Katolišk cerkven list. Tečni V M MM. V Ljubljani 19. maliga I ravna /8.3.5. MAsi MU. M*reklelslro. (Kilot. 1853.) JeiUM. Zveličar, na križi v strašni britkosti Zadnjikrat milo povzdigne oči ino reče: „Npolnjeno jeu. (Hi! žc glavo v smertni slabosti Nagne: žc i/, prebodenc strani mu izteče Zadnja presveta kri v curkih na xcmljo prekleto. Zemlja se stresne, in neka pošast iz nje plane, (Vrne perute, černejsi meni nočne temote. Kremplje zelene, velike, dc zemljo objame, Tava prot nebu. po zemlji, skoz mesla, samote, Pise in iše pokoja. Ime je: Prekletstvo. Ze je štir tavžent let zemlja nesrečno udihvala, S strašnim oklepam prekletstva je bila obita. Težko, oh! težko je čas te rešitve čakala. Ko pa je zemlja s presveto Kervjo zdaj oblita. Je blagoslovljena ino — prekletstvo z nje vzeto. I/, blagoslovljene zemlje pregnano si iše Drugo domovje; pa mora tud bili prekleto. — Z grozo veliko jo naglo iz drevja pobriše, Saj je tud bilo lesovje vesoljno že sveto , Ker je i!a lesu zveličanje bilo nam dano. Misli, de gora saj enkrat ga bo prenočila. Teče na goro. „Sim sveta; je Jezus tu hodil, Tu je On pridigal, Njega clo Kri sim jest pila. Tu je do polnoči, časih clo celo noč molil. Beži od mene, saj nisim jest tvoje domovje'1. S straham beži trepetaje v sivo skalovje; Misli si, to pač nikoli ni b'lo posvečeno, Pa zagromi mu več tavžent let staro pečovje: „(jerdež! alj niso Zvelirarja truplo umorjeno Skale v grobu obdajale? — od nas se poberi!*4 Zopet odgnano sc hoče v pesku poskrili. Pesek se vzdigne v oblake — ter začne vrisati: ..Jezusa vidil sim. ojstro sc tukaj postiti. Sodbo sim čutil hinavcan v me zapisvati; Beži. in nikdar ne iši pri meni doinovja V jamo podzemeljsko lava zdaj; kliče železa: wr,Ve ste moj dom; bile niste nikolj posvečene"*. „Kaj se?- zavpije železo, iu beli ga jeza, „S čem pa so bile roke in noge prebodenc? Kdo je njega stran prebodel? I.e hitro se spravi!*4 Divje razsaja prekletstvo in tuli in rjove, Semtertje vije in rije, domovja iskaje; Združeno vgleda zdaj sreberne, zlate bregove. „„\e ste domovje mi!*1* dere se zaničevaje, „rNikdar nikoli vas ni Nazarejčan posvetil'414. Kelih pa s reber n in zla I i se vzdigne uneto: »Alj ne počiva v meni v naj veči skrivnosti Jezusa Hešnja Kri — Njega Telo če« vse sveto? Sim, kakor nekdaj križ sveti, napolnjen svetosti; Beži. le beži od mene ti gerdo prekletstvo.'44 Spet se vzdigne prekletstvo ii zemlje v višave. — Kam se zdaj hoče podati, povsodi pregnano? Saj posvečene so tudi vse sraene daljave Z Jezusa sveto molitevjo, k nebu poslano; V smertni britkosti na križi, v zraku je visel. Voda pri kerstu Njegovim je b'la posvečena In ko po morji elo s suho nogo On je hodil. Zemlja, če ravno je nekdaj b'la vsa zadolžena, Vender je Jezus sam, njo v stan'vanjc si zvolil. Svetga Duha iz nebes je poslal na lo zemljo. Bo li v zverih /nabiti prekletstva postaja? Zvine pri rojstvu so Jezusa milo dihale. Polja tud ne, ker po njih se Zveličar sprehaja. Polja za sveto Telo so lud živež dajale. Kruh in vino počasti z nar veči svetostjo. Jezno, togotno se grize prekletstvo — se vpraša: „„Kam pa