☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆fl
itn	tèff fr £
JU-JU
Leto VII., nò^. 1984, št. 75
OBČINA ŠENTJUR PRI CELJU

umtr j
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Celje - skladišče D-Per
582/1984
IlillllllNIllllllllll
- 1119842566,75
COBISS s
—	OB ROB RAZPRAVI O TURIZMU
—	KS PONIKVA
—	SOSED SOSEDU BRAT — ALI KAJ SE DOGAJA V NOVI VASI
—	STANOVANJSKA SKUPNOST PRIORITETNA LISTA
Aktivnosti po 13. seji CK ZKJ
skupSCina občine Šentjur pri celju
sklicuje
sejo DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA, ki bo v četrtek dne 22. novembra 1984 ob 12. uri in
triindvajseto sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Skupščine občine ŠENTJUR pri Celju, ki bo: v petek, dne 23. novembra 1984 ob 7.30 uri (drugo nadstropje — desno)
Predlog dnevnega reda:
1.	delegatske pobude, mnenja in vprašanja
2.	analiza izvajanja družbenega plana občine ŠENTJUR za obdobje 1981 — 1985 v letu 1984 — za devet mesecev
3.	osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine ŠENTJUR pri Celju za obdobje 1981 — 1985 za leto 1985
4.	predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji
5.	predlog sprememb družbenega dogovora o priznavaninah udeležencev NOV
6.	predlog o potrditvi zaključnega računa proračuna občine ŠENTJUR za leto 1983
7.	rebalans proračuna občine ŠENTJUR za leto 1984 z osnutkom odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine ŠENTJUR pri Celju za leto 1984
8.	osnutek odloka o spremembi območij naselij ŠENJUR, Podgorje, Nova vas in Crnolica — del
9.	poročilo delegata Skupščine SR Slovenije
10.	poročilo komisije za kadrovske zadeve, volitve in imenovanja
PREDSEDNIK ZKS Jože ŽNIDAR ZZD — Božo KRUMPAK DPZ — Boris KRIŽMANClC
Iz dela OK SZDL
Predsedstvo OK ZKS Šentjur je že v avgustu 1984 pripravilo, Občinski komite ZKS pa v prvi polovici septembra sprejel in dopolnil »-PROGRAM AKTIVNOSTI« po 13. seji CK ZKJ, ki je bila v juniju letošnje leto. Tako so se začele priprave vodstvenih struktur v ZK za razprave v vseh sredinah, kjer so organizirani organi in organizacije ZKS. Naloge, ki izhajajo iz 13. seje, imajo predvsem naslednje cilje:
—	utrjevanje temeljne smeri našega razvoja;
—	zagotovitev idejne in akcijske enotnosti komunistov;
—	pospešitev izvajanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije;
—	uveljavljanje delavcev kot nosilcev odločanja o rezultatih in pogojih njihovega dela;
—	upiranje administrativnim in etatističnim težnjam in praksi;
—	spopasti se z vsemi pritiski in koncepti, ki skušajo razvrednotiti naše revolucionarne pridobitve ;
—	utrditi delovanje delegatskega sistema;
—	zagotoviti uveljavljanje SZDL;
—	uveljavljati kadre, ki so sposobni prevzeti dolžnost in odgovornost za samoupravni družbeno-ekonomski razvoj ;
—	zagotoviti demokratično sprejemanje sklepov ;
—	preverjanje dela vsakega komunista v vseh sredinah, kjer deluje;
—	uveljaviti dosledno odgovornost orgaiov ZK do članstva in osnovnih organizacij, do njihovih pobud in predlogov;
— učinkovito preprečiti oporto-nizem in vse druge negativne pojave ter idejno dezorienta-cijo, kjer se ta pojavlja.
Sprejeto je bilo stališče, da mora razprava o »predlogu sklepov« 13. seje zajeti vse osnovne organizacije ZK in vse druge oblike akcijskega povezovanja v občini. Posebno je bilo poudarjeno, da se v razpravo vključujejo tudi nečlani ZK. Pozvali smo vse komuniste, da so na teh sestankih v razpravi kritični do sebe in do razmer v lastnem okolju in odprti navzven do dela v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih in delegacijah, v katerih le-ti delujejo.
Program aktivnosti je bil v določenih rokih uresničen z izjemo treh osnovnih organizacij ZK. Glede na dejstvo, da smo v P OK ZKS in v OK ZKS in na posvetih s sekretarji osnovnih organizacij ZK poenotili pristope do nalog, je bila dosežena tudi velika skladnost komunistov v konkretni politični aktivnosti v večini sredin. Občinski komite ZKS je na seji konec oktobra analiziral vsebino razprav, ocenil aktivnost in sprejel vsebinske usmeritve po 13. seji za naslednje obdobje. Takšne aktivnosti, kot je bila ta splošno-partijska razprava o že omenjenih nalogah, si bomo zapomnili kot enega pogumnejših korakov pri demokratizaciji naše partije. V koliki meri pa bo ta demokratizacija v celotni družbi prispevala k dejanski demokratizaciji, je odvisno od vseh progresivnih sil in ne samo od zveze komunistov.
Vlado Gorjup
ŠE BOLJ ODPRETI VRATA SOCIALISTIČNI ZVEZI V NAŠI OBČINI
V mesecu novembru bodo v naši občini potekale programske seje krajevnih organizacij SZDL. Na teh programskih sejah SZDL želimo, da ocenimo delo fronte, kako smo uresničevali zastavljene naloge, odnosno koliko smo prisluhnili ljudem pri njihovih predlogih in mnenjih.
Drugo veliko vprašanje pa je kako v bodoče. Zato moramo spregovoriti o težavah in proble V
mih, s katerimi se delovni iju-dje in občani srečujejo pri svojem vsakdanjem delu in življenju.
Posebno skrb bodo letošnje programske seje namenile pripravam na planiranje v srednjeročnem obdobju, pripravam na volitve v SZDL in delegatske skupščine ter vsem vprašanjem, ki težijo naše krajane.
Programskih sej se udeležite v čim večjem številu ter dajte svoja mnenja in predloge za izboljšanje našega skupnega dela.
☆☆☆☆☆☆»☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆A
23 33 33 23 33 33-33-33-33-33-33-33-33 33-23-33-33-23-33 33 33 33 33 33 >3
☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆*-☆☆☆-£☆☆☆☆☆☆
VSEM OBČANOM ČESTITAMO PRAZNIK REPUBLIKE
DPO, SO, UREDNIŠTVO
V četrtek, 15. novembra, je bila 7. seja predsedstva OK SZDL, kjer so obravnavali:
—	osnutek resolucije SRS za leto 1985 ter planske aktivnosti za srednjeročno obdobje 1986 — 1990
—	gospodarjenje v občini v prvih devetih mesecih
—	priprava in izvedba programskih sej SZDL
—	priprava na občinsko programsko sejo SZDL
—	predlog možnega kandidata za predsednika družbenopolitičnega zbora SRS — Miloša Prosenca
Od tu im tmm
GORICA PRI SLIVNICI — V prostorih poslovne zgradbe kokošje farme v Slivnici, je bila 24. oktobra 1984 seja medobčinskega sveta ZZB NOV za celjsko območje, ki ima letos sedež v naši občini in j.i predseduje v skladu z enoletnim mandatom tov. Avgust Božič, predsednik občinske organizacije ZZB NOV iz Šentjurja.
Na seji so razpravljali o zdravstvenem varstvu borcev NOV v občinah celjske regije in se dogovorili o posvetu, ki ga bodo glede tega vprašanja sklicali 14. novembra v Rogaški Slatini.
Na posvet bodo poleg zdravnikov, ki se ukvarjajo z zdravljenjem borcev, vabljeni tudi drugi, ki dnevno in ''neposredno rešujejo zdravstvena in druga borčevska vprašanja v vsakodnevni praksi, kot so predstavniki občinskih zdravstvenih skupnosti, referenti za varstvo borcev in VVI pri občinskih skupščinah v regiji in drugi.
Na seji MjS ZZB NOV so borci spregovorili tudi o drugih aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih sedanjega časa, ki so povezana s celotno borčevsko organizacijo v regiji.
Udeležba na sestanku je bila 100 %, in je vseskozi dokazovala izredno pripravljenost in odgovornost borcev do dela ter na drugi strani izkazovala odnos do nadaljnjega vključevanja borcev pri vprašanju lastne in družbene problematike.
Pogoje za sklic sestanka je omogočil Kmetijski kombinat i — TOZD Lastna kmetijska proizvodnja iz Šentjurja — in so bili borci z gostoljubnostjo in posebno pozornostjo, ki s jo izkazali delavci omenjene delovne organizacije, izredno zadovoljni.
— OO ZSMS je 27. oktobra organizirala orientacijski pohod po terenu krajevne skupnosti Slivnica. Udeležili sta se ga dve članski ekipi OO ZSMS Slivnica — vrh in klub brigadirjev, od povabljenih 42 aktivov mladih.
ŠENTJUR — V soboto, 3. novembra, je našo občino obiskala skupina 50 koroških Slovencev, članov slovenskega prosvetnega društva »-Danica« iz Šentprimoža. Koroški Slovenci so bili gostje OK ZSMS. Ob tej priliki so sii ogledali rojstni dom tov. Tita, dom borcev in mladine v Kumrovcu ter znamenitosti Rogaške Slatine in Šentjurja.
—	26. novembra je v kulturnem domu gostovala skupina amaterskega gledališča iz Štor z igrico »PEHTA«. Štorovski železarji so igrico uprizorili kot darilo otrokom osnovnih šol občine Šentjur.
— V delovni organizaciji Toper — TOZD Elegant — so postavili bivalni kontejner, ki bo namenjen za pisarniške prostore, in skladiščni kontejner za potrebe družbene prehrane. Dosedanji pisarniški prostor bo namenjen trgovini.
PONIKVA — 11. novembra je bila odprta bencinska črpalka, ki je zgrajena s pomočjo delovne organizacije Petrol, krajevne skupnosti in republike. Kapaciteta te črpalke je
130.000	litrov derivatov.
PLANINA — Pričela se je izgradnja stanovanjske soseske. Gradi osem krajanov, ki so združeni v stanovanjski zadrugi Tajfun. Dostop do gradbenih parcel in kanalizacijo so naredili sami graditelji.
— V krajevni skupnosti teče akcija gramoziranja vaških cest. V zadnjem času je gramoziran in usposobljen cestni odsek v Hruševju v dolžini 1 km.
KALOBJE — Od sredstev samoprispevka in s prostovoljnim delom krajani gradijo mrliško vežico, ki bo predana svojemu namenu za krajevni praznik leta 1985.
— V tej krajevni skupnosti se pripravlja dokumentacija za PTT omrežje dveh KS Šentjur — okolica in Kalobje, za vaške skupnosti Jakob in Osredek. '
Šentjurski portret
Antonija Vrečko je Dolenjka, rojena v Orehovcu pri Kostanjevici na Krki. Izhaja iz delavske družine. Doma je bilo 13 otrok.
Po končanih štirih razredih osnovne šole se je njena družina preselila v Apače pri Gornji Radgoni.
Čez nekaj let se je Tončka preselila k svoji sestri na Ponikvo. Prvič se je zaposlila v kmetijski zadrugi v Šentjurju in nato leta 1950 prišla v lesno industrijo Bohor, kjer je tudi danes.
Svojo pot v LI Bohor je začela kot delavka v skladišču furnirnice. Ob delu je dokončala osnovno šolo in nadaljevala izobrazbo na knjigovodstvenih tečajih pri Delavski univerzi v Celju. Od leta 1961 opravlja delo pri obračunih osebnih dohodkov.
Tončko poznajo kot zelo vestno in aktivno delavko. Njeno aktivnost poznamo še za časa mladinskih delovnih akcij leta 1949 v Novem Beogradu in leta 1950 v študentskem naselju v Ljubljani. V LI POHOR je bila v začetku predsednica mladinske organizacije. Članica zveze komunistov je od 1961. leta. Vključuje se v delo družbenopolitičnih organizacij in vestno opravlja vse naloge, ki so ji zaupane.
Bila je predsednica osnovne organizacije ZSS in članica občinskega sveta ZSS, že drugi mandat opravlja delo podpredsednice zbora združenega dela SO. Za
Aktivnosti v mesecu požarne varnosti
V Slivnici je bila na pobudo GD skupaj z OŠ organizirana razstava ob mesecu požarne varnosti. Razstavljene so bile gasilska oprema, gasilska literatura in likovna ter literarna dela učencev OŠ na temo protipožarne varnosti. Glavni pobudnik in organizator razstave — Drame Marjan — nam je zaupal, da bodo nabolj izvirna dela nagradili in nagrade slavnostno podelili na občnem zboru GD Slivnica. Vsekakor lepa in posnemanja vredna aktivnost.
V četrtek, 15. novembra, sta OK SZDL in OGZ organizirala problemsko konferenco o podružbljanju protipožarne aktivnosti. Povabljeni so bili predsedniki komitejev za SLO in DS iz KS, predsedniki svetov KS, predstavniki — mentorji iz OŠ in ostali činitelji podružbljanja.
svoje aktivno in plodno delo v sindikalni organizaciji je prejela srebrni znak ZSS. Za vse svoje aktivnosti najde dovolj časa in moči, da jih dostojno opravlja. V prvi vrsti pa skrbna mati in dobra soproga.
