ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika MLINARSTVO PRI PANONSKIH SLOVENCIH IVAN ZELKO Slovensko in madžarsko zgodovinopisje se strinja v ugotovitvah, da je bilo ozemlje okrog Blatnega jezera, predvsem jugozahodni del, ob prihodu Madžarov v sedanjo domovino najbolj gosto naseljeno po Slovencih.^ Krajev- na, vodna in ledinska imena, ki so slovenske- ga izvora, so se v velikem številu ohranila v madžarskih srednjeveških listinah in tudi v današnjih madžarskih krajevnih imenih do danes. Nedavno je objavil madžarski zgodovinar Jože! Holub študijo o srednjeveškem vodovju v Žalski županiji.2 V njej navaja več vodnih imen, ki so slovenskega izvora. Tako: potok Redugey (< Radigoj), ki se omenja leta 1265 na področju krajev Zelche in Jarsa, jugoza- hodno od kraja Zalalovo; Tumua (leta 1237; < Trnova), Vijsoburpothoca (leta 1278; < Vy- šebor), Jelesnek (leta 1203; Jelašanik), Zapola (leta 1299), Zoumpach (leta 1214; < Sopač), Malaka (1355; < mlaka), Bocunuk, Bokunuk (leta 1203; < Bukovnik), Toplycha (leta 1245), Lesunche (leta 1262; < Leščanica)^ — in še druge. Kot dodatek objavlja v isti knjižici tudi sestavek: Mlini na vodah Žalske županije (A malmok Zala megye vizein). Glede izvora madžarskih mlinov pravi: »Vodni mlin je bil že od nekdaj znan na ozemlju naše domovi- ne (Madžarske), že pri prebivalcih, ki so jih Madžari ob naselitvi tukaj našli. Strokovni izrazi, ki so v zvezi z mlinskimi napravami, dokazujejo, da so naši predniki prevzeli upo- rabo vodnega mlina od tukajšnjega prebival- stva. Kajti najvažnejši izrazi mlinske termi- nologije so slovanskega izvora, in sicer: ma- lom (mlin), molndr (mlinar), zsilip (žleb), ga- rat (grot, lij za žitO' nad mlinskim kamnom) in gdt (gat, jez).^ Zgodovinski zapisek izraza gat je znan iz leta 1385 v bližini Zalalovoja, v kraju Zalamindszent: meatus seu cursus aque wlgo gaath dictus.^ Holub našteje okoli 200 mlinov na vodah Žalske županije, samo na reki Krki 90.* Po ugotovitvi, da so panonski Slovenci upo- rabljali vodne mline že pred prihodom Mad- žarov v današnjo njihovo domovino, preha- jam na obravnavanje mlinov v Prekmurju. Tudi prekmursko mlinarstvo ima svoj zače- tek v srednjem veku, kakor bomo spoznali iz naslednjega. 1. MLINI v DOLNJEM PREKMURJU LETA 1524 Ladislav in Štefan Banffy iz Lendave sta dala leta 1524 sestaviti urbar, ki popisuje nju- no zemljiško posest z dolžnostmi, ki jih ima podložno prebivalstvo do njiju kot zemljiških gospodov. Na straneh 1—145 se obravnavajo vasi dolnjega Prekmurja, ki so sedaj v Jugo- slaviji. Na straneh 31—35 in 135—142 je po- pis mlinov, ki jih bom v sestavku navajal.^ Mlini na reki Muri: Pavel Drusyn (Družin) iz Dokležovja je imel mlin na Muri (per fluvium Mura tenet molendinum), od ka- terega je plačeval letno 2 krajcarja. Iz Ižakovec so imeli mline na reki Muri tile: Valentin Zbeg, Andrej Bobowecz, Simon Threthan, Tomaž Zbek in uradnik (officialis) Aleksij. Vsi ti so bili dolžni plačevati letno po 1 floren. Iz Bistrice je imel mlin na Muri Tomaž Magyar, od katerega je plačeval letno po 1 floren kot mlinarji iz Ižakovec. Mlini na reki Ledavi: Na Ledavi je bilo največ mlinov. Vzdolž vse reke so upo- rabljali vodno silo za mletje že v srednjem veku. Na odseku od Ivanec — kraja, ki je propadel in je bil južno od sedanjih Ivanec — do Doline, jugovzhodno od Lendave, je bilo leta 1524 preko 20 mlinov. Imena mlinarjev in njih obveznosti do zemljiške gospode so naslednja: Andrej Swth (Suč) iz Ivanec je plačeval od mlina 2 krajcarja. Jurij Horvat, upravnik gospoda Tomaža Ze- thyja (Szechy iz Gornje Lendave!) je imel mlin na Ledavi (na ozemlju dolnjelendavskih Banffyjev) in plačeval za obe zemljiški go- sposki (ad utramque partem dominortmi) let- no po 5 krajcarjev. Tomaž Styogho iz Bogojine je plačeval od mlina 2 krajcarja. Jurij Janes iz Bogojine je plačeval letno po 2 krajcarja. Anton Maros iz Filovec je plačeval od mli- na 2 krajcarja. Janez Byczo iz Bratkovec je plačeval od mlina 2 krajcarja. Rodbina Byczo je živela v Bratkovcih že leta 1381.' Matej Kovas iz Renkovec je plačeval od mlina 2 krajcarja. Jurij Reffth iz Renkovec je plačeval od mlina 2 krajcarja. Jurij Zorko iz Dobrovnika je plačeval od mlina 2 krajcarja. Uničen mlin na Ledavi, ki ga je nekoč upravljal Peter Zovitya. Jurij Quadra in Jurij Bagol iz Tumišča sta plačevala po 2 krajcarja letno. 129 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Mihael Santhvov od Lipe in Peter Barla i prav tako od Lipe sta plačevala od mlinov j po 2 krajcarja letno. I Tomaž Adam iz Nedelice (Zorkohaza) je \ plačeval od mlina 2 krajcarja. "V Lendavi na Ledavi je imela mlin na, dve kolesi gosposka (in oppido LyTidwa super fluvium est quoddam molendinum duarum rotarum dominorum). \ Prav tam je bil tudi mlin Sigismunda Bdnf- I fyja na štiri kolesa. j V Dolini (Welgyfalu), jugovzhodno od Len- ; da ve, so bili trije mlini na reki Ledavi. Eden izmed teh je bil mlin lendavskega župnika pri cerkvi sv. Marije. Leta 1524 sta mlin upravljala župnik in Janez Barkwczy i ter plačevala od njega letno' 1 floTen in 20 j denarjev. Mlin je prišel v posest cerkve sv. i Marije šele leta 1495. Takrat je bil lendavski I župnik Mihael Kechkes. Njemu sta ga daro- i vala Nikolaj in Jakob Bdnffy s pogojem, da ; se tedensko opravlja v cerkvi sv. Marije za- i nju in za njune starša sv. maša (dedimus et; donavimus unum integrum molendinum in; fluvio Lyndwa iure perpetuo et irrevocabild-! Mlin na reki Zali (pri Zalaegerszegu) ter honorabili domino Mychaeli Kechkes ple- bano.. .).^ Na območju upravne enote s središčem v Dolini (»in villicatu Welgyfalw«; k dolinski upravni enoti so pripadale vasi: Pince, Do- lina in Dolnja ter Gornja Centiba) je imel mlin tudi rektor kapele sv. Katarine v Len- davi, po imenu Martin. Od mlina je plačeval letno 1 floren in 20 denarjev. Ne dolgO' pred letom 1524 je prišel ta mlin v posest rektorja kapele sv. Katarine, kajti nekako 10 let prej so jo šele zgradili. Leta 1512 je dovolil papež 40-dnevni odpustek tistim, ki bodo pomagali pri zidavi cerkve sv. Katarine.