zdaj? kam pa zdaj? — Ternje! saj ti si prekleto. Saj sini te jest zasadilo*4*4. Na to se zanaša. Ternje pa: »Bolj šc, kot drugo lesovje, sim s\eto. Zvito M*m v krono na čelu b'lo kralju ljubezni14. In od sramote škripaje prekletstvo nesrečno Pride do blata, vse spenjeno z grivo vihraje: „„V tebi naj dom bo moj. v tebi čem biti na večno. Nimam, ne najdem nikoder drugodi postaje, \ tebi naj dom ho moj! mendc si vender prekleto?"" Blato scer res je ponižno, pa vender se \zdicne: -Spomni se! tisti, ki vse je svetove vstvaril. Tuli. ki vse spet v nič spremeni, če le migne, tudež veliki nad slepca m jc z mano napravil — Z v blato pomočenim perstam pogled mu dodelil". Ze se prekletstvo vse obupajoče razjeda. Proti peklu že se s strašnim o resam ozera; — Oh! alj zdaj z greham vso ranjeno dušo zagleda, \ to pa se splazi nesrečno brez vsiga opovera. — Oušu pregrešna! v tebi stanuje prekletstvo. Jan«*z. N« Tir nov »k igo prrra-lill. c»*p. fajmo^tro j«* urraj naslednji ve*rii li*t prišel: Prečastiti Gospod! Njih Veličanstvo cesarica Karolina Avgusta so prošnjo cd '£**. u. m. rešili in mi ukazali. Vam vrtelo naznaniti, dr kodo Njih Veličanstvo za zidanje ondotne predmestne farne cerkve prihodnjiga velikiga travna ali pa rožnika prrmilostivi pripomoček: Kn tavžent goldinarjev po»lati blagovolili. Z visokim spoštovanjem bivam, prečastiti Gospod.' \aš pokorni sluga O. B e 11 e g a r d e s. r. Na Dunaji 14. m. travna IHS5. Katoliška cerkev na Turškim. II. V A zii. III. Melkiti, t. j. kraljeve ali dvorne stranke kristjani. To ime so dobili verniki na Julrovim pod cesarjem Justinijanam od evtihijanskih krivover-cov; ono je še današnji dan ime tili, ki so se ali sami ali po svojih prednikih od evtihijanske krive vere nazaj h katoliški veri spreobernili. število mclkitiških katoličanov jc današnji dan blizo 60.000, je do 10.000 katoličanov. Sedanji veliki škof je sloveč H i lian i, ki se je hil I. 1*2? k katoliški veri spreobernil. Po svojim spreobernjenji je v treh mescih 1500 družin v katoliško cerkev perpeljal. Že več kakor 20 let je on skerben pastir svoje čede, kteri so Druži vse poropaii, cerkve poderli in vasi požgali. Zato je prišel Hiliani 1845—46 na Nemško milovšine prosit za svoje uboge vernike. Druge škofije melkitiških katoličanav so 3) v Sidonu, 4) v Tiru, 5) v Bejrutu, 6) v T r i p o 1 u, 7) v Akru, H) v Alepu, kjer je do 17 000 katoličanov. Še je v spominu hudobija, ropanje, posiljenje itd., ktero so Turki pred 2 letama tukaj kakor Ijute zveri nad kristjani uganjali! 9) lloms, lOjBalbek, 11) Z a le v S i r ii, 12) 11 os r a v Arabii. Dežela 11 a uran za Libanonam ima skorej same katoliške prebivavce. IV. Sorijani ali zedinjeni Sirci ali Jakobiti; njih število je do 50.000, ki imajo 9 škofij, škofija Mardin v Mesopotamii se je s svojim pastirjem te leta s katoliško cerkvijo zedinila. Sorijan-skili razkolnikov je še do 150.000. Perva skušnja jih zediniti je bila že I. 1247; ali še le I. 1646 se je zedinjenje prav utemelilo po Andreji Ahigia-iiii, ki je bil pervi patriarh katoliških Sircov. V. K a I d e j c i. Zmote krivoverca X estorij a, ki je