto be- tu, Ki en! o znauijo z njega. Amendment dobe-1 izprememh* ne ustave Namen teti izpretneiub j« - prvi vrsti naj « začasne zadolžitve držav« pf.no. , davko\ n lini:.' Ii dohodkov pokritja dotične svote. Začas- i »b*biuh besedi. Imenovani izraz se predsednik Wilson. I C'e ima5 v sedanjih časih hišo. i. i -«.\e naj hi s.- r. -.v. nt.-.j '< tfa predstavlja /ivljeiisila doba dotičiiega dela c kot v teku pctdiseiih let. Ra/vtiit ja hoče amendment nii> in. kako nuj bi se izračunalo sklad«- za amortiziranje li kom ras 1 e po/ ne j. ugotoviti ali odplacMtij« dolga S tem hi bila odvz«*ta zakoucxlajam in urailni-I om možnost, da po noji lastm volji izračunajo dotične svote. Amendment st. I zasleduj«* tipoitevauja v r-dne «*ilje ter ga je >a v sled tt-ira po«lj»irati pri volitvah. I>ru_'a pi«*«lbnra. gbd«' kater«* l.o«lo morali o«llo4*iti volib*i, se dovoljen a honn-a za veterane za«lnje *vctoVkie vojne hi \ ta namen driavne za«b»lžnice v zn« ida nmj b« bil. d« s«* omouoči veteranom vo Avstriji izplačevanje odškodnin kot povračilo z;, izgubo zaslužka. \ s a odškodninska in druga vprašanja, ki s,' tičejo pciizije. spj»-(iajo po svoji naravi pred zvezno zakonodajo. i «* f»a so davkoplačevalci dohro razpoloženi t«-r pripravljeni »lati, imajo pra^ i. «», da glasujejo za to tozadevno predlogo. mi oni, katere je s to psovko jn>- I:ut j -avtil. odrekali glavo, .lames II i jo j<- rabil in /.ato hi) pretrnan. Tudi kralj John. ki se domiiseb-i in teh je £e ve«lu«> d«»-je pri vsaki priložnosti ponašal, volj. ki nočejo in ne marajo \Vil-da je božanski. «la je "nesramnost", in zavrirli " * * in ubili jo bodo tudi sedaj na 2.| ])r Karol Hellfericli, prejšnji iz dežele NOVHMURA LKTA ltrjo svbe-ip^k^.,^ Ileiuškega cesarstva, bi rad zopet vstauovil monarhijo.... Pieu sk ■«Vf1o\lM' vojni*. |y>l.il<> -k i Xaineu ,Ml, i»» proti Nemeiji ii»,i j»* itn i ni le tukaj. U«-r domneval, da svoje p^Mlattike in nkoreniiiile. |»i {'ooiluo zmerja ir j»Mije / "nesram- Irkolin obmetaviil i n« /.i' iu "]»redr/.iicyJi", kar j iti m kar je povzn»eil« Ko *;o |>o*»tj?!e jutranje ure v**d-iio bolj hladne. j»- n»-ki človek (»ri- bi razvile laliko vsak /. "*nesram- n ost jo", če bi ira «W-e ali mati ka- ..... , j «. ; i, . i i : .. - t. , znal, da je izvršil umor. da bi «ra zn«»Yata. ker h«»T«-i fnti ve* ki>i i j O Milana < 'ha rt a. t<. "m-sramni". O-ii «u ie rado-i«*' zal,J prevroče in rad bi zopet la iiii raz njena treščijo, m«»ž pa \edni. Oui imajo pravieo staviti I" ven.... Nekateri ljudje rv< vpra-aiija. tič.()00. le $."»000.00. Očiv bi no Idi njih jiolitične^a mišljenja. -tili inlvzeti. ]>• imel .še toliko razsodnosti, da pobral šila in kopira in šel. In v tej deželi i.- velike repub- Neki a zen*Ua, ki j«' poročila v tiameiiu, da <»n v-eh državljan rasni vzor enakosti pr.ko stvar. <*e |>a primerjam tiavdnšen.* b»*se«le z dejanji, vidim, da je tudi rožljanje , oro/jeni. ki ie včasih vpleteno v visoko doneče članke. b:lo le he- | •-'■tla. v r»-*ni«-i pa >< ne inenite /a n<»beu<« >tv ir in : limo \';iv ^re plan Primorja. R<*«ničuo, ne razum«m Va>. Svobodni ste. /ivile v državi, ki iuia i<( ki ima- v- iT; i v ol'iliei in k.i«-r •• živi tako ilnbro. k<» le nialokje Ve nev-st raMem»sti pbttaio zvali za T • * ' \ » f;' \'.i> ne pride d rt i«ro, k» babje zabavljanje. Ne moremo j Iroii-M-illetl". < >11 je v svoji kri-4u^UH avt«»krae:ijo moža, ki eš-•«• ura j'- Ie ta kritizira!, vsaj ne da n«»*«tj«» vr^lo in treščil«« ob tla. tra nastlal z *" n»*«rainnežem" Tako j«' naše mnenje. i*i Ni nam V noreli jem ^ ork jmijejo «lelu države N-ibolka na tleh.. Rivši Vojaki iiio-li poprf-j velik«* te/koče poravnavanju sv., jih zahtevkov ulfde iiairrade le»-u lis ali v«-jne Zjivaro valili ne War Ui^k lnsuranee . bnaiio je. fia bivši vojaki ni«« » bili dolf^o č; «a v stalili iztirjati ilenar. ki tra jim vlaiia doljpije Krivila ni bila pov^-m na vla«li sami. in v mnogih ^lučajih, ako ni bila krivda ravno na bivšem vojaku samem, je bilo pripi*wtli zamudo raznim okoK. inaoi. Kna izmed velikih težkoe. k jih j«* imela vlada, je obstajala v « _rro:a-nem številu vojakov in njih dni- lule * flu*rart*rd «•«"• pr»ee »i.oB. vn žili. katerih imen in naslove je bilo skoraj nem«#«oče «lr/.;iti v r»* du. Kadi tega miiojjo pritožb radi nedostavitve odkazil Allot-m«*nts je izviralo i/. okoUčiue. «la niso bili poštni uradi v >tanu naj-] i i o«sch. stanyjočih v inozemstvu Na druifi Ali ste nervozni? »hilu. o|iii|i;mi in j«otrti? Ali ste t.rez ra/.l.iirljivl. raztlralljivi iu uIm^ Z)'- Ali sle ^Jalii. moidli in nimat«* 7.11a-iu« nj rtie< e kri? Atl j«- \aš tek slal», ali ima!«- lw!«-~ti»i ^ia\«*lM»l. si«- naprti, vmm ri^a. i/i-ehavale. imate zga&t .n •■inI»«« -a|Ht • Ali čut it«- li*tiiiu nimate nnil'l< ije. ^ic |ir«-z eiiertfije in vam ni za «le!<>' <*>• -t«« v takem stanju. m«»-ni!