^ Postavitev kapele sv. Katarine V Lendavi je podpirala Banffyjeva rodbina in ustanovila pri njej posebni beneficij, ki je bil navezan na oltar sv. Katarine. Leta 1524 je užival beneficij du- hovnik Nikolaj, ki ga imenuje urbar: Nico- laus presbyter altarista Sancte Katharine. — Tako rektor kot altarista kapele sv. Katarine sta imela v Lendavi vsak svoje stanovanje in pripadajoče zemljišče. Altarista Nikolaj je imel pol kmetije zemljišča. Razen naštetih mlinov je bilo na reki Le- davi še nekaj mlinov iz radmožanskega upravnega področja. Radmožansko upravno celoto (»in villicatu Radomos«) sO' predstav- ljale vasi: Radmožanci, Zitkovci (Sykolcz) in Riganovci (Ryganolcz). Na tem področju je bilo 6 mlinov. Ni pa navedenO', na katerih potokih so bili mlini. — Ker je bival "Valentin Magyar v Radmožancih, torej v bližini Le- dave, zato njegova dva mlina uvrščam med mline na reki Ledavi. Od vsakega je plačeval letno po 2 krajcarja. Svoj mlin je imel tudi Simon Marthon, od katerega je prav tako plačeval po' 2 krajcarja letno. Mlini na potoku Črncu: Sedem mlinov je znanih iz leta 1524 na potoku Črn- cu (per fluvium Czyernecz). Razporejeni so bili vzdolž potoka, iz vasi, ki so ob njem ali v njegovi bližini. Imena mlinarjev sO' tale: Klement Thrathnak iz Bratonec, Valentin Zwer od Lipe, Avgust Zakoych (Zakojč) iz Odranec, Urban Iwanus (Ivanuš) iz Crenso- vec, Mihael Zyzegh (Žižek) prav tako iz Cren- sovec, Matej iz Polane in Jurij Zarijas (Sar- jaš) iz Brezovice. Vsak izmed navedenih mli- narjev je plačeval letno po 2 krajcarja. Mlini na Kobiljanskem poto- k u : Preseneča veliko število mlinov, razpo- rejenih na Kobiljanskem potoku na odseku od Motvarjevec in približno do sedanje držav- ne meje. V območju gospodarsko-upravne enote Kobilje (»in villicatu Kebele«) je nave- denih v urbarju iz leta 1524 deset mlinov. Imena mlinarjev so: Blaž Biiky, Demetrij 130 časopis za SLOVENSKO krajevno zgodovino kronika Buky, Benedikt Faber, Blaž Szobar, Tomaž Sos, Mihael Sos, Mihael Zobor, Demetrij Sos. Mihael Kebeley in Sebastijan Bwza. Znatno število mlinov priča, da je bila do- lina ob Kobiljanskem potoku konec srednje- ga veka, gosto naseljena. Vilikat Kobilje je obsegal vas ob potoku in vas na hribu: villa Hegy, to je Kobiljanski Sv. Martin. V vasi Kobilje ob potoku je bilo leta 1524: 9 celih- kmetij, 20 polkmetij in 12 kočarij. V naselju Sv. Martin (na hribu) so bivali 4 celi kmetje, 2 kočarja in nekaj družin svobodnih (liberi). V listini iz leta 1569 se omenjajo tukajšnje j vasi z imeni: Gornje Kobilje (Felseo Kebelye), j Reke in potoki med Muro in Blatnim jezerom, na katerih so bili že v srednjem veku nameščeni mlini. Na madžarskem ozemlju so navedena samo tista vodna imena, ki so slovenskega izvora in so navedena pri raz- pravljanju (Povzeto po Holubu Zala megye kozžpkori vizrajza. Zalaegerszeg 1963). Sveti Martin (Zenth Marton) in Dolnje Ko- bilje (Also Kebelye).i'' K mlinom na Kobiljanskem potoku more- mo prištevati tudi tri mline v Dolgi vasi, ker je za Dolgovaščane Kobiljanski potok bližji kot Ledava. Mlin na Bukovniškem potoku: Urbar iz leta 1524 omenja, da je imel Mihael Molnar iz Dobrovnika mlin na majhnem po^- toku (per fluvium parvum), od katerega je plačeval letno po 5 denarjev. — Skozi Do- brovnik teče Bukovniški potok. Prav zato istovetim navedeni mali potok z Bukovniškim potokom. .1 2. SE DRUGI MLINI V PREKMURJU Mlin gračke cerkve. — Vizitacijski zapisnik iz leta 1627 omenja, da je mlinar Beda Ivanič iz Slaveč dolžan dajati gornjelendavskemu predikatorju Janezu Terboču mernik čiste pšenice zvrhane mere. Tb daje namesto kra- ljevega davka. Pšenico je dolžan zmleti, ne da bi vzel merico. Ako ne