Poleg dela, ki ga opravlja doma in v delovni organizaciji, Tončka najde čas tudi za rekreacijo; znana je namreč kot odlična kegljalka.
V svoji delovni organizaciji, na delovnem mestu, med ljudmi in v svoji družini je Tončka primer vestne delavke in dobre članice naše skupnosti.
Goce Kalajdžiski
Ob rob razpravi o turizmu
V septembrski številki našega glasila smo ob zapisu »Turizem v naši občini« povabili vse bralce, da aktivno sodelujejo v razpravi o gradivu na to temo, ki so jo obravnavali delegati vseh zborov občinske skupnosti konec septembra. Sodeč po razpravi v delegatskih klopeh pa je ta poziv naletel na gluha ušesa, saj je bilo sorazmerno malo razprav. Seveda se postavlja vprašanje — — zakaj tak odnos do tematike, ki ji v razvojnih dokoumentih dajemo pomembno mesto. Odgovor najbrž ne bo lahko najti, čeprav bi bilo v našem skupnem interesu, da bi ga lahko čimprej našli, da zaradi tega ne bi zastala akcija. Nakazane akcije pa so delegati s sprejemom dokumenta sprejeli. Zdi se, da je najpomembnejša odločitev ta, da se ustanovi v okviru izvršnega sveta posebna delovna skupina, ki naj pripravi vsebinska izhodišča razvoja turizma v občini. Ta izhodišča pa naj bi konkretizirali v srednjeročnem planu za obdobje 1986 — 1990. Upamo le, da se bo skupina resno lotila dela in da bo njeno delo polno in uspešno. To pa najbrž ni odvisno. le od njenih članov, upravnih organov ali izvršnega sveta, ampak in predvsem od ljudi, ki se profesionalno ukvarjajo s turizmom na tak ali drugačen način, kot na primer MERX — TOZD Gostinstvo in turizem, aktivnosti turističnih in drugih društev, vodstva krajevnih skupnosti itd.
Upali bi si trditi, da je to odvisno od slehernega občana in delavca naše občine. Kajti nesporno je, da je turizem gospodarska veja, ki mora povezovati vse zainteresirane, od proizvajalca hrane, preko krajevnih skupnosti, do končnega ponudnika. In če je temu res tako, bi kot pomoč skupini lahko organizirali razpravo v okviru socialistične zveze. Tako razpravo in to vsebinsko bogato smo pred leti že
Stalne razstave
BOGATEJŠA IN RAZŠIRJENA MUZEJSKA ZBIRKA NOV NA PLANINI
Zaradi prenašanja svetlih tradicij NOB na mlado generacijo je dolgo bila prisotna misel borcev naše občine, kako in na kakšen način prikazati dogodke iz
imeli. Žal pa smo po naši stari navadi kaj hitro nanjo pozabili in smo zaključke dali v arhiv. Da stare napake ne bi ponavljali, se kaže organizirati in vztrajati.
To pa je naš dolg, če seveda zanemarimo ekonomski vidik, do vseh tistih entuziastov v občini, ki so se in se še trudijo, sami in brez velikih besed, da nam uredijo in ohranijo na primer našo zgodovinsko umetniško dediščino, ki bi lahko in mora postati del turistične ponudbe naše občine.
Ob takem razmišljanju se sama po sebi postavlja dilema, ali res ni možno gostu, ki na primer prebiva v Zdravilišču Rogaška Slatina, v Dobrni, in ne samo njemu, organizirano predstaviti izkopanin na Ritniku, spominsko sobo Skladateljev Ipavcev, zbirko NOB in etnološko zbirko na Planini, mu ob tem organizirati ribiški piknik na jezeru Tratna, ga popeljati v vinorodna območja in ga postreči z domačimi jedmi.
Preprosto, kaj ne ?!
Zato ne rabimo velikih finančnih sredstev, novih investicij in novih služb. Za začetek bi potrebovali, le dobro voljo, sposobnega organizatorja, ki bi znal to ponuditi v okviru že obstoječih turističnih paketov.
Ker vodilna organizacija na tem področju v regiji za to očitno nima interesa, mimogrede bi bilo zanimivo slišati, kaj o tem mislijo pri Izletniku in Merx-u, bi se kazalo direktno povezati s posameznimi takimi ustanovnimi v regiji.
To res še ne pomeni vsega tistega, kar si ponavadi predstavljamo, ko govorimo o »turizmu«, začetki pa bi le bili. In v smislu starega pregovora »Počasi se daleč pride« bi kazalo poizkusiti, kaj ne!
K.	M.
novejše zgodovine NOB s področja Planine in Kozjanskega.
Ob pomoči širše družbene skupnosti in v sodelovanju Muzeja revolucije dz Celja je bila 5. julija 1980 odprta in predana svojemu namenu stalna muzejska zbirka NOB na Planini.
Zbirka je postavljena v treh

»DRAMLJE SKOZI CAS«
KS Dramlje je 7. 10. 1984 praznovala svoj praznik. Letos smo praznovali v spomin na zasedanje aktivistov, ki se je vršilo od
je prikazan razvoj Dramelj pred
1.	svetovno vojno, na drugem čas med obema vojnama, ko je bilo v Dramljah zelo napredno društvo kmečkih fantov in deklet »Detelja«. Na tretjem pano-
lepo urejenih prostorih starega zdravstvenega doma na Planini. Muzejska zbirka vsebuje 151 izvirnih fotografij in različen material zbran na področju Planine in Kozjanskega. Pri ureditvi sta veliko pomagali delovni organizaciji Alpos in LI Bohor.
Ob letošnjem praznovanju ob-
8.	— 10. decembra 1944 v Marija Dobju na Kolarjevi domačiji. Sestanek je takrat vodil tov. Sergej Kraigher, ki je bil tudi tokrat prisoten.
Ob krajevnem prazniku je bilo poleg otvoritve spominske plošče še več pomembnih dogajanj v kraju. Najpomembnejša je vsekakor otvoritev stalne razstave »Dramlje skozi čas v OS Miloša Zidanška v Dramljah.
Na pobudo Komisije za proučevanje KPJ in delavskega gibanja Šentjur je bila v Dramljah ustanovljena delovna skupina, ki je štiri leta zbirala in pripravljala gradivo za razstavo. Delo skupine je usmerjal, usklajeval in strokovno vodil tov. Trupej Franc, gradivo pa je uredil muzej revolucije iz Celja.
Stalna razstava »Dramlje skozi čas« je prikazana v večnamenskem prostoru šole na 5 velikih panojih. Na prvem panoju
ju so prikazani dogodki iz NOB. Na zadnjih dveh pa je možno videti vse najpomembnejše prireditve, dogodke in pridobitve v KS Dramlje. Ker je prostora dovolj, se bo lahko razstava širila še naprej.
Razstavo si je ogledalo veliko število obiskovalcev, predstavniki občine Šentjur in pobratenih KS, aktivisti zasedanja OF in drugi.
Posebno veseli smo bili gosta tov. Sergeja Kraigherja, ki si je z zanimanjem ogledal razstavo in šolo.
Ob stalni razstavi je bila še v zbornici šole posebna priložnostna razstava starih predmetov, ki so jih uporabljali naši predniki,
Ves ta slikovni in tekstni material na razstavi je neprecenljive vrednosti za sedanjo generacijo učencev in za vse bodoče rodove, ki se bodo še vzgajali v tej šoli.	Lojzka Božnik
ga kmeta, kot so posoda, črne kmečke kuhinje, keramika, razna kmečka pomagala, pripomočki in predmeti kmečke obrti.
Etnografsko zbirko je zbral in uredil zdravnik dr. Janez Šmid, ki je izredno prizadeven in je velik ljubitelj zgodovinske in kulturne dediščine.
činskega praznika in 40-letnici osvoboditve Planine pa je bila zbirka NOB razširjena in dopolnjena z novim zgodovinskim gradivom. Istočasno je bila na isti zgradbi odkrita spominska plošča, posvečena volitvam v narodnoosvobodilne odbore leta 1944 na osvobojeni Planini.
V stavbi muzejske zbirke je bila odprta tudi etnografska zbirka, ki prikazuje predmete, ki so jih uporabljale prejšnje generacije s področja Planine in okolice.
Razstavljeni so predmeti iz vsakdanjega življenja kozjanske-
V zbirki so poleg razstavljenih predmetov tudi fotografije, ki ilustrirajo zgodovinski razvoj same Planine. Nekaj fotografij izhaja celo iz 1900,. leta in jih je izdelal fotograf s tega področja — Jurše.
Zbirka obsega okoli 300 predmetov in fotografij, ki pa zaradi prostorske stiske niso vsi na vpogled.
Prav gotovo sta obe omenjeni zbirki izrednega pomena za našo občino in je priporočljivo, da si jih ogledajo delovni ljudje in občani, predvsem pa mlada generacija.
G.	K.

Krajevna skupnost Ponikva
Danes vam v nekoliko spremenjeni obliki in vsebini predstavljamo že drugo krajevno skupnost v naši občini. Tokrat je to krajevna skupnost Ponikva. Zanimalo nas je, kaj je trenutno novega, na Ponikvi, skratka, želeli smo ujeti utrip življenja v Krajevni skupnosti danes. Manj bo govora o njihovem komunalnem razvoju, vendar zato ni bilo razloga, zanimivosti je tudi drugače zelo veliko. Na razgovoru ki ga je organiziralo uredništvo Utripa, so na Ponikvi sodelovali: Vili Zattler, sekretar OO ZKS, Slavko Špur, predsednik KO SZDL, Jakob Ratajc, predsednik skupščine KS, Tone Vrečko, predsednik sveta KS, Dušan Kundih, član TVD Partizan, Branko Potočnik, predsednik TVD Partizan, Stane Zabukovšek, predsednik GD, Martina Golež, predsednica OO ZSMS, Marjan Grosek, predsednik LD. Z naše strani pa glavni urednik, odgovorni urednik in dopisnik s področja KS.
DELEGATSKI SISTEM:
Vprašanje, ki ga danes radi postavljamo skoraj v sleherni sredini, ni presenetil odgovornih v kraju, kajti tudi na tem področju so dosegli uspehe. Sekretar OO ZKS Ponikva je o tem vprašanju takole razmišljal: »Če je interes za obravnavano vprašanje, potem tudi delegatski sistem zaživi v vsej svoji moči. Ta se odraža tako v rednem sestajanju delegacij, vprašanje sklepčnosti pri tem ni vprašljivo. Bolj je pri tem vprašljivo, kako zastopati resnično mnenje krajevne skupnosti, saj dobiti mnenje večine krajanov tako rekoč ni možno. Če bi hoteli to doseči, bi morali sklicati zbore krajanov, o teh vprašanjih razpravljati in doseči enotno mnenje in šele tedaj bi lahko govorili o enotnem staiišču — mnenju krajevne skupnosti. Praktično pa to ni dosegljivo in v tem primeru ne moremo govoriti o dobrem delovanju delegatskega sistema,, ne samo v naši sredini, verjetno o teh vprašanjih tudi širše ni drugače.«
In katere so tiste delegacije v vaši sredini, ki dobro delajo, se sestajajo in obstoja interes za še večjo aktivnost? Odgovor je bil kratek in temeljit: »To je delegacija za zbor KS in delegacija za cestno in komunalno skupnost. Na tem področju je interes tako prisoten, da je že samo po sebi umevno, da je aktivnost velika in da je delo zaživelo v vsej njeni vsebini.«
Seveda nas je zanimalo, kaj pa je z drugimi delegacijami, ali v teh ni aktivnosti, oziroma jim ne posvečajo pozornosti. »Nikakor ne, vendar je povsem razumljivo, da nas na primer v naši krajevni skupnosti bolj zanima cestna povezava kot pa razpravljanje o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, čeprav ne trdimo, da to ni pomembno. Vendar se o teh vprašanjih veliko bolj temeljito razpravlja v organizacijah združenega dela. Morda ni prav, da ta aktivnost ni dovolj velika v KS, žal pri nas menimo, da so vprašanja razvoja KS tista, ki združujejo interese ljudi in razreševanje obrodi tudi sadove.«
DPO — DELEGATSKI SISTEM — ORGANI KS
V Ponikvi so z izkušnjami organiziranosti preteklih let veliko naredili. Sedaj, ko govorimo o delovanju delegacij, povezanosti z organi KS in DPO, nas je zanimalo, na kakšen način so vodje delegacij seznanjeni s problemi KS, da lahko potem zastopajo stališča. O tem vprašanju je predsednik KO SZDL Slavko Špur dejal, da so vsi vodje delegacij vključeni v svet KS in da vprašanja obravnava tudi predsedstvo KO SZDL, tudi na teh organih se o zadevah temeljito pogovorijo in poenotijo svoja stališča.
Iz tega dela razgovora se da razbrati, da je v krajevni skupnosti Ponikva manj prisotna obravnava o vprašanjih delovanja SIS družbenih dejavnosti. Druga področja pa so veliko bolj obravnavana in jim je dana tudi prioriteta.
Vse aktivnosti delovanja na področju delovanja delegacij se usklajujejo skupno z družbenopolitičnimi organizacijami, ki imajo svojo vlogo in mesto na Ponikvi.
Ali so vsi člani ZK na Ponikvi nosilci aktivnosti?