«* l.ikt.j ne-eti jemati Numi-Tmic. To •*u>i<>vit«> x«ira\il" uiore tem lnJe-ziiim ter ura«li niin'tr, zilrave in ži-vahne BHr/.kf In /j-n-k«-. I»al»» vum Imi noto življenj««, novo amttieijo iu iiov«i upanje. \us:i-T«*iie ^rra«ii l*ca'<». r«leeo kr» in m .-"-ne ttntne /.iv«*e. Izrežite ite v «l..l»ro lekarno. «l«>l>ite tlaiies -tt-klenieo Nusa-Toiie. Jemljite »tnl In ee ne «lot«iti Imi navadno raj i i Ve ne\ st 1 aš» iiost i splošno s sailjem. če j«* nje»«»- Vol jen 2. novembra, pač pa nam jel , . 11*1 1 iiiivadnejra mosta prepovedano p< k«>i svoo«Mlonnslee«iii. znu-injav. meni - postavi ? Ti v tuj.« • la ni«' Veli«- vsemu temu so bile pri-, ■ pisati, kako boli 1< nas. ki branimo ]>od Masilno in i.rvoloeno ijki na«rnal jireiis^inika z **Buf- nezmotljiv, in naša dolžnost : * ' j i>l1' % "jak«»v \ iim«.»rili VO , To ju«ro^b«\ iiisko po>e>t. Kako bi nam bil olajš. 11 ves boj. l«,on", to je bilo s ialjiveem. Toda kot svob.alomisleeev j,-, kakor tu-, Poročalo se je. da je general, >[m-ajih p. .po .noma uprav i.-etie. hi tu« ali «iti hrhle I.iiieoUi j«- Stantona poznal Udje ^ vsake-a zavedneaa in napr.-d-j 1'ershing vzel na Long Islan«lu v(l'"kom za.injih «lveh let je kot j«- poznal Stanton sam sebe in tudi s. nii veste in za «i«»k.i/ mi mot'-hiti nava.iaš kojie Člankov, ki st«» jih 1 api-.jli v Ljub-I iiiit n «lru|rih m>-stih' Ali prijatelj, nam niso potri bne hese«le. mi rabimo »valno: Se malo vzilržite. jionio- je skoraj tu! I'o\darjaui. naše besede morajo biti prepričevalne* l>a pa vidiš, da aioje toftb«< niso neostiovatie. Ti navedem par de jate v. \ Trstu, kjer preanjajo s surovo silo vse. Var je le malo v zve-i /i slovar.stv«.m. trpi paš najbolj noš lepi jezik. Z lastno nevarnostjo trn hranimo k«>lik«»r je to ppl«»li !ik»«„ikV in upamo. «hi «I«»živimo pri Vas xusloiulio V s«- imrolo*. Vf*- k«»rp<>ra«-ije p«>rnaeop«.l«l <»ni iu njihovi pra«lean za dnevom je zvonilo luik nove republike pripr««t k pogrebu. Smrt ni hotela nič iz-< ameriški državljan, t«« se reče. da hirati, p«.kosila je tu«li več takih, naj Imi njim enak. kt naj izvršuje ki smo jih šteli med naše najliolj-samo uradne dolžnosti. še in najdražje. K zadnjemu po- ožji opazovalei stremljenj in čitku srno spremili tudi vrlega na-j viwbt joeih razmer naš*- vlade r«Mlnjaka Ignaeija Leksa. Ni mu v zadnjih štabnih letih pa so za- bilo usojeno doeakati »Ineva naše zuamovali natrib pr«»ti nekakemu zmage, po katerem je njegov«* ple ormati«»ti izpolnila hrepeneče želje tamoš Service ni pomagal le s tem, da j.-njejra ljudstva. jizroeil dotienih vprašanj na pri-j * * . stojuo mesto, niarv* "' j»* j)«»sel»n « Nesrečna prohibicija "i ue hi prišla pr..hil.ieijn J. Ac W /jeinlji^i v Vorth i"ar«»llni «i fio^taia laliko slovita ra«li vii.«>-rejftvn in ž.^anjar-i \ a". Tako je ixraxil «lržavni -a«li« r« j-ki k<>-mi-ar. k«» -i je prišel ofj^i'xlati riašl zeUtljiSea in jili «la! i»r«*i-ka-ii svojih «ir*avnih komistlh in str«>k«'Viijakih. ki izjavili, da je kabiT«Kt L'>»riiji' in sjwxlnje j>r>ti na nabili z«-mlji^elh taka. na k:it«'ri izvrstim iis|*evajt> vm-vr^t>' vinske irie. jNrsehn«» tako-/vaiia *". r 1 ..m:" lrf;». kalerv* ^r«'Z pa h«|ii imeli ttxli trt., in razno sadje. K«l«.r z< li zv<-.!«-ti «. naših t zemlji-—'ill in kritju naj pLie na: A. H. >KI BIC* \ C OMTANV * K«N*ni iS. Metropolitan liliirk, « liiraeo, III. r iv jo na tolpa, v kut« ri so bil • raslopaui v si sloji tržaškega prebival-j siarib časih v Sparti. v Atenah in štovali in ljubili smo ga vsi kot siva. t ipidht naše postojanke v Tr^tu. Živ«> Ti bo morebiti še v » liimu je bilo domnevanje ne- poštenjaka iu moža kremeiiitega I '•■Mlinu, kako s,- 1 v i jtj ; plamen iz n.iš. pono*aiega Balkana iu / moti jiv«ist i ««1 strani vlade za značaja. ki s»* nikdar v svojem l..ik>i \arnlalsko pusti 1 rva p«>irinjaTi uhotro Slovenko. Prepričati 'ju«btv-»» neokiLsno. življt-nju ni sram«»val pokazati - tu, da si izpoznul Jedaj, kako zelo iuis sovražijo tu iu kako silno Pa naj si b«» predsedniku Wil- svetu, da je slovenske matere sin. smo preganjani, k« r snio zv.sii Vam. Ne liojiin >♦» nobenega očitka.j^onu zgiNlovin«ko vsrkavanje še Služboval je dolgo časa kot orga ."