dve peršoui v Kristusu učil, in Marijo prečistil Devico le mater Kristusovo, ne pa Božje porodnice imenoval, so bile v velikim cerkvenim zboru v Kfezu I. 431 slovesno zaveržene. Ali Iba škof v Kdesi in sosebno velika šola v tim mestu sta bila močna podpora nestorianizma. Vedni politiški razpori med gerškimi cesarji in parto-perzijanskimi kralji so dalje bili velika potuha ti krivi veri; zakaj pervi Nestorijanov niso hotli v svoji deržavi terpeti: ti pa, akoravno ajdje in divji preganjavci keršanstva, so Nestorijanam na roke sli, de bi tako gerškim cesarjem bolj ukljubovali. Tako je ne-storjanska vera od 5. stoletja po Mesopotamii, Asirii, Per/.ii, noter v Indijo, Kino, otok Ccilon, še clo v Arabijo se širila, Nestorijanski minili Sergi se je zlo pečal z Mohamedam, in verjetno je, de, kar je učeniga v koranu, je od tega mini-ha. Zato so bili Mahomed in njegovi nasledniki — kalili — Nestorijanam močno vdani. l'o njili so peršli izdelki gerškiga slovstva Arabljanain v roke, kleri so se tajistih — sosebno v Korduvi na španj-skim lako pridno posluževali. V sredi Azije se je bil tudi kralj Karaiške dežele Nestorijanam spreoberniti dal, in ta jc bil Joannes Presbiter (duhoven), od kteriga se jc nekdaj toliko izmišlje-riga pisalo. - V sredi 13. stoletja so imeli Ne-storijani po Azii 146 školij, ali Hulaku, mongolski kan in vnuk strašniga Džingis-kana, je bil I. 1258 Bagdad, veliko mesto kalifov, vzel. Mongoli so 40 dni po mestu divje ropali in razsajali, kalil'Mostascm je storil smert pod podkvami mon-golskih konj. Ze pervi mongolski kani so Nestori-jane liuji in liuji stiskali; ali grozovitnimu sultanu Tamcrlanu (Timuru) je perpisati, de so bili oni tako uničeni, de zunaj dežel nekdanje Asirije, od njih ni skorej sledu po daljni Azii. Tiiuur je povsod podi ral njih cerkve in jih pomoril, kolikor jih je zamogel v oblast dobiti. Odslej so Nestorijani prebivali le v Kurdistanski deželi. Sedež njih patriarha je bil od I. 1559 v mestu Mosulu per reki Tigri, posledne čase pa zavoljo nevarnosti pred mohamedanskimi kurdi v prav odročni dolini per vodi Zabi na meji Turčije in Perzije. V florentinskim cerkvenim zboru pod papežem Evgcnijem IV. (I. 1445) je veliko Nestorijanov s katoliško cerkvijo se zedinilo, ravno tako pod papežem Julijem III. (1552), nar bolj pa pod papežem Inocenejem IX. (1591), kteri je bil zedinjenim Nestorijanam lastniga patriarha, Jožefa I. dal. Odslej so ti katoličani imenovani Kaldejski kristjani, ker per Božji službi kaldejski jezik rabijo, in še svoj red (ritus) imajo. Oni prebivajo nar bolj po mestih in vaseh v ravnim, njih sobratje po kurdiatan-skih gorah na Turškim in okoli IJrumskiga jezera na Perzijanskim so pa še v razkolništvu. še pred 20 leti je bilo katoliških Kaldejeov 130.000; zdaj je njih in razkolnikov veliko manj. Zakaj? bo pokazala njih pergodba od 1. 1842-1848. Za katoličane so nasledne škofije: 1) Babi Ion, patriarhat. 2) Mosul vel. škofija. Patriarh Babilona je tudi oskerbnik mosulske velike škofije. Od I. 1848 je Jožef Audo patriarh. 3) Diarbekir, velika škofija. 4) Mardin. škofija v Mesopotamii. 5) Kerkuk. 