zmelje pšenice, je dolžan toliko dodati, kolikor bi od tega šlo merice.11 O istem mlinu pravi vizitacijski zapisnik iz leta 1698: V kraju Gornja Slaveča je mlin na dve kolesi, na potoku, katerega po domače imenujejo Slaveča (Szlavecsa). Od mlina se plačuje (cerkvi pri Gradu) letno mernik pše- j niče zvrhane mere, ki ga navadno uporablja- jo za hostije.i^ Mlin rakičanske gosposke. — V invenlar- skem zapisniku rakičanskega dominija z dne 23. sept. 1640 (Inventariuma Rachitsany ca- stelban, majorban, es malomban levo gabo- nanak, bomak .. .)i^ je popisan mlin na tri kolesa z inventarjem v njem. Naslednji inventarski zapisnik z dne 27. januarja 1642 pa pravi, da je poleg mlina rib- nik (az malom melet vagion egy halasto kozre vallo)." , 131 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 3. MLINI NA LEDAVI LETA 1759 Leta 1759 je narisal geometer Fischer zem- Ijevidno karto, ki prikazuje sporno zemljišče med dolnjelendavskim in beltinskim gospo- stvom: Mappa terreni controversi intra do- minia Lendva et Baladinez.^^ —■ Na karti so zaznamovani mlini na odseku od Ivanec do Radmožanec. Na Ledavi od Ivanec do Renkovec je bilo pet mlinov in sicer: Gyenesev mlin v bližini Ivanec, mlin Štefana Horvatha, nekoliko niže od prejšnjega, — mlina Domonkosev in Ma- rossev. Dalje pri Renkovcih je bil Lourenc- sicsev mlin. Med Renkovci in Turniščem sO' bili štirje mlini: Režonjev (Res6nya), Berdenov in mli- na Mihaela Varge ter Janeza Nagya. Dalje v jugovzhodni smeri je najti na zem- Ijevidni karti mline: Štefana Gontera, An- dreja Tumerja, Petra Bomhecza, Janeza Sza- boja ter Zverov mlin pri Nedelici. Razen navedenih so bili razporejeni mlini tudi na severnem ledavskem rokavu. Njih imena so: Herczegov mlin, Štefana Biroja in Szoniev mlin. 4. ORGANIZACIJA MLINARJEV Banffyjev urbar iz leta 1524 nam kaže so«- lidno sliko o srednjeveški mlinarski obrti v dolnjem Prekmurju: na reki Muri in potokih Ledavi, Cmcu ter Kobiljanskem potoku. Za ostalo prekmursko ozemlje mi je bilo na raz- polago le nekaj podatkov, ker gradiva iz urbarjev gornjelendavskega, soboškega in ra- kičanskega gospostva iz XVI. in XVII. stolet- ja, ki so ohranjeni v Madž. drž. arhivu v Bu- dimpešti, nisem mogel v celoti pritegniti k razpravljanju. — Vendar moremo domnevati, da je bila mreža mlinov na ozemlju gornjega Prekmurja — sorazmerno pridelkom žitaric — tudi gosta, čeprav ne tako kot v dolnjem Prekmurju, kjer je na razpolago več vodne sile in tudi obilnejših pridelkov raznih žita- ric. Saj srednjeveške darovnice, s katerimi je ta ali ona rodbina prejela v fevd določeno ozemlje v gornjem Prekmurju, cesto navajajo tudi mline. Tako je npr. navedeno v listini, s katero je kralj Vladislav II. podaril leta 1495 Štefanu in Ladislavu Henczclffyju iz Gornjih Petrovcev, da prejmeta tudi v last vse koristi od mlinov ter mlinskih prostorov v krajih Gornji Petrovci, Stanjevci in Peskovci (...cum cunctis utilitatibus et pertinenciis quibusli- bet.. . aquarumque decursibus molendinis et molendinorum locis dedimus .. Zanimivo je, da ugotavlja madžarski zgo- dovinar Holub na reki Zali, na odseku od Za- lalovoja do Zalabera, v srednjem veku nad 40 mlinov, medtem ko izkazuje Tomasicheva zemljevidna karta iz konca XVIII. stoletja na. istem odseku le 26 mlinov.