« r« . « ni. da je t. daj « «l slovenski Trst uprl v na«li svoje oi*i na vzhod tako veliko, ali spremenljiva nje- rist v Crebinjskem Kloštni. me-III pričakoval «kI tam poniin i. Pa ni bilo ne diplomaticiie interven-1-ovn literartrurna l»odvzetja. je seea maja pa je vsled bolehnosti rije ni bilo niti povračila škmle in uiti fuka ni nabrala vsa Jugosla- erwlar t«vkn mosroee. «la bi se na- nu.ral zapustiti službo ter prišel »ija ra zažgani Narodni dom. »«»bkan hribovec, ki bi na dom svoje sestre v Kretanee; %oineite v svobodi. Ali lažete, nas v resniei prav nič ne raz V reauiei ne razumi m Vas. ki ko pišete navdiiH«-ne članke, ali pa i ime te. Sk«>raj, «la bi moral o Vas inislednje mislili, ker vidim na vsa- , . . .. - r» i * . , ... T "en obrediuk za {»ravilno razsoje- Kaka revolueija dokazuje *o prepričevalno. Za pa relja prav posebno ie bledeče dejstvo. Kadar je naperjena ost tedaj mo v*t Italjani naeijonalisti, pa naj pripadajo soei- '•nim ali pa meačanskim stran- y. StSB I Bi B ■ t iiiinžiA ii vanje idej svobodnih anifiriškiji državljanov, ne harmonizira z ideali te republike. Niti se ne bo kot takega trpelo. Predsednik Wilson je mogoče preseneeen. ker se ga ne eihla kot kralja, za«lovoljen pa tudi ni z zaupanjem. ki mu ga skazu je jo državljani tc velike in slavne re- bi izvedel za svojo sestro ACNES KOPRIVN1K. Pred 2 leti se je nahajala v Brooklynu, X. V., zdaj pa ne vem. kje je. I Prosim cenjene rojake, če kateri ve za njen naslov, da mi f?a naznani, ali naj se pa sama javi. — Miehael Nago. Catnp 3, Chaet Haven, Pa. (29-30-—10) Dosedaj se ni ni se nihče resno! ^eniral v p«M*«iinih siu, ajili k _ } i in sodeloval z War liisk ln>ur■ zmenil zanje. Kriki groze iu obupa, prošnje,|i,l,e' ,4lllvau da bi kamen omehčale, prihajajo) v s' s Krasa in ,h1 Soče v Belgrad. t,,Vj" f^st. tujer.Kleev. kjer le » 9 (tak urad kakor roreign Lan- * _ j gua^e Infoniiation Serviee more Belgrad molči. Ce pa pride ^' ioprin,^ti 4|„ T1gmln.- r.-šhve. 1st i majhen stok i;: Albanije ali Maee-j nrad j,, v«lno pripravljen j »o mail on i je. se mora takoj par tisoč „ali vši,., vojakom in prevzeti slovenskih fatitov podati v doti«' no smer. + ^ • NAZNANILO IN ZAHVALA. Te ni |»ot<«ni poročani sor«»diii-i in ziiaiieem /a-mrti niojeg;! so- , . ... ...............ve-1 -Jlll llltrejst rešitvi .... , . proga slueaji. k, MIHAELA D0DIČA. l>!ie :!<». ' ! :«ra -(HO s.- -- - * i 1 i iz I Akr«»na. M'««-h.. v I lav rit v. Mielu K«« sni«. »«* jv-ijali /. avt«»tuobibilii. -mo sre«"ali drug avtomobil, kateri j«* i'del ta o močno elekirično luč. da je mojemu soprogu '»dvzel v svojo «»skrlMi zlasti one slučaje,jn,r' ',4' ^^ , , ,- ....., , .. " vid, da ni mogel pravilno se ognt- ki so se zavlekli radi navidezno1 nepremaglivili te/koč. in je v po- ti. nakar s»- je naš avtomobil prevrnil v blato, katero je zadu- Srbi malo prevee vestno izpol-J f?l«HJu tujertnlnih ameriških voja-l . •, 1 'i i - i , , «il«». da j«* bil lin mestu mrtev. . kov ml '-asa — -—----1 J * tujejezičnim nizaeijami. njuj« greslo: Balkan Balkancem. Ne Balkan Balkaneem, pač pa * -Jugoslovane Jugoslovanom", bi morala biti vodilna misel vse visoke gospode v Bel gradu. do časa sodeloval < ( «*asopisjem in orira-' * Poroki. Poročil se je dr. T^eopold -feše. !:sistent očesnega oddelka javne Želim izvedeti, kje se nahaja JOSEPH 3rATKO, doma iz vaai^'bolnice v Ljubljani, z gdč. Mari j Roeka na Dolenjskem. Želim Bergant-Kmetovo. namree se ž njim pomeniti o ze-' Poročil se je Mirko M i ki in. že-, lo važnih stvareh. — John Ko- lezniški uradnik, z gdč. Olgo Pir-' tar, 483 Varginia St^ Milwau-' nato^o. heerko disponenta tvrdke kee, l^ia. (29-30—10- Skabemetove, Alojzija Pirnata. I Hanjki je bil doma iz (Mi rave. Primorsko. Tukaj za]»uš«'ii nune - 4. nedorastliroi otroci. Iskrena hvala v«ei»i. ki sii k* spremili k večnemu jw»čitku. Tebi. nepoznbljeni s«»pr<»«; in oče. uaj bo lahka zemlja! Žalujoči ostali: Alojzija Dodi«, so]»roga in otroci. Akron, Mich.. 25. okt. 1920. kWlk. Ptice, ki ne znajo letati' OLAS NARODA. 2*>. OKT 1020 Spisal WiiheLm BoaUche jiln nitrivnoit. PRESIDENT FOR PRESIDENT Delavci Amerike lahko pripomorejo k obratovanju kolesja pri delu in industriji, če glasujejo za Harding-a in Coolidge-a. Naši delavci in delavke vedo, da je voj- stranke bi bila pd absolutno prisilno obli- = 52 Naši delavci in delavke vedo, da je vojna vihra končana ter da je povpraševanje po delu vedno manjše. Da, več je delavcev kot pa dela. Česar pa potrebuje v tem času delo veliko bolj kot prej — je vlada, ki ima zaupanje v deželo ter veruje v politiko, ki bo povspešila ameriško delo. Tako vlado bodo pa brezdvoma imeli po 4. marcu, če bodo pametno uporabili svoje glasove dne 2. nov. Republikanska stranka je bila vedno stranka dela in za delo. Tekom cele svoje zgodovine, je bila tarifna protekcija ameriškemu delu prevladujoči princip njene politike. Kot zamorsko delo juga je osvobodila tudi belo in drugo delo dežele in vezi slabih plač ter ga spravila s poti potrtosti in revščine. Namen in posledica republikanske tarifne politike sta bila vedno stolno delo ter najvišja plača, plačana kjerkoli na svetu. Skoraj ves uspeh republikanske stranke je tudi vsa naša napredna ter člo veča tiska, splošna delavska zakonodaja, bodisi narodna ali državna. Tisočerim in tisočerim delavcem in delavkam, ki so postali zadnja leta državljani te dežele, najbrže niso znane te stvari. Poizvedo naj pri prijateljih