gt. 74. V Gorici, v soboto dne 16. septembra 1905. ________Letnik VII, Izhaja vsa'' torek innobotooh 11. mi predpoldno z:t rnftslo tor oL 3. uri pop. za dežolo. Ako pad« na ta dncva praznik izide dan proj ob fj. zveč^r, Staue po pošti prejoman ali v Gorici na doin pošiljan eeloletno 8 '(, pollntno 4 Kin četrtlotrio 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakanian Schwarz v ftolskih ulical), Jell ersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevetn tekaliäöu po 8 vin. GrORICA (SJutranj« lztfaiije.) Urednistvo in upravnistvo a* nahajata v «Narodni tiBkarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise jo nasloviti na urednistvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Goricec. Oglasi se računijo po petit- vrstah in aicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. J. Maruäiö). Slavnost odhritja PreSerno- vega spomenika v Ljubljani. Kakor smo žo zaiinjič na kralko poročali, izvräila se je slovonnost odkritja PreäernovegB spomonika v nedeljo v najlepäem reda in ob volikanski adeležbi alovenbkega naroda in drngih alovenskih ; goslov. Dovoljeno naj nam bode danes, \ da podamo svojim čitateljem o ti vae- alovenski bla\no8ti še nekoliko podatkov. Ob jolu 11. uri predpoludne priäle so prve vrste slavnostnega sprevoda na Marijin trg. Na čelu sprevoda je jahalo 12 Sukolov, na čelu jim gosp. Jos. Turk in trobentaß g. Perdan, sledile so jina i dvovprežne kočije z žnpani in venci hlovanskih meet Präge, Belgrada, Zagreba, zastopnikom češkega klaba dr. Heroldom in depntacijami odličnih slovanskih za- vodov. Sledilo je nato okolu 400 Soko- Iot s 7 zastavaini, nad 300 zagtopnikov slovennkega, ceäkega in hrvalakega dJ- jaätva raznih struj. Kaloliško-narod»o . dijaötvo je odpoalalo okolo 40 Članov ter nastopilo 8 prekrasnim vencem. Slo- venski abiturijenti so skupno nastopUL Nalo bo sledila v posameznih oddefkib razna društva. Mnogo druätev je nosilo aeboj vence. Živahno so bili ta od ob- činetva pozdravJjeni zastopniki srbskega naroda. V sprevodu sta svirali dve godbi: Ljnbijanska druätvena godba in celjska narodna godba. V sprevodu so korakali tudi zastopniki približno 10 slov. obß. zastopov, na čela jim obö. zastop iz Kranja. Posebno ao imponirale Stevilne Čete tržaških Slovencev. Narodne dame so nosile velikanski äopek. Eo je priäel sprevod pred sporne- nik, se je pred njira razvrstil. Lep pogled je bil na 36 plapolajočih za^tav, od ka- terih je bila večina izvenkranjskih Slo- vencev. V vaprevodu korakala so tadi nekatera društva iz bratske Hrvatske. j Odlikovale so se posebno tudi Slovenke i iz Štške in Št. Vida v narodni noäi in } zastopnice in zaatopniki z Bleda 7 sli- . koviti gorenjski narodni noäi. Sprevod j so zaključila ljubljanska druätva, med njirai „Glasbena Matica", katere pevke j so noaili v rokah šopke, da jih vržejo i ob obkritju Prešernovega spomenika pred Preäernov kip. Ko so potem zdraženi ljubljanyfci pevfiki zbori zapeli pod vodstvom kon- certnega vodjo g. M. Hubada Nedvedovo kantato „Slava Presßrnu", nastopil je Blavnostni govornik dr. Tavčar. Po do- končanem govoru padla je naenkrat za- vesa pri spomeniku. Vse se je ozrlo v Preäernov spomenik. Zadoneli so gromo- viti živio-klici in povci zapeli so peaem „Hej Slovaui*. Z grada zadoneli so streli iz topov, zastave začele so ae klanjati, goapodične ao začele