»Nikakor ne, veliko članov ZK je bolj aktivnih na delovnih
mestih v tovarnah in se manj vključujejo v razreševanje problematike v kraju. Nekateri so bolj aktivni, nekateri pa manj. To je povsem razumljivo. Osnovna organizacija ZKS Ponikva, ki šteje 33 članov, je tudi v okviru obravnav predlogov sklepov 13. seje CK ZKJ temeljito obravnavala problematiko. Eno izmed njih je bilo tudi vprašanje delovanja mladinske organizacije. Po zamenjavi vodstva se organizacija še hi povsem oragnizirala. Mladi se bolj vključujejo v organizacijo ZSMS tam, kjer se šolajo. Seveda pa zato ne smemo reči, da mladi niso aktivni. Še zdaleč od tega. Njihova aktivnost se je v preteklem obdobju odražala v aktivnostih, ki so bile širšega pomena. Mladi so aktivno vključeni danes v aktivnosti TVD Partizan, ki ima svoje mesto na Ponikvi, organizirajo se ob akcijah, organizirajo plese itd.
Predsednica OO ZSMS Ponikva je v svoji razpravi, ko je razlagala usmeritev mladih, nakazala tudi vrsto možnosti, ki bi mlade še bolj združevale. Glede na program mladih pa bo še veliko priložnosti za večjo aktivnost. Zato zadnja konferenca mladih, ki se je je udeležilo 40 mladih od približno 500, kolikor jih je bilo povabljenih, še ne pomeni, da na Ponikvi mladi niso organizirani.
DRUŠTVA IN DRUŽBENE ORGANIZACIJE IN NJIHOVA
AKTIVNOST
Tudi v tej .krajevni skupnosti lahko govorimo o dokaj razvitem društvenem življenju, čeprav je na nekaterih področjih ta aktivnost upadla ali celo zamrla zavoljo kadrovskih problemov.
Kljub temu nas je zanimalo, kako je s trenutnim stanjem na področju aktivnosti društev.
»Zelo aktivni so Gasilsko društvo Ponikve, Lovska družina Po-' nikva, TVD Partizan, tudi Prosvetno društvo in nazadnje še Društvo prijateljev mladine. Na nekaterih drugih področjih pa se naši krajani vključujejo v društva v drugih krajevnih skupnostih,« je na kratko obrazložil stanje na tem področju predsednik KO SZDL.
TVD PARTIZAN PONIKVA V SREDIŠČU POZORNOSTI
Razmišljanje predsednika TVD Partizan in člana je bilo zelo zanimivo in razgrnilo je veliko odprtih vprašanj, ki vladajo v tej organizaciji tudi na občinskem nivoju, sicer pa so bila tudi taka razmišljanja: »Še vedno se o večini vprašanj aktvnosti TVD Partizana na občinskem nivoju razmišlja bolj o TVD Partizan Šentjur. Na ta način moramo priznati, da ostaja veliko sredstev tudi v Šentjurju. Pa tudi na Ponikvi so doseženi izjemni uspehi na tem področju. Kratko rečeno, še vedno ostaja veliko sredstev TTKS za dejavnost za TVD Partizan Šentjur, medtem ko se moramo v drugih sredinah zadovoljiti s pičlimi sredstvi. Problem je pa v tem, da v naši krajevni skupnosti ni dovolj kadra, ki bi vse te aktivnosti povezoval, usklajeval in tako tudi z našimi aktivnostmi ne prikažemo tistega, kair se dejansko pri nas dela. Torej se TVD Partizan vključuje v celotno aktivnost KS? »Seveda mi organiziramo različne prireditve, od vaških iger, katerih se je udeležilo kar 120 krajanov (nastopajočih, da ne bo pomote) do TRIM akcije, katere se je udeležilo 80 krajanov. Menimo, da smo na Ponikvi v TVD Partizanu našli pot za aktiviranje vseh občanov na različne načine. O tem pa v Šentjurju in drugod malo vedo, vidijo bolj svoje probleme in le-te rešujejo na bolj viden način, kar mi na Ponikvi ne znamo.«
Sodelovanje med TVD Partizanom in Osnovno šolo je seveda tudi v nekem smislu prisotno. Še vedno pa ni takšno, da bi pogojevalo brezskrbno bodočnost in še hitrejši razvoj na teh področjih.
GASILCI V MESECU POŽARNE VARNOSTI — USPOSABLJANJE
Gasilsko društvo Ponikva, ki je lansko leto slavilo 60-letnico svojega delovanja, šteje danes 100 aktivnih članov. Formirane lima vse desetine in je med največjimi v občini Šentjur. V mesecu požarne varnosti so sodelovali na vajah v Dramljah, v LI Bohor Šentjur, poleg tega pa so tudi sami organizirali aktivnosti. Povezava z OŠ še ni v celoti zaživela. V zimskem času so izvedli predavanja s filmi. V šoli pa ni krožka »mladi gasilec«, saj so člani gasilskega društva zaposleni izven občine, in tako v popoldanskem času zmanjka možnosti, saj je to aktivnost možno izvajati le v sklopu šolskega programa. Tov. Stane Zabukovšek, predsednik Gasilskega društva, meni, da z aktivnostjo, ki se vodi v gasilskem društvu, dosegajo dobre rezultate in da je tudi usposobljenost vseh gasilcev dobra. Z deli pa bo treba nadaljevati tudi v prihodnje.
ZELO RAZVIT LOVSKI TURIZEM
Lovce na Ponikvi ne bi bilo potrebno posebej predstavljati, vendar glede na uspehe, ki jih dosegajo, zaslužijo častno mesto v našem glasilu. Da jih ni potrebno posebej predstavljati, smo menili zato, ker so z različnimi aktivnostmi družine znani daleč naokoli. Lovcev je 37. Družina je med starejšimi. Ima okoli 3700 ha lovišč v KS Ponikva, občini Šmarje pri Jelšah in Ločah. Lovne površine pa ima približno 3300 ha. Zapisati moramo to, da imajo v tej krajevni skupnosti razvit lovski turizem.
Morda bo kdo mislil, da je to »zagvišno prava lovska«, pa ni, saj je v njihovem revirju lovilo letos že 13 tujih lovcev, ki so bili nastanjeni v njihovi lovski koči. Organizacija je bila v okviru Lov-
ske zveze Celje. Seveda se je devizni priliv stekel v blagajne Lovske zveze Celje in ne v kakšne blagajne naše družbenopolitične skupnosti. Z izkupičkom, sicer v dinarjih,, pa si tudi Lovska družina Ponikva malce opomore. Škoda je tudi, da na Ponikvi ni ustanovljeno Turistično društvo, ki bi takšne in podobne svetle točke lahko v korist širši skupnosti še bolj popestrila v obliki širše ponudbe.
Seveda imajo tudi lovci na Ponikvi težave, tako z nabavo divjadi kakor tudi z nastalo škodo, ki jo povzroča divjad na poljskih pridelkih. Prav tako je problem nabave hrane za divjad.
Z vsem, kar so lovci na Ponikvi dosegli, so lahko krajani več kot zadovoljni, še bolj pa bi bili zadovoljni, če bi kdaj pozneje kakšna deviza le ostala tudi v naši občini. Priložnost, da se ustanovi
.'T’iirictinnn /Inič+trn -io x70Č lrr>+ moine
Ob mesecu požarne varnosti
PROSVETNO DRUŠTVO — SEDAJ AKTIVNA PEVSKI ZBOR IN OKTET
V prosvetnem društvu je bilo v preteklosti več aktivnosti. Včasih je uspešno nastopala folklorna skupina, organizirali so igre in druge nastope. Danes je najbolj aktiven pevski zbor Ponikva in oktet, katerega pozna naše občinstvo iz številnih nastopov. Povsod, kjerkoli so nastopali in nastopajo, žanjejo aplavz. Pridobili so si zares veliko privržencev.
Naše uredništvo je na tem razgovoru želelo vzpodbuditi odgovorne v kraju, da bi na nekaterih področjih še bolj aktivno zaživelo delo. K sodelovanju naj pritegnejo še več delovnih ljudi in krajanov.
Po drugi strani pa je zelo pomembno, da na ta način seznanimo bralce Utripa o življenju neke sredine.
Seveda s pričujočo reportažo nismo celovito predstavili krajevne skupnosti. Razvojne programe in njihove komunalne in druge probleme smo predstavili delno že v avgustovski številki. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem, ki so se razgovora udeležili.
Drago iSlakan
Varovati in obvarovati to, kar si s trudom pridobimo, je nedvomno cilj vsakega posameznika. kakor tudi cele družbe. Nedavni požar na Kmetijski šoli v Šentjurju nas opozarja, da je navkljub sodobnejšim gradnjam in gradbenim materialom nevarnost požarov še vedno velika. Predvsem pa se je ta močno povečala z vedno večjo uporabo vnetljivih pogonskih goriv, kurilnega olja, gospodinjskega plina in drugih vnetljivih snovi. O protipožarnih aktivnostih smo se ob koncu meseca požarne varnosti pogovarjali s predstavnikom občinske gasilske zveze, tov. Martinom Cmokom.
Tov. Cmok, še pred nekaj leti smo poznali teden požarne varnosti.
Res je. Do leta 1982 smo imeli teden požarne varnosti. Vendar smo zaradi vse večje potrebe po protipožarni preventivi te okrepljene aktivnosti razširili na mesec dni.
In kako so bili letos zastavljene te aktivnosti?
Aktivnosti so potekale v društvih in na nivoju OGZ. V društvih so preverjali pripravljenost na morebitno posredovanje ob
nesrečah, organizirali predavanja na OŠ, razstave opreme in likovnih ter literarnih izdelkov osnovnošolcev na to temo. Na nivoju občine smo izvedli dve protipožarni vaji na terenu in eno v DO Bohor.
Je bil dan čemu kakšen poseben poudarek?
Posebej smo preverjali delovanje žičnih in brezžičnih zvez, ki delujejo že kar zadovoljivo.
In kaj je pokazala analiza aktivnosti?
Vaje so pokazale, da je tovrstnih praktičnih preizkušenj premalo saj je tehnika zastala in vse prerado odpove. S članstvom sicer ni problemov. Nekaj več težav je le z ženskimi disciplina-
mi. Te so najbolj aktivne v Šentjurju in Dobju, obstajajo pa tudi v Slivnici, Dramljah, na Ponikvi in na Planini. Do sedaj so društva večina sredstev porabila za gradnjo gasilskih domov, nabavo avtomobilov in motornih brizgalk. Vedno pa je primanjkovalo sredstev za osebno zaščitno opremo, čemur bo treba dati v prihodnje večji poudarek.
Kakšno pa je sodelovanje s skupnostjo za varstvo pred požari?
Sodelovanje je dobro in pravkar potekajo skupna prizadevanja na relaciji s Konteksom iz Karlovca o nabavi večjih količin prepotrebnih cevi za naša društva.
Za razgovor najlepša hvala!
Protipožarna kultura mladih v 00 ZSMS Kameno
Mladi na Kamenu si prizadevamo, da bi ljudje;, ki živijo v tej vaški skupnosti, kar najbolj občutili naše delo. V ta namen smo priredili že vrsto akcij, s katerimi smo pokazali svojo pripadnost k vaški skupnosti in s takšnim načinom dela bomo tudi nadaljevali.
Seveda pa to delo zahteva določen trud in poplačilo za to je le sodelovanje vaščanov z nami udeležba na prireditvah, predavanjih, ki jih organiziramo itd.
Ko analiziramo delo, opazimo
večjih količinah. Pripravili smo dva filma, preskrbeli predavatelja, pripravili smo se za demonstracijo, s katero bi prikazali gašenje začetnega požara s priročnimi sredstvi. In kakšen je bil rezultat?
Predavanja se je udeležila samo ena vaščanka. Njej smo pokazali dva filma,, diapozitive, in se ji zahvalili za sodelovanje. Bila je mnenja, da bi bilo treba še večkrat prirediti kaj takega. Vse lepo in prav, vendar smo to mladinci že videli.
in ugotovimo, da nikdar ne zataji organizacija, da dokaj kvalitetno izpeljemo dejavnosti, žalostno pa je, da postajajo ljudje, med katerimi živimo in delamo, vedno bolj gluhi, pasivni, da jim je delo mladih povsem odvečna skrb. Da je temu tako, smo se lahko prepričali na zadnjem predavanju o protipožarni zaščiti. Pripravili smo predavanje, s katerim smo želeli pokazati ljudem nevarnost, ki nam grozi in kako se ji upreti. Izbrali smo temo »požar na kmetiji«, saj vemo, da žive v tem kraju pretežno kmetje, da v gospodarskih poslopjih skladiščijo vnetljive snovi v
Nismo vrgli puške v koruzo, ampak smo se takoj dogovorili o operativni nalogi in akciji. Naslednji dan smo uprizorili požar na kmetiji. Mislili smo, da bo kaj bolje. No,, saj je tudi bilo. Tokrat so prišli kar trije na pomoč. Za to akcijo je vedel le ozek krog mladincev in moramo reči, da je bilo vse skupaj zelo podobno resni situaciji.
Akciji smo izpeljali v mesecu protipožarne varnosti, za pomoč pa bi se radi zahvalili civilni zaščiti in Gasilskemu društvu Šentjur.
OO ZSMS KAMENO
Sosed sosedu brat!