in tovariših, ki so živeli tukaj dalj časa ter so se več naučili v šoli osebne izkušnje. Oni lahko povedo kaj so sami videli in kaj so pretrpeli: da je demokratični kontroli vlade vedno sledilo nezaposlen je, težki časi, krušne vrste, iz-kuhi ter vsakovrstna trplenja in vsakovrstna revščina. Vedo pa tudi, če se dobro spominjajo — da je z republikansko vlado prišla izprememba v dobre čase z veliko količino dela in z dobrimi plačami. Miljoni naših delavcev so preživeli te izpremembe tekom zadnjih 26. let. Oni niso pozabili teh dragocenih izkušenj. Še veliko bolj živo jih pa pomnijo žene ter matere njihovih otrok. Delavci naj si zapomnijo, da je tarifna postava, ki je bila uveljavljena tekom prv<> Wilsonove administracije, še vedno v veljavi. Kot vsak drugi demokratični tarifni akt, ki je bil spreiet v tej deželi, je tudi ta prinesel veliko industrij alni potrt je. Leta 1914. je na milj one dobrih delavcev hodilo po cestah ter zastonj iskalo dela. Potem so se pa vojni oblaki razpeli nad svetom. Evropa ni več zalagala naših trgov ter je fcila prisiljena dobavljati več ameriških potrebščin kot smo jih morali izdelovati ali producirati. V istem času je postala vsaka tarifna protekcija za ameriško delo nepotrebna. Noben«-razKke ni bilo, pa če so bile naše tarifne postave dobre ali slabe. Sedaj pa, ko se vračamo k normalnim razmeram, bo demokratična tarifna postava zopet prišla v praktično veljavo, in vsakdo, kdor ima kaj vpogleda, ho lahko izprevidel, da se bo ravnotako obnesla kot se je prej, pred vojno. Toda demokratični kandidat in demokratična stranka sta se obvezala, da bosta vzdržala in vstrajala pri tej tarifni politiki. Demokratična, zmaga pri prihodnjih volitvah bi pomenila štiri težka leta za ameriške delavce. Dežela bi se morala pripraviti še na težje čase kot so bili pod Clevelandovo administracijo koncem prejšnjega stoletja. Če bi imeli Coxa v beli Hiši, bi imeli priliko videti veliko. ne samo ene, Cozovih armad korakati v Washington. Demokratična administracija v zvezi s tradicijonalno prosto trgovsko politiko == stranke bi bila pd absolutno prisilno obli gacijo, da bi izpolnjevala delavske določbe Lige narodov. Ameriško delo bi bilo potem takem vezano z verigami, katerih bi ne moglo zlomiti. Liga, takozvana "Magna Carta dela" zanikuje ameriške principe prostega govora, prostega tiska in prostega zborovanja. Glas ameriškega dela bi štel v Liginem delavskem zboru ra vno toliko kot glas delavcev v državi Hedžas, kjer je človeško suženjstvo deželna postava. Splošni namen Lige je izenačiti delavske razmere po celem svetu. Ko smo videli in vemo, pomeni to, da se delo drugih držav ne bo dvignilo do ameriških razmer, pač pa, da bo ameriško delo prisiljeno ponižati se na njihovo stališče. Miljoni naših delavcev vedo, kakšne so te razmere. Živeli so pod njimi ter so pobegnili, da so prišli sem. Ali bodo vrgli nase isti jarem, s tem, da bodo glasovali za demokratično stranko ter Wilsonovo Ligo? Še celo sedaj, predno je ta dežela postala članica, trpi vsled uplivov Ligine politike. Kot vidimo so začeli v veliki meri prihajati na naše trge evropski izdelki. To gibanje vzpodbuja ter v gotovi meri vodi skupina amer. bankirjev in drugih bankirjev, ki so finančni podporniki Lige ter upajo, da bodo kontrolirali potom Lige finance celega sveta. Oni pomagajo evropskem deželam približevati se amer. trgu, ki je najboljši na svetu. Vsledtega pa zahtevajo prosto trgovino ozircma demokratično tarifno politiko, ki naj bi bila vstanovljena v tej deželi — POLITIKO, KI ZVRAČA BRE ME PREOSNOVAJOČE SE EVROPE NA RAMENA AMERIŠKEGA DELA. Edinole republikanska zmaga lahko reši delavce pred to usodo. Republikanska stran ka je edina stranka, ki se zavzema za enako zaščiten je amer. del. Zahteva amer. trg za amer. delavce. Demokratična stranka in vse druge stranke skušajo nasiroko odpreti vra ta cenenemu delu drugih dežela. To vse pre vladujoce dejstvo naj zapomnijo pri volitvah vsi naši delavci, pa naj bodo zaposljeni v tovarnah ali majnah. v gozdovih ali farmah, v prometni službi na suhem ali na morju: naj bodo izvežbani ali neizvežbani; istotako žene, vsi so zainteresirani v republikan. zmagi. Vsi mi se vec ali manj zanimamo za to ali ono stvar v socijalni prineredbi, naša polna dolžnost je, da temu posvetimo polno za nimanje. Na volišču ne smemo izgubljati glasu zastran dvomljivih teorij. Kar imamo storiti je to, da se odločimo, kar je najboljše za deželo in za nas same. Za delavca in za vsakega drugega je ta odločitev velikanske važnosti. Glas vsakega pomeni odločitev med brezdeljem ter med stalnim delom in dobro plačo. Nič kruha ali dovolj vsega za vse. Izbor je edinole od vas odvisen. Na volišču je vsaki moški kralj in vsaka ženska kraljica; oni lahko čisto svobodno glasujejo ter so odgovorni edinole svojemu Bogu, svoji deželi ter nikomur drugemu ne. Ameriško delo je zvesto, inteligentno in resnično AMERIŠKO. Brez dvoma bo iz previdelo, da se mora ozirati na republikansko stranko za dobro zaščiten je svojih interesov. Naši delavci .naj zavzamejo svojo pravilno stališče napram MAGNA CARTA AMERIŠKEGA DELA ter naj glasujejo za Harding-a in Coolidge-a ter republikance za senat in poslansko zbornico Zdr. držav. Narodni Odbor Spisal Wil V tr«*»Miiku. ka m je £ia*ak «j »vnjil •►ara« j*, tu aoWn proble-u tako mxVu k«.t »111 letanja. t*hi v«-k razmišlja o tem, kdo.j«* prv letet na n awe m planetu ter s po It.