/ / / ooLrea / Leto: //, 7 . // kcvUKčc: $-10 J/hc: • ''d \)',cikck 14 i 8u vol__i tv Narodno osvobodilne odbo_rej._ Volitve^, volitve! Kdo se jih ne spomin j a v sta- ri , gnili,' desetkrat prodani Jugoslaviji'; Volil- ni govori, volilni golaži in po j edine,pa 5 e pre- tepi po vrhu! Pred volitvami so nam obljubili vse, še celo nemogoča stvari, čim pa je "narodni" za- stopnik dobil sedež v parlamentu- je hladnokrvno pozabil svoje "drage" volilce „ Tega jc konec? Žo danes $ ko še traja krvava osvobodilna borba, se volitve izvajajo na povsem drugačen n.,ein,Iai po- licijskih pendrekov in žandarskih bajonetov]Slo- venski narod prosto in svobodno na demokratičen način izbira predstavnike, ki ga naj zastopajo v oblastnih organih. 1-a še eno! Ke denar in sladke besede, pač pa pozitivno delo v prid narodu, je merilo, na podlagi katerega slovensko ljudstvo ia- bira svo.ie predstavnike. Kako to? Narod, tisti "neumni, zaplankc.ni , kmetavzarski" narod, s ka- kršnimi naslovi so ga pitali, je v teku današnje borbe spoznal svojo pravo narodno in državno bit, politično se je izobrazil in zna ločiti med ljulj- ko in zrnom., to je s kdo res dela Zc narod, z njim' trpi in žrtvuje, kdo pa dela proti njemu. Od lok o ukinitvi Varno stneri ob ve j če_ valne^ slu- žb e Jasno je, da jo bilo. potrebna v t, k;:.h težav- nih razmerah z ožirom na krvav okupatorjev te- ror, i:i so ga podpirali še domači isvraki,v ka- terih se je raz v i j čila 03? in toOVS , organizacija z izrednimi pooblastili. Danes, ko gre borba h koncu, ko so v pretežnem delu naše zemlje izda- jalski elementi uničeni ali onemogočeni,je SEOS lahko ukinil Varnostno obveščevalno službo kot izredno organizacijo i izrednimi pooblastili in b^vko prinesel še en dokaz več, da stremi k zgra- ditvi res popolne demokratične oblasti. Odlok o ustanov it vi v t rs k e komisije jri Z navedenim odlokom so ponovno ovržene vse klevete in laži nasprotnikov, da je OP protiver- s k a, da je partizanstvo brezversko. S tem,da je bila ustanovljena verska komisija, je SNOS podal jamstvo svobodo vere. Še več, kajti naloga ver- ske komisije je v tem, d a v aru j_e_ nemo t eno izvr- ševanje verskih opravil. Obenem ima ta komisija tudi nalogo, da rešuje in stavija predloge glede vseh perečih problemov, ki bi se eventualno po- javili« i oudariti je treba poleg ostalega še to, da naloga oziroma delo komisije ni le začasnega oziroma bodočega pomena, temveč da take razmere v1a dajo že od vse g početka Narodno osvobodilne- ga gibanja in razvoja partizanstva. Dotaknil sem se le nekaterih najvažnejših od- lokov, ki jih je sprejel SNOS na svojem prvem zasedanju« I-o log teh so bili sprejeti še razni drugi sklepi, ki se tičejo kulturnih,gospodar - skih i 11 p 2' O 3 vetnih problemov, na podlagi katerih se gr^di naša nova narodna in državna oblast. Lotrič Janez - Jonkl Rodili smo se ob času preloma, dorasli v krizi in pomanjkanju kruha, bili priče trhle države smo zloma, okusili zgodaj, kaj je suženjstva muka. Mi nosimo v srcih poslanstvo svobode in z vero v lepšo in boljšo bodočnost hitimo naprej, premagalci trohnobe, .in smo avantgarda vstajajočega ljudstva. Zdaj, bratje, pripravite srca in duše, vstanite, proletarci slovenski, zavedi te moči se svoje in naše pravice, da ure vstajenja ne zamudite! Vso noč smo že hodili. Končno smo prišli na cilj. Ura je bila tri zjutraj in bili smo precej utrujeni. Najraje bi bil legel in zaspal, pa mi ! ..................................... pravi tovariš pot ju se tovariš komandir ustavi in vpraša:"Je- len, po kateii poti naj gremo?" - "Saj mi nisi V" Tugo 2 . b t; t u - K, komandir DimaČs |"Jelen, greš z povedal, kam nas sploh, misliš peljati", sem od- govoril. "Tja doli na onole senožet.Tam bomo po- stavili zasedo." &e sem vedel, kaj misli in na katere vab e računa. Odšli sme. Kič več ni sem bil zaspan. Hitro smo hodili, da ne bi bili prepozni. Skrbno .smo pazili, da nas ne bi opazil kak nepo- klicani. Končno le pridemo na določeno mesto»*Bo devetih lahko sedaj ležimo", reče tovariš koman- dir. Položaje smo si seveda že poiskali. Legel sem in v trenutku zaspal. Ob pol devetih smo se ze vsi zbudili. Iz nahrbtnikov smo potegnili me- so in kruh ter se pošteno najedli. Tedaj prite- če tovariš Jurčekt"Tovariši, tam pri gostilni je obstal nemški automobil. Iz njega stopajo Nemci". Vsi smo skočili na noge. "So že^pravi!yje rekel tovariš komandir. Bili so trije Švabi. Zavzeli smo položaje. Težko ,vmo jih pričakovali. Kmalu se pokaže prvi izza ovinka. Kakih trideset me- trov za njim drugi in za njim v isti razdalji še- tretji. "Se malo o1i ž e naj pridejo", je šepnil tovariš komandir. ±us"tili smo jih čisto blizu. Jaz sem imel dolgo irancosko puško. Švabi so bi- li Se tik pred nami. Malo je manjkalo, d., jihni- sem s puško dosegal. Nenadoma zapoje1 zbrojevka svojo smrtonosno pe;šem. Puške so pokale, da je bilo veselje. Dva sta se takoj zvrnila. Tretji je skočil v jarei; in oddal rafal z brzostrelko. Tedaj plane tovariš Cvetko na cesto in mu pože- ne krogi jo med rebra. Ivi se več ganil. "I-o orož- je!", je zaklical tovariš komandir. Skočili smo k mrtvim Čvaboin ter jim pobrali orožje in nekaj važnih aktov iz torbic. Tovariš Ivan je bil precej močno ranjen V le- vo stegno. i?i mogel sam hoditi. Zato smo ga mo- rali nositi 'jtiri ure daleč. A veseli 3mo bili vsi, posebno pa tovariš Ivan. Saj je bil lahko, ko je pa priboril brzostrelko. Tudi jaz sem do- bil drugo puško. Mi vsaj ne bo treba več nositi tiste dolge francoske. Saj je bila tako dolga, hotel sem jo že spraviti, da bi z njo po vojni ribe lovil. Tovariš Ivan je kmalu ozdravel. In ni bilo dol- go, ko se je zopet sijajno izkrz:il v hajki na ŽL- rovskem vrhu. Jelen, 1 .minerska Četa. rj a n i J^J lic o rrvo n d a n t u V o m a 2 u ^ 'V i ' P o m i n Komandant j .bataljona G.O. tovariš Tomaž je padel. 7 e s t, ki je sprva nismo mogli.verjeti,je gloooko pretresla nas vse, ki smo poznali njega in njegove vrline. Tomaž je padel. Tisti Tomaž, ki je dan na dan poskakoval v toči švabskih krogel, pa bil zanje neobčutljiv, neranljiv. Ki je vodil tovariše iz akcije v akcijo, pa nikoli nobenega ni izgubil, Ivi je se j al smrt v okupatorjevih vrstah in po- dil v beg sovražnika, tudi če ju bil ta deset- t-, r a t m o č n e j š i . Tomaž je padci. Brez njega bo moral njegov bat.ljon dobojevuti borbo za pravico in svobodo. brc a. bo ..o ena, bore:; so še bolj u. orno dvignili glave, v. a srdi teje . stisnili puške. Saj morajo maščevati en zločin več, pre..ite kri tvojega lju- bi jencu. i^pcu: / jam se, kot do. je bilo včeraj. Kakšnih petnajst prostovoljcev nas je prišlo v 1. četo Gorenjskega odreda. Bilo je na sv. Petra nribu. Stali smo v stroju pred taboriečem. Četni funk- cionarje so nam d-j ali • rva navodil ..Nenaden klic: "Mirno!Dežurni stopi pred komandirja, ki je pravkar .•ri.nel iz hiše. Haportira mu,. Komandir sto,, i pred nas j " Tovariš i , smrt f,.šizmu!"- "Svo- boda narodu s", so se stisnile k senteom naše pe- sti. .13 i 1 je To^až, tedaj še komandir. Spregovoril nam je nekaj besed v pozdrav. Taki* a t -ein ga videl ;.;rv krat.. Kot nihče d ru- ši i j e vzbudi.^ mojo pozOrnobt 3. a zan:i man,, e . tri- ko val je nase m o j pogled. Motri. .1. sem ga Ln. s s a J. ue . -v n i t i., k.. j s e s k r i v a •r p o u e; z a h t < •■ g a •:■ b r . - za . .!.- a niseu vide i drugeg:, ko.t ?■ r a .< , odkrit iz- r <.. z .. pri rc fine s v e ž .i. *. in o t: J ecaest .V«-i 6 posebne..... g a m e <_. Gorenj o .1 . T v* !■: r n i h o b r j i z v v i (i: h t u v o č . .M-ae-le .nji dne v is so mi raz ki i.li o-/.-'-.d j e tega vk- rcanega vtisa., ki. gu j c napravi.! name Tomaž« U-* - 10 - videl sen, da sem*v njegovi bližini takoj prvi hip t©©88 zaslutil vse tisto, kar se mi je Šele posneje v njegovih dejanjih .jasno razcdelo . č>pc- anal sem: da aa odlikuje čudovito junai uo, da je resnično demoničen borec, borec z duše xn te- lesom, ki z V3ein silnim žarom, z ntu^nanim za- nosom služi in živi eni sami stvari - naši bor- bi za svoboco. Tej borbi je bil 'lomaz tako brezpogojno pre- dan, v nji do popolne samOpczabe izgubljen, da je imel pred očmi vselej samo uspeh borbe,niko- li osebnih ozirov. Taico osebno odsoten se mi je zdel, ilakcr dun je hodil med nj.mi in pred n-mi, duh b^rbe in požrtvovalnosti. Klical,vzpodbujal je. iiaialjon njegovih borcev mu je bil v ljube- zni in zvestobi predan ao kraja- 'romaž je bil ljubljenec bataljona, rij egova hrabrost in udar- nost sta tovariše vsak dan znovc, presenečali. .kdo se ne spominja, kako je na Poljanski ce- sti sam napadel trideset L vab o v? KaKo, so mu ža- rele oči, kadar sc je pognal nad sovražnika! In njegova ko. je s tovariši stal na sv .10- tra hribu, pa se ni mog&l br-i odi-očiti,- ali naj napade kolono, ki je šla čez sv.Andreja ali ono, ki se je pomikala po Poljanski cesti. In tisti njegov bodri, nasmejani obraz5 ko se je vrnil iz akcije in pripovedoval, pripovedoval.... Bil 3em v družbi Tomaža tudi tistih nekaj re- dkih ur, ko so se n*® včasih za kak hip odprle duri do tistih kotičkov srca, ki jih navadno zu- nanjemu svetu zakrivamo . Takrat mi je bil dan po- gled tudi v stvari njegovega čisto osebnega sve- ta. In presenetilo me je, kako prirodno-prosto- du.sno in nepokvar j eno-dooro je bilo srce tega - trdega, udarnega, neugnanega borca. Tomažev bataljon je zadela težka izjuba. To- da nič brezplodne žalosti, nič maio^ue ja.Ii jegov boari duh živi med tovariši borci naprej. In če- prav Tomaža ne bode videli več prvega v juriših, jih bo njegov duh e vnaprej vodil od zmage do zmage. Črtomir - 11 - Smreko so naše tihe družice, zvesto nas spremljajo na vseh poteh. Noč in dan nas gledajo v lice, vidijo vses naše trpljenje, naš smeh. Tovariš, veš, ko ti zmanjkalo sil je, pa ti sledil je sovražnik proklet- smreke so vzele tt; v svoje okrilje, medse te vzele in - "bil si otet. In ti, moj brat, bila ti ni dana sreča, da dalje korakaš v našo smer, namesto cipres in platan in bršljana smruke zdaj straži jo večni ti mir. Nepričakovano smo zvedeli na velikonočno so- boto žalostno vest, da si ti, dragi tov. Hajko, na veliki petek, na dan, ko obhajamo praznik Kristusovega trpljenja, padel kot žrtev našega osvobodilnega boja. Okupatorjeva krogla je upihnila tvoje mlado nadepolno življenje, troklinjaino roko, ki je sprožila ta smrtonosni strel v tvoje dobro,ple- menito srce, to srce, ki je skozi vse tvoje živ- ljenje utripalo samo za plemenita samaritanska, dela. Nocojšnji večer, ko ti pišem pri slabo brle- či svetilki v večni spomin te vrstice, mi jo pri- srcu težko in grenko tako, da mi je gorka gor- ka solza kanila iz očesa.Kaj nam res ne boš ni- Črtomir v ri poro lf\ o - 12 - koli več pripovedoval o trnjevih poteh s~ojega i mladega, s trpljenjem izpahjenega življenja? V tem kratkem času, odkar smo te spoznali, si nam marsikateri večer razkriv. 