ALI KAJ SE DOGAJA V NOVI VASI
Večina bralcev najbrž pozna ta pregovor. Zanesljivo ga poznajo, v praksi pa z vso zavzetostjo vsakodnevno uresničujejo stanovalci bodoče »Cvetne ulice» v NOVI VASI. To je tista ulica, ki se v tem naselju pri transformatorski postaji odcepi desno v naselje in so jo lani lepo uredili in asfaltirali. Da mi ne bi kdo zameril, se moram popraviti. Ta pregovor uresničujejo skoraj vsi, ki živijo ob tej ulici. Vsi, razen enega. Da bi razumeli, za kaj gre, se moramo vrniti nekoliko nazaj. V lanskem letu so stanovalci te ulice, skupaj 24 družin, ob polnem angažiranju krajevne skupnosti Šentjur — okolica združili denar in voljo, da bi cesto uredili in asfaltirali. In to jim je uspelo. Krajevna skupnost je dala
1.800,000	din, stanovalci so zbrali 1.100,000 din in opravili preko 1000 udarniških ur. Delo je bilo v skupno zadovoljstvo opravljeno, izpolnjena dolgoletna želja in v naslovu zapisan pregovor ponovno potrjen. A glej ga zlomka! En stanovalec je »pozabil« primakniti svoj dinarski delež, pa tudi na udarniško delo je pozabil priti. Očitno se je kaj kmalu po otvoritvi ceste zamislil in kritično ocenil svoje ravnanje. Da bi zamujeno nadomestil, se je odločil za samostojno akcijo in začel pridno kopati (strokovnjaki pravijo, da je pravilni izraz spodkopavati) ob cesti. Kako to izgleda, si lahko ogledate na sliki. Odgovorni in sosedje pa njegove »dobronamernosti« najbrž niso razumeli, saj so kaj hitro ugotovili, da spodkopava cesto in da njegovo zakasnelo udarniško delo postaja vse bolj nevarno za udeležence v prometu. Zato so ga opozorili, ga prosili, da z delom preneha, pa očitno ni bilo razumevanja. Najbrž zato, da mu kdaj kasneje nihče ne bi mogel očitati, da ni sodeloval pri izgradnji. Pa so odgovorni v krajevni skupnosti, da bi preprečili nezgodo, »delovišče« najprej zavarovali, kasneje pa organizirali, da se je izpodkopani del cestišča saniral (beri: zasula izkopana luknja) in vsi so si oddahnili.
A glej, naš občan je vztrajal pri svojem »dobronamernem« udarniškem delu in začel s ponovnim izkopom. Ko so se pri njem oglasili odgovorni, jim je zatrdil, da je pripravil izkop, ker bo postavil oporni zid — škarpo. Leto mineva, jama sameva, pregovor SOSED SOSEDU BRAT pa se v »Cvetni ulici« spreminja v rek SOSED SOSEDU SOVRAG.
In kaj je namen tega zapiska? Vprašanje, ali je res možno, da v naši skupnosti posameznik na tak način ne samo ogroža družbeno imovino in negira vloženi denar in delo svojih sosedov, temveč tudi z rezultati svojega dela vsakodnevno neposredno ogroža varnost in življenje uporabnikov te ceste.
M. K.
Ker so nam predstavniki krajevne skupnosti zaupali, da so obupali, saj so se obrnili že na nešteto naslovov z zahtevo da ukrepajo, pa brez uspeha, si uredništvo Utripa v imenu prizadetih dovoljuje zastaviti vprašanje inšpekcijskim službam SO Šentjur:
Ali res moramo čakati, da bo prišlo do nesreče, da se bo neodgovorno ravnanje občana preprečilo? Ali res ni zakonske osnove, da bi konkretno in učinkovito ukrepali? Kajti če bo prišlo do nesreče, da škode, ki nastaja, niti ne omenjamo, bo prepozno! In kdo bo poleg neodgovornega občana še odgovarjal za to?!
UREDNIŠTVO
KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
Kmetijska zemljiška skupnost občine Šentjur pri Celju RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO
za prodajo nepremičnin oz. kmetijskega zemljišča, vpisanega v vlož. št. 58 k. o. Bezovje, ki predstavlja po katastru in v naravi zemljiško parcelo št. 209/1 — travnik 3. razred v izmeri 1000 m2.
Izklicna cena pare. št. 209/1 — travnik 5. razred v izmeri 1000 m2 a 21,00 = 21.000,00 din.
Javna dražba bo dne 27. 11. 1984 ob 8. uri v prostorih Kmetijsko zemljiške skupnosti občine Šentjur pri Celju, Ul. D. Kvedra št. 2, p. Šentjur (stara stavba občine).
Pravico javne dražbe imajo vsi državljani SFRJ s tem, da morajo vplačati 10 °/o varščino od izklicne cene na ŽR Kmetijske zemljiške skupnosti obč. Šentjur pri Celju št. 50700-661-42 in se morajo izkazati komisiji za javno dražbo pred pričetkom dražbe.
Vsem ponudnikom, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, se varščina vrne.
Komisija za javno dražbo KZS
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
Odbor za družbeno pomoč Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju je na podlagi 14. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovaij v občini Šentjur pri Celju na svoji seji dne 13. 11. 1984 sprejel naslednji osnutek
PRIORITETNE LISTE
PRIORITETNA LISTA
1.	Flora ŽAGAR Dobropolje 31
2.	Stanko TRŽAN Paridol 20
3.	Liljana MATOŠEC Ipavčeva 43
4.	Branko ŠIBALIC Pesnica
5.	Olga PEVEC Trnovec 25
6.	Anica KUKOVIČ Kameno 33
7.	Franc GOLEŽ Grobelno 128
8.	Andreja ZEMLJAK Planina 76
9.	Vida POTOČNIK Dobje 8
10.	Nada AlC Efenkova 3
11.	Danijela JOŠT Svetelka 27
12.	Ivan SAJNKER
A.	M. Slomška 7
13.	Milan HUBEJ
D.	Kvedra 35
14.	Helena UŽMAN — Dobrotinšek Lopaca 33, Prevorje 370 točk
15.	Janez PREZELJ
Na Tišnico 12	370	točk
16.	Marija OTOREPEC
Ipavčeva 17	365	točk
17.	Marjan KOVAČ
Šentvid 12	360	točk
685 točk 530 točk 500 točk 460 točk 425 točk 420 točk 420 točk 400 točk 400 točk 400 točk 380 točk 380 točk 375 točk
18.	Marjan DRAGOŠ A V AC
Dobropolje 39-a	350	točk
19.	Branko ERLIH
Uniše 11	340	točk
20.	Jože PODKRAJŠEK
Hotunje 27-b	335	točk
21.	Bogdan VOJSK
Loka 96	330	točk
22.	Andrej GAČNIK
C.	na kmet. šolo 10 320	točk
23.	Vlasta FERJEN
Vrhovo 10	300	točk
24.	Bojana VODUŠEK
Borovo 10, Ponikva 290 točk
25.	Branko OŠLAK
M. Zidanška 8-b	235	točk
26.	Jožica BREZOVŠEK
Na Lipico 4	230	točk
27.	Henrik KOŠAK
D.	Kvedra 24	230	točk
28.	Slavko COVlC
D. Kvedra 38	200	točk
29.	Olga JAZBEC
D. Kvedra 39	185	točk
30.	Darinka KOLAR
Dramlje 9-b	180	točk
31.	Srečko SLEMENŠEK
Dramlje 9-b	170	točk
32.	Jože LORGER
D. Kvedra 38	165	točk
33.	Milena GORENAK
Dramlje 9-b	160	točk
34.	Miran SALOBIR
D. Kvedra 35	155	točk
Osnutek prioritevne liste	je v
javni razpravi 30 dni po dnevu objave v Utripu. V tem roku lahko dajo vsi zainteresirani pripombe na osnutek prednostne liste. Pismene pripombe sprejema tajništvo Samoupravne stanovanjske skupnosti, Šentjur pri Celju.
Po končani razpravi bo odbor obravnaval morebitne pripombe in pritožbe prosilcev, ki se niso uvrstili in nato prednostno listo predlagal skupščini stanovanjske skupnosti v sprejem.
MLEČNA RESTAVRACIJA
Minilo je že skoraj dve leti odkar smo v tem glasilu objavili pobudo, da bi v naši občini uredili mlečno restavracijo. Ta pobuda se nam je zdela zanimiva in pričakovali smo, da se bo našel kdo, ki jo bo pripravljen realizirati. Ce se spomnite, smo takrat kot možne realizatorje omenili Kmetijski kombinat in DO Merx TOZD Gostinstvo in turizem. Ker menimo, da je pobuda še vedno vredna pozornosti in vsaj strokovne obdelave, vabimo odgovorne in pristojne delavce v navedenih delovnih organizacijah, izvršnemu svetu in občinskemu svetu ZSS Šentjur, da nam posredujejo svoje mnenje. Menimo, da ne bi bilo odveč, da se z mnenjem na teh straneh oglasijo tudi bralci UTRIPA.
Uredništvo
Iz dela samoupravnih interesnih skupnosti
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST
Dne 15. oktobra 1984 je bila skupna seja skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur in vseh zborov občinske skupščine, na kateri so delegati obravnavali naslednjo problematiko:
—	Rebalans finančnega programa Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur za leto 1984
V skladu z določili Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev samoupravnih interesnih skupnosti za porabo v letu 1984, ki določa, da morajo samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti po prvem periodičnem obračunu vskladiti svoje prihodke z rastjo dohodka, se je pristopilo k valorizaciji programa. Komite za družbeno planiranje SO Šentjur ocenjuje, da bo porast dohodka v primerjavi z letom 1983 v višini 47 % in z upoštevanjem 20 % zaostajanja lahko sredstva za potrebe družbenih dejavnosti porastejo za 37%, v primerjavi z dogovorjeno višino v letu 1983. Pri tem znašajo dodatna sredstva za Občinsko zdravstveno skupnost Šentjur 21.822.000 dinarjev. Sredstva valorizacije so namenjena predvsem povišanju materialnih stroškov iz osebnih dohodkov izvajalcem. Izvedena valorizacija pa ne zadošča za pokrivanje vseh obveznosti do izvajalcev predvsem zaradi tega, ker so zaradi višje rasti dohodka izvajalcem v Celju in izven regije priznali višje cene, in zaradi višjih zahtevkov ZC Celje za sanacijo osebnih dohodkov. Rebalans finančnega plana za leto 1984 so delegati potrdili in sprejeli sklep, da se manjkajoči del sredstev v višini
7.717.000	din pokriva iz izvirnih prihodkov, v okviru sedanje prispevne stopnje, z ozirom na pričakovano dodatno valorizacijo sredstev za družbene dejavnosti, konec leta na podlagi devetmesečnih podatkov o rasti dohodka.
—	Izvajanje svobodne menjave dela z Zdravstvenim centrom Celje — v skladu z valorizacijo programov interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v mesecu maju je tudi ZC Celje na osnovi sklepa Izvršnega sveta SRS in novih parametrov (porast OD 140 ter materialnih stroškov 154 v primerjavi z letom 1983), pristopil k valorizaciji programa. Zahtevek celjske regije za dodatna sredstva znaša 403.088 tisoč dinarjev, od tega obveznost občinske zdravstvene skupnosti Šentjur 19.648 tisoč din. Delegati so potrdili zahtevek ZC Celje v višini 19.648 tisoč dinarjev za pokrivanje ocenjene rasti materialnih stroškov in za sanacijo osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev. Pri sanaciji osebnih dohodkov naj bi se bolj povečal delež za osebne dohodke iz rednega dela in manj delež sredstev za druge oblike dela.
—	Organiziranost udeležencev v svobodni menjavi dela
Po preteku štirih let ustanovitvenih aktov Zdravstvenih skupnosti so podane izkušnje o učinkovitosti delovanja zdravstvenih skupnosti (republiških, medobčinskih in občinskih) ter tako se uresničujejo zakonska določila. Ugotovljeno je, da Občinske zdravstvene skupnosti v veliki meri uresničujejo naloge in pristojnosti, ki jim jih je določil zakon. V zadovoljvi meri poteka vzpostavljanje družbeno ekonomskih odnosov svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci v občinski skupnosti sami. Z ustanovitvijo Občinskih zdravstvenih skupnosti in s krepitvijo njihove ustavne vloge je prišlo tudi do občutnega približanja celotnega področja delavcem — občanom. Skupščine Zdravstvene skupnosti se uveljavljajo tudi kot četrti enakopravni zbor skupščine občine in to pri odločanju o najpomembnejših vprašanjih razvoja zdravstvenega varstva kot tudi pri odločanju o razporejanju dohodka.
Tudi naloge, ki jih ima Zdravstvena skupnost Slovenije, se v pretežni meri uresničujejo v skladu z določili Zakona in ustanovitvenim sporazumom. V Zdravstveni skupnosti SRS se uresničujejo tudi naloge republiške solidarnosti, vzpostavljanje odnosov svobodne menjave dela z organizacijami, ki opravljajo storitve skupnega pomena za vso republiko in uresničevanje tudi nekaterih drugih skupnih nalog. Z dosedanjo učinkovitostjo pri uresničevanju nalog pa smo najmanj zadovoljni v medobčinskih zdravstvenih skupnostih. Namesto da bi v teh skupnostih Občinske zdravstvene skupnosti vskladile svoje razvojne programe in možnosti ter izoblikovale skupna izhodišča in predloge za delitev dela med zdravstvenimi organizacijami ter za oblikovanje cen storitev regionalnega pomena, najčešće sprejemajo le poročila, stališča in druge akte, ki niso zavezujoči. Kljub naporom po vskladitvi in poenotenju glede skupnih nalog ravnajo v pretežni meri Občinske zdravstvene skupnosti po svoji presoji ali možnostih. Zato se ne uresničujejo v zadovoljivi meri ožja področja, ki so za cel sistem zdravstvenega varstva sila pomembna. To so vprašanja regionalne solidarnosti, delitve dela med zdravstvenimi organizacijami na območju medobčinske zdravstvene skupnosti in sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z bolnišničnimi in specialističnimi zdravstvenimi organizacijami. Izhajajoč iz ugotovljenega stanja glede zakonodaje in prakse, ki se nanaša na organiziranost udeležencev v svobodni menjavi dela na področju zdravstvenega varstva, je treba doseči konkretne spremembe. Podani sta dve možnosti:
a)	V okrepitvi Medobčiskih zdravstveih skupnosti, kar bi bilo uresničljivo s spremembo ustanovnih sporazumov ter
b)	z ukinitvijo Medobčinskih zdravstvenih skupnosti in drugačni razmejitvi pristojnosti med republiško in občinsko zdravstveno skupnostjo.