obsipati epomenik s cvetlicamL .Množica pa Be je odkrila ter pela za pevci: „Črna zemlja naj po- grezne tega, kdo>r odpada". Nato govorh'i so pred a^omenikom slovanski gostje. Prvi je stopil na oder vseuciliäki docent Zabolotskij iz Lije*a, katerega je občinstvo bnrno pozdravllo. Govoril je približno ta»ko-le : „Danos se nahaja morda vprviß aredi sten bele Ljubljane, na kultarnem praznikn slovenskega naroda, v zboru slovanskih govorov tudi rasko bIovo. Sin daljne Rusije, ki se se»daj preraja k no- veorn življenju, prinaäa z radostjo davek raakih siropatij, pomn \ku pesnika slo- venskega vstajenja, davek raskega spo- ': štovanja apominu njegar ki si je s svo- j jimi divnimi tvorenji postavU spomenik ne 8 sohamj narejeni in jaz aem sreöerv, da je rnoji oaodi pripadla. časV, pozdra- viti slovenski narod z njeg orim p^aznikom v ravno istem časa, ko vstaja v senci mira in meščanske svob >de tudi ˇ nioji 1 veliki domovinL zarja Oiorega živJj«.>nJa> Mnogo so pre)aesli bed in trpljenj Ana svojih zgodovinskih potih naši narodi, a zamoremo z vso vero povedati, da oni prenaorejo vse — in s širokimi, jasnimi , prsi prodro sebi pota ; porok te trdne vere je dejsfivo, da se pojavljajo med Slovani taki silni, z voljo in amom da- i ! ševni vodniki, kakor je bil pesnik, pred čegar apomeaikom so se zbrali zdaj Slo- vani JDga in severa, zapada in vzhoda,. I Sin Čudovite, pesniäke kranjsbe | delele, goreč patrijot svoje rodne Sln- I v'^nije, ki vedno veruje, da .Vreme'na ; Kranjcüm bodo ae zjasnila", napolnil je i »voje življenje z borbo za ideal dobrega in krasote. Mn.ogo let je preälo, odkar ni več 8lavljenega pesnika ; i Uže davno so umolknili zvoki nje- J govih divoih peBmij ; 9 ne govorite mi, da je umrl! On živi! „Jo žrtvenik razlit — a ogenj se odseva ; t odtrgan rože cvet — a vendar še dihti; 1 razbita harfa vže — a äe akord odmeva," 1 In dolgo, dolgo So bode Prešeren f jutranja zarja in zvezda voditeljica \ pesnikom njegove rodne zemlje, in ime < Prešerna bo aijalo kot bliščeči biser v i vencn boginje Slave. Mi, Raai, smo ponosni, da so na naä jezik prevedena vsa tvorenja Pre- Serna in zamoremo se nadejati, da se v 1 meri spoznanja> v meri zbližanja naših bratskih narodov, približa čas, ko se bo raznesel glaa o njem po Rusiji veliki, in v njej nazvali ga vsi bodejo jeziki, Kav- kazec divji, Fin, Slovan, ponosni vnuk, Tunguz in step ga prebivaleo bo Kalmuk. Tema nepoznanja Slovanov od SIo- vanov zginja, bliäci se 2arja novega živ- Ijenja: „Zora puca, bit če dana", in naj 60 pozdravljeno solnce, naj se preiene te'ma. Slava torej vaem genijem Slovan- stvöj ki so pregnali to temo, živio bratski slovenski narod, ki je rodil in vzgojil velicega pesnika ! 4 Vivat, crescat, floreat slovenska zemlja, ki je Bvetu podarila genija Velikemu geniju slovenskega naro- da, pesniku Prešernu, iz globočine ruskih src — slava ! Nato je govoril nadpop Marko ; Petrovič v imena srbskega stolnega j mesta in srbskega naroda, ter rekel približno: Velikemu Slovencu, ponoau Slo- vencev in njegovi veliki duäi se klanjamo. V venec zahvalnoati smo Srbi prinesli k tri najlepäe cvetke : ljabezen, vero in 1 nanje: Ijnbezen do Tebe, Preäern in do nar0(*a slovenskega, vero v moö ze- ' ai ;«» >e8a Slovanstva, nado v boljäo bo- , , . naäega Blovanskega plemena. aocnosi , H 1& TU na8 8PaJa^' B'ava dnha Tvojwnir,. k>! na8 dviga" Srbi 8° pol°ZÜi 1 srebm veaec na spomenik. Ža^an čev^eKa kralj. mesta Präge dr Srb je rekeJ: P'1^ Bmo iz zlate . Präge, iz , ignj««» ^eäkeKa naroda' da bi prinesli po, 'drave ^jvečjemn pevca slo- venskema UV ™ ^astitali V ^ öeäkega narod.V ^ *mm\t^Z \ ' .Uf Präge, v -W L** ^^ zborskih posiance \ vseac * ^^ akademije itd. Pre «eren je ^,^ "l°" vanski, ki je v prtwäkem na v™*?