6)Gezira. 7) Suert. 8) Salmas. 9) Aderbergan. Vse te škofije imajo svoje pastirje. (K. si.) Etepa slovesnost in se nehf^J lep siga. V Tulonu na Francoskim se je nedavno ta le posebna dogodba godila: llavno ko je mesto lepi praznik v čast Marijniga ncomadežaniga spočetja obhajalo, prijadra v zavetje iz Algerije vojni brod. Častniki (oficirji) hite na suho, de bi prišli še k velikiniu obhodu (procesii), ki je bil na večer skoz poglavitne mestne ulice. Tudi nek mlad arahec (turške vere), ki je že nekaj rneseov kakor rado-voljnik pri jezdicih služil, je hil med drušino in je ravno v pristanišč stopil, ko sc je pobožna versta med zvonenjem in petjem bližala. Vaša vera, reče arabec svojimu prijatlu, hrodovskimu častniku, mi je vselej dopadla, zakaj ona vam vse da. kar koli zamore človek želeti, prostost in veselje pa pokojno vest, iu tudi žene se tega vdeležujejo kakor možje in niso zaničljive sužinje kakor pri nas <*). — To je dokaz, reče častnik, de je naša vera prava in de se se je vaš prerok motil. — Procesija bližej pride, zlati križi se leskečejo v večernim solncu, bandera in stavnice sc vijejo, dim od kadila se kviško vali, petje se razlega in množica pobožno poklekuje. Mladi arahec — tudi on je med klečečimi. — Čudna vera, spregovori vnovič, ko človek vašo Kristusovo podobo in vso drugo slovesno lepoto vidi, mora na kolena pasti, ko hi tudi ne hotel. - Procesija pride tik morskiga bregti, z bližnje ladije pomorskiga vojvoda strel zagermi — ter procesijo pozdravi in po druzih Iadijah majhnih in velikih se vse polno bandčr in luč kviško spuša. — Kakor ko pride kralj, tako vi pozdravljate množico, reče arahec. Je še več kakor posveten kralj, odgovori oficir, nebeška Kraljica sama je, ktere praznik se dans obhaja. — V tem je bilo solnce zašlo, ali v Tulonu ta dan ni hilo prav za prav noči, ker vse okna so bile kar na enkrat leskeče razsvitljene. O velikih cestah so bili pod milini nebesam altarji postavljeni in v sredi podoba Matere Božje, s cvetlicami in prižganimi svečami obdana. — Bi mislil, de se je vse mesto v veliko cerkev spremenilo, povzame spet arabec; človek ne ve od veselja kaj početi, ko to vidi; vaša vera je zares lepa. — Prideta do stolne cerkve iu noter gresta skoz obdurje, ki se je v sto in sto svctilni-cah lesketalo. To je kakor vrata v raj, mladi vojak vnovič spregovori, ko pa blišivno lučno sijanje znotraj cerkve in vse drugo veličansko napravo ugleda, zakliče: To je sam paradiž! — Častnik sc mu smehlja in nič ne reče; le z roko mu pokaže Turki menij«. ile samo moiki pridejo v raj, kjer bodo vse (»oculno veselje všivali. žene pa de pojdejo vse v pekel. na podobo Matere Božje, ktere glava, s svitlo krono obdana, se je lesketala kakor solnce. Arabec poklekne in se obličje z dlanmi pokrije. Tako je dolgo časa ostal; kaj de se je v njegovim sercu godilo, le Bog sam ve. Na to naglo vstane in svojiga prijatla seboj potegne. Imam ti nekaj ime-nitniga povedati, mu reče, tudi jest bi bil rad, kar si ti, in veroval kar ti veruješ. Vaša vera je toliko lepa! — Zdajci drugo jutro je šel arabec k nekimu duhovnu v mestu, in sveta