Delegati so soglasno podprli II. varianto predlaganih rešitev, ki se nanaša na ukinitev medobčinskih zdravstvenih skupnosti predvsem zaradi enotnega zdravstvenega varstva, enotnega sistema republiške solidarnosti, ki bi morala upoštevati enotno fizično skupnost ter zaradi enotnih izhodišč za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela za hospitalno in specialistično dejavnost. Na ravni regije pa se pripravi koordinativna oblika dela.
—	Delovno zasnovo samoupravnega sporazuma o vzajemnostni pomoči med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi
Po predlogu tega sporazuma naj bi vse občinske zdravstvene skupnosti združevale po enotni poprečni prispevni stopnji v višini 0,04 % od bruto osebnih dohodkov sredstva za interventne rešitve najbolj perečih finančnih problemov. Sredstva pa naj bi se uporabila za pokrivanje nepredvidenega izpada dohodka in če občinska zdravstvena skupnost po dokončnem obračunu solidarnosti za zagotovljeni program zdravstvenega varstva izpade iz predvidenega kroga upravičence ali pa se njena obveznost poveča. Delegati so podpirali sprejem samoupravnega sporazuma o vzajemnostni pomoči med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, pri tem pa poudarili nujnost, da se kriteriji v sporazumu za pridobitev teh sredstev podrobneje opredelijo z upoštevanjem vsaj povprečne obremenitve v SRS podrobneje pa je potrebno tudi definirati »izpad dohodka«.
—	Analiza razvoja zdravstvenega varstva v obdobju 1981 — 1985 ter razvojne usmeritve za srednjeročno obdobje 1986 — 1990 do leta 2000.
Analiza razvoja zdravstvenega varstva v obdobju 1981 — 1985 z-razvojnimi usmeritvami za naslednje srednjeročno obdobje, je izhodiščni dokument za pripravo srednjeročnega programa razvoja zdravstvenega varstva.
Potrebe po zdravstvenih storitvah bodo tudi v bodoče naraščale, kot bistvena sestavina kvalitete življenja in dela. V programih zdravstvenega varstva bodo opredeljeni ukrepi za razvijanje preventivnih metod dela za doseganje naslednjih ciljev:
—	nadaljnje zmanjšanje umrljivosti dojenčkov in podaljšanje pričakovane povprečne življenjske dobe,
—	zmanjšanje stopnje invalidiziranja in umrljivosti zaradi obolenj srca, ožilja, rakastih obolenj in poškodb,
—	izboljšanje higiensko sanitarnih razmer,
—	izboljšanje zdravstvenega stanja zobovja pri mladini in aktivni populaciji.
V razvoju zdravstvenih dejavnosti bo imela prednost osnovna zdravstvena dejavnost, ki bo postopoma prevzemala nekatera opravila od organizacij specialistične-bolnišnične dejavnosti. S tem in pospešenim zdravljenjem in nege bolnika na domu naj bi zmanjšali stroške zdravstvenega varstva. V naslednjem obdobju pa naj bi več povdarka namenjali tudi razvoju zdravstveno-vzgojne in prosvetne dejavnosti.
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA
Skupščina skupnosti otroškega varstva pa je na seji dne 18. 10. 1984 obravnavala perečo problematiko zagotavljanja socialne varnosti prejemnikom denarne pomoči ter nadomestil za porodniški dopust in sprejela naslednja stališča in sklepe.
1.	Skupnost otroškega varstva SR Slovenije je, glede na izredno hitro rast življenjskih stroškov v prvem polletju, posredovala predlog, da se od 1. septembra 1984 valorizirajo zneski denarnih pomoči otrokom. Ti zneski bodo tudi podlaga za ovrednotenje zagotovljenega minimalnega obsega denarnih pomoči. S tem v zvezi je skupščina sprejela naslednje višine denarnih pomoči:
a) denarne pomoči otrokom delavcev, drugih delovnih ljudi in upokojencev:
Dohodek na mesec	Znesek DP	Znesek DP
na druž. člana	od 1. 9. 1984 daljeod 1. 5. 1984 * 2
Indeks
do 4900	1900
nad 4900 — 5600	1100
nad 5600 — 6000	600
b)	denarne pomoči
otrokom iz kmečkih družin 700
c)	povečane denarne pomoči
—	EH (edini hranilci)	400
—	TTDP (težje telesno
duševno prizadeti)	600
2400.	126,3
1600	145,5
900	150,0
1000	142,9
700	175,0
900	150,0
2.	Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta je Skupnost otroškega varstva SR Slovenije posredovala v javno razpravo občinskim skupnostim otroškega varstva zaradi precejšnjega zaostajanja nadomestil za porodniški dopust z vse hitrejšo rastjo življenjskih stroškov.
Po predlogu sporazuma se pri izračunu višine nadomestila za porodniški dopust upošteva kot osnova doseženi povprečni osebni dohodek, dosežen v preteklem letu, valoriziran s povprečno rastjo mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SRS v tekočem letu do meseca pred pričetkom izrabe pravice do porodniškega dopusta (prej osnova preteklga leta brez valorizacije)
(nadaljevanje na 8. strani)
ter s sprotno vskladitvijo osebnega dohodka za drugi in vsak naslednji mesec začasne zadržanosti z dela (prej je potekala valorizacija 2-krat letno po preteku 6 mesecev zadržanosti z dela).
Po predlogu sporazuma imajo upravičenci, ki imajo po sedanjih predpisih manj ugodne osnove, možnost uveljavljati osnovo po tem sprazumu, preračun se bo opravil po uradni dolžnosti.
Zaradi slabšega socialnega položaja upravičencev do nadomestila za porodniški dopust so delegati sporazum podprli z varianto, da bi se ta določila uveljavila že s 1. decembrom 1984. leta.
Fotografija meseca
DELAM, DELAM, DELAM,... TELEFONSKO OMREŽJE
PODJETJE ZA AVTOMATIZACIJO PROMETA — LJUBLJANA
KOŠARKA
Pričelo se je prvenstvo vseh košarkarskih lig na področju Slovenije. Tekmovanje poteka v I. SKL ligi in 4 območnih ligah. Te ligè so razporejene tako, da sta dve na zahodu in dve na vzhodu. V naši skupini vzhod 2 igrajo ekipe Kovinar, Zlatorog, Podbočje, Mirna, Trebnje, Brežice in Črnomelj.
Po tri najbolje uvrščene ekipe iz vsake skupine formirajo dve šestčlanski ligi in sicer eno na vzhodu in eno na zahodu. Prvaka teh lig se uvrstita v 1. republiško ligo. Upoštevajo se rezultati iz medsebojnih tekem v I. fazi tekmovanja, tako da ekipe iz tiste skupine ne igrajo ponovno. Sistem tekmovanja je zelo stimulativen, vendar ima naša ekipa majhne možnosti,, da bi se uvrstila na 3. mesto in si priborila pravico do nadaljnjega tekmovanja.
V novi sezoni smo precej oslabljeni, saj sta odšla v vojsko nosilca naše igre Prezelj in Škorjanc, Gajšek pa je prestopil k Libeli. Zato smo zaprosili za pomoč Celjane in dobili odličnega igralca Mateja Polutnika. Pri trenerskem delu mi pomaga še nekdanji igralec Kovinarja Dušan Djuričič, ki skrbi za naše centre.
Odigrali smo že dve koli v ligi. V prvi tekmi so premagali Brežice v gosteh, v drugi pa doma izgubili s Podbočjem.
TOZD Transport
objavlja
prosta dela in naloge
1.	VARILEC (2 izvajalca)
2.	KLJUČAVNIČAR (2 izvajalca)
3.	NK delavec
Za opravljanje navedenih del in nalog zahtevamo: pod 1.
—	šola za varilce, 2 leti delovnih izkuženj
—	poskusno delo 2 meseca pod 2.
—	poklicna šola ključavničarske smeri in 2 leti delovnih izkušenj
—	poskusno delo 2 meseca
Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: KK Šentjur, TOZD Trasport, komisija za delovna ra zmerja.
TOZD TRGOVSKA DEJAVNOST
objavlja
prosta dela in naloge
DELAVEC V TRGOVINI
Za opravljanje navedenih del zahtevamo:
—	končana osnovna šola
—	poskusno delo 2 -meseca
Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: KK Šentjur, TOZD Trgovska dejavnost, komisija za delovna razmerja.
TOZD LASTNA KMETIJSKA PROIZVODNJA
objavlja
prosta dela in naloge
TRAKTORISTA
Za opravljanje navedenih del se zahteva:
—	izpit za traktorista
—	poskusno delo 2 meseca
Delovno razmerje traktorista združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: KK Šentjur, TOZD Lastna kmetijska proizvodnja, komisija za delovna razmerja.
Rezultati :
I. kolo Brežice : Šentjur 81:93 (45:44) — Koše so dosegli: Esih D. 9, Knez 25, Zorko 2, Kukovičič 2, Polutnik 20, Jug 15 in Prezelj 20
II. kolo: Šentjur : Podbočje 66:68 (30:35) — Koše so dosegli: Esih D. 10, Puser 6, Knez 5, Zorko 14, Kukovičič 2, Polutnik 25 in Ogrizek 4.	Danilo Razboršek
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi iOOO izvodov.
Uredniški odbor: glavni urednik Dušan VODEB, odgovorni urednik Goce KALAJDZlSKI, Drago MACKOSEK, Drago SLAKAN, Miran KOREN, Anita KOLESA, Hiacinta SUMER, Mirko ČANDER; lektorstvo - Danica HERIC. Naslov uredništva: Titov trg 5 tel.: Til,286, Til-00‘2, i. rac. 50TT0-6T8-Ì5153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD Papirkonfekcija< Krško. Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. TÌ5-15/9-19T8. Fotografij in rokopisov ne vračamo.
UTRIP- priloga
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU Enota za urejanje stavbnih zemljišč
S ciljem ureditve nekaterih odprtih vprašanj v posameznih stanovanjskih soseskah, delegati zbora izvajalcev in zbora uporabnikov skupščine Samoupravne komunalne skupnosti na svoji seji dne
24.	10. 1984 sprejemamo
SKLEP
o najemu oziroma odprodaji manjših mejnih zemljišč v stanovanjskih soseskah, ki so v lasti Samoupravne komunalne skupnosti Šentjur.
1.	Manjša mejna zemljišča v urejenih stanovanjskih soseskah na katerih ni mogoče zgraditi samostojnega stanovanjskega objekta ali drugega objekta v smislu popolnitev stanovanjskih sosesk, na njih pa ni zgrajenih komunalnih naprav niti ni predvidena kasnejša izgradnja, se lahko odprodajo interesentom po ceni, ki velja za promet s površinami namenjenimi za stanovanjsko izgradnjo.
2.	Isto zemljišče opredeljeno v točki 1 je mogoče dati tudi v najem za dobo 10 let, po ceni 15,— din za m2 zemljišča.
3.	Manjša mejna zemljišča v urejenih stanovanjskih soseskah, na katerih so zgrajene komunalne naprave oziroma je takšna gradnja predvidena, je možno dati v najem zainteresirnim lastnikom mejnih zemljišč, za dobo 10 let po ceni 5,— din za m2. V primeru izgradnje novih komunalnih naprav oziroma popravila obstoječih, najemnik tega zemljišča nima pravice uveljavljati odškodnine za povzročeno škodo. SKIS pa ga bo o nameravanih delih pravočasno obvestila, kadar bo to možno.
4.	Kmpleksi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko ali industrijsko izgradnjo, pa do gradnje v tekočem letu ne bo prišlo, se lahko oddajo zemljišča v zakup zainteresiranim za dobo enega leta po ceni 5,— din/m2.
V	vseh primerih ima predkupno pravico oziroma prednostno pravico do najema tisti mejni lastnik, ki bi mu predmetno zemljišče zaokrožilo njegovo obstoječe zemljišče.
V	vseh primerih pa se kupec ali najemnik obveže, da bo pridobljeno zemljišče primerno urejeval, da izgled ne bo kvaril okolja. S pogodbo o najemu se določijo še eventuelne druge medsebojne obveznosti.
Ta sklep se objavi v Utripu, skupaj s pozivom zainteresiranim, da vložijo svoje vloge na Samoupravno komunalno skupnost Šentjur, do konca letošnjega leta.
Predsednik skupščine Jakob Pisanec l.r.