^ napovedoval zbliženj e Slovanov :„ ^ sveta otrokom sliäi Slave I" On je tudi naä in ceäki narod je sodeloval po svojem pi8atelju in narodnjaku Celakov- skem, da se je razvil njegov genij. Radi tega čestitamo z veselim srcem in kli- čemo : „Veönaja pamjat Preäemu !" V imena Präge položi na spomenik srebrn venec. Zagrebäki župan dr. Milan Amrnl go- voril je v imenu .Bvobodnega kraljevskega grada Zagreba" ter pozdravlja zbrani narod. V sroih naäih naj živi Preäern. Kolikor alovenskih src, toliko spomenikov na Prešerna. Slovenski narod se je od- dolžil svojemu velikann. Spominjajmo se besedi Petra Preradoviča in „Na prollost Bnujmo bodočnost !u Izgine naj izmed nas danes vsaka mržnja, vsa žalost. Naj se izpolnijo Preäernove proroäke be- sede: „Koder solnce hodi, prepir iz sveta bo pregnan !u Naj bi bil danaänji dan vrelec novega napredka, novega raz- voja slov. naroda. V ime brvatskega na- roda polagamo pred spomenik hrvatsko cvetje : Slava PreSernu 1 Ravnatelj Senekovič je izročil spo- menik varstvu mestne občine, kličoo župana : „Čnvajte spornenik, varujte ga, da ostane čist in svež na veke Iw Žnpan Hribar je sprejel spomenik v var8tvo mestne oböine z izjavo, da ! stoji v tem za njim ves občinski svet ljubljanski kot en mož. Bela Ljubljana odkriva spomenik s aodelovanjem goslov in raznih delov slovanskega sveta ; im- 1 ponujoö narodni praznik je to, začudil bi ae Preäern, öe bi stopil sedaj med nas, 1 začndil tolikemu oduäevljenju. Njegovih dni takrat ni bilo. Mrtvilo takratne Ljubljana ga je bolelo, bolelo, da Slo- ' veneo ne ljubi mat ere vanj upajoöe, Danes dviga Slovenec ponosno svojo glavo, ker zavedati se je pričel, da je on tukaj gospodar. Slovenski jezik se je za PreSernovih dni govoril le v kmeč« kih kočah in pOBelskih sobah — a danes stopa v a voje pravice in ni sile, da bi ¦ mn zaprečila zmago na celi örti. Ta preobrat je povzroöil Preäern s svojimi pe8mimi, on je atoril najveö za probujo slovenskega naroda, on je storil tudi najveö za povzdigo bele jLjubljape, kajti brez narodnega gibanja, bi ostala navadno provincijalno raesto, jtako je pa postala važno kulturno Bre- (di5č,e. Qd vsega naroda postavljen apo- LISTEK. Kazen za greh. Povest: Spisal Janko Brat in a. (Dalje.) — Jaz bi ie ne äla za botra. ia- kemn otroku. — Jaz tudi ne, dejala je tretj». — Naj pa babica nese I — Bo pač mogla. Sicer je to ža- loBlno, a öe ne gre drugače. — Seveda, pa še Boga naj zahvali. Pa cerkovnik naj bo za botra. — Ja, ja, saj bo tudi moral bitL In ženice so se odpravljale počasi proti domu. — Pepca je bila vsa bleda in sla- botna. Babica si je dala opraviti v sobi in pripravljala vse potrebno za krst. Mati je hodila sem pa tja, jezila ee na moža, ki ee ni hotel prikazati v hišo in minlila, kje bi prosila bolre. — Ti bi bili dobri, pa ti» računila je saina pri sebi. Res ae je o-dpravila potem, a nikjer je niso hoteli vslUati. I Povsod so imeli toliko izgovorov, da se je