1 svoje zagonetno mla- do živijenje. Pripovedoval si nam, kako si iskal miru in utehe po samostanskih celicah in kako si stopal po dolgih samostanskih hodnikih, kake si čestokrat stal pred velikim križem v upanju, da najdeš mir in tihoto, po kateri je tvoja mlada du ša hrepenela, in ko si iskal tolažbe, ko si se- del pri odprtem oknu svoje celice, iz ozadja pa je odmevala skrivnostna molitev menihov. Toda tudi tamkaj nisi dosegel tega, kar je tvoja nemirna duša iskala,Zopet te je vrglo v vr- tinec vsakdanjega življenja in tako si se napo- til po dolgi poti v Francijo nadaljevat študij za bodoče dneve svojega življenja. Tam si se po- karal zvestega sinu slovenskega naroda s tem, da si učil tovariše v svoji bližini lepote in to- plote slovenske govorice. . I/o s^i-e ^ ■ »i vršil sama- ritanske clolo v umetniškem taborišču med našimi dragimi ruskimi brati, ki so daleč proč od * v o j e domovine stradali- trpeli in umirali pod pii ti- skom tisočkrat preklete nemške kulture, Pripovedoval si nam dalje, kako si " ntp^-J zahrepenel po zasužnjeni ••'.o v o vi ni , i-oteč pomaga- ti svojemu narodu pri velikem osvobodilnem giba- nju. iia novo si usmeri] korak ne po gladki ccsti i n c v 01 ■ ?- i h v r t o v ih * te m v a č s trdni m korakom si i.'-el v gozdove njih planin, tja, kjer se je zbrar- la naša osvobodilna armada. Prišel si med not te- to tovarišev m ocv-.rišic, ki vrše svoje veliko poslanstvo, nosijo dan za d?: . vos noč za nočjo i pa ■■ke in strojnice na ^.c.ii"1 ram en in -n kis svo- jo srčno krvjo čostokrat namakajo na. o prelepo slovensko žemljico., Tu smo t c vzljubili vsi, ki smo spoznali tvojo plemenito iusc in tvoje dobro srce in te opazovali, kako si kot skrbni oče stre-- j gol težko ranjenemu Petru in š kako požrtvovalne- j s t j o si skrbel za vse ostale pacijente. Sedaj te ni več med nami. V majhen prostorček j slovenske planinske zemlje smo ti izkopali grob, j da tu gori počivaš in čakaš,dokler te ne odnese- j -1 I ino v osvobojeno dolino. Takrat pa ne bodo več regljale strojnice na- ših tiranov, naših krvnikov, temveč bodo zvoni- li zvonovi k velikemu pogrebu vsem našim juna- kom, ko se bodo vračali tja dol,kjer bodo poko- pani v skupni blagoslovljeni zemlji. Na tem ve- likem skupnem grobu se bo nekoč dvigal veliča- sten spomenik, ki bo pričal poznim rodovom slo- venskega naroda, da počivajo tu mučeniki, ki so padli za našo svobodo. Ka veliki potok ju bilo dopolnjeno tvoje tr- pljenje, t o d.-i prisegamo t-i , da bo prišel dan,ko boste maščevani vsi, ki danes ležite po samot- nih grobovih, Spoznali bodo banditski kulturo- nosci, kako zna partizan izvršiti maščevanje. Dragi r.ajko, snivaj, počivaj, uživaj mir v senci naših temnih gozdov. Mi, ki smo ostali,pa bomo nadaljevali boj, dokler m dosežejo končne popolne zm'.'go. Primož KAKO SMO ZACELI s: 0 J. P KO TI CKUPATOKJU . Takoj, ko so se malo polegle vojno zmešnjave, smo se zbrali. Ni nas bilo mnogo, a kar nas je še ostalo, smo imeli v srcu trdno vero v našo zmago in vsakdo je vedel, zakaj sc tn jo ta boj na življenje in smrt. Kadi silnega nemškega terorja se podnevi ni- smo mogli shajati. Največkrat smo se po dva in dv ; dobila pri kopanju ali pa sno se ponoči se- stajali kje na prostem. Bilo nas je vseh skupaj devet, test jih je že padlo. Bili so že letal941 v Mariboru ustreljeni. Dali so domovini najdra- žje, kar so imeli - življenje. Navadno smo se ob prvem mraku sešli na dogo- vorjenem mestu- Vsak je imel aktovko napolnjeno s finim peskom. Vprašali boste, čemu pesek. Ta- koj l pojasnim. Ko smo se o vseh podrobnostih pogovorili,smo se podali na pot. Naš cilj so bili železniški vozovi, ki so v dolgih vrst.-h stali odstavljeni na tirih. Vsak voz iua pri osišcu kolesa odpr- tino za olje. Ta odprtina vodi v notranjost ko- lesne konstrukcije, v neposredno okolje osi, V vsako tako odprtino smo vsuli pest drobnega pe- ska. Ko se voz zopet postavi v promet.; pronica pesek z oljem vred do osi. Tam se zaradi vrtenja in trenja pesek nabere med osjo in steno osi. Za- radi tega se po večurni vožnji razvije v»lika vročina. Pravijo, da se os"užge". V najboljšem primeru, če se stvar takoj opazi, je treba ce- lotno napravo, to je obe kolesi z osjo vred za- menjati. To pa stane precej dela in časa.Voz se .& okvari navadno sredi proge. Na prvi postaji je • treba voz izklopiti, blago preložiti in, če de- lavnice niso pri roki, čaka tak voz navadno več dni, da celo tednov na popravilo»Okupator pa u- f ' • ; v -vV-*''1' ;•''" , - . ;••'.• •' % fež^S^i^^-V^^a^-V' .■■ ^m-Mm # vi.-. ■ mm f i 'i: i I . Mm 11 ^m r- M ■ \ ^ ............ $ trpi, če se taki primeri ponavlj ajo,veliko ško- do na času in prometu. V posameznih akcijah smo "zasipali" povprečno po štirideset do petdeset voz. Vršili smo pa akcije po trikrat na teden . Če se je vsaj polovica teh vagonov pokvarila,je okupator utrpel ogromno škodo. Zanimivo je, da nas pri tem poslu niso nikoli zalotili,čepiav so Švabi takoj po svojem prihodu postavili močno železniško policijo. Vedeli sta o točno za vse ob- hode patrol in mnogokiat smo ležali pod vozovi^fcc so šli Švabe mino« Nekega dne pa so štiri tovariše pri delu are- tirali, dva pa prijeli na comu'. j-ozneje sem zve- del, da so bili izdani. xzc>ijalec je pa t u d o. z e prejel svoje plačilo. Čudim se samo,da tudi mene niso piijeli, tembolj, ker sem šele dober mesec pred tem prišel iz zapora, kjer so mi slovesno o- bljubili, da bom takoj ustreljen, če bodo najmanj- šo stvar zasulnili proti meni. i/.esec dni za tem so bili naši tovariši na le- taku. Med njimi tudi neka tova j. išica.Bili so uod prvimi, ki so bili v Liaribo.ru ustreljeni. Ne mo- rem opisati, kako težko mi je bilo takrat. In še pozneje sem dostikrat mislil na naše delo in to- varištvo. V srcu pa me ju žgala zelja po mašče- vanju. j eie ko sem prišel v partizane, mi "je od- leglo • Tovariši so sedaj že stokrat maščevani in jih se maščujemo vsak dan. he bomo jim mogli nositi cvetja r.a grob. £ vab ski morilci so jih v Gradcu upepelili in pepel raztrosili na vse ve trove J? ji h duh pa bo itivel med nami še dolgo zc.tem. kc bože zasijalo sonce svobode, in s priznanjem se bomo spominjali njih, ki so med prvimi položili zi- S OKI iS T S ponosom in pogumom vsi prežeti sdo šli v boj za srečo domačije. Pred nami v vetru prapor naš se vije in naša moč v gromu pušk se neti! Le kaj čakali smo do tega dneva, zakaj že prej se nisao v boj spustili in maščevali vseh, ki jih pobili so okupatorji, besneč od gneva. Zdaj zver pod našimi udarci pada, ji ni miru podnevi ne ponoči, edklonkala ji je poslednja nada! Zaman bili so govori vpijoči, oblast od Narvika do btalingraaa - takole, kdor se napihuje, poči. Drago 1.minerska četa GO Tovariš vodnik zakliče:''Zbor! " Hitro se napit>- vimo in so postrojimo. Tovariš komandir nas od- bere osem tovarišev in nam pove, da gremo v sa- botažno akcijo. Vsi smo veseli, da bomo okupa- torju zopet naredili škodo na železnici, ki je zanj t ako v a zna. Vsakdo mora kaj nositi. Po nekajurni hoji se previdno približamo progi, kratko poveljesena za- seda na zgornji, druga na spodnji konec. Dva to- variša hitro razvijeta žico, dva pa pripraviti vse potrebno za miniranje. Kato poiščemo primeren zaklon za neko zasipnico in priklopiuio žico k a- paratu. Tako nestrpno čakaiao, kdaj bo prisopihal .....................................- 17 -........................................... kak tovorni vlak. Kmalu zaslisimo ropot. Napeto strmimo v temo, V daljavi se prikažejo luči. Tovorni je. S sklo- njenimi glavami glodamo, kdaj bo prišel na dolo- čeno mesto. Takrat zavrtim klj\ič pri aparatu, a glej ga zlomkas aparat ne uzge. Vlak je odpeljal lepo naprej, /si smo na tihem kleli in jezno gle- dali za vlakom. Sedaj gresta dva tovariša na progo gledat, če jo vse v redu. Ko se vrneta, zopet čakano uro in pol« Kiu-lu se zopet zasliši hrup* Sedaj je sama lokomotiva. S dvomom spusti komandir kljuS.Todaj se zasveti in zagrmi. Kamenje se vsuje vse nao- koli in ko vstanemo, vidimo, da se je lokomotiva iztirila in pokončala. Hitro zvijemo žico, spra- vimo aparat v nahrbtnik in jo lahkih korakov mah- nemo tja, odkoder smo priali« Vsi veseli, da nam je akcija uspela, smo pro- ti jutru prispeli domov. '/ srcu smo nosili trden sklep, da ne odnehamo prej, doklur ne bo pregnan zadnji okupatorski tiran z naše prelepe slovens- ke zemlje. Lado 2 o minerska četa GO /v / Znoj nam je lil z obraze/, srajce so nam bile mokre od pot11., mi pa smo hiteli čez drn in strn, proti vzhodu, med naše. Lan se je porajal, mi pa smo še bolj brzeli. Toda tedaj se pojavijo kmetje na polju in morali smo izginiti v brlog. Zabred- li smo v žito, potopili se v rumenem, širokem po- lju in legli« Bil je dan počitka, dan obnovitve spominov in uživanja v svobodi med klas ji, ki so se klanjali rumeni, bogati, nad našitiii izzetimi telesi. Iriroda, svoboda, občutki, po katerih sno tako hrepeneli, dobrine, ki jih zna ceniti le ti- sti, kateremu so bile vzete. Zvečer smo krenili dalje, ireko ravnine,njiv, kon.ee) Ca - 18 - vinogradov, potokov* Prešli smo široko cesto, za njo je bila š«l«j8nioa in globok potok$bredli smo do pasu. Nebo se j* pooblačilo, severnica,ki nso. j * bi- la poprej vodnica, je izginila; bilo je temno kot v rogu. Nismo videli niti koraka pred seboj. Za- šli smo v močvirje, noge so se nam vgrezale v blato, ki je segalo že skoraj do kolc-n. Nogavice, ki smo jih imeli na nogah, so bile samo še kup raztrganih krp, naša stopala so bila bosa.Morali smo n.