^'' Torej je bila mlinarska dejavnost v srednjem veku živah- nejša kot pred 180 leti. Vsekakor so bili mlini na Goričkem na manjših potokih, kjer voda čez poletje usahne, skromnejši in manj ren- tabilni. V srednjem veku in vse do zemljiške od- veze leta 1848 so bili mlinarji organizirani v cehih. Kjer na manjšem zaključenem terito- riju ni bilo dovolj članov za samostojen ceh, so bili mlinarji združeni v cehu z drugimi obrtniki v kraju. Tak primer je bil v XIX. stoletju v Crensovcih. Po zemljiški odvezi, s katero so bili odpravljeni tudi cehi, so osno- vali mlinarji skupno z obrtniki v kraju obrt- niško društvo, ki ga je odobrilo madžarsko ministrstvo za poljedelstvo, obrt in trgovino dne 15. avgusta 1879 s št. 21072. Pravila so dali natisniti z madžarskim in slovenskim be- sedilom v posebni knjižici v Veliki Kaniži, katere naslov se glasi: A cserencsoczi vegyes ipartdrsulat alapsza- bdlyai. — Artikuluši (temeljna pravila) zmes- Naslovna stran knjižice: Artikuluši (temeljna pravila) ; zmesnoga mešterskoga (obertnlškoga) družtva v Cren- sovcUi. — Tiskana v Veliki Kaniži 1880. i 132 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika noga mešterskoga (ohertniškoga) društva v Crensovcih. Nagy Kanizsan, Wajdits Jozsef gyorssajt6jan. 1880. — 48 strani. -Pravila je prejel vsak član ob vstopu v društvo. Iz besedila v začetku pravil je raz- vidno, kateri obrtniki so vstopili v društvo iz nekdanjega ceha: >->-Temeljna pravila črenšovskoga zmesnoga mešterskoga (obertniSkoga) drilžtva, ktero se je namesto nekda obstojivšega tkalečkoga, mlinarskoga, kovačkoga, kolarskoga, pintar- skoga, stolarskoga, mesarskoga i šporarskoga ,ceha' osnovalo. Ako primerjamo pravila črensovskega obrt- niškega društva s pravili čevljarskega ceha v Tumišču iz let 1767 in 1770,1« spoznamo, da so deloma prikrojena po cehovskih pravilih. Vendar se v njih opaža znaten napredek gle- de socialnega skrbstva članov. Pri namenu društva je rečeno, da hoče ob- varovati člane pred nepredvideno bedo-. Zato ustanavlja sklad (blagajno): za zdravstveno oskrbo obolelih članov, za kritje pogrebnine in sklad, iz katerega se naj izplačuje revnim članom starostna in invalidska pokojnina v obliki letne plače; po smrti člana pa vdovi umrlega ali kot letna plača ali kot enkratna (denarna) pomoč (str. 3—5, 13). Čevljarski ceh v Turnišču je imel v isti za- devi tale določila: »Ako bi koj detič betežen buduč na takvu siromaštvu doišel, da ne bi mogel potrebna sebi imeti, dužen ga je ceh pomoči« — in »ako pak vumre, dužen ga je ceh svoim stroškom sprevoditi ij zakopati«.i* V smislu društvenih pravil so bili dohodki društva: vstopnina 10 jorintov, vsak član pla- čuje v društveno blagajno četrtletno po 10 kron — in ako ni dovolj kritja za društvene izdatke iz teh dveh virov, potem določi skup- ščina članov še pozneje poseben prispevek (str. 15). Člani bivšega ceha ne plačajo vstop- nine. Društveno imetje predstavlja »temeljna glavnica<^, ki je prešla na društvo kot zapu- ščina od razpuščenega tkalskega, mlinarskega, kovaškega .. . itd. ceha, in se množi z vstop- ninami ter drugimi zapuščinami ali fundaci- jami (str. 33). Član društva je mogel p>ostati vsak tkalski, mlinarski, kovaški, kolarski... itd. obrtnik, ki