Cerkev eniga zvestiga učenca več ima. Katoliška družba rokodelcov v EJub(Janl. Pred dvema mescama je Danica (v 6. listu) svoje bravce z lepo novico razveselila, de se sme upati, de bo tudi Ljubljana kmalo družbo rokodelcev imela. — Močno nas veseli, de nam je po dolgim hrepenenji vendar zdaj že mogoče, vsim prijatlam omenjene družbe oznaniti, de naše upanje in pričakovanje ni bilo prazno, llavno velikonočni teden smo dobili dovoljenje si. c. k. deželniga poglavarstva zastran rokodelske družbe, in s tim tudi vse, česar je bilo še treba, de bi se ta z velikim veseljem povsod sprejeta in z očitnim blagoslovam Božjim obdarovana družba tudi pri nas na noge spravila, — pa le tudi na noge spravila; zakaj s tim nočemo reči, de že vsiga v obilnosti ima, kar potrebuje, de se bo v prihodnje ohraniti zainogla. De nam je bilo mogoče na noge jo spraviti, se moramo zahvaliti in očitno se zahvalimo lepi do-brovoljnosti nekterili gospodov duhovniga in sve-tovniga stanu, kateri so s serčnim veseljem in s hvale vredno pripravnostjo pripomogli k vpeljan ju rokodelske družbe v Ljubljani; in če ravno terdno upamo, de to, kar se k časti Božji, k pravimu mnogoverstnimu pridu ne samo posameznih rokodelcev, ampak tudi s časam k pridnimu poboljšanju žalostno sprijeniga družbinskiga stami sploh začenja, s pomočjo Božjo in dobrih ljudi bo tudi napredovalo: vender se v imenu vsih dušne pomoči ne samo potrebnih, ampak, kakor skušnja dosihmal uči, tudi željnih in vrednih, samim sebi zapušenih mla-denčev obernemo na vse tiste, kateri lahko ne opešajo na poti, ktere konec jc: povikšanje časti Božje v delih prave keršanske ljubezni li pridu bliž-njiga. Kdorkoli tedaj iz ljubezni do Boga in do bližnjiga v ta lepi namen kaj dati in pripomoči hoče in zamore, naj si bo v dnarjih ali v kakšnih naši družbi primerjenih bukvah: ga lepo prosimo, dc naj se včasih z očmi keršanske ljubezni na družbo mladih rokodeleov ozre; vsaki dar, naj bo še tako majhen, bo s prav hvaležnim sercam sprejet in k pravimu pridu tistih obernjen, kateri so poklicani v nar terdnejši podporo srečniga in mirniga življenja kakor v posameznih družinah, tako**tudi v vsi deržavi. Toliko za zdaj ob kratkim. Kar pa notranjo napravo in posebno postave lete družbe zadeva, kakor tudi vse važnejši zastran te družbe, bo Danica svojim bravcam o priliki oznanovala: slovesno pričet je pohvaljene družbe bomo že vprihodnjič naznanili. Dr. L. Von čin a. Ogled pa Slovenskim. Iz Ljubljane To dni smo s hvaležnim sercam prejeli po precastitim gospodu Celjskim opatu 900 po- •) Tudi vredništvu Danice bo \»e dotične darove t veseljem prejemalo. dobic za bratovšino Jezusoviga d e t i n s t v a „ ki so nam jih milostivi gospod I. a v a n t i ii s k i škof in knez blagovolili poslati in povedati, de ni za-nje ničesar plačati; če se kaj nabere za podobice, naj ae v prid bratovšine Jezusoviga detinstva oberne". — Ravno kar smo tudi is Zagreba dobili po nekterih gospodih naročene bakve: ..Propovednik saderžavajuči u sebi svete govore na nedelje, blagdane i rasne prigode, složen po Vilhelmu Švelcu, svetjeniku nadbiskupije Za-grebačke. Knjiga