„zaj. Poiskali smo si košato drevo, se sti- snili podenj in čakali prvega svita. Treslo nas je od mraza in vlage. V kolenih sem občutil tr- ganje in škripanje, oglasil se je revmatizem .Kcn- čno se je na vzhodu pojavil tenak, rahel svete 1 pas, ki se je počasi siril. Pohiteli smo in dan nas je prestregel v prvem gozdiču blizu Cormonsa (Karmina). ;■•:/:; ■ .^i! 'i .'>••• ••• .•••/Rii.^-M ■ 5 l i. 'o** A V> ■v'' ♦ i.'-.- .S' h j > vasi gali nilo bile i. i p V/ •Vc-i v j Oi ■ M 1 i - IV % f LJonce je razgna- lo oblake in ob- lilo naše premr- zle, vlažne ude z blago»prijetno toploto.Posušili smo obleko in se- be v grmičevju med kupi napol suhega sena. Bi- la je mirna,top- la nedelja« Po- lj, j J poldne smo jo u- jf* lV'1 darili kar preko j: H polja mimo mur- iii. ' H M i ;>o vinih nasadov in vinogradov, mimo od murv, ki smo jih ti-— se nam je nabiralo čr- tudi ne, saj so nam nam črneli Okoli ust soka. Kako tako sladke in okusne. Prešli smo široko cesto Gorica - Udine,zu njo smo se splazili preko električne zeleznice proti Goriškim brdom, ki so zrasla pred nami,vsa valo- vita, porasla z malini gozdiči in posejana s šte- vilnimi vinogradi ter sadnim drevjem. Po položnih - 19 - pobočjih so stale cele vrste češenj,ki so vse j rdele od dozorelega sadu. Koč nas je zatekla za j prvim takim goriškim gričem, Prerili smo se v go- j ščo, kjer smo polegli med drevje. 1-od nami je le- | r,ala male. gosposka hišica z velikim vrtom.I z. nje j smo čuli italijansko besedo.To nas je motilo,ker j smo slutili, da ne moremo biti več daleč od na- j ših Primorcev, od hiš in vasi, kjer bomo imeli j občutek domačnosti. i-onoči smo vstali. Lezli smo po ^-oboč jih, zda j j navzgor, zdaj navzdol, s hriba na hrib,, iz doline j v dolino. Jutro nam je prineslo dež,ki je lil ka- j kor iz škafa in nas prisilil, da 3mo morali pois- j kati zavetji.. tribli"iali smo se vasici. S polja j sem smo zaslišali slovenski glas;"tejd hor!" bpo- i gledali smo se, oči so se nam razširile,obšla nas je prijetna razburjenost. Slovenska beseda, prva j slovenska beseda, ki je prišla cio naših ušes v svobodni prirodi zunaj žic. 1'epop sno doživetje, kri nam je zaplula po žilah. Objeli bi hribe,irav- j nike, ljudi in vse življenje, ki bije tod. Tisti j trenutek je bilo to naša domovina, naš dom. Otre- sli smo se vseh vezi, ki so nati še ost-.le.Vsa te- goba suženjstva se nam je odvalila od srca.Zadi- j hali smo svobodno, sproščeno, iz polnih prsi. Bili smo v Floani, prvi slovenski vasici,skro- mni in tihi. Stopil sem k prvemu kmetu ob cesti , Majhna, skromna hiša. Star oče, prava slovenska grča., me je začudeno in nozaupno pogledi. 1 .t rosil som, če bi mogli prevedriti pod njegovo streho Sprejel nas je. tosedli smo okoli ognjišča, kjer so pripravljali v kotlu polento, pregreli smo se in o suš jli.Zbrala se je tudi ostala družina.V tej skromnosti jih nismo mogli prositi, toda sami so nas povv.bili k mizi. Bilo nam je žal, dr. mu odtr- gamo kose e k h r a ne, čeprav g o na m p a j 1-: i predli mre- . že po želodcu. C dtrgali so si od ust, samo da so nas pogostili. Tista večerja je bila med najlep- šimi in najslajšimi v našem ž .i .'1 jen ju » seniku smo prebili večji del noči.Ko smo se poslovili, smo v srcih nosili obljube,da bomo to slovensko gostoljubnost povrnili« Zajel nas je urr.k« Bosi smo jo mahali po izprani cesti,kar ud- - 2o - mo karabinerjev. Vsi čuvaji so so oglašaši po vaseh, njihovo lajanje je spremljalo riu."-o ^ o t. t r a sil i src He dano, prijazno vasicc na vrhu gri- & ki j e zo kazala obrise v prvem svitu. Spustili & .J se v dolino, gazili smo pre^o močvirja in zjutraj obtičali v nekem jarku, kj^-r aio se ure- dili in očistili. Lojze je o are z 1 3 vo j o dolgo brado, obrili smo se. Sonce je ogrelo ozračje in iz ledeni hladnega jutra se je :.r.dil topel, skoraj vroč dan. Tako urejeni smo pohitel:-. kar po cesti proti Gorici. Ljudje so nas sacudeno gledali, obračali zvedave poglede za nami,ni pa smo lomili italjanscino, ki nas je opravičevala pred zvedavostjo. Z nje smo jih prepričali o na- šem trdnem italijanskem poreklu. Daleteli smo na karabinerje, pa tudi na vojake. S pozdravom"^u- on giorno, ragazzi", smo jih odpravili naprej , zadovoljni, da nam igra' uspeva. Zavili srno na stezo in obstali na griču, med češnjami in vrtovi, i red nami je ležala na levi naša Gorica, na sredi široko polje z letališčem, na desni čisto pod vznoajeta pa lepa v-: e z raz- bitim zvonikom. Tu sme si uredili taborišče .Dm- go ju oblekel naš najlepši suknjič in tak odšel, skoraj eleganten, kot izvidnik v Gorico.t iustil se je na cesto in izginil za hisa.ii. Z Lojzetom sva se ugneza.ila v gozdiču, obrala bližnjo če- šnjo za kosilo, nato pa zaspala v senci košate- ga arevesa. ire^ramil naju je šele Diago, ko je zvečer stal pred nama, n.v.sraejan, s sirom in kru- hom v roki. vpisoval 21 aLi a je Gorico, n j* Š o 1 j u d 1, fašistični teror in življenje v mestu, bil je v kavarni in 3e ražgovarjal z lastnikom., ki je v s br Lu izginil, ko je cul, od kod pnh .ja. trespali smo noč pod nebom in zjutraj krenili proti mestu. Neki voz na gumijastih kolesih nas je prehitel. Drago je z •. c j i iu nahrbtnikom sko- čil in s pognal na voz. P r i s e d e 1 je na ploščo med košare, polne čezenj. i,onji &o ae spustili v dir in 2 Lojzetom sva ostila sama. r'o časi sva se bližala moi:tu, ki s* v veli^h lokih dviga n. d bistro, divjo ;jočo. btra^arji so stali na obeh straneh. Lojze se je lodvizal in šel prvi. iT ure- ačilu, modrem plašču -o s tanki mav ____ ____________s črnimi lasmi, črni brki j ves zagorel, ni vzoujal nobene pozornosti, bel je pre- ko kot najpristnejši sir. italijanskega imperi- ja. Za mene je bilo teže, sin hribov in planin sem se izdajal, da nisem tod doma. ja mostu so stražarji gledali za menoj s začudenimi očmi, k sreči sem imel v levem žepu tržaški i tali jazi e« k i časopis, ki mi je delal pot. Prilezel sem srečno čez. Za ogalom me je ze čakal Drago, sprejel me je v živi italjanščini in me vodil ves nasmejan v slovensko hišo. 1-ostregli so nam z vsem kar so i- uelio Strah zaradi nevarnosti se je izgubilv ob- čutju. da rešujejo sinove slovanske krvi in iste uisii. Vse so nam razložili, d..li so nam na pot naslove naših ljudi. Tako opremljeni smo potovali skozi mesto, v popolnem zaupanju, da smo blizu na- ših hribov, kjer i raitiujejo naši partizani« ili smo po lepi glavni ulici, ki se je kf-.r kopala v pomladnem cvetju. "Živela naša slovenska Gorica, biser 1rimorsko, lepa si, vredna si slovenske kr- vi" , mi je igralo v duši. Sedli smo v kavarno,pre- oirali časopise m motrili italijansko gospodo , ki je uživala v bitt> delju na račun slo- : venskega dela ,na ra- *rf*>V čun naših žuljev.1 o- ••iV.^ *' • jv tem smo krv.nl li na- '•. .iVj v ' V V xpre j proti Solkanu » L/ n- W- ('<• i l" /J n t s*'-- ki: ■■ rf • 1 s tesnil . Ozek, dolg '"rt f\. f- $n li'' / ti i trs Solkax jo bil pred .v 5 i^-r'" ' -f t' nami. ; li b-uo-.v go- '0 v ; i; ' ' t. V ; stili.r nekega r s;\ \ }. ' " •.^—--človeka. Kosili smo ' \ ' *J- i r' t r so pil, V I i L •' ' i • 1 f t v ■? \ , ■ v A - \ • ' : v ■J-' V J ' 1 V J 1 ■ •!/. \ v i f I? 1 i:, j poleg mize, kj ,M Ji a ji '-jedli karabinor ji \ \ ' ' jf'.s tfn-, ' p .i c: niso v t; dali , da i- X \ 'j-: \žj m a j o tik poleg sebe • r -; / v ptiče, ki jih nj i h e- v \ '/■*' ) N- V v e edini o e tako \ š ~ i \ T oojo. ,x .) . ! Morali sno po - 22 - ž nahrbtnik, ki i_mo ga pustili v mestu. iireb je dč- ' >. ocil mene, da grem ponj« Pobil sem trikoli cojz a- viluil: rokave in pritisnil na stopali, i- e * ; želeli mi je .-.rečno pot in izginila v m raku, D o i je p ...dal, ko sem stopi. 1 pod streho zavod- 1 c g a s 3 o v o n e k o g a g o 3 p c d. a i' j a; n o č m ~ je za j o- J. a v Grgarjih, - 23 - ^bi. so me obdajali prijetni gorski obrazi, j Povedal sem jim mnogo o Ljuuljani, o življenju v i | Ljubljanski pokrajini, (jovorili smo o svobodi,ki i prihaja. Poslušali so F»e začudeno, skoraj strme- i č e ♦ Zjutraj je dež ponehal. Gospodar mi je poka- j zal skrito stezo, Vodil ne jo skozi svež«, jutro. ; £ epal je - nogo si je pokvaril kct rudar v . rud- • niku - pa je vendarle šel z tu. noj pol ure, samo j da ne bi hoail po potih, kjer hodijo italijanske I izvidnice, btisk roke in lep spomin sta nu moja hvaležnost za to. Skozi kraško goščavo sem aodil, sl:..kal sem • preko vrtač in kamenja po Čepovanski dolini»Tam, | kjer gre cest: na Lokve, som se odpočil. Odpira . sem zadnje škatle sardin in opazoval dolino« 1T" - kaj ste •.•<-»t---e-v proč je viselo na vejah smrek ne- ' kaj koles» Prijetno j znen. denje! Kako "hi ga ra- bil! Ne bi bilo več pešačenja, nič več žuljev,In hitrost! Saj je po vojnem pravu dovoljen vsakna- čin , k::l služi b.egu, d^ le ni zločin« Kaj če bi sedel na kolo, zvečer si na meji in preko medna- širni goronjs^imi partizani. Saj res! Pohitel sem s sardiriaui. pospravil : nahrbtnik, še enkr-;t pogledal naokoli in že se ji bil pod"razs t-a/c" . Štiri kolesa so visela obeše- na kot v trgovini. Izbral seri najboljšega, pri- jel ga za rogove in ga z-jahal. Spustil sem se v ; dolino, serpentine so ostajale za menoj, žvižga- lo je mino uHsjj kot da se s padalom" spuščam, ta- ko jo r.sla dolina iz zemljo. Zavil sem v Jp.Trebušo. i rib.