je deloval na ozemlju vasi Crensovci, (treh) Bistric, Trnja, Žižkov in Hotize. Paragraf 28 pravil se je glasil: Družtveni pečat s krogopisom: Csrenšov- skoga zmesnoga obertniškoga družtva pečat 1877 — je v predsednikovih rokah. V Crensovcih stolnom mesti družtva 1878. leta 24. februara. Scherbits Stevan, Ir predsednik, Csurits Martin, podpredsednik. Cziglar Stevan i Balazsicz Jozsef, Ir. pover- jeniki. Matok Imre, 1. r. zapisnikar i imen podpi- satelj. Lipics Ivan, 1. r. peneznicar. 5. UPORABA MLEVSKIH IZDELKOV Panonsko območje z ravninami in manjšimi vzpetinami omogoča gojenje raznih žitaric, zato obstaja tod velik del prehrane iz teste- nin, močnatih jedil, tako pravi o prekmur- skem območju poznavalec ljudske] kulture.^" Da so bili kruh in močnate jedi glavna pre- hrana prebivalstva, je znano. O tem tu ne bo razpravljanja. Pač pa bom navedel nekaj po- datkov, iz katerih spoznamo, da je imelo pre- bivalstvo določene obveznosti do zemljiškega gospoda v dajatvi kruha, pa tudi dajatve kra- jevni duhovščini so delno obstajale v dajatvi kruha, mišljen je pšenični kruh. Banffyjev urbar iz leta 1524 poroča, da so Dokležanci dolžni tri dni izkazovati gosto- ljubje zemljiškemu gospodu, ako pride k njim (insuper cum dominus gratiosissimus illac in medium eorum venire, tenentur per tri- duum dominum hospitare).^! Ce pomislimo, s kolikim spremstvom je potoval zemljiški go- spod, potem si lahko predstavljamo, koliko kruha se je porabilo pri takšnem gostoljubju. Vas Brezovica je imela dolžnost z jedjo in pijačo oskrbeti lovce zemljiškega gospoda, ko so prišli tjakaj (cum illac venatores domini gratiosissimi venerint, isti de prescripta villa teneantur eis comedere et bibere dare).^^ Protestantski vizitacijski zapisnik iz leta 1627 poroča, da so dajali župljani predika- torju ob krstu in ob poroki poleg drugih da- jatev tudi hleb kruha (czipo kennyer). Dajatev kruha je bila v navadi po vseh župnijah gor- njega Prekmurja.-^ Z imenom »czipo kenyer-« je izražen spleten okrogel kruh iz pšenice, imenovan vrtanik.^* Isto dajatev imenuje vi- zitacijski zapisnik iz leta 1698 »torta, torta panis,^^ kar pomeni zavit, spleten kruh, torej vrtanik. Leta 1649 so v turniški župniji dajali novo- poročenci župniku pšeničen kruh posebne ob- like, ki so ga imenovali »bosman^< (panis vul- go bosman dictus)^ — in leta 1688 imenovan: assatura panis vulgo boszman.^'' 6. USTROJ MLINOV Na Muri so bUi veliki mUni, nameščeni na ladjah, čolnih. Primer takega čolna je v Prek- murskem muzeju v Murski Soboti, ki je bil najden v reki Muri na Bistrici. 133 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino Na potokih so bih manjši mhni, katerih veljavo in zmogljivost je pomenilo število ko- les. Vsako kolo je gnalo svoj mlinski kamen. Cim več koles je imel mUn, tem zmogljivejši in veljavnejši je bil. V Lendavi na Ledavi je imel Sigismund Banffy mlin na štiri kolesa (quatuor rota- rum). Drug mlin v Lendavi na Ledavi je imel dve kolesi (molendinum duarum rotarum). Na rakičanskem gospostvu v bhžini Rakičana se omenja leta 1640 mlin s tremi kolesi. Mlin gračke cerkve na potoku Slaveča je imel dve kolesi (duarum rotarum). Največ mlinov je imelo po dve kolesi. Na manjših potokih so bili mlini