«**-jm iiamviwnrM uawtinkta ni*K<< na- d' ^scgel to, kar je človek se daj «l<*»-tt«l m »v«»jimi duwevnim vilami in aavetftjo. Ali je bU t« ptič* V pra^iareni aptierwu i. •Iura Inr.iimujf mi na»li im dva ''m? o*ta»ike nekega bitja, ki j< bd /..• ptič ali hotel 1 m ►stat i pti« ter 1111» ! ve«mu rep kuščarja, i prave |MTotniee. K»~*i4ev letalnega problema pi je hila. starejša. V še V»«»I j «»dda lj»-ni geoh»Aki *o kuji^arjeii p.HjoMiu <>itja iztegnila sv«»je tua le prste. in v pragozdovih. k predstavlja jo M-daj »klati* promo ga. ho živeli velikanski predniki SeffaUJlTl ŽllTMMK. Vi«u»k ali /efiijaltto kronanje prastarega napora pa je bil •**-žen / letalno metod« ptie. I.ir^ki-ne, ki «> preje pokrivale telo pre*Inikov (tedanjih ptie. *o v U-maknile krasuiiM perjem. Že v pradavnih dobah je bilo najti ptiee, ki ni-o znale letati, in take pi »«•» je najti do današn jega dne. l*i» j za obvladanje <»zra«'-ja je bil \«-d 10 i/ U'.ristnohtnih o/in»v. Tudi ljudje bi ne izdajali miljo-tiov za *voje zrakoplove i.11 a**ro-plaiu . l>i »|o pri tem le za zra»"*-tio romantiko. Razvoj živali in Iljih (>>>tito/.iiih telesnih sredttteV pa je ijii v«»dno odvisen o.l potre-Ih-. V zraku /ival ušla nevnr-11- i! n v ni ptič pa. 1 j«- našel v vodi ali na zemlji • l—ti hrane in kateremu tii bilo "V 11 ga treba letati zraku, je zgubil znnkžnost letanja ter po-sta' prič. ki ne zna letati. I'« >/.<*« levu i {Mftvrattii ali nmunfrv-vnlni razvoj ji« povsem enostaven Nekateri raziskovalci so mnenja, da so v takih slučajih peroti eno-stavno polagoma izgubile zmožnost p«.let a. ker generacije < i 4 • t i * - -loli ptie uiso ve«- l«»tale in da j«* ta lastnost podedovala skozi toliko rodov, da niso koiiečtio ]>♦»-roti »loli več pravilno zr«ude. Drugi učenjaki pa so mnenja, da -s«! ptiee, ki ne znajo letati. p«i-tono-i ]itiejih rtnlov, ki so imeli ■ploh slalto razvite peruti. Ze v Jura d.dn najdemo ptice, ki so znale letati /raku. a imeli' zob«- kot jili imajo kuščarji ali mart i nek i, in poleg teh ostanke ptie. ki sploh msfi nikdar letale po zraku. \a majhnih otokih. ki so v dobi kretle |u»mLs»avljali so-Marije Uoekv Mountains pogorje s#-\,.rne Amerike, je živ«'l mi me-t.*r viM»k pti»«. ki ni mogel sko«"-iti v zrak niti za en korak. Kot sedanji pingvin je plaval ter skakal naokrog. S*- v onih pradavnih huli pa je bilo najti ptiee, ki so '»ili sli«-ni setlanjim pinfrvinom, seveda v vi-liko veejetn obsegu. V Patagoniji in Novi Zelaruliji ob-staja <)anes pleme takih ptieev, kojih per«»ti konmj tako velike kot plavut«- rib in ki so vsled tega povsem neporabne za letanje po zraku. N-ku \-rsta v. likaiwkih ptie, ki je živ«-la .»li <>balih ^verne Amerik.-. Hvro|»e in arktičnih krajev in katero je ."-lovek iztrebil nele V zgodovinskih ranih, je bila popolnoma m iposobna za letanje. V tem s Iti«'a ju pa je postalo pomanjkanje /tnoinmti letanja usorlepol-tio za pt ir-a. Dolga tisoeb»tja je živel < b obalah v mini ter ni po-ireboval nikakih peroti. a konee-110 s«- pojavil človek ter skoro v trenutku unieil nermluo veliko j»ti*-o. ki si ni znala }M»maurati v boju za življenje. V tem slika t ml i moda ntc-vilnih ptie na na^ih kontinentih, ki nis i znale letati *er \-vle«! tega i/mrle. ktix'-no »k! otoka Ma«laga-iskarja se dviga iz ludijsketga «,d,, in v sedanjem «"-asu ' z^vi le se v sp,nniuu ter zgodovinski It /apisKih. La»-pi mornarji 1 js«->taiijsTega in sedemnujstega sto-letja s-, »hi zatinjega komada xuii-il<'ili te neizmerne tr«»|»e. velikih go-.llolw^r, <» katerih s»- je i/}»rva domnevalo. «la so neue*'-rptie. Danes J i!iiatiH> o tem čudnem bitju le še slike in k«r%fi, čej>rav so posamez-ije k«»made prinesli eeto žive v Kvroj.o, Zadnji nagačetii eknem-tplar je zg«»rel v Oxfordu ▼ An-glij« \ os*-nmajst#m st«»|etju. <"e1 ; slikarji onih st«»letij ne oveko-jvečili v svojih |MNlobali teh čud-Miih ptie. bi dan«*s niti ne vedeli, kako so izgledale. Na Novi Zelandiji se j« odigra-a j »reje sli.