-zel sera mimo ka- rabinurske postaje, kjer je stražar začudeno po- gledal. "Buon Siorno!", in že som izginil za o- vinko,u. Hitel sem naprej. Z*vil sem proti Zelinu in Cerknu. Skupine italijanskega vo j ;;s tva seva pu- ščal za seboj, b r e1 sem i n hi t eI. Nenadoma mi je šinilo v glavo, kaj je s tova- rišem Draganom in Lojzetom, Če sta krtii.i.a' na- prej, morata biti danes pri Sv, Luciji v mlinu5 kot sme o i1i dogovorjeni. "Bodi tovariš, onadva ne poznata krajev tukaj, ti si skoraj domačin, či do njiju. Pa se kolo imaš!" - take misli so se mi porajale. kolo je pačasi gubilc brzino in m - 24 - obstalo« Obrnil sem« Brzel sem po dolini proti Sv. Luciji-k njima. Teklo je samo. "Se nahrbt- nik odloži, da boš manj sumljiv, odloži ga pri prvi hiši!" Za ovinkom se je pojavila lepa be- la hiša z žago in mlinom. Zaustavil sem, pri- slonil kolo in vstopil. V kuhinji pri štedil- niku je stala grda škiljasta žena štiridesetih let, poprosil sem jo., naj spravi za dan,dva na- hrbtnik, ker imam opravke pri Sv. Luc.i j i . "Bom , pa niste od tukaj, kaj ne da ne? Kdaj biete pa prišli ponj?" Odgovoril sem ji* »Jutri ali po- jutrišnjem" in odšel. Pri Sv. Luciji sem našel hišo, v kateri bi bila morala biti onadva, prazno; čakal sem ju dva dni. Opomogel sem si, žulje smo pozdravili in se oba dneva razgovarjali z domačimi. Opi- ševa]. sem jim življenje v taborišču, govoril o svobodi, ki bo prišla končno tudi za naše pri- morske Slovence. Stari ženi so se orosi.le oči, ni mogla verjeti, da bo konec trpljenja; konec mučenja naše slovenske duše. "Ne vem, kaj bi dala", je vzkliknila, "če bo svoboda.Tedaj pri- di k nam, najboljše kosilo bom skuhala". Globo- ka zavednost trpeče žene, katere sin je presia- jal italijanske fašistične zapore, me je zade- la. Spoznal sem trdnost pravih zavednih Pri- morcev - Slovencev. Drugi dan sem sedel na kolo in odbrzol sko- zi živo Sv. Luci j o mimo številnih naš opirj enih karabinerjev proti hiši, kjer sem spravil na- hrbtnik. "Se po nahrbtnik, potem pa po cesti proti Novakom, tam bom zabrisal kolo pod cestc, prijel grabi je, zavihal rokave in kot kosec mahnil cez 'we jp"v- DavM^ kjer 'som kakor doma". Ti načrti so se mi vrteli po glavi, še sam ni- sem vedel, kdaj sem se znašel pred belo hišo z žago in mlinom. Kolo sem prislonil k steni in živahno stopil v kuhinjo, kjer je bila ona o— durna ženska. "Dober dan, mama, kaj bi lahko dobil moj na- hrbtnik?" "Ja, ja, lahko", proti vratom, ki pa Skočila je z urnimi koraki so bila drugje? kakor eia pustil nahrbtnik prejšnji dan« Za čud"", i pa s em -s. Kri mi je zavrela, stisnilo iiie je v grlu. xred menoj sta stala dva karabi- norja s puškami in nas... j enimi bajoneti. Bližala sta se mi z naperjenima puškama, katerih noži so se bliščali v jutranjem soncu. Za hrbtom sem Čutil tretjega. Bil sem ujet, izdan.Ireklel sem svojo naivnost in zaupanje v poštenje vseh na- k" j. h ljudi« Raztrgal bi od jeze samega sebe, če bi mogel. Zgrizel bi se, ves srd sem razlil nac s e ? obtoževal sem se, klel in tisočkrat preklel prodano dušo. "In al to le mani - kvišku roke." iret.ji, ki je stal za menoj, je skočil k meni, Preiskal me je, preobrnil mi je vse žepe, pre- tipal vse telo. Odpeljali so me v zapor. Nisem mogel verjeti sam sebi, da sem spet izgubil svo- bodo. Pred menoj se je razlivalo vse delo, ves pesek in kamenje, vsa utrujenost, napetost živ- cev, vsa hoja, ves beg. Koliko sem prestal, da bi dosegel svobodo, in sedaj zastonj,ko da vse- ga tega ni bilo. Obležal sem na prični za zapahi,v dušo rti je legla tesnoba. Občutil sem vso svojo nesreče, ves dan ..• n vso noč sem zrl v strop, bil sem o- topel, brezbrižen za vse, kar me čaka. Ta ječa, te žice, ki sem jih spet čutil okoli sebe, ti tujčevi obrazi, vse to me je omrtvilo. Brezbri- žno, ravnodušno sem odgovarjal na vprašanja, s katerimi so me neprestano nadlegovali. "Zame ni svobode, samo da so ostali štirje srečno prispeli na cilj", sem si mislil. Po dveh dnevih so mi spet vse obrnili, neiz- raziti obrazi so me s posmehom opazovali - mene rebella, komunista. Fred vojašnico se je ustavil automobil. Dolg, črn marescialio mi je stisnil roke v lisico,ki mi jih je stisnila. Surovo me jo potisnil in tak nemočen sem se opotekel v autor.iobil, ki je v odbrzel s stražo in z menoj po dolinic Sli smo skozi hv0 Lucijo, brzeli smo proti Tolminu ob Soči navzgor in obstali pred sodni jo na glav- ne:! trgu. Skupine prebivalcev in vojakov so nas obstopile c približali so se dc oken in buljili v železne okove $ meni pa to ni bilo mar, misli so mi. bile tako daleč proč. - 26 - čez čas so prignali nekega neobritega, zapu- ščenega tovariša, prav tako uklenj enega in ga po- sadili poleg mene» Z obraza sem um bral ponos in z an i č e v un j e , "C a p o c o mmu nista", a o mu p r a v i 1 i . Zaklenili so vrata, uotor jo zarenČal,vozili suo so po lepi Soški dolini proti Gorici.Kam naju pe- ljejo? lis jbrže yv v d sodišče. X r a ji so os t a j •. .1 i. z a n a m i , a u t o m o b i 1 je hi t e 1, p i pa a a o sedeli br,.3 b^scd. S tovarišem sva se j ..p o glodal a in no? o a":, a , razumel c- sva se. z o. ovin- kom se jo k^,?.lu y>rikf.šala Crorica» Brzeli sxo ako~ si mesto in ob ste. ".i pred stavbo s železnimi vra- ti«, Vede?, sem j, da smo prod zapori, vso m o je spo~ mir. j'-,:.j na ljubi j nskp sodni jo. Pričakoval seu, da gre-v a. oba* kc j-- odprl vrata, sva j«j vzdigni- la hkrati« Sod 2 r e'-.:« jo ^ o t j. sni", na za j . bedel sem in gledal s a t o vari " iz Podbrda zdel se mi jo t c. k o m c c an i n t r a o .v. . ?"r j o o v o' p o r a š an j o 1;; i j e vi i - 'J. o rac:; i. da sem č: ' na njihove ukrepe s po sme- ri ... v s r cu. b .i. 1 o..... j • r i p r v j. j e* n n a v s o - B' r i g a d i r in s t. r až a /, •> l a p r i £ "J. r nazaj, z ak 1 o • - n., Ia sta vra ta a.-atc'K>ai la in ž a- eme ari,; -li pru ko gor i š k d h c o i r. r. i i c - }•• r e b r z c I i smo ; • c s t če .?. b o o c , & 1 i s m o i :: k: f a . t. , .. a p * d u „ 0 b čutil se r., d r rnti peljejo nazaj v j? ..a:a an;: j o , '••ogoče celo v Gc~ na.rsc križali, s:, c c prah je neslo preko pel j k o t o b 1 ak f. d i m. 7 a 1 j a v i s e za g leda 1 v i s o k i - 21 ar s ki zvonik, p ca I Xa L i sproti njemu* Le neka; vasi, ovinkov- in obeVI.i smo pred taboriščnim z a p o v e d n i š t v o m a £ k upi ne i ne r n i r a n c o v so s e 11 a •- brale v kotu poleg ceste in molče gledale,ko sem ukJenjen stopil pred debelega kapitana,ki je po- nosno vzkliknil.'1:.'.;, ora si&uo in compl etto \ "Bri- gadir me je z vojaško dr:?-o vodil v leseno stav- bišee, kjer je s t-ano val z spovednik. Ko ser.. sto-;- pil preden j, je v besu zabrisal siroje ključe na pisalno luiso in za^&no-I , 11 In bol cuadr c . nf f i o.i al e con le catene sue le r.ani- rebello. "Sedel je ter poklical pribočnika in tolmača(s tem ui jo dal dovolj časa za premislek). brigadir je Še vedno stal kot "lipov bog",ves iztegnjen, pričakujoč pohvale za uspešen lov.Te- daj se je ten.coionello, conte Vicedomini,obrnil k njemu, mu stisnil roko in iau izročil v zavitku r......2.7......- nagrado 5oc Lit za u- jetega rebella. Ta je viscko, po rimske sto- stato 1 ultiuc" , j e hropel Vicedomini . Vedel . je vse . .»Morilo pa ga je , kdo je duša,poizkus al je na vse načine. Sedaj je pravil, da so nu poveda- li vse v taborišču, sedaj spet, da so ostali to- variši rekli da sem "capo"jaz•Toda predobro sem ! poznal svoje tovariše, da bi me speljal na led. Vsi odgovori so bili le da in ne. Besnel je,vpil, mahal s paličico in metal ključe. Bilo pa je le: I da in ne, ne vem in ne vem. Popustil je. Vrgel je pero in potisnil zapi- j snik, n.'.j ga -podpišem. Podpisal sem svojo izja- vo . Pribočnik me je osvobodil okov, poklical stre- j zarja, Zupovednik pa je vstal in mi dal znak,naj | mu sledim. Zavili smo proti našemu taborišču. Preko pc-jr i lja smo stopili. Stolpi s strojnicami, stražarji z dolgimi puškami ob žici, lesene stavbe sredi | travnika, gola telesa internirancev in taborišč- j no življenje, vse to je ležalo spet pred menoj, i Stisnil6 mi je srce, le napetost in želja, da ; bom videl svoje tovariše in izvedel vse, me je i silila, da sem laže stopal za domišljavim ita- j ljanskim grofom, zapevednikom. Široka vrata; . so j se odprla, straža je stala ob vhodu, trobentač je zatrobental "mirno" - taka ceremonija! Stražarji in karabinerji v taborišču so me zaničljivo gle- je3 ki rokami selja, - _ - 28 - Šali, iz oči sem jim bral jezo, fto pa saj so bi- li upravičeni, saj so bili zaradi nas vsi pred vojnim sodiščem, oficirji pa po zaporih. Videl sem, da bi me najraje živega spekli. Bili smo na dvorišču. Karaali je bilo vse pra- zno, okna vseh poslopij pa zaprta. Tovariši niso hoteli, da bi se zapovednik pred njimi bahal s ovojiui slučajnim uspehom. od 21 me je proti atra- nišcu, kjer je obstal, Ilarabi ner; Iti je k tal pred leseno čine zgradbo, je odprl vrata in namigni/., češ, naj vstopia. Vrata so s-hredčaJa za i&en^j. Prijeten mrak aie je objel v tem prostoru, majhni luknji s cementnim podom. / kotu ao sedeli šlir« so vsi nam a. h skočili* Pritegnili so me z v svojo sredino, objemali smo se od ve- da se si^et vidimo. Tovarišu Lojzetu in Eragar.u sem odpustil, vse sem pozabil, Nasmeh, se je pojavil na izmučenih, izsušenih obrazih. Oris- ti trenutek smo pczabili svojo nesrečo, Preživljali smo našo pot se enkrat. Zvedel se® ca so Sergija in Savo ujeli že blizu žice t ne- kem jarku> Z naperjenimi samokresi in puSkami so ju pretepali, da sta bila vsa črna. Celo ženske 30 privršale s polja, ju lesal& in jima pobrale vse, kar so iiio^le. Vir a zate&la ~c> pripeljali pod močno stražo aaz..j v t - borišČe, kjer st<:, ležala v zaporu že sedsii dan. Drago in Lojze sta ob So i i pri kensini ponoči naletela na stražarja el^Tc- trione