ženica z veliko nevoljo vrnila domov. — Mati, kedö bo Sei, dejala je hči. — Nobeden, odgovorila je stara in se obrnila strani. Poproeila je potem babico in ta ga 1 je neBla sama. Strm je pot doli do cerkve in ba- bica j© že stara. Večkrat mora poöivati. Na kamen sede in se odahne, potem pa dalje. Pogleda tndi na otroka, ki ji diha Y naročju. Slaboten je in äibak. Lice mu je velo, starikaato, oči kalne in motne. Glavo ima debelo, še nikdar ona : ni noaila nobenega s tako glavo. Ne, to ni navadno otroče, to ni po pravici, de- , jala je babica sama se sabo. Vsi, kar jih je ona znosila, so bili živi in cvetoči, oči so imeli svetle in vesele in kričali so na vse grlo. Ta pa je tih in miren, nič se ne oglasi in le tu pa tarn da kak čuden glas od sebe. Oh ja, vzdihnila je babica, tu res ne vem, kaj je, a prav tu ni, prar ni — In vstala je, Sla dalje do cerkve. Cerkovnika je poklicala in ga prosila, naj bo za botra. Malo se je namrdnil, a od- rekel le nT. Saj sta onadva kumovala ie marsikateremu deteto. Priäel je župnik, star, «iroJas mož. Celo mu je bilo nagnb.ano, lice velo in oči že utrujene. — No, Čegav je, rpraäal je *babi«o. — Korenov© Pepce, odgovorila je ta tiho. — Ali ni botra? — Ni botra, ne očeta ; revček je säm, smili se rni. — Bo pa cerkovnik za botra; aaj otrok ni kriv, otrok je nedolžen. Naj bi greh njegovih stariäev ne priäel nad njegovo glavo. In krstili so ga za Jožeka, kakor je hotela Pepca. Župnik je z reanim očeeom | gledal na ta mali, spučeni obraz, nekaj j neprijetnega so mu je vzbudilo v srcu. Ali naj bo res ta otrok zaznamovan že od rojstva z znak om greha ? Ali naj bo to že kazen za greh? Domia je bilo vse tiho in mirno. Mati je Sla po svoj ih opravilih. Pepca je ležala v poste^ji in zrla «kozi okno. Na j (Qkna bo ^vetejle rojte, k^ W rudeöe. In 'vfte fefMj»- *ü vetriö Je P°PihaI ia zazib. x ^BBJü kakpr preje. Metulj je duh je b)/* m^* ->knom, sjedöl je na rožo letal zunaj pred ^ -t, ßaSic, a odlete^ tin srkal sok iz njent^ drugo rožo in Eopet in poiskal si je ta ja zrla tudi itej je posrkal med. Pep^ • toda, na metulja, spomnila se je Ton*>ta, ^ koj se j« zopet otresla te misli, npp^1 jetna ji je bila. Pogledala je potem otro- ka v naročja in äe huje ji je bilo. Ni bil lep, cvetoč kakor je videla druge otroke. Starikast in vel je bil njegov obraz in to jo je bolelo. Kako rada bi ga imela, če bi bil lep in cvetoč kakor ona roža na oknu, a sedaj ga nima rada, ne mara zanj. In nič lepo je ne pogleda, oko njegovo ni svetlo, veaelo; temno je in kalno — — — ne, ona ga ne mara; in pa tudi njegov je, onega, ki je odäel. Zamislila se je in čutila, da je tudi sama kriva tega. Ni se ogibala nevarnosti, brezskrbno je äla proti prepadn-------- (Dalje pride.) menik Bprejemam v varstvo, naj bi klju- boval zemeljskim in podzemeljskim vi- harjem. Geniju Preäernu in njegovemu spominu slava !" Nato so zapeli pevci pesem: „Strunam". Občinstvo je napravilo na- vzočemu kiparja Zajca prisrčno ovacijo. Druätva pa bo začela nositi vence na spomenik, nad katerim na akali ženska drži lovorovo vejico nad PreSernom. Tudi bolgarski časnikarji so položili pred spornenik venec po srbskem časnikarjn g. Milanu Sijačkem. Srbi so položili ob spomenik srebrn venec tako, da so bili ob vznožju Preäerna trije srebrni venci. Nato so druätva defilirala mimo spomenika ter se razvrstila