Kdo hodi no Dunaj trape lovil,
in zakaj se puste naši kmetje sleparjem trapati?
Dopis iz Dunaja 27. sušca. N—/. — „Novi-ce" so že tiste kmete svarile, ki sami na Dunaj hodijo, ali pa druge v svojem imenu sem do svetlega cesarja pošiljajo, se zastran odveze zemljišnega podloštva, ktera nekterim ni po volji, pritoževat, in tako svoj kervavo zasluženi denar tratit. Toda tiste dobroželjne besede j,Novic" se niso ali po vsem Slovenskem razglasile, ali pa niso hotli ljudje verjeti, da je bila in da je še taka, kot so 5)Novice" pravile; zakaj še zmiraj prihajajo nekdajni podložniki in sicer posebno iz Krajnske-ga**) na Dunaj z ravno tistimi nameni. — Da hodijo ti možje na Dunaj le trape lovit, se lahko vsak iz sledečih verstic prepriča,
Nekteri naših kmetov mislijo še zmiraj, čeravno je bilo v ;;Novicah" in drugih slovenskih časopisih v tej reči več jasnih podukov brati, da se mora oprostenje zemljišč (gruntov) brez naj manjšega odškodovanja poprejšnjih graščin zgoditi. Tudi tistim poštenim, pravičnem možem, kterim so popred popolnoma verjeli, zdaj v tej zadevi ne verjamejo, če jim postavo po pravici razlagajo. Taki neverni Tomaži se dolgo ne po-mišljujejo, in sklenejo cesarja samega zastran te reči prašat iti. Ker pa vsi vendar le ne morejo iti, odpravijo nekoliko izbranih mož   na svoje stroške  na Dunaj.
Ti možje pridejo sem, gredo tukaj najpred do svojih rojakov, jim povedo, kako in kaj, ter jih nazadnje za svet poprašajo. Kaj hočejo pošteni rojaki, kterim so postave dobro znane, storiti, kot jim postavo razjasniti in jim odsvetovati, cesarja brez koristi s takimi rečmi nadlegovati. — Naši poslanci zdaj sami dobro previdijo, da ne bi pri cesarju potem takem nič opravili, in jo potegnejo klaverni sopet nazaj.
Druzega niso opravili, kot da so denarje svojih volivcov po sreči za vožnjo po železni cesti in za drago hrano spečali.
Da bodete pa vedli, kakošni da so vzroki, na ktere se opirajo, jih tudi imenujem: Eni pravijo, da v tistem patentu, to je, razglasu cesarja Ferdinanda L (kte-rega so 53Novice" že v letu 1848 naznanile), ni besedice od odškodovanja. Eni pa pravijo, da, če je res, da se mora tista tretjina odškodnine plačati, je pa po gospodih zrajtana tretjina prevelika, to je, da so jim veliko odškodnine po krivici prirajtali. Potem ko jih pošteni rojaki podučijo, kakor so ;?Novice" svoje bravce že večkrat podučevale, verjamejo, da se motijo, čeravno teško.
Je pa tudi sleparjev, ki kmete nalašč šuntajo, kogar koli med seboj izbrati in ga v imenovani zadevi do cesarja odoraviti. Slepar pa že ve, zakaj tako kvasi; on skerbi za svojo mavho, in kmete le trapa. Ljudje namreč naj raji tistega pošljejo,   ki se  naj   bolj  usti,
*) Poslednji so bili od Rake na Dolenskim.                    Pis.
List 14.
ker menijo, ta zna dobro govoriti. Tako doseže saniogoltni slepar svoj malopridni namen. Njemu ni tedaj mar, na Dunaju kaj v korist kmetov opraviti, ki so ga izbrali, in mu denarjev za potroške zložili. — Ko se prav moško na Dunaj priderdra, ne skerbi za drugo reč, kot da bi mu kteri bolj znanih rojakov pismeno poterdil, da je bil res na Dunaju.
Tak tiček je bil te dni že drugič tukaj. Ali tukajšnji Slovenci so ga drugič popolnama spoznali, in nobeden se ni hotel ž njim pečati. Ne mara, da je kterega dobil, ki mu je, njegoviga namena prav ne poznavši, poterdil, da je bil ta poslanec res na Dunaju; ali čemu je ta spričba kmetam? ali jim je ž njo kaj p omagano? Ali jih ni zviti slepar le trap al in za denar opeharil. Da tak samogoltnik toliko plačila tirja:, da je na dobičku, mi ni treba praviti,*)
Zakaj se pa puste naši kmetje takim požeruham trajati? Po moji misli posebpo /.ato, ker ne znajo reveži brati, da bi postave sami prebirali in se prepričevali, kako in kaj. Kavno zavoljo tega pa poprosim vse spoštovane bravce tega mojega dobroželjnega dopisa, da bi ga hotli posebno tistim rojakom prebirati, ali jim od njega praviti, kteri ne znajo sami brati, in ki so morebiti ravno zato v popisanih zadevah neverni Tomaži. Ob enem pa jim, lepo Vas prosim, živo priporočite, svoje otroke v šolo pošiljati, da se jim ne bo taka godila, kot njim.
*) Ta ptiček je bil iz Bučke Studenske fare,                 Pis,