centrala, ki ju je ustavil in ju povabil, da prenočita do jutra v straaaiiiici , Legla sta utrujena na klop in zaspala. Sredi noči pa jo x«ri~ s«*! na službeni g vhod neki fašist, ki je pogledal po njima ±11 ju legitimiral, prijel se je za gla- vo i " 0 5 o-crco <>io • i a to so o frči r ji, pobegnili so, rebelli, uporniki." Deset novih oboroženih is o ž se je zneslo okoli stražami ce. Zjutraj »ta se bila v zaporih karaoinerske postaje v gnala * Odtod so ju odvedli v Gonars v taborišče in za- por. Prišla sta dva dni pred menoj. Sedaj smo ležali vsi v te® ozkem prostoru,ča- kali smo in ugibali svojo usodo v zaporu poleg stranišča. Jto desetih dnevih so nas spustili v taborišče, bili smo zopet internirane!. Tovariši so nam prar- -29 - vili, kakšne ziae&njave so nastale tisti dan, ko so opazili da smo pobegnili. ^apovednik tabori- šča je tedaj vzkliknil'; "Kazumem, da, pobegne e- den, dva, toda pet, za boga*" išele drugi dan so odkrili da smo pobegnili skozi rov in še to le za t o, ker je neki oficir sel tam mimo in padel v luknjo o Jasi ožji tovariši, ki so ostali v tabo- rišču, so jim usmerili misli le na vrata,pri ka- teri a je oila utijhna luknja. V s i stražarji cele- ga tab o r? *ča so <1 va dni predli žico oV.oli vrat, da bi take preprečili sprehode v svobodo še d.ru- gim. Xo so Zvedeli za utvšo pravo pot, so »e vsi oesni skuhali znesti nad tovariši iz naSih baialfc če.', da so nam oni pomagali, Pustili so jih dva dni stati co jutra do večera na vetiu in jim vo- zili z vsemi mogočimi stv<»rai, toda od njih niso izvedeli ničesar. Seveda ni manjkalo tuoi izda- jalcev. ki so fašistom znosili vse nt nos. Kup- nikev bin nam jo grozil v "ju*,oslovanžrini",slo- venščino je namreč zrečej slabo obvladalJa 6u do v^bi pokažem, vama uarincina, ovako čete da i- dete iz lagera" (pri tem je prekrival roke, čet, kakor da boao vsi uplenjen*). Ta, i tipi oo jo Sr- beli, da smo dobili pri Italijanih, "orr.e pike", kar je peneč do. da bo sele konec Italije nam pe- tim prinesel svobodo * i ostali smo sa njihove spi- ske komuri sti „ Ta neuspeh naš ni. zlomil. De?.o je bilo ires za- stonj, izdali smo oe, volje in borbenosti nismo izgnbili. M£ «.o s-io se odpočili, kmalu pa smo fa- šistom spet zagodli, to pot na dru& tiaSin. c tem pa družic. boriš J'D T' $ H« <> i ma* s^ cUj § Bu» - bum, se slicijo udarci na hišna vrata kmetske hiše nekje v hribih. Bila so zaklenjena, ker je bila oozn<~ noc. V hi&i je naotnla ti- šina in oči vseh so zrle skozi okna,da vidijo kdo moti tako pozno večerni mir. Gospodar, sred- njih let, vedno dobre volje, skoči pokonci in že odpira vezna vrata, katera so zajedala v teča- jih. Počasi in vendar ne preveč s strahom odpre do kraja in zagleda pred seboj znane obraze,če- tico desetih nos. To je četa:, ki na svojih hrb- tih prenaša potrebni materijal in hruno iz dalj- nih krajev preko hribov in dolin,voda, cest in sased tja do gospodarske komisije, ki vselej z veseljem pozdravi svoje tovariše, s pomočjo ka- terih mnogo laže opravlja svoje delo in zadovo- ljava pesauezne edinice. Ta četa je kot mravlja, vedno na delu. v mrazu, dežju in snegu prečkajo požrtvovalni tovariši s težkimi nahrbtniki ce- ste in švabske zasede. Komandir z lepo risanko v roki in kosmato če- pico na glavi pozdravi in stopi naprej, za njim pa ostali tovariši, okinčani 3 snežinkami,kate- re padajo z neba in zagrinjajo sled za našimi, hrabrimi transportniki, ki so utrujeni do skraj- nosti. Tri dni, tri noči niso zatisnili očesa. Njihova pot je bila težka, dolga in nevarna,pre- šli so vse ovire, izvršili avojo nalogo častno in točno. Vstopili so v toplo sobo nasmejani - kljub vsem prestanim naporom, kajti njihov vod- nik, v halji in gologlav, ima vedno kaj šaljive- ga na jeziku, tako da smeha in dobre volje pri njih ne manjka. ].'03ede jo okoli peči. Le neumorni komanair in tovari. Piko sta z tovariei od gos- podarske komisije sedla z^ mizo in pričela pri- povedovati, kje so hodili, i« a j so dobili, kako so prevarili L vabe in kam bodo zopet Čli,da bo- do prinesli za skupnost čim več materijala.Gos- podarska komisija ju je z zanimanjem poslušala, poročala, kaj najnujneje rabi in dala smernice za bodoče delovanje. Medtem ko se je govorilo pri mizi o gospo- darstvu in dnevnih dogodkih,je' brhka gospodarje- va sestra že vrtela kuhalnico v roki in pripra- vljala koruzne žgance za transportno četo. Ves dan ima polne roke dela, ali če vidi tovariše lačne, jim postreže ne glede na to, kako pozno je že. Vonj po žgancih je oznanjal, da bo jed skoraj gotova. Tudi tovariši ob peoi so se na- vzeli toplote, ki jih je omamila in zapeljala v raj sladkega spanja. Kdo se "bo čudil temu? Mih- ce. Kdor ve, da so tri cm?', in tri noči, stalno na nogah, s pela i m i nc&šbtniki mešali sneg, blato in hodili s hriba v hrib in tako izvršili svojo na- logo ve,o t no in točno., bo moral priznati, da je e d i n i c a k o' "i a n d i r j a Gora z d a h r a b r a o e t a . it a a -L k a 1 o j r. po o o v i r k i h , zna k, č. a s o ž g a r. o i goto i 'I1 o - t ;, r i 5 i o a B ib a jo p o o t a v i 1 a v e 1 i k 6 sk te • do na ••• i zo in vabila tovariš o k mizi. Toda ■ o n i š I o t.- •).. o j r .:. 'k: o „ 11, k .1 s o c p ali , :i i s o v e d o d", jo z i-, r, j a p r i p r a v 1 j e n a , j u 'i i n a, v e č o r j a , a 'J i v s s s k -j j a j 5 k a k o r p d. č p r i. d e v t e h ^ e k i a č a r. i h. n a s e b c vb 3 s a s v o b o d o . op a 1 i s o da 1 j a j n s r n j li- li morda o kononi zmagi» Toda Šaljivi tovariš vo dni k cdpr o zopet s vo j o vr o č o in o t resa šale i. z n j* V. a v s ak o g a r p o s e b e i m a k a k š n o p rlpc :? "j o , pet o o c j i h v c d i k m i z i in k o n č n o j 3 \ c a d rui - n .i z b r a n a c i; o 1 i sklede, s k o m an dirjam G o r a z d o a 1 u.. ri i j i n a i e n -v. s t a 1 a v hiši. Le i?i t'j.kom na som pa tja ko bi i i: r .-; z i cm pa t j a se oglasi gospodar. k.i sam no v e . k svoj o n ak 1 o n j o n o o b d o t vc. r i s e v , le i m o t a jo z a s v o b odo t o 1 i k o p .. t r p ? t i ., 0 b t* a z m 11 j n a s«u 'o j a n v 1 ■: a k o r tudi 3 e s t r i Bih i , k i p o s ; i r a v - - 1 j & •; o o o u o . 1' o b r o je t e k n ilo , če v s ak e m u c i g a - r e t o , p o t e u p a z o p e t pot pod no g e tja p r oko c . ■ •• ste, vodo , r ? h a in doline v svoje taborišče, ča se vsaj malo oc- c či j o j o , očistijo in tako zopei; sveži pripravijo za naris5Ajo akcijo. K s gromki "zdravo11 in cots je izginila r -i,w.no' noč , polna U O O "v v u C 1 5 Š 0 b 2 d C O .t: O 9 t » Mikl-avž K"6vs.3 ' i jfrfw £ _• v^- V''1 ^ rti K-m Wž> m , fr Ir fe ^ i - 32 - jtfoierin ponos / Bilo je mesec*.. decembra, j.-jrzla uurj« je s svojo ledeno pesuiijo vila okrog oglov niš.Sne- žinke, drOone in nežne so polagoma pogrinjale belo odejo čez našo vasico, v miru snivajočo. Počasi, zamolklo je zadonelo iz zvonika deset enakomernih udarcev, zaplulo skozi noč in zo- pet je bila tišina, skrivnostna in napeta.Sve- tla okna so postajala nema.;. umirala so drvgo za drugim, globok mir je legel na našo dolino. Psi so zalajali jezno v temo« 5 težkimi ko- rani, sto in stokrat preizkušenimi na takih poteh, je dolga četa zavila v vasico - prišli so partizani, da mobilizirajo tudi nas, sinove istega rodu: da tudi mi doprinesemo delček k osvubojenju, da tudi naša srca zapojo pesem o zasužnjenem slovenskem narodu, o krvi in kri- žanju naših sinov, o smrti naših bratov in kon- čno tudi o veselju, o soncu svobode.Svetlih o- brazov, z nasmehom okrog usten, z živo vero v očeh so vstopili trije tovariši borci v hišo, da tudi tu dob-ijo maladega fanta borca, ki bo pomnožil njih vrste. Vsi so se zbudili,tudi ma- ti, ki jo je težilo že šest križev, je v skr- beh in strahu priraoala v sobo, da končno vi- di tiste tako skrivnostne partizane. Samo ne- kaj besed, nekaj pogledov in osvojili so nji- hova srca, nič več ni bilo strahu v njih,z du- šo in telesom so postali delavci in borci za svete partizanske cilje, za pomoč zatiranemu slovenskemu narodu. Sin se je pripravil, bil je gotov brezr f" drnjanja, čakal je samo povelja zz. odhod. Tež- ko naloženi nahrbtnik mu je krivil hrbet - in ^ mala sestrica mu je zadnjič za slovo plezala po kolenih ter mu dajala poljubčke še in še. / Tovariši so se pripravili in mati je stopila k sinu, ki ji je bil vse,, Zagledala se mu je v jasne, svetle oči in s ponosom dejalas "Poj- di, mej sinko, tja, kamor je pot vsakega po- štenega Slovenca, pojdi □ njimi v borbo za o- - 33 - četa, ki je padel ob hrastovem kolu pod cerkvi- jo; za sestro, ki trpi v Begunjah; za sebe in za ves naš narod, da se reši okupatorja in za- diha čist, svoboden zrak"! Še en pogled na rodni krov, na kraje sladkih mladostnih spominov in junaška četa je utonila neslišno v temno neč. t*ari j II.bataljon G.C. Pod oknom jaz tvojim poslednjič stojim, pozdj i-.vl jam te', preden odhajam, poslednjič nocoj si k tebi želim, še enkrat roko ti podajam. Saj jutri bom hodil že daleč odtod v planinah sred' snežnih planjav, nahrbtnik bom nosil in pela povsod bo puška doneči pozdrav. Kaj žalost ne gleda ti iz lepih oči, veseli se,vriskaj z menoj! V boj za svobodo zdaj narod hiti, ne jokc^-j, veselo zapoj. Borili se bomo, da naša nekoč oo zlata svoboda in zmaga, takrat spet potrkal ti neko bom noč na okence, deklica draga. Drago 1»minerska četa SVETOVNA SITUACIJAi Vojaški pregled. Vffhoan '- bojišče: Nezadržno napredovanje Rdeče ar- made povzroča pra»/o paniko v Hitlerjevem tabora, na drugi strani pa veselje in nade na skorajšnje osvobojenje pri tlačenih narodih. Rdeča armada prihaja kot glasnica in znanilka svobode vseh,ki trpe in ječe pod jarmom okupatorjevim in kot stra- šno svarilo in grožnja fašističnim ratir»lcem,mo« rilcem in izkoriščevalcem. Hitler ne govori več o fanfarah zmag, zavil se je v trdovraten molk. Nemška.vojna poročila pa