OPOMBA: Vse zainteresirane, ki jih ta sklep opredeljuje pozivamo, da svoje vloge predložijo na DO za opravljanje poslovnih storitev Šentjur,, ki vrši za SKIS strokovno službo. Vloge morajo biti opremljene z navedbo lokacije zemljišča — eventuelno parcelno številko ter predlogom po kateri točki tega sklepa se želi razmerje urediti.
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
Na podlagi določil 34. in 50. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list SRS 18/84) in odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč ter določitvi odstotka od povprečne gradbene cene v občini Šentjur pri Celju (Ur. list SRS 19/84), delegati zbora uporabnikov in izvajalcev SKIS Šentjur, na svoji seji dne 24. 10. 1984 sprejemamo
SKLEP
o višini komunalnih prispevkov za gradnjo industrijskih objektov in obrtnih delavnic, stanovanjskih objektov in objektov osebne rekreacije v občini Šentjur.
A.	Gradnja industrijskih objektov in obrtnih delavnic
1.	Investitor, ki namerava graditi na stavbnem zemljišču, ki je s prostorskim izvedbenim načrtom namenjeno izgradnji industrijskih objektov in obrtnih delavnic (v industrijski ali obrtni coni), je dolžan plačati:
—	ceno stavbnega zemljišča, ki jo vsako leto z odlokom določi skupščina občine Šentjur pri Celju
—	prispevek za razširjeno reprodukcijo vode v višini 1 % od investicijske vrednosti objekta
—	sorazmeren del stroškov za pripravo in sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča.
Sorazmerni del stroškov za pripravo stavbnega zemljišča se določi tako, da se stroški priprave stavbnega zemljišča na območju urejanja stavbnega zemljišča poračunajo na m2 vseh stavbnih zemljišč na tem območju in pomnožijo s številom m2 investitorjevega zemljišča.
Sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča
se določi tako, da se predvideni stroški opremljanja s komunalnimi in drugimi objekti in napravami sekundarnega omrežja na celotnem območju urejanja stavbnega zemljišča, preračunajo na investitorjevo zemljišče, glede na mogoče priključke na komunalne in druge objekte in naprave ter na njihovo zagotovljeno zmogljivost. V primeru, da se komunalni objekti gradijo vzporedno, se v komunalni pogodbi določi akontacijski znesek, ki se po zaključku komunalnega urejanja poračuna, glede na obračun vseh stroškov.
2.	Investitor, ki gradi obrtno delavnico izven območja, namenjenega za kompleksno graditev (izven industrijske oz. obrtne cone) ali preureja gospodarsko poslopje v obrtno delavnico, mora plačati prispevek kot za stanovanjsko gradnjo izven stanovanjske soseske s pribitkom 30 % (opredeljeno v točki B-2).
3.	Investitor, ki gradi industrijski objekt v obstoječih kompleksih tovarn, je dolžan plačati:
—	Prispevek za razširjeno reprodukcijo vode v višini 1 % od in- • vestici j ske vrednosti objekta
—	prispevek za komunalno ureditev gradbenih zemljišč na območju občine Šentjur, ki znaša:
a) za individualne komunalne naprave	7 %
b) za kolektivne komunalne naprave	6 %
od povprečne gradbene cene za 1 m2 koristne površine, ki se določi z odlokom SO Šentjur. Med letom se upošteva cena m2 po odloku z upoštevanjem indeksov podražitev po metodologiji Biroja gradbeništva SRS.
4.	Za gradnjo obrtne delavnice, ki je v sklopu stanovanjskega objekta in so uporabljeni komunalni priključki grajeni za stanovanjsko hišo, mora investitor plačati 60 % vrednosti prispevkov, predvidenih za gradnjo stanovanjskega objekta izven stanovanjske soseske, (opredeljeno v točki B-2)
B.	Stanovanjska gradnja
1.	Za stavbno zemljišče na območju, namenjenem za kompleksno graditev (stanovanjske soseske), ki ga Komunalna skupnost Šentjur pri Celju odda v uporabo občanu ali je z urbanističnim redom določeno za gradnjo stanovanjskih hiš, je investitor dolžan plačati:
—	ceno stavbnega zemljišča, določeno z odlokom (če jo pridobi od Samoupr. komunalne skupnosti)
—	sorazmerni del stroškov za pripravo ter sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča (opredeljeno v točki A-l).
2.	Za izgradnjo stanovanjskega objekta na stavbnem zemljišču izven stanovanjskih sosesk je investitor dolžan plačati:
—	prispevek za razširjeno reprodukcijo vode v znesku 25.000,— din, v kolikor so možnosti za priklop
—	prispevke za priklop na kanalizacijo v znesku 20.000,— din, v kolikor so za to možnosti
—	za cesto v asfaltni izvedbi brez individualnega priključka do zgradbe v znesku 60.000,— din
—	za cesto v makadamski izvedbi brez individualnega priključka do zgradbe v znesku 35.000,— din.
3.	Za izgradnjo stanovanjskega objekta na stavbnem zemljišču, ki leži na robu stanovanjske soseske, mora investitor plačati:
a)	sorazmerni del valoriziranih stroškov za pripravo ter sorazmerni del valoriziranih stroškov za opemljanje stavbnega zemljišča, če se priključi na komunalne naprave v stanovanjski soseski
b)	če komunalne naprave zgradbe, po ugotovitvi strokovne službe, ni mogoče priključiti na komunalno ureditev v stanovanjski soseski, mora investitor plačati prispevke kot so predvideni za izgradnjo stanovanjskega objekta izven stanovanjskih sosesk (točka B-2)
4.	Investitor, ki namerava nadzidati ali prizidati obstoječi stanovanjski objekt, mora plačati prispevek, če z nadzidavo ali dozidavo poveča površino objekta za več kot 50 % funkcionalne površine.
V tem primeru plača prispevke kot za gradnjo stanovanjskega objekta izven stanovanjskih sosesk (točka B-2)
5.	če želi investitor pridobiti ustrezno dokumentacijo za legalizacijo črne gradnje, oziroma se želi priključiti na komunalne objekte in naprave, je dolžan plačati prispevke, kot za gradnjo stanovanjskega objekta izven stanovanjskih sosesk (točka B-2)
C.	Gradnja objektov osebne rekreacije in zidanic (vinske kleti)
Za gradnjo objektov osebne rekreacije je investitor dolžan plačati komunalni prispevek v višini 50.000,— din.
D.	UPORABA SREDSTEV
a)	Sredstva, ki se bodo realizirala po točki A-l, B-l,, B-3a se združujejo na računu Enote za urejanje stavbnih zemljišč in se uporabljajo za komunalno urejanje stavbnih sosesk.
b)	Sredstva, ki se bodo realizirala po točki A-2, A-3, A-4, B-2, B-3, B-4, B-5 in C pa se združujejo na račun Enote za vzdrževanje komunalnih objektov in se po programu namenijo za razširitev kapacitet, investicijsko vzdrževanje in modernizacijo obstoječih komunalnih naprav.
E.	VALORIZACIJA
Valorizacija vseh prispevkov in osnov za posamezne izračune komunalnih prispevkov se na podlagi 50. člena Zakona o urejanju prostora, določi v skladu s kriteriji, ki jih sprejme skupščina občine Šentjur, v svojem aktu.
Predsednik skupščine Jakob Pisanec l.r.
Samoupravna stanovanjska skupnost
Na podlagi 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 3/31), 36. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SPIS št. 35/82), 20. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, 7. člena SS o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju ter 18. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju je zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti na svoji seji dne
26.	oktobra 1984 sprejel
PRAVILNIK
o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v občini Šentjur pri Celju
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom opredeljuje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju (v nadaljevanju: stanovanjska skupnost) pogoje in merila za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in sicer :
—	sklad stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost ter vire sredstev solidarnosti
—	namen uporabe sredstev solidarnosti
—	kategorije upravičencev za dodelitev stanovanj
—	stanovanjske standarde
—	splošni in posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci za dodelitev stanovanj
—	oblikovanje prednostnega vrstnega reda
—	osnove in merila za sestavo prednostne liste
—	lastno udeležbo ob pridobitvi stanovanja
—	zamenjavo stanovanj
—	izjemno reševanje stanovanjskih vprašanj II.
II.	SKLAD STANOVANJ, S KATERIMI RAZPOLAGA STANOVANJSKA SKUPNOST TER VIRI SREDSTEV SOLIDARNOSTI
2.	člen
Kot sklad stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost, se štejejo vsa stanovanja kupljena s sredstvi za izgradnjo solidarnostnih stanovanj ter stanovanja, ki so kot splošno ljudsko premoženje s sklepom skupščine občine Šentjur pri Celju prenešena v sklad stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost.
3.	člen
Viri sredstev solidarnosti:
—	sredstva prispevkov za solidarnost iz dohodka TOZD in delovnih skupnosti,
—	sredstva prispevkov iz solidarnosti dohodka delovnih ljudi, ki samostojno z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in iz prispevkov za solidarnost iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost,
—	sredstva lastne udeležbe upravičencev do solidarnostnih stanovanj,
—	sredstva Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji predvidena po samoupravnem sporazumu o reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov v obdobju 1981-1985,
—	sredstva odplačanih anuitet od kreditov, ki so bili dani za razreševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV,
—	neporabljena sredstva anuitet kreditov odpravljenih občinskih stanovanjskih skladov,
—	namensko kreditna sredstva temeljnih bank oziroma poslovnih enot TB za stanovanjsko komunalno gospodarstvo,
—	druge anuitete od kreditov iz sredstev solidarnosti,
—	sredstva pridobljena z vplačilom razlik v vrednosti novejših solidarnostnih stanovanj z drugimi stanovanji v družbeni lastnini,
—	sredstva pridobljena z vplačilom razlik v vrednosti novejših solidarnostnih stanovanj z drugimi stanovanji v družbeni lastnini,
—	sredstva pridobljena s prodajo solidarnostnih stanovanj,
—	sredstva solidarnosti iz dohodka, ki jih v domicilne občine združujejo po samoupravnem sporazumu sedežne občine za delavce, ki se dnevno vozijo na delo,
—	sredstva amortizacije solidarnostnih stanovanj,
—	druga namenska sredstva solidarnosti,
—	obresti od nakazanih avansov za izgradnjo solidarnostnih stanovanj.
III.	NAMEN UPORABE SREDSTEV SOLIDARNOSTI
4.	člen
Sredstva solidarnosti se uporabljajo za:
—	gradnjo, prenovo in nakup stanovanj v družbeni lastnini ter za nakup starejših stanovanj od pravnih oseb za delovne ljudi, občane in družine z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah
—	za kredite za gradnjo stanovanj in prenovo stanovanjskih hiš in stanovanj v lasti udeležencev NOV ter kmetov — udeležencev NOV,
—	za gradnjo domov za upokojence,
—	za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, kolikor se bodo v le-teh vselili upravičenci do solidarnostnih stanovanj,
—	za delno nadomeščanje stanarin tistim imetnikom stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini in imetnikom stanovanjske pravice do uporabe stanovanj v lasti občanov, ki izpolnjujejo pogoje v (tem ali posebnem) pravilniku stanovanjske skupnosti,
—	za vračilo lastne udeležbe za pridobitev solidarnostnega stanovanja,
—	za vračilo namenskih posojil, pridobljenih za potrebe solidarnosti od temeljnih bank oziroma njihovih poslovnih enot,
—	za odliv sredstev solidarnosti iz sedežne v domicilno občino za delavce, ki se dnevno vozijo na delo (v skladu s samoupravnim sporazumom med temi občinami, sklenjen na podlagi določila 20. člena ZSG),
—	za domestilo za opravljanje storitev delovne skupnosti stanovanjske skupnosti (oz. skupnih strokovnih služb SIS v občini) oz. druge organizacije, ki opravljajo določena dela in naloge za potrebe solidarnosti v višini, ki jo sprejme skupščina SSS na podlagi ovrednotenega letnega delovnega načrta,
—	za pokrivanje dela stroškov za delovanje delegatskega sistema v okviru SSS,
—	za kritje drugih odhodkov, ki nastanejo v zvezi s poslovanjem s sredstvi solidarnosti in tudi s študijami ter raziskavami s področja solidarnosti v SSS.
IV.	KATEGORIJE UPRAVIČENČEV ZA DODELITEV STANOVANJ
5.	člen
Upravičenci za dodelitev družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost so:
—	delovni ljudje, ki združujejo delo v TOZD in delovnih skupnostih,
—	občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v OZD in delovnih skupnostih,
—	občani in mlade družine, ki s svojimi skupnmi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja
—	upokojenci
—	invalidi
—	borci NOV
—	kmetje borci NOV
—	starejši in za delo nesposobni občani
V.	STANOVANJSKI STANDARDI
6.	člen
Stanovanjska skupnost upošteva pri dodeljevanju družbenih stanovanj po tem pravilniku naslednje standarde, ki ne bodo presegli naslednjih normativov:
štev. družin, članov stanov, površina do v m2
1	32
2	45
3	58
4	70
7.	člen
Za družinske člane po tem pravilniku se štejejo imetniki stanovanjske pravice in naslednje osebe, ki z njim skupaj stalno stanujejo:
—	zakonec ali oseba, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z imetnikom stanovanjske pravice ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v določenih primerih enake pravne posledice kot zakonska zveza,
—	njuni otroci, posvojenci in starši, stari starši, bratje in sestre,
—	tisti, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in stanujejo z njim,
—	tisti, ki so po zakonu dolžni vzdrževati imetnika stanovanjske pravce.