v slaTnostnem sprevodu po mesta ter korakala pred „Narodni DoraM. Popoladne bil je v dvorani „Na- rodnega Domau banket, katerega je priredilo povabljenim gostom Ijabljansko meHto. Po raznih drngih gostilnah pa so so vräili komersi. Banketa v „Narodnem Domu" ude- ležilo se je kakib 300 oseb. Prvi govor- nik na banketn bil je ljubljanski žnpan Hribar. Govoril je v slovenskem, v rnskem, v oeškem in v hrvatskem jezikn. Slovenski je dejal : Slovanska vzajemnost praznuje danea svoj praznik. Preäeren je bil prvi oznanjevalec slovenske vza- jemnosti. Nadaljeval je po rasko. Hvalil je Preäerna, ki nam je vstvaril pesniäki jezik, ter ga uvedel v draštvo drugih slovanskih jezikov. Rekel je : Preäeren je naä in vseh Slovanov. Prodrl je tadi raed rnski narod, ki se je adeležil da- naänje slavnosti po svoj em odposlancn profesorju Zabolotskem. Govoreč v öeökem jeziku je rekel : Na Prešerna gledajo vsi slovanski narodi. Ko ga Slovenci äe niso razumeli, razumeli so ga Čehi. Dä, prav za prav so nam Čehi vzgojili Preäerna. Zato se jim moramo danes zabvaliti. Naj bi ta slovanska vzajemnost in ta vez med Čehi in Slovenci, ki nam je vstvarila Preäerna, vedno obstala in se krepila. Čehi so tadi tako razumeli dana- šnje slavje in se v obilnem številu ude- ležili. Poslali so, kot zastopnika držav- nozborskega kluba, poslanca dr. Herolda, poslali so svojega največjega živečega pesnika, vseučiliakega profesorja dr. Jaroslava Vrchlickega, poslali žnpana stolice svoje, dr. Srba, poslali veliko število drngih odličnjakov, poslali celo vrsto Lrzojavnih častitek. Nato je govoril po srbo-hrvatski. Zahvaljeval se je Srbom, da so tako ronogoätevilno posetili belo Ljnbljano. Povdarjal je jezikovno edinost med Srbi in Hrvati, ki naj bi vela tudi h kaltarni in duševni edinosti. — Potem zapoje vsa družba stoje : „Lepa naša do- movina." Izmed Slovencev so govorili äe dr. Triller na slovansko kulturno skupnost, vodja Šubic in župan Šavnik. Odgovarjali so slovanski gostje : za Čehe državnozborski poslanec dr. Herold, ki je povdarjal vzajemnost slovansko in potrebo, da se spoznajo, zbližajo in pomagajo v vzajemni borbi. Napil je žnpanu Hribarju v Ljubljani. Za Srbe je govoril župan belgrajski Kosta 61a- vinic Ljnbljani, za Hrvate župan zag- rebaki, dr. Arnruš. Dr. Amruš je pov- darjal pomen žene v narodnem boju in v kulturnem razvoju alovanskih narodov in nato napil soprogi župana Hribarja. Za Oehe je govorila Se znamenita pi- sateljica Preisaova, ki je povdarjala, da Prešeren ni samo slovenski, ampak tadi češki, in da raditega današnji praznik obhaja tadi češki narod, kot svoj lastni praznik. Hrvatski pisatelj Gjalaki sloven- ski demokraciji in spomina PreSemo- vemu. Slednjič se je zapelo : Naprej za- stave Slava in potem je gospod žapan Hribar zakljačil banket. Dopisi. Iz Dornberga. — Znano je, da so bile naäe občinake volitve dne 20. junija t. 1. za vse tri razrede razveljavljene. Dne 12. in 13. tega meaeca, torej ravno ob letu, vršile so se nove. Ali kak razloček in kaka spremeraba med lani in letos ! Lansko lelo je zmagala v vseh treh razredih „liberalno-napredna" stranka, letos pa katoliško-narodna. Lansko leto divjal je na voliaču haronBki krik in pijano zabavljanje -- ni čnda, ako so „naprednjaki", kakor se govori, trinajst sto kron zapili — letos pa so volilci mimo prihajali in