so vedno bolj zmedena, Hitlerjeva brezkončna in ne- premagljiva armada danes beži proti zapadu in pu- šča za Babo ves vojni materijal. Rdeča armada, ki jo je Iiitler že leta 1941 proglasil za uničeno, se v vsej ogromni moči va- li kot plaz proti ne.nškim mejam, noseč s seboj sz. tiranim s/obodo in zatiralcem smrt. V zadnjem Časus^jc rusko prodiranje omejilo na južni odsek fronte. Rdeča armada je po prekorače- nju Dnjestra prekoračila Prut in Sereth ter za- sedla važno železniške križišče Pascani v Romu- niji. S tem, ko so ruske čete prekoračilo reko prut, so stopile na romunska tla, V Moskvi doni- jo dan za dnem topovske salve, ki oznanjajo ve- like ruske zmage na južni fronti* l o zavzet ju Vi- nice, Proskurova, Dubna je rdeča armada zavzela važna črnomorska pristanišča Nikolajev, Očakov in Odeso. Pred Lnjestrom in Prutom važno mesto Balti, više glavno mesto Bukovine černovice. Na- dalje železniško kri;: išče Kolo mejo in zelo utr- jeno mesto Tarnopol. Srdite borbe se vodijo o— - 35 - krog Stanislavova, ki je petrolejsko središče v G-aliciji, kjer se fronta naglo približuje Lvovu, 3crbo l-:q vodijo tudi za mesto Kovel, severno cd • ' i b o ft s i a č e 1 i veliko of en z i v o i; a . .; i u\'. .. i ; r ■ v dveh praYoih. r-a vzhodnem delu ' k e r j e verjel Hitlerju in še vedno me stori ničesar v;a njegov zlom, testa armad?, s ki jo bila £ o er.kra t uničena pri .Stal; r. gre. d o in k<. tu- r. po v o'; )niki , ki so da- n o s v i u 5- k c m u j e-1 r< 1 š t v u , n e m s k i n a r o č. p r e k o m o - - s 1.". c v a k e g a • r r- d i a s t a i n c- o p o z a r j a j o , i: a j f> e P j. i - •• 1 e r j u u p r e , j e d o ž i v e 1 a ž o d .r u g l o s i o j e u r. i cen- je v teku enega leta. Hitler,ki je c Stalingra- du govoril, da je bila žrtev šeste armade po- trebna, da se je s tem utrdil in poboljšal nem- ški položaj, in ki je takrat prisegal povračilo - sedaj molči* Italijansko bojišče: Boji v Casinu se nada- ljujejo. fieaci pošiljajo ojačenja,vendar so za- vezniki nekoliko napredovali. Vrši se strahovi- to bombandiranje Casina in prometnih zvez v c- z a d j u fronte. Ha ostali fronti je delovanje pa- trol in udarnih čet. Zračna vojna; lioč in dan se nadaljnje bom- bardiranje nemške industrije in prometnih sred- stev. l'ed drugimi so bila težko b^mbaudirana mesta 3erlin, ESsseldorf, Hambrrg, ^tuttgart in Poznanj v Poljski, irvič v t»ej vojni so bila bombardirana tudi Dunaj, Graz in Pliberk na Ko- roškem, Prav tako so bili cilji bombardiranja vojaški objekti, industrija in prometne naprave v severni in zapadni Franciji, na nizozemskem in •z Belgiji, 3oabandirani so bili tudi cilji v zgornji Italiji, v Jugoslaviji dalmatinska oba- la in med drugim mesta Kikšič, I'.nin, Slavonoki Brod. 7 Madžarski Budimpešta ter ;3ukarešta in Constanza v Romuniji- Posledica bombardiranja in sploh vojne se kaže v 13 emči j i že v tem, da se vedno bolj mnoze samomori. Borba svobodoljubnih narodov; Javlja ee o na- daljnjih nemirih in uporih Madžarov. Jiernci na- daljujejo z aretacijami nacionalnih elementov. Hftcoi ta odpor sami indirektno priznajo že v tem, kc poročajo, da sb madžarski vojaki &kap.no . z nemškimi bore proti zadnjim ostankom boljše- vizma v Madžarski . Zavezniške radio-pcstaje po- zivajo Madžare, nej nadaljujejo z odporom, ker se bode le s tem rešili' gClov^a poginu z 2?*»m— čijo vred. K Titu so prispeli madžarski in romunski o- i ficirji v svrho pogajanj za skupno sodelovanje z našo 50V,. Tudi po ostalih okupiranih deželah vodijo svobodoljubni narodi vedno bolj neizprosen boj proti okupatorju. Politični pregled; ia&lo rusko j^rodiranje, prestop roaiunske me- je, prihod ruskih «et na Karpate itd,je povzro- čilo pravo paniko v satelitskih drž.-vah Romuni- ji, Madžarski in Bolgariji. Hitler je, hoteč preprečiti, da se ne bi katera od teh držav iz- vila iz njegovega neizbežnemu poginu bližajoče- ga se sistema, zasedla■tudi Madžarsko in Slo- vaško. Tako je Hitler n.pr. Madžarsko kot prvo podpisnico protikomunističnega pakta in eno iz- med prvih zaveznic Nemčije, . navsezadnje oku- piral. S to zasedbo Madžarske, ki je imela na- men spremeniti to državo v bojno polje kot pred- strazo Nemčije in še s•popolnejšim sodelovanjem ojačiti odpor proti prediranju Rdeče armade, je Hitler dosegel ravno nasprotno. Madžarski rodo- ljubi so začeli nuditi proti nemški okupeoiji odpor, ki je vedno večji. Odbor južnih Slovanov v Londonu je ob priho- du bivšega kralja Petra II. v spremstvu minis- trskega predsednika Puriča v London zahteval,da se ta "vlada" končno razpusti in da se smatra za edino zakonito vlado narodov Jugoslavije NKOJ* Jugoslovanski poslanik v Kanadi Izidor Can- kar je podal ostavko, ker se ne strinja z izda- jalsko politiko begunske vlade, prav taKo sta se vojni ataše Lozič in veleposlanik Simič v Mos- kvi stavila na razpolago maršalu Titu. Ministerski pr^d^ro-dju-Lit britanske vlade g. Churchill je v zadnjem govoru, o-cepet z občudo- vanjem do osvobodilnega pokreta naxo- stal z zavezniki, če ne pred RSmom, pa v Padovi nižini«. to vsei Sloveniji so se ta mesec vršili mi- tingi in shodi, na katerih je ljudstvo z navdu- šenjem sprejelo sklepe prvega zasedanja SUCS-a, kateremu je istočasno dalo priznanje kot adJni zakoniti oblasti slovenskega naroda« Tako se vr~ ž' mitingi tudi. širom Gorenjskes kjer jih ljud- stvo sprejema z velikim navdušenjem, Pred kratkim je izšel odlok o osnovanju za- konodajnega odbora SNOS-a, Kaloga in dolžnost te ga odbora je mod drugim, da se objavljeni za- koni res in pravilno izvajajo in da varuje te- •aeljne pravice državljanov« iiadi velikih uspehov Rdeče armade so * ?sdac bolj tresejo hlačke tudi jugoslovanskim "fir^r- čkom" j a njihove profitarsko ±r- ia-iajals-k« na— rveiccj/di.rr.a'' zc.ncvt. pohlep po boga— ■c tvn je še vedno večji cd njihovega razumnega pre udarka, tako, da še naprej vodijo svojo izdajal- sko borbo na strani okupatorja. Te "firerčke" od Rupnika pa do Nediča je po- zval ameriški radio, da naj et, upre jo Hitl«rjuv dokler je še čas, dokler ne bo prepozno, s pri- pomoči bolje danes izgubit? roko kakor jutri glavo u Vsi z -vezniški listi pišejo, da Tito ni samo voditelj junaških borcev NCVJ, ampak tudi duša osvobodilnega gibanja po vsej jugovzhodni iivro- pio A«. Erčišnik - Ljubo AKCIJE LDINIC GORENJSKEGA ODREDA; Dne 11.3» je vod II.bat. napadel železniško po- i stajo v Tržiču ter jo delno uničil . Pri tem je bil vod napaden od strani j sovražnika, ki mu je prišlo na pomoč 7 avtobusov vojaštva. Naše zasede ao } napad odbile. Pri spopadu je padlo 14 Remcev. Isti dan je patrola I.bat. uničila ca 3oo m telefonskega voda ob cesti Lju- bljana — Kranj. Dne 13 > 3 • se je patrola našega III.bat. spopad- la z nemško železniško patrolo na pro- gi pri Žirovnici. Takoj v začetku so padli 4 I-emci. ker pa je našo patrolo z boka napadla nemška bočna patrola,ki se je kretala vzporednozželežniško pa- trolo, so se naši brez izgub umaknili. Dne 14-3* jt- 2. min. četa izvršila napad na moč- no utrjeno hišo pritepenega Nemca Ma- tersdorferja na Lancovem pri Radov- I ljici, jo zavzela, aretirala stano- valce in zaplenilas 1 lahki mitraljez j s 7 polnimi•saržerji, 1 brzostrelko s | 4 polnimi saržerj 1, 1 puško tipa"Mau- ser", 5 ročnih granat, 9 raket in lo paketov municije za pištole. Istega dne je vod 3-min.čete napadel pri Gorjah orožniško patrolo v jak:»- sti 12 mož ter pri tem ubil* 4 Nemce, 2 pa ranil. Dne 13-3» jo desetina III.bat. pri Lescah iz za- sede napadla sovražno patrolo 7 mož ter pri tem ubila 2 orožnika. Ker so j Nemci takoj dobili ojačenje se je mo- j rala naša desetina umakniti. Istega dne zvečer je patrola I.batal. skupno s člani VOS.-a v drzni akciji sredi močno zastražene Škofje loke li- kvidirala 9 belogardističnih izdajal- cev. i Dne 16.3• Dn e 17 o Dne 18.5 Dne 23.3 Dne 21.3. Dne 24 2 j • je napadlo II.bat. v bližini vasi Zg. Štefanja gora kakih 160 sovražnih vo- jakov« ftapad so izvedli iz dveh stra- ni in so tudi s topovi ob strel j evaH na- se položaje. II.bat. je borbo sprejel. Ker je topovski ogenj postajal vse huj- ši, se je bataljon po enourni borbi u- maknil. Sovražnik je izgubil le mrt- vih. Zaradi dobrih zaklonov, v katerih so se naši borci nahajali, ni imel II. bat. nobenih izgub. Istega dne je ved I .bat.izvršil napodna sovražno patrolo, ki se je po^j^ala v smeri Ckofj^ loka - Csolnik. Po encur- neii boju se jt, sovražnik umaknil. I- stoČasno s t je približala druga sovraž- na patrola in pričela ob strel j eva ti naš položaj z lankim netalcua nin,nakar se je tudi naš vod umaknil, zvečer so ecinice J. .bat. izvršile de- monstrativen n .pad na škofje lokc.Cb- 8treljev,de so poslopja sovražnih po- stojank. Sovražnik j« odgovoril le z nekaj streli iz metalca min. Patrola istega bataljona je isti večer prekinila telefottski vod Skofja loka - Pol jane( po žaganih j%»ixil« 5o telefonskih drogov). jo patrola l.min. čete v napadu na sov- ražne avtomobilsko kolono v Selški do- lini dva iiemca ubila in dva ranila, je 1. 1. četa I.bat lahkima miiralje zima kolono 50 mož, ki se poljanski cesti v smeri proti f;kof ji lo- ki. Sovražnik se je panično razo e ž al , imel je 2 mrtva in več ranjenih, je 2.min.čet- sovražnika, ki je hotel seliti vas Lancovo pri Kadovljici,pre- gnala iz vasi in tako preprečila nem- ško nakano. je patrola I.bat.uničila telefonski vod na liniji Ljubljana ~ Kranj v dolžini 1 km o m o. v a z 1 težkim in 2 napadla sovražno je pomikala po - 43 - Dne 25.3« Dne 2 7.