z enim kolesom. Glede na okolnost, kako prihaja voda na kolo in ga žene, je dvojna možnost: ali prihaja voda spodaj h kolesu ali pa zgoraj, kamor je speljana po posebnem žlebu. Pri navajanju prekmurskih mlinov viri ne opisujejo načina, kako so dovajali vodo na mhnsko kolo. Pač pa je znanih več primerov iz območja okrog Blatnega jezera: tako mlinov z dovodom vo- de na kolo od zgoraj (molendinum desuper pellens), kakor tudi mlinov, pri katerih je voda prihajala h kolesu od spodaj (molendi- na ... de subtus volventia; molendina ... que impulsu aquarum a parte inferiori pellun- tur).28 Pričujoči prispevek o mlinarstvu v Prek- murju naj bo bolj poklicanemu spodbuda, da izpopolni dosedanje znanje panonskega tipa mlinov v preteklosti, predvsem njegov ustroj: od ročne žrmlje do velikega mlina. Zanimiva bi bila rekonstrukcija mlina z osmimi kolesi, kot se poroča, da je obstajal na nekem veli- kem ribniku Banffyjevega gospostva.^* OPOMBE 1. Milko Kos, Zgodovina Slovencev od naselit- ve do petnajstega stoletja. V Ljubljani 1955, 121; — Istvan Kniezsa, Ungarns Volkerschaften im XI. Jahrhundert. Budapest 1938, 94—96; — Ho- lub Jozsef, Zala megye tortenete a kozepkorban. Pecs, 1929, 7—15. — 2. Holub Jozsef, Zala me- gye kozepkori vizrajza. Zalaegerszeg, 1963. — 3. Holub, n. d., str. 8, 12, 13, 14, 21, 22, 26, 33. —' 4. Holub, n. d., str. 44. — Glede slovanskega iz- vora navedenih besed prim. Kniezsa Ist., A ma- gyar nyelv szlav jovevenyszavai. I. Budapest, 1955, 185, 327, 577 — in, Bdrczi Geza, Magj^ar szofejto szotar. Budapest, 1941, 92, 196, 208, 347. — 5. Nagy I., — Veghely D. — Nagy Gy., Zala varmegye tortenete. OKLEVELTAR. Budapest, 1890, II, 205. — 6. Madžarski drž. arhiv, Buda- pest, — DL 37006. — 7. Madž. drž. arhiv, Bpest, — DL 6801. — 8. Madž. drž. arhiv, Bpest,-Film- t&v, doboz 264 — DL 68458. — 9. Holub J., Zala megye tortenete a kozepkorban. II. zv., pri kraj. imenu »-Lindva-«. Drž. arhiv v Zalaegerszegu. — 10. Madž. drž. arhiv, Bpest, — P 108 — Ester- hazy cs. hg. ag. lev. — Repositorium 38, fasc. A, lada 276 — Alsolendva — štev. 4. — 11. Payr Sandgr, Egyhaztortenete emlekek. I. Sopron, 1910, 123/124. — 12. Visitatio canonica Kozoiana 1698, 763. — Skof. arhiv v Szombathelyu. — 13. Madž. drž. arhiv, Bpest, — Batthyany hg, leveltar — P 1322 — Rakicsan — raktar sz. 112 — štev. 67. — 14. Madž. drž. arhiv, Bpest, n. d., štev. 68. — 15. Madž. drž. arhiv, Bpest, — S 16 Belatincz II, 57. — 16. Codex dipl. patr.. V, Gy6r6tt, 1873, 380. — 17. Holub J., Zala megye kozepkori viz- rajza, str.. 44. — 18. Jožef Klekl ml., Sostarszkih Deticsov Artikuluši. Kalendar Srca J. 1911, 68 do 73. — 19. J. Klekl ml, n. d., 69. — 20. Vilko Novak, Slovenska ljudska kultura. Ljubljana 1960, 164. — 21. DL 37006, str. 13. — 22. DL 37006, str. 24. — 23. Payr Sandor, n. d.. I, 103, 104, 106, 108, 111, 113, 114, 115, 117, 120, 124, 128. — 24. Vilko Novak, Ljudska prehrana v Prek- murju. Ljubljana, 1947, 80. — 25. Vis. can. 1698, 730, 735. — 26. Nadbiskupski arhiv Zagreb. Pro- tokoli: Br. l/I — Acta visitationum canonicarum, Tomus XIII ab anno 1622 usque 1649, str. 593. — 27. Nadbiskupski arhiv Zagreb. Protokoli: Br. 70/1. — Archidiaconatus Bexin ann. 1688—1693. — 28. Holub J., n. d., str. 46. 134