I." Naj toraj častili gg. naročniki o priliki po-nje pošljejo. — V založbi gosp. I.eop. Krem-žarja so s dovoljenjem visokočastitljiviga l.jubljanskiga škofijstva na svitlo prišle bukvice pod iia«lovam: »Molitve pri procesij S presvetim zakramentarn. O godu pre-avetiga llešnjiga Telesa in v prošnjah za blagoslov polja". Te čedne bukvice obsegajo na 4 polah: molitev pred obiskanjem presv. Rešnjiga Telesa, molitve sv. llešnjiga Telesa dan, hvalil« pesem, ki se poje pred presv. Rešnjim Telesam pri začetkih med pr« eesijo, začetke vsih 4 evangelijev, 4 pesmi, ki se pojejo ali molijo grede od staje do staje, litanije od presv. llešnjiga Telesa. Veljajo pa terdo vezane 4» kraje., z zlatim ob-rezkam pa 10 kraje. Iz Zagreba naznanuje ..Kat. Ii«t". dc bo tudi g. S t e p a n V u k o t i č župnik i v a n e č k i začel o za-četku prihodnjiga leta s pomočjo več duhovnov na svitlo dajati cerkvene govore z naslovam: ..Propovednik za kerščansko-katolički puka. Celo delo bo imelo 4 ras-dele, vsak razdel 3 zvezke po 4—5 pol v osmini; ee-na z razpošiljanjem bo 4—5 gold., po številu naročui-kov. Gg. naročniki naj do konca vel. travna imenova-nimu g. župniku v Ivance poleg Varaždina v opro-atenih listih svoje naročilo naznanijo. Iz Slorenograške doline. Veliki torek, to je 3. t. m. zjutraj kmalo po polnoči ho nam pn dolgetu bolehanji eden naj vrednejših duhovnikov naše "kofije v Gospodu zaspali, visoko častiti gosp. Tomaž Koren, častni korar, fajmošter iu tehant v Staremtergu, Rajni so bili I. 1786 v Celji rojeni in l.v 1813 v mašnika posvečeni. Služili so naj pervo v Šmartiiu nad 7 let za kaplaua, potem nad 13 let v Št. Ilnu za fajmoštra. iu zadnjih 31 let v Staremterga za fajmoštra, pozneje tudi za tehanta, in poslednje leta so jih milostivi škof ozeraje so ua njih zasluge še za čantniga korarja La-vantinske stolne cerkve izvolili. Rajni so tedaj skozi in skozi samo v Slovcnograški dolini pastirčevali, in kot fajmošter so bili na obeh krajih pod patronatam Ljubljan-skiga škofijstva. — Pokopani so bili ravno veliki petek, da jim zvonovi, ki so jih tako rekoč iz lastniga po slavnem Ljublj. mojstru Samasa-tu pripravili, o njih pogrebu niso peli, iil djal bi, da le v tem oziru se jim je njih želja, tiho in mimo pogrebšino imeti, spolnila. Neizrečeno velike ljudstva iz vse tehantijc in is daljnih krajev je k njih pogrebu privrelo iu mile aolse takalo, in 19 duhovnikov jih je spremilo k grobu, kteriga so si že dolgo popred pod lično kapelico v obzidji pokopa-liša nami pripravili, in ga gostokrat memo grede premišljevali. V sredo po veliki noči jc bilo namesti o dneve njih pokopa slovesno mertvaško opravilo za njimi, k kterimu je 33 duhovnikov od dereče Drave do bistre Savine priteklo. Milostivi knez in škof, rajniga stari prijatel, so sami došli to opravilo obhajat, in so po opravilu na lečo stopili, ter za rmijcint tako ucpopisljivo mili pogrebni ogovor imeli, da se jo čulo glasno ihtenje neštevilniga ljudstva, in da so ludi pričujočim gospodam v očeh solze igrale. Govorili so o velikih zaslugah rajniga in o britki zgubi, ki nam jo je vsim njegova smert