$. Dne 29.3 je pa trda II. bat« na liniji Kranj Vodice uničila telefonski vod v dolžini 1 kn, Dne 26,3. je III, bat. razbil poštni urad v Lescah. Istega dne jo III. bat.požgal to- varno verig v Lescah, Tovarna jo iz- delovala okiopne plošče in razno dru- ge vojne izdelke. Istega dne ju patrola I. bat. ob že- lezniški progi Škof j a loka-Ljubljana uničila okroglo 5 00 u telefonskega voda in kabla. je desetina II, bat. na liniji Vodi- ce - Kamnik uničila telefonski vod v dolžini ca 8oou. je patrola I. bat. prekinila telefon- ski vod v Selški dolini in odnesla okoli looo m telefonske žice«, Istega dne je patrola III .bat .nap? o- gi Lesce - Žirovnica odvila vijake na železniškem tiru in prestavilo tračnice. Ko jo privozil tovorni vlak, so je iztirila lokomotiva m 2 vagona. Promet je bil prekinjen za 12 ur. je patrola I, bat. padla v t.cono sov- ražno zasedo na 0šolniku nad Lkofjo loko. Iz taborišča I. bat. je takoj krenilo 15 tovarišev in prateči vod pod v o d s t v ou komandanta Toma ž a v s m e r streljanja in so napadli sovražnika, katerega število luo so izpolnjevali belogardisti in graničarji.Sovražnik se je umaknil kakih 3°o m,pustil tam eno skupino na položaju,ostali pa so izvršili poizkus, da bi napadli naše borce z boka * Ker je komandant Tomaž to namero opazil, je poslal patrolo, ki je napadla to drugo sovražno sku- pino in jo odbila. Sovražnik se je nato umaknil. Imel je tri mrtve in več ranjenih. Maši v teku borb niso Dne 3°*3* - tt — imeli nobenih izgub. Istega dne je patrola I. bat. na lini- ji Ljubljana - Kranj uničila telefon- ski vod v dolžini rfoo m. Istega dne je patrola 2.minerske čete, v bližini .Radovljice z 2 raitraljezoma napadla sovražno zasedo in ubila enega orožnika. jo 2. četa IIIbat. priredila miting v vasi Vrbi, ki se ga je udeležilo urno- go civilnega p '-ebivalstva* Prišla je sovražna patrola 12 mož, kačti o je na- ša zaneua napadla in pognala v beg.Mi- t i n g s < je med tem n eu o t eno nad a 1>; v a 1. 4.je patrola III. bat. prestavila traj- nico na železniški progi v bližini Ži- rovnice. Iztiril se je 1 vagon, ki jo bil priklopi j en pred 1okornotivo,kar je promet prekinilo za 5 ur. Istega dne je oddelek. II. bat. razbil obrat mizarske tvr ke Remec v-. Co.Last- nik tvrdke je belogardist in ju delal izključno za okupatorja. 4•j e II. bat. izvršil sabotažno akcijo v tovarni KIJ) na Jesenicah. Z ekrazitom j je bil uničen en oddelek z vsemi stre- 1 ji vred. 4-je II. bat. ustavil vlak na progi Lju- bljana - Kamnik . Uaši so preiskali vlak in zaplenili 1 pištolo. Lokomotivo so iz precejšnje razdalje v polni pari pognali v ostali vlak. Uničena je bila i popolnoma lokomotiva in 6 vagonov. Istega dne je 2. četa III. bat.pri va- ; si Potoki napadla nemško železni ško j trolo. Pri tem napadu so bili ubiti 5 : Nemci, več pa je bilo ranjenih. Isto- časno je 1. četa tega bataljona napad- j la sovražnikovo postojanko v Žirovnici. Ubita sta bilo 2 orožnika.Iz Radovlji- j ce so prišli sovražniku na pomoč 2 av- j tobuši policije, ki pa jih je napadel j vod III. bat. V borbi, ki se je zdaj j ....................................-.45. - razvila, so bili zaradi obstreljevanja j z uitraljezi vsi 3 avtobusi on^sposob- j Ijeni za prevoz. V teku nadaljnje borbe j je prispelo sovražniku ojačenje z Je- senic in sicer policija ter 1 oklepni I vlak, oborožen z topovi, lo dve- urni j borbi se je bataljon zaradi nočne sov- j razno premoči v moštvu in orožju v rt- j du in brez izgub umaknil. Dne /14- je patrola III. bat-, uničila 6oo m e- j lektričnega voda visoke napetosti, ki j veže Velenje z elektrarni v Žirovnici« Zaradi tega so obstali vsi obrati, ki so navezani na električno energijo iz j Velenja . i)ne 5 «4« je patrola I. bat. požgala šolo v "Bu- j kovici v Selški dolini, bola je bila preurejena v postojanko in vanjo se je nameraval vseliti sovražnik. Istega dne je patrola I. bat..prekinila telefonski vod o j cesti l^u bi jana-Kranj; 6..A-.je četa (2) I. bat. napadla patrolo,ki t;, je kretala v smo-ri iz Delnic na Ga- brško goro. Sovr.. rni)c ©«a j c. v i—ničnem begu Ur. il, Istega dne je I. bat. hotel napravv sabotažno akcijo na Trati pri Škoij?: loki. Akcija ni uspela, ker je sovraž- nik opazil našo zasedo, preden je pri- šla na položaj. V borbi, ki je trajala 3/4 ure je bilo 5 Nemcev ubitih,2 tež- ko in več laže ranjenih. V 19j borbi se je posebno izkazal Sov, Novak An- drej , Dne 7.4= je minerska četa minirnla rake, po katerih se dovaja voda v tovarno \1J) na Jesenicah. Kake so bile porušeno. 13tega dne je . 3» min,četa mi- nirala progo in signalne naprave na Blejski Dobravi, zaradi česar je bil promet za nekaj časa ukinjen. Istega dne je sovražna skupina Jc ~ So mož napadla taborišče našega štaba in - 46 - tehnike G.O. Sovražniki so prišli . ob 4. uri ponoči in obkolili moštvo teh- i nike, ki pa se je iz obroča prebilo, Uaš štab se je umaknil še pred obkc— i , litvijo. ' Dne I0.4. je patrola I. bat. pobrala telefonsko ■ žico med Bukovico in Dolenjo vasjo v Selški dolini v dolžini 15oo m. Istega dne je patrola min»čete mi- niral:, in popolnoma uničila sovražni bunker pri predoru v lodhomu. | Istega dne je patrola 2. min.čete raz- bila kolodvorsko poslopje v Otočah. Takoj po tej sabotažni akciji je pri- \ spel oklepni vlak, ki je pripeljal pre- cejšnje število policije.Ta je odprla ogenj v smeri, kamor je odšla naša pa- trola in jo na kratko razdaljo zasle- dovala. Takoj za tem je prišlo iz Ra- j dovljice več avtobusov policije,ki je : napadla prve skupino Nemcev, misleč, da sc partizani, Vnela se je borba,ki je trajala 1 uro, nakar je sovražnik : spoznal svojo zmoto. Rezultat tega bo- ja nam ni znan. j Dnt 12nA. je četa I. in četa II. bataljona mo- bilizirala Šenčur. V kraju se nahaja, 132 kož močna sovražna posadka, ki je hotela mobilizacijo prepreči ti,kar "pa ji ni uspelo, ker so naše ediniceblo- kirale postojanko, tako da je sovraž- nik ni mogel zapustiti. Za časa mobi- lizacijo je sovražniku prišla pomoč iz Kranja in sicer 6 avtobusov poli- cije. Ker pa so naše edinice že popre j minirale cesto, sta 2 avtobusa, polna policije, naletela na nagazne mine in zletela v zrak. Ostali 4 avtobusi so se vrnili v Kranj, tako da to pojačen- je ni poseglo v borbo. Scvražnikcve izgube so znašale 40 mrtvih. V borbi se je posebno izkazal mitr^ljezec tov. Bernard. -.47..,- Dne lj>-4- se je l.min.čt-ta pri Vestru v bližini Lkofje Ičke spopadi.-, s sovražno pa- tre lo nož, Nemcev in belogardistov. V borbi, ki je trajala 1 uro, je bilo 7 sovražnikov uuttih in več ranjenih. Naša četa ni inela izgub. Ko je pri- spel oklopnjak, je čet.. opustila za- sledovanje so\rajnika. Dne 14.4. sta četa I. in četa II.bat. napadli pri Trbojah avtobus in prikolico po- licije SS. Del i.:S~cvcev se je umaknil v Trboje in od tam odprl ogenj na na- še položaje. Ost ali policisti so zev- zeli položaje takoj n a ne s tu n a p a d a.r o kratki pripravi sta četi izvršili ju- rir preko 2c o m široke čistine in ftem- ce pobili. Padlo je 6 Nemcev, 2 sta bila težko ranjena, 6 laže. Koliko je bilo žrtev v avtoDUsu, se ni moglo u- gotoviti, ker je ta odpeljal naprej v vas. Zaplenjeni sta bili 2 puški. Na naši srtrani je padel komandant I.bat. te v. Touaž in mi t raj. jeze.o Pandor. V borbi so se posebno izkazali:komandir l.čete I. bat. t^v. mšau, deoetar Vo j - ko in komandantov kurir. Zadnji je kljub sovražnemu ognju padlemu to v. ko- mana.*ntu odvzel orožje. Najagilnejši na vojaških akcijah in najuspe- šnejši v borbi proti okušate ju in domačim izda- jalcem je bil I.bat. G.O. Najvestneje je vršil mobilizacijo in največ mobiliziral II.bat. G.O. Zato izrekamo obem^ bataljonoma za njuno po- žrtvovalnost in uspešno delo in borbo pohvalo in priznanje in ju stavi jamo v zgled ostalim edinicam G.O. KULTURNO UDEJSTVGVAI-JE KOINIC G.O. Od I .bataljona smo prejeli "Klic s gora" e t. 2 • glasilo Lčete in"E!ašo silo,: št. 2 -« glasi- lo 2 . č e t e • lisci člankov v "Klicu gora" dokazujejo> . j ' pripovedovati, zato. bi jim priporoo al, da marljivo o&delujejo neizčrpne snovi, ki jim jili nudi z dogodbami bogato partizansko življenje c Članki v "Maši sili"so nekoliko šibkejši v na- činu pripovedovanja, propagand iet naj krepko pod pve napore tovarišev. Oba zvezka pa se nam zdi- ta nek ..m enolična, mrtva. Nista slaba: vendar ne zrcalita tiste razgibanosti, ki naj v četi vla- da in ki naj ju neti propagandi s t. Saj spisi so zanimivi j vsakega od njih bi bilo škoda, če ne bi našel poti v časopis. Manjka le še pri spev - kov, iti bi ob teh objavljenih delali prijeten vtis mnogoterosti, pestrosti. Da bolj konkret- no namignem* pogrešamo živih slik iz borb,ki so vendar partizanu borcu vsakdanji kruh, kakšne po smi sem in tja in morda vendarle katero za kra- tek čas, saj dokazujejo žepni časopisi vseh na- ših edinic po vrsti, da človek tudi "v letih ne- rodnih" rad kaksiio "okrogli:" reče in sliši. II.bataljon nam je poslal "Mi vstajt.2- 3 glasilo 1. č e t e in "Vse z n 2u ago" št.2- gl a- s i ,1 c 2 . č e t e . "Hi vstajamo" nas je z lepo pisanimi Članki, b p; ■ 9 mira i , ki še kar tečejo, okusu i 11 .i. i 1 u s t r aci- jami in naga ji vo se po sne kuj očimi šala«. '• takoj pr- vi hip 7.r do v o 1 j i 1. /i. prav zato, ker je že vaš ca~ ■a op J 3 dosegel tisto raven, ko prenose tudi i o;i k;. , ag o t avl jam , da se v svojih duho vr. :i h pro- i • v o <\ i h p o g 1 j a b 1 j a te vase , r a z n i šl jat o i n m e o n o č ■: s t v i/ j o t e • V se to je lopo . j) t- • pa se i z - :> g n o t o v. a :r i c - e t i o n o s t r a n o k e g a r a z v o j u , jenu j n c , d a b o - variš propagandi st pritegne v krog sodelavcev tudi bolj pripovedno usmerjene tovariše, ki nam bodo z udarno in sproščeno kretnjo govorili o svojih doživljajih iz osvobodilnega boja. "Vse za zmago" - naslov, ki je obenem tudi geslo in program. Če vam bo ta parola ob sestavijanju ča- sopisa zmeraj pred očmi, bo vaš časopis postal vzor vsem drugim. Številka, ki jo imam v rokah, je še nekam bleda, skrtmna. V nji sem srečal dva pesnika. Medtem ko ima Lausinger tenko uho in nekaj čuta za skladnost in ubranost pesmi, pri- sluškuje narodni pesmi in mu vrstice tečejo še precej gladko, se Korinšek D. - Tomo z nekoliko manjšim uspehom bori za izraz' in njegova pesem sem in tja hripavo zbode v uho. Priporočam mu, da svoje pesui glasne čita, da dobro prisluhne, ali mu pesem p<-je, in vzame v roke kakšne dobro pesniško zbirko, da se mu izbruoi čut za pesni- ško obliko. V III.bataljonu čete molče. Prejeli sno "OD- MEV Z GOBA" št. 1 in 2 - glasilo bataljona sa- mega. 1.