-na katastrofa, katero jje 1st«.tako p*»vzro»-ila evropska! I kultura ali «-ivilizaeija. V zelenih i gozdovih, ki s»p«mimjajo na pra-( , stat o dobo premoga, ni živel no-1 ben sesalee, ki bi bil zmožen na-! i past i ter /.avžiti dru^re živali« To I .je bil vsled t«-ga paradiž za p*iče.' iokler ni nastopil človek. V temi j-lučaju ho Inle liojem podobiie' ,»t pri katerih se je izvršil isti' proees kot ]>ri Do«Jt, na Maska-j renih. Hile so to velikanske! j ptiee. ki so ]x»poluoma izgubile' zniožiiost letanja. Noji so čudenj j/« < «1 nekdaj k velikosti nagnjeni M'1'd i,r:f. ki jia nima med selioj! losi i skupuiii znakov, čeprav .sjx>-' j ninja v eelein svojem Ustroju naj j prvotne pm-etke ptičjega rodu. V j vsakem slučaju je iz.giniia zuiož-ln«»st letiuija kot pfi afriškem n«»-jn, avstralskem Kinu ali ameriškem Nandu. Na Novi Zelandiji! pil je živel ptič, po imenu Mu« ' j ki je bil visok do treb metrov in pol. Ime Mtia so niu dali že ljudje! I in r. tem je prišel tu«ii nj'*g«»v ko-I tlee. Najbrž le par stoletij pred: j našim znanstvenim raziskova-j j njem so t«» ptieo uničili divji ro-| jdovi Polinezijeev. ki s<» bili prisi-! j I jeni iskati si hrano na tem otoč-j [ju. K«-r je preilstavljala ta pti«-a iradi svoj*, ol^^nosti in krotkosti-1 najlažji plen, je seveda hitn. po«l-' ' legla v lx»ju s človekom, kajti v j«-vropske roke 111 U«.sj»ei noben ži-I vi Moa. Naši muzeji vsebujejo le1 s« debele kosti, par peres in ve-: iikanske jajčne luščine teh ptie.' \* nasprotju z Moa pa se je o-hrauilh neka druga vrsta nojev, takozvaui Kivi. katerega je še danes najti «> biU» tak«» velike kot človek. V^e to pa je danes«izginilo. Kdo pa je v tem sorazmerno kratkem čara uničil v teh skoro nedostopnih moexirjih eeli svet živali? Težko so bili v tem slučaju-domačiji i in brea dvoma ni te«sa storil Evropejec. V tem oziru vlada ve-JLi ka ukrivnoat. ' Boljševiške spletke v Londonu. Delegata jševiške vlade Krn -in in Ka i ue nje v sta izzvala \ l^.mlonu velik škandal. ib»s|>o ila^ka pogajanja z anglešk«. via 1 iv, obleke in drugega imlustrij-jskega blaga, po strani pa sta skušala pridobiti angleške so«-ijaliste za najosfrejši boj proti parlamentu in vladi. RavnatHj soeija-lističnega "Daily Heralda'* je objavil b;iš v trenr»tkn. ko so «»'/Viila. naj takoj odpotujeta, s pr;«tavkom. da se ne smeta več ! vrniti. L1<.\ «1 Heorg«* pa se je iz-I . " . . javil v pogovoru z odličnim zunanjim p'dauikoni: "Ali «0 to jlažnjivei. ti boljševiki!" Propa-uatorji boljševizma sploh ne morejo a TemeŠvaru. kjer so Madžari napram Srbom, Rumunom in Nemeem v manjšini. Rumunija ž«-li vzpostavitev normalnimi od-iir«iajev 7. Madžarsko. toda ta vzpostavitev je le tedaj mogoča, •e se vstvari na podlagi od madžarske vlade .podpisane mirovne pogodbe. Rudarska šola v Celju. Dne l>i. oktobra je pričela s poukom rudarska šola v Celju. n Tudi Južna Amerika je imela vrsto ptie. ki niso znale letati, a tudi 11i.su spadale v vrsto nojev. j«* to neka vrsta visokonož-nih. štorkljam podobnih ptie. ki i pa so bile oborožene s strašnim (kljunom ptie-roparic. Južna Amerika je bila v pra-| d a "ni h časih obljudena od pošasti. katerih si danes človeška domišljija komaj more i/misliti. Začudenje. ki se je polaščalo raziskovalcev. je pitalo tem ve«"je. j k«, so našli med raznimi preoettan-,ki predpotopnih živali tudi |Have I ptičev, ki nisfi zaostajale za gla-j vami sedanjih konj. Kdo ve. ee so j bil i velikanski kljuni teh ptičev namenjeni za to, da razdrobijo oklope velikih želv ali če so bili dedščina iz bojev z zadnjimi zmaji kredene dobe! Tega ne more povedati nikdo. I^e ena stvar je gotqva. da je bil namreč deležen skorajšnjega pogina ptič. ki je pocafcil na umet- iw>st letanja. _ _ — - - - r GT.AS NAHODA. 2f». OTCT. ■e« KRALJICA SVETA. Roman. — Spisal Kari Figborg. Za "01 c.s Naroda" priredil O. P. :n:rn;rn rnifif. rim ri 'OTC-STCJ CJ .J'CJ - - B H i Nadaljevanj**.) — s«. f>n trenutek. Skrili bom **» okrepčila. K*» j»- izginil v »:r:-ii>ko >obo, sla bila .Mami in Kienlung prvikrat Zopet santa. Kako naj \ai*> zahvalim T — je rekla Maud ler prijela Kieuluiigovo roko. katero je slednji skušal umakniti. — Za vediu I < m \a-.i dol/nira Zame. za tujko, bte stavili v nevarnost svoje ziv-I m-t:je, moj ilra^i doktor. Z«lra\mk s»* je o/rl vanjo, a ni l il v stanu '/pregovoriti niti ene It si di i V njf.'fium s-. u je vladala velika zmtMijava. Kad bi govoril. a ni mogel. Obhajala sta ga vročina in mraz vsprieo dotik-Ijajo r«»k« M.iii oziral mimo nje, i i kam v praznino. Ves čas st-ui bil v velikanskem srahu za v:is. Maud ga je poslašala r velikim strahom. Veliko bolj kot vsebi-I jo je povdarek !»♦ s--d tega boječ« ga moža pred njo obveščal, da j i Ijnlii l»a ni trga /•• prej spoznala. Ali bi hil druga če tvegal svoje , \ Ijenje /anjo .' Ona ' e. da je nedolžno pri tem, da lii nikdar z i.o-I eno k tei njo dajala n|»aija temu možu. ki je bil tujega plemena. Le hv ale/n«'st olw'-uti • I o svojega rešitelja, neizbrisno hvaležnost. I/Ia je to ? skoraj nehote je skušal Kienlung premakniti f svojo r oko. Nekaj je teklo po roki navzdol, skoro v kapljah, v ten-j kem curku. Ni bila bolečina, katero je čutil, temveč le lahko praska-1 nje v sklepu na roki. ^ j ZiK'lo se mu je kot da neka višja moč s silo odpira njegove oči. Tain j«' ležala njihova «! 