učiuila, tako živo in ginljiv«, da jc vsem globoko v serce šlo. „Jaz sam. so med drugim djali, sira zgu- bil v tebi, moj ljubi rajni Toma«! ne lo avojiga stariga nar boljšiga prijatla, ampak tudi oar »vestejsiga pomočnika v svojim trudapolnem nad pastirskem poslu, — zakaj škofovska kapa je težka in pastirska palica težavna, in skerbni zvesti tehanti so škofu tako rekoč desna roka in desno oko, kakor mi je ranji bil noter do smerti". Poglavitne čednosti rajniga gospod tehanta pa ste bile iskrena pobožnost in ljuba ponižnost, ki jih bote zlasti v Slovenograški dolini v nepozabljivem spominu ohranile. — ..Krat vir probus et rectus corde, dilectus Deo et hominibus, cujus memoria iu benedictione". Omeniti je še, da tehantija (sedež tehantijstva) je po smerti rajniga spet v Šmarten prestavljena, kjer je svoje dni bila, in da so ob enem Šmartenski nadfajmošter K. S. Novak žc za noviga tehanta izvoljeni. A. O. Iz (Jorice 7. mal. travna. Miuuli, oh prehitro so minuli prelepi dnevi sv. velieiga tedna s svojimi žalostno- veličastnimi obredi. Mile žalostuice so potihuile, potihnile ginljive odgovornice s fisharmoniko (v naši veliki cerkvi), slovesno zvonjenje se zopet povsod razlega o/.nanovaje veselje keršanstva, ki obhaja zmago svojiga Zveličarja. Ni ga mende lepšiga časa v cerkvenim letu. kot je leta. Kristjanskimu sercu je doma pretesno, v cerkev ga vleče neznana moč, s svetim navdihnjenjem ga napolnujejo tam različne svete opravila, ki se neprestano verstijo, de se komaj drugo drugimu umika. Posebno vabijo ..Božji grobi-4 tudi še celo take ljudi v cerkev, kteri ne obiskujejo sicer redno službe lložje. Kdor, pojavim, v petek večer pri nas cerkve obiskuje, sreča tii procesijo z liožjo martro, tarn se ravno blagoslov deli z ostankam križa Kristusovima, tam se nameri ua križev pot; v ti cerkvi se ,,Miserere" prepeva, v uni se pridiga; kamor greš, vse cerkve so polne ljudi, in ulice mergolijo pobožnih častivcov našiga odrešenja, ki se od cerkve do cerkve sprehajajo; človeku se serce topi, tem bolj, ko mu se vedno neizrekljivo milo, uebe-ško pred- in popoldansko petje v ušesih šumi. Karjenatn Goričauam letaš po pomanjkanji vikšiga pastirja vzeto in prikrajšano bilo glede ua veličastnost obredov, nam je nekako nadomestovai novi liožji grob v tarn i cerkvi sv. Ignacija, ki so ga dali čast. gosp. fajmošter .lož. T uni napraviti. Zdelal ga je kaj izveratuo v velikanskih visokosti cerkve primerjenih razmerah po naeertu g. Fr. Pfeiffer-ja, (kar se mizarskiga dela lice), Alojzi Koršič. Veljal bode nek še čez 1000 gold., ki jih g. fajmošter le pri far a ni h pobirajo in vkup spravljajo. Pač lep biser v zaslužljivnim vencu duhovna je ta, ako veljajo od njega besede: „Gospod, ljubil sim snago Tvoje hiše, in kraj prebivališa slave Tvoje". Zdi se od nase cerkve, ko vanjo stopimo, de so bili mogočni Jezuiti popred spojeni, kot so utegnili svoje veliko delo doveršiti; pa nadjamo se, de g. Tuni jo bodo po malim v tak stan pripra\ili, kakoršen se ti Božji teži spodobi, de bo kakor od zvunaj, tudi od znotraj lepota mesta in slava Goričanov. Sc eniza imena ne smem