Podatke o članih družinskega gospodinjstva, ki trajno živijo v življenjski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice, preverja Center za socialno delo.
VI.	SPLOŠNI IN POSEBNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI UPRAVIČENCI ZA DODELITEV DRUŽBENIH STANOVANJ
8.	člen
Vsi upravičenci za dodelitev družbenega stanovanja morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
—	da upravičenec ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju ali lastnik primernega vseljivega stanovnaja, prav tako pa tudi ne osebe, ki z njim stanujejo,
—	da ima upravičenec za stanovanje stalno bivališče na območju občine Šentjur pri Celju
—	da upravičenec oz. njegova družina doslej še niso ustrezno rešili stanovanjskega vprašanja
—	da upravičenec ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja pri svojih bližnjih sorodnikih (zakonec, starši oz. otroci), ki so lastniki stanovanjske hiše ali več stanovanj
—	da upravičenec oz. kdo od članov družine ni lastnik počitniške hiše
—	da upravičenec ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen
9.	člen
Posebni pogoji za dodelitev družbenega stanovanja so:
a)	za delovne ljudi, ki združujejo delo v TOZD ali DS
—	da znesek skupnega poprečnega mesečnega dohodka na člana družine ne presega 60 % poprečnega OD v SR Sloveniji v letu pred sprejemom prednostne liste
—	da samski upravičenec s skupnim poprečnim mesečnim dohodkom ne presega 70 % poprečnega OD v SR Sloveniji v letu pred sprejemom prednostne liste
b)	za občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v OZD in delovnih skupnostih, veljajo enaki pogoji kot za upravičence pod točko a) oz. b)
c)	— posebni pogoji za občane, ki s svojimi skupnimi dohodki ne
morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja, so enaki kot veljajo za upravičence pod točko a) oz. b)
—	za mlade družine (to je tiste, ki imajo najmanj enega otroka in sta oba starša stara do 30 let) je posebni pogoj, da znesek skupnega poprečnega mesečnega dohodka na člana družine ne presega 70 % poprečnega OD v SR Sloveniji v letu pred sprejemom prednostnega vrstnega reda
d)	za upokojence;, invalide, borce NOV, kmete borce NOV ter starejše in za delo nesposobne občane ne veljajo omejitve pri višini dohodka v kolikor pridobivajo stanovanje iz sredstev SPIZ v SRS, namenjenih za stanovanjsko gradnjo.
VII.	OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA
10.	člen
Stanovanjska skupnost evidentira vloge za dodelitev družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga, skozi celo leto, prispele vloge pa se obravnavajo enkrat letno, t.j. ob sestavi prednostnega vrstnega reda za dodelitev razpoložljivih družbenih stanovanj in sicer v roku, ki ga določi zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
11.	člen
Upravičenci, ki želijo pridobiti družbeno stanovanje, vložijo utemeljeno vlogo, opremljeno z ustreznimi dokazili na odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti.
12.	člen
Vloga za dodelitev družinskega stanovanja mora vsebovati:
—	osebne podatke o upravičencu in članih njegove družine,
—	podatke o času bivanja v občini in čakalni dobi na primerno stanovanje,
—	opis socialnega in materialnega položaja upravičenca in članov njegove družine,
—	uradno overjena dokazila o osebnem dohodku, pokojnini ali invalidnini za upravičenca in zaposlene člane družine,
—	morebitna potrdila o težjih boleznih upravičenca in članih njegove družine.
13.	člen
Navedbe v vlogi iz prejšnjega člena tega pravilnika mora overiti temeljna organizacija združenega dela ali delovna skupnost, center za socialno delo, društvo upokojencev, občinski odbor ZZB NOV, oziroma krajevna skupnost, upoštevaje status prosilca.
14.	člen
Vse prejete vloge za dodelitev družinskega stanovanja preveri komisija odbora za solidarnost stanovanjske skupnosti, predvsem na podlagi komisijskega ogleda stanovanjskih razmer ter podrobne proučitve socialnega in materialnega položaja upravičenca.
Komisija odbora za solidarnost sestavi po opravljenem komisijskem ogledu in proučitvi celotne dokumentacije zapisnik, ki ga posreduje v obravnavo odboru za solidarnost stanovanjske skupnosti.
V zapisniku komisije mora biti izoblikovan predlog komisije o načinu reševanja stanovaijskega vprašanja posameznega upravičenca.
Odbor za solidarnost stnovanjske skupnosti oblikuje osnutek prednostnega vrstnega reda za dodelitev družbenih stanovanj na seji, na katero so vabljeni tudi člani komisij odbora, po potrebi pa tudi drugi zainteresirani predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti iz 12. člena tega pravilnika.
15.	člen
Osnutek prednostnega vrstnega reda se javno objavi v glasilu Občinske konference SZDL skupaj s pozivom na javno razpravo ter naslovom odbora za solidarnost stanovanjske skupnosti, ki je nosilec javne razprave.
Javna razprava o osnutku prednostnega vrstnega reda traja 30
dni.
16.	člen
Po končani javni razpravi odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti na seji obravnava vse pripombe, prispele v odprtem roku za javno razpravo, zavzame do pripomb svoje stališče ter oblikuje predlog prednostnega vrstnega reda za dodelitev družbenih stanovanj in ga posreduje v obravnavo in potrditev zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
Odbor za solidarnost seznani zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti tudi s podatki o občanih,, katerih vloge je odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti zavrnil kot neutemeljene ter o razlogih za zavrnitev njihovih vlog.
17.	člen
Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti lahko pred dokončno potrditvijo prednostnega vrstnega reda na podlagi ustrezno dokumentiranega predloga, o katerem je zavzel poprejšnje stališče tudi odbor za solidarnost, izloči posameznega občana iz prednostnega vrstnega reda, v kolikor so izpolnjeni vsi pogoji po tem pravilniku.
18.	člen
Po potrditvi prednostnega vrstnega reda na zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti se le-ta objavi v glasilu občinske konference SZDL, vkolikor je v času javne razprave prišlo do sprememb prednostnega vrstnega reda.
19.	člen
Odločbe o dodelitvi družinskih stanovanj izda predsednik odbora za solidarnost stanovanjske skupnosti.
Odločbe morejo biti obrazložene in morajo vsebovati pouk o pravnem sredstvu.
20.	člen
Prosilec, ki se uvrsti v prioritetno listo in mu je dodeljeno solidarnostno stanovanje v okviru stanovanjskega standarda in stanovanje odkloni, se črta s prioritetne lise, vendar ima možnost, da ponovno zaprosi za stanovanje v naslednjem natečaju za uvrstitev v prioritetno listo.
21.	člen
Prosilec, ki se uvrsti v prioritetno listo in mu je dodeljeno stanovanje, ki bistveno odstopa od stanovanjskih standardov, ostane na prioritetni listi dokler stanovanje v okvirih stanovanjskega standarda ni na voljo.
VIII.	OSNOVE IN MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA
22.	člen
Stanovanjska skupnost upošteva za sestavo prednostnega vrstnega reda zlasti naslednje osnove in merila:
—	oceno stanovanjskih razmer, v katerih živi občan in njegova družina,
—	socialni in materialni položaj občana in njegove družine,
—	delovni prispevek,
—	skupno delovno dobo občana,
—	zdravstveno stanje občana in njegove družine,
—	udeležbo v NOV,
—	čas bivanja v občini in čakalno dobo na primerno stanovanje,
—	skupni povprečni mesečni dohodek na člana družine.
23.	člen
Osnove in merila iz prejšnjega člena tega pravilnika ovrednoti stanovanjska skupnost z naslednjim številom točk:
A)	OCENA STANOVANJSKIH RAZMER
1. Stanovanjski status
a) nima stanovanja / sam stanuje v samskem domu oz. z družino stanuje pri starših ali sorodnikih v stanovanju, ki po stanovanjskih normativih odgovarja le za potrebe staršev oziroma sorodnikov ali je podnajemnik	150 točk
Za vsako leto bivanja v samskem 'domu oziroma pri starših (sorodnikih) oziroma kot podnajemnik se število točk poveča za 10, vendar ne več kot za 100 točk
b)	stanju v stanovanju VI. oz. VIII kategorije, provizoriju ali baraki	120 točk
Za vsako leto bivanja v teh pogojih se število točk
poveča za 10, vendar skupaj največ za 100 točk
c)	stanuje kot sostanovalec (ima odgovarjajočo odločbo) 100 točk Bivanje pri starših se ne točkuje pod točko c. Za vsako leto bivanja v teh pogojih se število točk poveča
za 5, vendar skupaj največ za 50 točk č) imetnik stanovanjske pravice na neprimernem stanovanju	50 točk
Za vsako leto bivanja v neprimernem stanovanju se število točk poveča za 5, vendar največ skupaj do 50 točk
d)	prosilec se na podlagi sodbe oz. odločbe nahaja v pro-
storih, ki se štejejo po Zakonu o stanovanjskih razmerjih za najpotrebnejše, vendar se vanj ni vselil iz razlogov, ki so nastali po njegovi krivdi	50 točk
e)	prosilec stanuje v stavbi, ki je predvidena za rušenje zaradi izgradnje novih stanovanjskih hiš, katere investitor in bodoči upravljalec bo stanovanjska skupnost 150 točk
Opomba: za stanovanja, navedena pod b) se lahko točkuje tudi ena od možnosti pod c) ali č), ne more pa se točkovati bivanje v neprimernem stanovanju, ki se dodatno lahko točkuje še:
—	bivanje v vlažnem, mračnem, kletnem
ali podstrešnem stanovanju	100	točk
—	bivanje v vlažnem stanovanju	80	točk
—	bivanje v kletnem ali podstrešnem stanovanju	60	točk
2.	Stanovanjska površina, ki odpade na enega člana gospodinjstva
—	od 4 m2	.	100 točk
—	od 4 — 10 m2	80	točk
odio — 14 m2	60	točk
od 14 — 18 m2	40	točk
nad 18 m2	20	točk
3.	Stanovanje brez posameznih delov oziroma njihova souporaba
a)	stanovanje brez kuhinje	40	točk
b)	souporaba kuhinje	20	točk
c)	souporaba spalnice	20	točk
d)	souporaba WC (če vsi uporabniki niso družinski člani) 10	točk
e)	souporaba WC (če je v hiši,	vendar izven stanovanja) 20	točk
f)	souporaba WC (WC izven	hiše)	30	točk
g)	stanovanje brez kopalnice	20	točk
h)	souporaba kopalnice (če vsi uporabniki niso družinski
člani	10	točk
i)	v stavbi ni vodovoda	20	točk
j)	v stanovanju ni vodovoda	10	točk
k)	utesnjenost v primernem stanovanju
—	dve družini v istem stanovanju	40	točk
— tri družine v istem stanovanju	60	točk
Opomba: se točkuje samo ena od možnosti utesnjenosti v primernem stanovanju
4.	Funkcionalnost stanovanja:
—	visoki stropovi	10	točk
—	vhod v stanovanjski prostor iz hodnika, ki je v souporabi	20	točk
—	vhod v posamezni stanovanjski	prostor	je iz dvorišča 30	točk
—	slaba sončnost (majhna okna)	20	točk
—	stanovanje je nefunkcionalno	(preveliko)	30	točk
Točkovaije po zadnji alinei velja za zelo
stara stanovanja.
B.	SOCIALNO MATERIALNI POLOŽAJ
1.	Upravičenca
a)	zdravstveno stanje:
—	težja invalidnost ali duševna obolelost	60 točk
—	ostala trajna obolenja, na katera vpliva neprimerno stanovanje	40	točk
b)	samohranilka (samohranilec)	40	točk
Opomba: status samohranilke se opredeli po pravilniku o pogojih za pridobitev pravice do denarne pomoči, ki ga je sprejela Zveza skupnosti otroškega varstva SRS (Ur. list SRS
1/79)
c)	upravičenec do stalne družbene pomoči	50 točk
č) doba bivanja v občini, kjer ima prosilec stalno bivališče: za vsako leto nad 5 let bivanja se točkouj po 5
točk, vendar največ skupaj do 100 točk
d)	skupna delovna doba prosilca: za vsako nad 5 let delovne dobe se točkuje po 5 točk, vendar največ skupaj do 100 točk
2.	Socialno materialni položaj družine prosilca oz. članov njegovega gospodinjstva
a) zdravstveno stanje otrok:
—	duševna oziroma telesna prizadetost otrok (vrste bolezni se upoštevajo le po 11. členu prav. naved. v točki B/l—b
—	trajne ali ponavljajoče se bolezni dihal
—	ostala trajna ali ponavljajoča se obolenja
b)	zdravstveno stanje ostalih odraslih članov družine se točkuje kot je navedeno v B/l—a
c)	ločeno življenje staršev in otrok (se točkuje le v primerih, ko center za socialno delo v občini potrdi, da bodo starši po preselitvi vzeli otroka v domačo vzgojo in oskrbo)
č) za vsakega od odraslih članov družine, ki je za delo nezmožen (delovno nezmožnost ugotovi center za socialno delo v občini)
60 točk 40 točk 20 točk
30 točk
50 točk
Posebno težki socialno materialni pogoji, ki niso najeti v točkovanju pod B, se na poseben predlog občinskega centra za socialno delo točkujejo z dodatnimi točkami in sicer od 10 do 50 točk glede na težino teh pogojev.