številka je podpovprečno revna; v skro- mnih člankih, ki govoričijo e sami mobilizaciji* prihaja mestoma do- izraza prav sredinsko čustvo- vanje. 2.številka je boljša, vsebina ranogovrst- nejša, a slej ko prej je časopis boren in pre- pričan sem, da bi bili tovariši iz III.bataljo- na zmožni česa boljšega. Tovariš Oko naj da po- budo in navodila četnim propagandi s ton,dd .bo iz- dajala vsaka četa svoj časopis. Ko bo tako za- nimanje za časopis predrlo bolj v širino,se bo- do oglasili talenti, ki jih tudi v III.bataljo- nu brezcivoma ne manjka, in prihodnjič nam boste gotovo poklonili kij bcljšega. "Minerski glas" št. 7, ki nam ga je poslalal. minerska četa, se odlikuje po vsestranski vse- bini, pripovedni sili in krepkem, sigurnem iz- razu večine prispevkov. Radi beremo močne,zani- mive orise borb iz preizkušenega peresa koman- dirja Jelena. Tudi tov. Drago je talent, ki naj niti pripovednega niti pesniškega daru ne zane- marja. Za pravkar obravnavanim časopisom . nekoliko zaostaja "Glas Jelevice"štw 9 - glasilo 2»min. čete, dasi tudi ni brez zanimivih, dobro pisa- nih člankov iz partižanskega življenja. Vseia tovarišem propagandi s t om , vsem uredni- kom žepnih časopisov in njih sodelacem v preu- darek in uvaževanje izrekamo nekaj splošnih o- pomb. Slovenski narod preživlja danes svojo ju- naško dobo. Vsa področ ja'nj egovega življenja no- sijo ta pečat. Danes živimo posebno življenje. Ves narod je objel požar osvobodilne borbe. 0- troci so danes naši hrabri obveščevalci$ni jim za igrače. Dekleta se ne pomenjkujejo c podok- nicah in žaročnih prstanih, ampak nam v borbi stoje ob strani. Celo starci so junaki. Mi, prav mi moramo z obema nogama stati v našem času. In iz njega ven delati, gledati,in misliti. Mi smo narodna vojska, smo avantgarda našega ljudstva. Biti moramo dosledni.r e s pu- ško v roki pobijamo okupatorja, moramo tudi s peresom zasledovati isti cilj: naši časopisi - naj bode odraz naše borbe, naj se v njih raz- lega p,i .nje pušk in mitraljezov in naš bojni krik. 1» a j netijo borbenost v naših vrstah, naj s sile primera potegnejo za sabo čitatelja, ga navdajajo z zanosom in navdušenjem. Waša pisa- na beseda naj izvršuje danes isto poslanstvo med nami, kot ga je nekoč vršila med srbskim narodom.v njegovi osvobodilni borbi srbska ju- naška narodna pesem. "Akcije edinic Gorenjskega odreda" nam zgo- vorno pripovedujejo o borbenosti in junaštvu na ših tovarišev, iiaj bodo naša četna glasila pre- pesnitve teh akcij , naj ne bo akcije,ki ne bi našla svojega glasnika. Glasila naših borbenih edinic morajo oznanjati požrtvovalnost in he- roizera naših borcev. V' noeši borbeni dobi se izpreminja lik naše- ga človeka. Iz teh si ln in borb bo iz", el' Slove- nec krepkejši, trši. Taka kot on bo tudi nje- gova kultura, kot nosilci te nc.ve kulture 3e moramo najprej mi znebiti vsega sentimentalne- ga , plehkega, kar nam je še ostalo iz pretek- losti. Da bomo zdrav, kremenit rod. ,......................................................................................- 51 -....................•.................................................................. i ljaK^i pred očmi v Sirom Gorenjske so prirejale naše edinice mi- j tinge, ki so vse boljši in uspešnejši, čim sta- | r<••• jšo tradicijo imajo. Lia njih prihaja do vedno toplejših izrazov tesne povezanosti med ljud- stvem in njegovo vojsko. V poročilih čitamo, s kakšne ljubeznijo in navdušenjem sprejema civjl- ; no prebivalstvo med-se naše borce. Oči se rose ljudem, ko se naše edinice poslavljajo od njih. Polagajte veliko važnost n^ varnost mitingov. Kakšen krasen vtis je napravilo ni ljudstvo, ko je v Prešernovi Vrbi zaseda III.bat. odbila in razpršila sovražnika, ki je hotel razbiti mi- ting, med-tem ko se je spored v lepem redu,brez najmanjše vznemirjenosti odvijal naprej in so prisotni samo po pokanju sklepali, da se nekje zunaj nekaj dogaja. Tisti udeleženci ne bodo z- lepa pozabili občutka, ki jih je navdajal,ko se v varstvu naše vojske uživali lepoto naše svo- bodne slovenske besede, med tem ko se je eb je- klene stene naših borcev brezuspešno zaganjal o- nemogel srd podivjanega, nekulturnega sovražni- ka . Na_ kulturni h_ večerih se tov. riši , ki se m u d e sicer večidel zunaj pv akcijah in patrelah, v prazničnem razpoloženju zbero, da se v zatišju ure dve posvetijo kulturi, izobrazbi in uživa- nju lepega. Zbere se, da se notranje bogate iz skupnega zaklada. Taki vučeri dajejo tovarišem pobude za kulturno udej stvevanje. Spreten pro- pagandist, ki z lepimi, kulturnimi večeri zna to- variše duševne razgibati, bo imel tudi za sve j časopis zmeraj dovolj sodelavcev in ne bo v za- dregi za gradivo. Ve jni dopisi Pred kratkim so na ' e edinice prejele "Vojaški vestnik" št.le. Mi smo vas po- sebej opozerili na članek tov.inž.Marjana Tepi~ ne, šefa Propagandnega odseka IX.Korpusa, "Naše poročanje e vojnih dogodkih", V njem najdejo naši vojni dopisniki dovolj jasna navodila za j svoje delo. Teh naj se tudi drže. Podoba je, da J važnosti vojno d-pisniške službe naše edinice j nikakor ne morejo doumeti. Upamo, da bo omenje- j ni članek z razlogi, ki dokazuje pomembnost te panoge, prepričal tovariše in odločilno prispe- val k izboljšanju stanja vojne dopisniške slu- žbe n Članek nau je do dobre, razjasnil pejnoskaj je vojni dopis, kaj je rop- r t a ž a kaj vojno po- ročile? Zahtevamo, da nam o vsaki vojaški in sa- botažni akciji brez zakasnitve pošljete vojni dvpis. 0 zanimivih , pomembnejših akcijah nam pošljite reportaže, ki jih objavljajte tudi v žepnih časopisih« Xfaif1..®k&. kronika^« Dolžnost vc j ni h dopisnikov jo- l ud i >-• s t n o v o d e n j o k r o n i k e , ki podaja podrobno življenje ocLinic. Tovariši, ki bi to delo zane- marili, bodo pred zgodovino odg-, v orni za poza- bi. zanimivih podrobnosti iz življenja naše voj- sko v času njenih herojskih podvigov. Piototado tovarišov, ki so padli, nas obvozuje, da (hra- nila narodu spomin na po tanko s bi tega življenja^ pol n o g a r j o v , j u n a š t v a in p t • ž r t v ovalne s t i , P o - drobna .-a,ivoč.ila za sestavljanje kronike smo po- dali v ; okrožnici št. 4^6 z dno 8.5*44» tropi s k. i o n i1 .o v a v o h i z v o d i h pošljite koncem v s a k o g n mosoca na naslov propagandnega referenta Gorenj - skega odreda. Naj no izostane kronika nobene e-- dinice, ra o eno kurirske stanioo, nobene bolni- ce in fiirior iite. Črtomir, propagandni referent G0' Prvič na straži: Temna noč. 1'ovariš 3imbek prvič v življenju stoji na straži pod Blegašem in premišl ju j e zna- ke, ki mu jih je pravkar dal tovariš konandrr. Znaki so namreč dokaj čudni. "Žaba-Žiri"! Kot vesten vojak se zaveda, da ne sme pustiti blizu nikogar, ki ne bi vedel teh znakov. V premiš- ljevanju ga zrnati ropo tanje voza, katerega je vlekel 3uh konj, za njim pa je počasi korakal star možakar. Bimbek s " Sto j ! " Nič. i cnovno" Sto j!" Zopet nič.----Očanec je bil star in preveč na- glušen, da bi čul vestnega stražarja. Pa seBir:- bek raz jezi:"Sto j! Zdaj.jpa reci žaba, če ne bom streljal!" Opo zl rilo ! 1« minerska četa opozarja vso strojevodje,ki vozijo vlake, med Jesenicami in Ljubljano, da se pri zavarovalnici, -do katere imajo zaupanje, čimprej zavarujejo za primer n^zgvdo. 1. minerska četa. Za .kaj ao_ Jed o b uri? Gestapovtc vpraša ujetega partizana, za kaj so borimo. "Za BVobu.dc-", mu ponosno odgovori partizan. "In vi?"j vpraša partizan njega. Za kulturo1-', liu naduto odvrne zelenec. "Da, vs.-kdo ce beri za te, česar nima!", za- Jfrkno partizan gostapcvca. Perun, I .bat. Kolektiv Naš bolničar, ta ti je od vraga! Iremeten je in zvit kot lisica, da uu zlepa ne prideš do konca, A pred kratkim je vendar enkrat kratko vlekel. pripetilo so uu je nekaj neprijetnega. Ko je šla četa v rekvizicijo, se ji je pridružil v do- bri veri, da prinest kaj za svoje bolnike.Ko so tovariši polnili nahrbtnike z raznimi. dobrota- - 55 - i mi, je tovariš bolničar s ovčjimi dolgimi prsti j stikal po omari s steklenicami, Nenadoma se rau j zaiskre oči, po^re debelo sline, kajti zagledal I je steklenico, ki je bila do polivice napoinje- j na z blažene "vodko". Ves v ognju je hitre po- j prosil gospodinjo, naj mu nekaj odstopi za bol- i no tovariše. Gospodinja mu je prav rada ustre- gla in mu vesela napclnila čutarico de vrha. Četa krene iz vasi v noč, zamclko odmevajo ko- ? raki sopečih partizanov, ki so vračajo proti 'de- f mu", la pravijo, da j e "vodka" huda skušnjava-, in res, nas bolničar jo nenadoma z.-čutil neznosne žejo. Iremagoval se je in premagoval, toda za- držati se ni mogel- "Sam-., pc ž i rek, saj so ne bo J p- znale". Previdno se ozre okreg sebe po tova- riših, da ni morda v bližini kdc od tistih, ki i :.i a j" glavne besedo na kritični uri, za trenu- tek se mu zamegli pred očmi.-Kolektiv - sveta stvar! a z o je odprl čutarict , jo poželjivo pri- nesel oo ustnic, se bl-v.iT.eno nasmehnil in nagnil, "Blage i lovi j ena veda!", zahrope, izpljune ter osramočen pred tovariši nadaljuje pet in si mi- sli* danes sem je pa iztak.nil! Iiužo-11. bataljon. NACPT£Ki 'J MIK NA V^.UODNl FRONTI Pomisli na težave, s katerimi je združeno izda- janja našega glasila. Zato ga ne vtakni v tor- bo, ko ga prebereš, ampak ga daj naprej med ljud- stvo - (t^Sr E^. CJ crico _______^H/Ad 3: in 2biraj.materijal! " VbEIvi ČITATELJEM! VABIMO VAS K SODELOVANJU TRI NAČEM GLASILU. DOPISUJTE V NJEM IN SODELUJTE Z KAMI * ČLANKE FOlLJITE NA NASLOV PROPAGANDNEGA REFERENTA PRI ŠTABU GORENJSKEGA ODREDA". _