zamolčali. Gosp. Vi I h. Veri z o je ves vnet za olepšanje te cerkve, on si pri vsaki priložnosti toliko prizadeva, de sc mu prav dobro prilezejo besede: ..Zelus domu* tuae comedit me4'. Ako bi imeli veliko tacih mož, bi bile mende že vse naše cerkve pozlačene. — X. HazgieU po ker nunskim svetu. V Zagrebški vikši škofii se bo tretjo nedeljo po Veliki noči obhajalo razglasovanje neomadežaniga ■početja presvete Marije Device. Opravilo je v posebnim pastirskim listu bo'j natanko določeno; poprečno saboto je ukazan post, cerkve se morajo, kolikor je moč, nar lepši oza'jšati, Božja služba e vso slovesnostjo opravljati, priporočen je obhajanju primeren cerkven govor, ▼ kterim naj ae ne govori od te razglašene resnice, kakor de bi bila nova, ker je sv. Cerkev skoz vse stoletja v neomadežano spočetje presv. Marije Device verovala, le samo očitno ni bilo to razglašeno za člen sv. vere do 8. grudna lanskiga leta. Ravno to je tudi katoliško ljudstvo na Horvaškim in Slavonskim neprenehama verovalo in terdilo, odkar je h keršanstvu prestopilo, pravi vikši pastir v svojim listu. (Kal. list.) V Zagrebu so se preteklo nedeljo duhovne vaje za ljudstvo pričele, ki jih pet jezuitov vodi. Bog daj svoj blagoslov trudu višiga škofa, ki močno žele, de bi se katoliški duh oživil v ovčicah, ki so jim zročene. Nemški Gradec. Wahrhfr. piše med drugim to le: Ravno kar sim v dveh prijatelskih listih dvoje nejeversko hudovolj«tvo bral, ktero je bilo pa tudi očitno strahovano. V nekim kraji je pretečeni praznik neomadežaniga spočetja, ki je bil v petek, nekaj mož prišlo v gostivnico. Kerčmarica (birtinja) je ravno pečenko pripravljala, in dišalo je po vsi h ši. Možje v hišo pridejo in pravijo, kako močno de se jim je pečenka zaželela. Kerčmarica reče svojimu možu: V moji kamerci zamorejo gosti brez vsake skerbi jesti. K len zmed unih pojedljivcov pa vender pokaže na podobo Križaniga, ki je tam visela in pravi: ,.Vse prav it. dobro, ko bi nas le Ta-le ne vidil". Kerčmar odgovori: „Temu se lahko pomaga", iu podobo v steno oberne. Ko ne pa spet okoli oberne, od mertvuda udarjen mortev na tla pade. Ce so gosti potem pečenko jedli, ali ne , pismo ne pove. — V drugi kronovini sta dva umetnika (tehnikarja), eden protestant, drugi po imenu katoličan, na vsih Svetnikov dan postavo (statvo) neomadežane Marije Device s stebra vergla, ki je pred hišo nekiga gornika stala in je bila njegova. Leta jc oskrunnike dutekcl ter j h med tepeži pred sodbo gnal. ktera jih je obsodila, de sta mogla škodo poverniti. V štirih tednih je katoliški umetnik na legarji umeri, ta zadolženi oskrunova-vec svetih reči, toliko hujši zadolženi, ker so njegovi starši dobri in keršanski ljudje. Z Dunaja. V molitvarnici poslopja velieiga vojvoda Maksimilijana K1. pri Kari. Jož. Jereb v kaplo. V pokoj so se podali gospodje fajmoštri: Jern. II o bel. Ant. Lipovšck. Ant. K i ser. tiosp \ni. Srednik je iz službe stopil. — tiosp; Kr. S.Novak, nadfajmošter v Šmartnu, je izvoljen za tehanta Smartenske (poprej Staroterške) lehanlije. Odgovorna rrednika: Andrej '/»umrje tit l.nka Je ran. — Založnik: Jožef Hlaznik.