1. ;i ioka. tako privezana, da je ni mogel premakniti iu i/, te r »k»- je tekel te. ki eurek krvi. Tedaj pa je Kienlung konečno vedel, da ni zanj nobene milosti iu da mora umreti. To ;e bila starodavna kazen, o kateri je že tolikokrat čital in kateio se j»* uporabljalo le -proti zločincem, kojih smrt naj bi hila strašna. Gledati bo moral, ne da bi si mogel pomagati. kako bo odtekala njegova kri. Počasi, zelo počasi, se bo moral sprijazniti s smrtjo, predno bo v resnici odrešen. To j.- torej osveta llajfonga! To je torej kom-njegovo slovo od očeta, od bele žene. katero S lenilljubi ter od celega -veta.... Popolnoma mirno je postalo v srcu Kienlunga. Iztegnil je svoje m'e ter čakal. Čakal je na od rešiteljico, na smrt.... Nekaj časa potem se mu je zdelo, kot da so Ilajfong pred njin* dviguje. Par besed j«- udarilo na njegovo uho. brez dvoma namenjenih na berače, naj ga dohro stražijo. Nato pa je bil Ilajfong gotov s Kicnlungom. Odšel je. (I)alje prihodnjič. ) Se en poklnti in doktor je izginil. . Za njim pa V konzul zmajal z glavo. < lo\«-k se nikdar ne spozna pri teh Kitaj«-ih. Čudno pleme. ^koro beli dan je bil, ko je stopil Kienlung na tiho eesto. šenki mu je od hišnih vrat sledil kot senca. Kralj bera« ev iu Ilajfong sta » na in ista oseba. Ne sm.* nam niti naslednjih urah mora biti nas ali pa je Vse izgubljeno. Vzemi « nln ter se p. |ji po reki ita izprehoil. Pazi. kdo bo zapustil čoln "Pri trojni radosti", (e za|Mtziš kaj izvanrednega, pridi hitro iu sporo-m me delal kot veseljak. ki se je zakasnil. Kakdar ne more biti človek dosti previden. Mogoče so že sedaj eči llajfonga vjrpov «mI. Tu li ii<«>st. ki \ .le 7 otoku Kamina na celino, je kot iznirt. Na drugI sirarn pa so čakale (topilnice na goMa. Za . r> in kot Koroške novice daz prič jih - Tešinske razmere na Koroškem, nega fanta Valenti iz Malega St V Malem št. Vidu je 1'». sept. ^ Imenovani fant je Imlelien /večer napadel iu smrtuo ranil iu mora s«laj radi telesnih po-s ovenskega fanta -Ilirija Turka 5ko** ta- l'- — Ist» še M'Mleutlorferju kolo. Dohitel je nemčurji slovenskega fanta Več dela za manj denarja. <> Še vedno uporabljate staroversko metlo aH enako starover-*ki wash tub. sc Vam bo ver kot^ izplačalo obiskati nase izložbe ter si dati pokazati od nameščena, kako sc risti hišo ter pere potom nove električne metode. Nov naein je jako priprost in bolj ekonomičen Pridite danes. Sprejeti boste jako prijazno. The New York Edison Company tAr Y»vr Str vi t t General Offices: Irving Place and 15th Street Diitiict Offices »here Electrical Appliances af all kinds are on display to Norfolk St corner Hcatr St i;i v^h St b«t I.rimgton & Third A«« 424 Hroadwav nro Canal Ft ij Kill iijth St nnr ith A»f 10 Jfv«n* Pla.-e cnrtitr I ;th Kt Ea»r t4Qth St nrar Courtl«n4t At« 124 West 4Jd J>t bet B'way & t>th A»e 555 I remont Art cvtnrr Munttrty Ave LA SAVO IE 30 Ckt. — Havr* RE. dUTALIA 30 okt. — Ctnoa PHILADELPHIA 30 okt. — Cherbourg , AOUITANlA 2 now. — Cherbourg PRES. WILSON S novembra — Tret FRANCE 3 nov. — Havre ROTTERDAM 6 nov. — Boulogne i PESARO • nov. — Genoa =ANNONIA ». nov. — Trrt CRETIC 9. nov. — Genoa • MPERATOH 11 nov. — Cherbourq MEW YORK 13 nov. — Cherbourg LA LORRAINE 13. ncv. — Havre NOORDAM 17 nov. — Boulogne Vrat BELVEDERE 18 nov. — Tret LA TOURAINE 90 nov. — Havre ADRIATIC 20 nov. — Cherbourq ST. PAUL 20 nov. — Cherbourg N. AMSTERDAM 23 nov. — Boulogne AOUITANlA 23 nov. — Cherbourg PHILADELPHIA 27 nov. — Cherbourg LA SAVOlE 27 nov. — Cherbourg FRANCE i dec. — Havre R Y N DAM 1 dec. — Boulogne : AMC'NTINA 3 dec. — Tr.t ROCHAVBEAU 4 dee. — Havre IMPERATOR 9 d-c. — Cherbourg LA LORRAINE 11 dec. — Havre NEW YORK 11 dec. — Cherbourg ROTTERDAM 11 dec. — Boulogne AOUITANlA 14 dec. — Cherbourg CANOPIC Ifi dec. — Genoa , ST. PAUL 18 dec. — Cherbourg 1 'RES. WILSON 22 Jec. — Trat I Glede cen u vozna netite »n ve« aruge . oojaanlla, obrnite aa na tvrdko rRANK • A K S ■ R ■X Cortlandt a«. New York French Line C0MFA6IIE GENERALE TRAHSATLANTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE * it'1 r-k ,t imel K l*•tllllnL', oh.'-ntek kot du »^ra ne^aj sva-1 iim*noviinega morilca in fra vpra- ^raiiire, ("inipreje ho na mestu, tt in ino. ne>i v lu»ju. ki s,, ho v kratkem vnel. l*okliral j«' nosači dal svoj naslov ter zaprl za seboj vrata no-{ ec je niči v Velikovcu v opasnem sta- kaj se mi more zgodili tukaj? Vi,|i mernikov posetve hi uakosi se dva voza sena; potem je gozd, zaraščen s hrastovim in gabrovim drevjem. Xa posestvu s«* lahko redi eno kravo, cne-«ra konja in 4 do G svinj. Kdor želi imeti malo obrt in lepo življenje, zdaj ima priliko. Za podrobnosti se obrnite na lastnika: Joe Starieh. ("enter Avenue, Sheboygan, Wis. FRANCE ...... LEOPOLDI NA LORRAINE . . TOURAINE ... SAVOlE FRANCE .... 