Pri enakem številu točk ima prednost pri dodelitvi družinskega stanovanja upravičenec, ki dalj časa biva v neustreznem stanovanju in ki je dalj časa zaposlen na območju občine Šentjur pri Celju.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena ima prednost pri dodelitvi družinskega stanovanja pri enakem številu točk udeleženec NOV.
C.	SKUPNI POPREČNI MESEČNI OD NA ČLANA DRUŽINE
Prosilec, katerega skupni poprečni mesečni dohodek na člana družine ne presega
30 % od	poprečnega mesečnega OD v SRS	40	točk
40 % od	poprečnega mesečnega OD v SRS	30	točk
50 % od	poprečnega mesečiega OD v SRS	20	točk
Najnižje število točk, ki je pogoj za uvrstitev v prednostno listo je 150 točk.
IX.	LASTNA UDELEŽBA OB PRIDOBITVI STANOVANJA
24.	člen
Vsakdo, ki se mu dodeli družbeno stanovanje na podlagi tega pravilnika, mora prispevati lastna sredstva glede na vrednost stanovanja in v skladu s svojim socialnim in zdravstvenim stanjem ter ekonomskimi možnostmi.
Lastno udeležbo mora občan, ki pridobi stanovanjsko pravico, vplačati pred vselitvijo oziroma preselitvijo.
Lastna udeležba se izračuna v odstotku od pogodbene vrednosti za novo družbeno stanovanje oziroma revalorizirane vrednosti za starejše stanovanje.
25.	člen
Višina lastne udeležbe je odvisna od poprečnega skupnega čistega dohodka na člana družine v letu pred dodelitvijo družbenega stanovanja po tem pravilniku.
26.	člen
V	osnovo za izračun poprečnega skupnega čistega dohodka na člana družine se štejejo vsi dokazljivi dohodki, ki po zakonu o davkih občanov predstavljajo osnovo za obdavčitev skupnega dohodka občanov.
27.	člen
V	posebnih primerih, ko stanovanjska skupnost ocenjuje, da družina živi v težjih razmerah, pridobi stanovanjska skupnost pred določitvijo višine lastne udeležbe mnenje centra za socialno delo.
Skladno s tem mnenjem lahko stanovanjska skupnost občana, ki mu je dodeljeno družbeno stanovanje, tudi popolnoma oprosti plačila lastne udeležbe, v kolikor občan živi v izredno težkih socialnih razmerah.
Šteje se, da so socialne razmere občana izredno težke v naslednjih primerih:
—	če prejema občan stalno družbeno denarno pomoč
—	če je kateri od o trok duševno ali telesno prizadet (upoštevajo se bolezni navedene v 11.členu pravilnika o pogojih za pridobitev pravic do denarnih pomoči (Ur. list SRS 1/79),
—	če je v družini dolgotrajna težja bolezen in drugi izjemno povečani izdatki družine, vezani na zadovoljevanje osnovnih življen-skih pogojev.
28.	člen
Lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju po tem pravilniku tudi ni dolžan prispevati občan, kolikor izpolnjuje pogoje za oprostitev lastne udeležbe po 33. členu zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81).
29.	člen
Stanovanjska skupnost določi višino lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice skladno z naslednjo tabelo:
Skupni poprečni mesečni dohodek na družinskega
člana izražen v odstotku	% udeležbe občana na nabavno
na poprečni mesečni oseb-	vrednost stanovanja
ni dohodek v SRS v preteklem letu
za družine z dvema	za samske občane
in več člani- '%	'%
	do 20				do	35		brez udeležbe
nad	20	do	25	nad	35	do	40	1
nad	25	do	30	nad	40	do	45	2
nad	30	do	35	nad	45	do	50	3
nad	35	do	40	nad	50	do	55	4
nad	40	do	45	nad	55	do	60	5
nad	45	do	50	nad	60	do	65	6
nad	50	do	55	nad	65	do	70	7
nad	55	do	60	nad	70	do	75	8
nad	60	do	65	nad	75	do	80	9
nad	65	do	70	nad	80	do	85	10
nad	70	do	75	nad	85	do	90	11
nad	75	do	80	nad	90	do	95	12
nad	80	do	85	nad	95	do	100	13
nad	85	do	90	nad	100	do	105	14
nad	90	do	95	nad	105	do	110	16
nad	95	do	100	nad	110	do	115	18
nad	100			nad	115			20
30.	člen
Višino lastne udeležbe po tem pravilniku določi posameznemu občanu, ki mu je dodeljeno družbeno stanovanje, odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti, ki sklene z občanom pogodbo o lastni udeležbi.
31.	člen
Lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju po tem pravilniku ni dolžan plačati občan, ki se vseli v družbeno stanovanje, ki je ocenjeno za manj vredno stanovanje (pod 80 oz. 160 točk) in tisti občan, ki mu odbor za družbeno pomoč odobri zamenjavo stanovanja po 34. členu tega pravilnika.
32.	člen
Lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju tudi ni dolžan plačati upokojenec, ki je v letu do-deltive stanovanja dopolnil 65 let.
33.	člen
Denarna sredstva lastne udeležbe na družbena stanovanja po tem pravilniku se vplačujejo na poseben račun stanovanjske skupnosti za sredstva solidarnosti.
Stanovanjska skupnost je dolžna občanu vrniti lastno udeležbo po 10 letih v enkratnem znesku s 3 % obrestno mero.
34.	člen
Občani in družine v težjem gmotnem položaju, ki ne morejo plačati lastne udeležbe pred vselitvijo, lahko vplačajo lastno udeležbo tudi po vselitvi v stanovanje s tem, da se zavežejo namensko varčevati pr i banki za lastno udeležbo ter v ta namen dovolijo administrativno prepoved na osebni dohodek.
Rok za kasnejše oziroma obročno vplačilo lastne udeležbe po po prejšnjem odstavku tega člena določi odbor za solidarnost.
Višina lastne udeležbe je v tem primeru določena v znesku in po kriterijih, ki veljajo na dan, ko nastopi pogoj vplačila lastne udeležbe.
X.	ZAMENJAVA STANOVANJ
35.	člen
Stanovanjska skupnost lahko dovoli zamenjavo družbenih stanovanj :
—	ostarelim in bolnim občanom oziroma njihovim družinam ter udeležencem NOV, predvsem iz zdravstvenih razlogov,
—	občanu in družini, ki živi v težjih gmotnih razmerah in želi pridobiti standardno starejše stanovanje z nižjo stanarino in obratovalnimi stroški,
—	občanom, ki zasedejo večje standardno stanovanje in želijo pridobiti manjše standardno stanovanje z namenom racionalne uporabe stanovanjskega prostora.
36.	člen
Zamenjave stanovanj po tem pravilniku odobrava odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti, upoštevaje določila zakona o sta-
novanjskih razmerjih s tem, da enkrat letno predloži zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti poročilo o zamenjavah stanovanj.
XI.	IZJEMNO REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ
37.	člen
V primeru reševanja izredno nujnega stanovanjskega vprašanja nastalega v primeru požara, povodnji, drugih elementarnih nesreč in podobno, lahko odbor za solidarnost dodeli upravičencem stanovanje le za določen čas s tem, da se naknadno pogodbeno uredi med stanovanjsko skupnostjo in zainteresiranimi organizacijami in skupnostmi dokončna rešitev stanovanjskega vprašanja upravičenca.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38.	člen
Družbena stanovanja, ki se dodeljujejo upravičencem na podlagi tega pravilnika, se smejo tudi po izpraznitvi dodeliti le upravičencem iz 5. člena tega pravilnika.
39.	člen
Družbeno stanovanje, dodeljeno na podlagi tega pravilnika sme uporabljati le imetnik stanovanjske pravice, skupaj s člani gospodinjstva in ga ne sme zamenjati oziroma kako drugače z njim razpolagati brez poprejšnjega soglasja stanovanjske skupnosti.
40.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju.
41.	člen
Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabiikov skupščine stanovanjske skupnosti, uporabljati pa se začne osmi dan po objavi v občinskem glasilu »Utrip«.
Predsednik
zbora uporabnikov skupščine Sam. stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju
Vodušek Martin 1. r.
SKLEP
o Oblikovanju najvišje najemnine za poslovne prostore v stanovanjskih hišah (na območju občine Šentjur pri Celju
1.	člen
S tem sklepom se določajo merila za izračun najvišje najemnine za poslovne prostore v stanovanjskih hišah in poslovnih zgradbah v družbeni lastnini na območju občine Šentjur pri Celju.
2.	člen
Za določitev višine najemnine se poslovni prostori razdelijo v tri skupine po lokaciji in vrsti dejavnosti, ki se v njih opravlja:
I.	kategorija:
Proizvodna, trgovska in gostinska dejavnost, upravni prostori podjetij, bank, pošt in drugih gospodarskih dejavnosti, projektivne dejavnosti, zlatarska obrt in druge dejavnosti z visokimi vrednostnimi obračanja — vse na območju Krajevne skupnosti Šentjur — Center.
II.	kategorija:
Banke in pošte izven Krajevne skupnosti Šentjur — Center. Vsa servisna in urarska dejavnost, kemične čistilnice, fotografi, frizerji, avtomehaniki in finomehaniki na vsem območju občine.
III.	kategorija:
Proizvodna, trgovska in gostinska dejavnost v krajevnih skupnostih razen Šentjur—Center, vsa uslužnost in rokodeska obrt (krojači, šivilije, čevljarji, brivci in drugi rokodelci), prodajalne kruha in slaščičarne, pisarniški prostori in sejne dvorane upravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev na območju celotne občine ter dejavnost prodaje zdravil.
3.	člen
Letni znesek najemnine se izrazi v odstotku od revalorizirane vrednosti poslovnega prostora in znaša:
%
I.	kategorija poslovnih prostorov	5.9132
II.	kategorija poslovnih prostorov	4.0273
III.	kategorija poslovnih prostorov	3.1963
Letni znesek najemnine sestavljata vrednost enostavne in razširjene reprodukcije.
Enostavno reprodukcijo sestavljajo:
—	vkalkulirana amortizacija na podlagi zakona o amortizaciji (Uradni list SFRJ, št. 65/81)
—	stroški za velika in mala popravila, upravljanje, funkcionalni stroški in civilna zaščita, izračunano na podlagi enotne metodologije (Uradni list SRS št. 25/81)
Razliko do polne vrednosti letne najemnine predstavlja razširjena reprodukcija.
4.	člen
Mesečni znesek najemnine po kriterijih iz 3. člena tega sklepa se določi z najemno pogodbo, ki jo najemnik poslovnega prostora sklene s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Šentjur pri Celju.
Višina najemnine se sproti prilagaja vsakokratni valorizaciji poslovnega fonda in se določa s sklepom zbora uporabnikov skupščine SSS občine Šentjur pri Celju.
Če poslovni prostor odda v najem na licitaciji, lahko interesent za najem ponudi višjo najemnino kot znese izračun najemnine po kriterijih iz 3. člena sklepa, vendar se ob kasnejših revalorizacijah usklajuje le del najemnine po tem izračunu, preplačilo pa ostane V enakem znesku.
Zbor uporabnikov skupščine Smoupravne stanovanjske skupnosti lahko v izjemnih primerih določi višjo najemnino kot znese izračun po kriterijih iz 3. člena tega sklepa za poslovne prostore z izredno ugodno lego ali izredno pridobitno dejavnostjo. V ta namen si pridobi zbor uporabnikov mnenje Komiteja za družbeno ekonomski razvoj in planiranje skupščine občine Šentjur pri Celju.
Obrazložitev k razčlenitvi osnov III. kategorije:
amortizacija	1,000
vzdržev. in popr.	0,6298
upravljanje	0,4000
funke, str. in	civ. zašč.	0,1665
revitalizacija	1,0000
3,1963
1 % za revitalizacijo smo upoštevali zaradi tega, ker je večina poslovnih prostorov v starih in dotrajanih objektih.
5.	člen
Ta sklep stopi v veljavo 8 dni po objavi v UTRIPU, uporab lja pa se od 1. 1. 1985 dalje.
Sprejeto na seji skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju dne 26. 10. 1984.
Predsednik skupščine Arzenšek Stanko l.r.
SKLEP
o plačevanju stanarine in ostalih stroškov za prazno stanovanje
Na podlagi 63. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu in 45„ člena Zakona o stanovanjskih razmerjih skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju sprejme na svoji seji dne 26. 10. 1984
SKLEP
I.
Z 31. 10. 1985 morajo imetniki stanovanjske pravice v stanovanjih, s katerimi upravlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju, preiti na plačevanje stanarine mesečno v naprej. Na plačevanje za mesec v naprej se preide postopoma.
II.
Do 31. 10. 1985 je stanodajalec bodisi Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju bodisi OZD, ki ima razpolagalno pravico na stanovanju, dolžna plačati stanarino in ostale obveznosti za prazno stanovanje za ves čas nedodelitve ne glede na to, ali je stanovnje dodelil v zakonsko določenem roku ali ne.
III.
Z uresničitvijo 1. točke tega sklepa so podani pogoji za izpolnjevanje 3. odstavka 45. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih in sicer:
Če stanodajalec ne dodeli praznega stanovanja najkasneje v enem mesecu, ko je bilo stanovanje zgrajeno ali izpraznjeno, je sam dolžan plačati stanarino in druge obveznosti po predpisih o stanovanjskem gospodarstvu za prazno stanovanje za ves čas, ko se stanovanje ne dodeli.
Predsednik skupščine Arzenšek Stanko l.r.
BELEŽKA