6. novembra 6. novtmbn 13. novembra 20. novembra 27. novembra . 1. decembra in xadremul j Naenkrat pa ne septembra se je poročil j Kakšno žlahtno kulturo imajo pa J<«^ko Keichmann. šolski v«xlja v {šcntividski nemčurji. se vidi iz po- Z^lipolju. s Zalo Pihler, uiteljieo govorov: Erčnik. Teiser. Janež. v I»čali ob Iiaškem jezeru. J«»rgl, Jamnik in drugi so obža-1 plebiscit na Koroškem se je v hotelu "Beograd" v nreeii. .Nettateri cCTo napadajo ^brvenjgradcu .V>0 krr»n ob prili- »iiliiiee. Že so <»a dvignili in pot je š! i naprej. i< i • i . . . ,. . _.;*>"isi, •miiiuiv m m >■ Knak im riio zih inje an je vspavalo. kajti po celi preniti noei , .. , ...... , . »..».-.i« .. . . . ... . * jh»vali. ievilnih i«n.r Prihajalo je r. desne iu leve stra-1j i na vozovih -k! nemške Kultur ni. Dostj ljutli mora spremljati njegovo nosilnieo. Se enkrat se je stresel ter Vstal. Njegovi možgani so bili čisti kot le kedaj. Ali je izdan ? Ali je bil Ilajfong, ki je izvedel prvi udarec? Potisnil je na stran zaveso na oknu ter pomolil glavo skozi. I,e eno sekundo .'t^lul v stanu gledati in to. kar je videl, je zle-denelo kri v njeni. It rači so bili. ki so ga nosili in spremljali. Bila je armada beračev, ki ga je olidajahi. V naslednjem trenutku pa ni že ničesar videl. Neka roka se je iztegnila jjroti njemu ter mu pritisnila na lice veliko gobo. Kienlung *e je hotel vre»"i nazaj v notranjost nosilnice. a ni mogel. Dve nadaljuj roki sta prijeli za njegova ramena. Goba pa je ostala tesno pritisnjena na njegov obraz. Le še par naporov, in strupeni plin je prodrl v pljuča, nak:ar je Kienlung izgubil zavest. Padci je nazaj in tudi roke. ki so pa dotedaj držale, so se od fttranile. i to -.»-- —- Miljonc let je poteklo, a koneeuo se je Kienlung vendar prebodi!. 19* BakeweU Bid«., Pittafcurcti. Pa. t opal Diamond and Grant St«. (nasproti Courta). Izdeluje raznovrstne notarske dokumente, kot na pr pooblastila, kupne iio^odbe. putiotnice. zaprisežene izjave in prošnje za dobavo svojcev iz starega kraja. Preiskuje lastninsko pravico zemljišč tu in r sta-r»-ui kraju, ftosreduje v toibenih zadevah med strankami tu in ▼ domovini. izdeluje prerode iz slovenščine na anglečki jezik, ali obratno, tolmači tut sodniji ali pri kompezacijskih razpravah in daje vsakovrstne informacije zastonj. Cene nizke, delo točno ln pravilno. V par dnevih ga zamorete dobiti naravnost is Kalifornjle. Odpoi-Ijamo samo na teieznUke vozove oil U do 15 ton. Naž ravnatelj soap. Kučič »e sedaj nahaja v Kaliforniji in oaebno vodi nakup ter po&iljatev. Hi imamo vsak dan nekoliko vagonov na poti in vsled tega je cogote tekom nekaj dni dobiti grozdje ▼ popolnem redu t vsakem mestu Amerike. Grozdje suho, importirano! PoKiljame ga kot prej is New Torka po znižanih cenah: 1M tatov pmi^wp » ta, fcun^m za $2«. Na Pišite ali pridite DALM. CAUFORNIAN GRAPE CO N CORIANDT OPOMIN. Zilolaj podpisani op<"»zarjam rojaka JOIINA MKSTIK i u FRAN-j K A V»m;RI(*. ki sta l^ila pri meni j na stanovanju pre9, davka. Za Trst 3. razred 9125. 2. razred 1200. In *5. davka. BELVEDERE .... 18 novembra Potom listkov. Izdsnlh za vee kraje v Juaoolavljl In Srbiji. Razkotn« ugodnosti prvega, druga. ga In tretjega razreda. Potniki tretjega razreda deMvslo brezplačno vino. PHELPS BROTHERS. & CO. Passenger Department 4 West Street New York Doctor Moy — ie uspešno zdravil na* tlubo, bo(Jaat, krajev ter srčne, jetrne, tne ali pljaine mi. hhflt v ic Men. baletine w prsih, vnete afl, Mke ali krti, atekljaje. kožne bal-mi, Selost. mažke kri. bees aperaeije v p* najnižji mL Paakniaj^ In se p» pričajte. DOCTOR JIN PTZT MOT B Grant Street Uradne ura: ob delavnih. o4 ». dopoHaa Ob nedeljah in prasnlkih: s« a do S. sveCer. ■»ne do L popoldne. LETOŠNJE Suho Grozdje import irano is stsrsga kraja 18 centov font. Faksa 50 funtov Posebne eene na veliko. BAULAN OCPOIlTniO 00 51-58 Hew Yssls H. Ye Kdor želi pred Božičem in Novim letom dospeti v Jugoslavijo in potovati na Trst, priporočamo sledeče brzoparnike: "PRESIDENT WILSON" odpluje 3. novembra. Ca-_ na za m. razred do Trsta $130.00. "PESAKO" odpluje 6. novembra. Cena za m. razred do Trsta $98.50. "PANNONIA" odpluje 9. novembra. Cena za m. razred do Trsta $130.00. "BELVEDERE" odpluje 18. novembra. Cena za m. razred do Trsta $125.00. "ARGENTINA" odpluje 3. decembra. Cena sa m. razred do Trsta $125.00. Pri navedenih cenah je všteta svota za vojni davek. Ka vseh navedenih paznikih, je dobiti tudi prostor sa n. razred sa nizko ceno. Za vsa pojasnila se obrnite in pišite na znano in zanesljivo tvrdko: FRANK SAKSER ^ZrbSŽJZ** ■ -i.. . ; ,- . K......n