odhajali, kajti zraven ni bilo tistega „liberalca, ki oči odpira" in ki je hotel, da morajo biti v stare äinstva Bami „naprednjaki". Gospod vladni nadkoraisar se je labko na evoje oči prepriöal, kako je naše domaöe ljadstvo mirno in doatojno, kadar se oklepa svojih pravih voditeljev in ne hujskačev. Razmerje glasov je bilo to-le : Kan- didatje naäe stranke so dobili v III. raz- reda od 161—177, v II. razreda od 46—49 in v I. razreda od 14—19 glasov. Na- sprotniki pa v 3. razreda od 14—18, v 2. razreda od 24—29 in 1. razreda od — 2. Torej je bilo oddanih v vseh treh razredih za naäe kandidate 245 glasov, za nasprotne pa samo 49. V o 1 i 1 e c. Politiöni pregled. Sklloanje driavnega zbora. Državni zbor se snide dne 26. t. m. To je sklenil ministerski avet, ki se je seäel v sredo na Danaju. Predvsem pre- dlože zbornici proračun za I. 1906, pred- logo o ital. pravni fakulteti in izjavo o ogerski krizi. Deželnl zborl. AH se akliče tadi öeäki deželni zbor, je odvisno od konference, ki jo bo imel baron Gaatsch v ta namen z voditelji čeSke in nemške stranke med državno- zborskim zasedanjem. — Vsenemci so proti mirnema delovanja v deželnem zbora. Tadi posanec Klofač je izjavil v imenu Čeakih radikalcev, da se o predlogi glede volilnega reda ne sme pripastiti razpravljati v deželnem zbora, naj stane, kar hoče. Ogerska krlza. Torej ne samo baron GautBch in grof Golaohovski bi bila vplivala na ce- sarja, da je odklonil predlog ogerakega minister«kega predsednika grofa Fejer- varyja, po katerem naj bi se bila avedla na Ogerskem sploäna in jednaka volilna pravica, ampak tudi nadvojvoda Franc Ferdinand. Danajski list „Zeit" piäe na- mreö, da je priäel k nadvojvodi Franca Ferdinanda, ko se je ta mudil pri ce- sarskih manevrih na Ceäkem, grof Zihy ter ga naprosil, naj porabi ves svoj vpliv pri ceBarju za to, da bi ne bil vsprejet grof* Fejervaryja predlog glede splošne in enake volilne pravice. Včerajšnji dan potekel je v Budim- pešti äe precej mirno. Včeraj sešel se je namreČ državni zbor, ki je bil pa zopet odgodjen do 10. okt. Ministerski predsednik grof Fejervary naznanil je zbornici, da je sedanje ministerstvc podalo ostavko, katero je cesar tadi vsprejel. Omenjal je pri ti priliki, da želi krona še vedno, da bi se sestavilo parlamentarno mini- sterstvo s programom, katerega bi za- mogla krona odobriti. Nato je naprosil zborničnega predaecinika, naj bi dal pre- čiUti kraljevi reskript, a katerim se odloži državnozborsko zasedanje na 10. oktobra. Predaednik je to storil, a ko je bil kraljevi reskript prečitan, oglasil Be je k besedi Koasuth, ki je stavil predlog, da naj zbornica proti odgodjenju protestira. Ministri in levica zapastili so zbornico, ki je potem glasovala za Kossuthov pred- log. Le socijalni demokrati priredili so včeraj impozantno demonstracijo za splošno in enako volilno pravico. Zbralo se je nad 50.000 aocijalnih demokratov, ki so korakali po mesta in se konečno astavili pred parlamentom. Ta so vpili: „Živela sploäna in enaka volilna pravica, doli b koalicijo". Posebna depatacija je nesla v parlament peticijo, s katero se zahteva nvedenje sploäne in enake volilne pravice. Peticijo je pod- pisalo 500.000 delavcev. Socijalno demo- kratična demonstracija, ki je trajala do 7a 12, izvräila se je v reda. Posledloe ogenke krlze za Hrvattko. Uradni list „Narodne Novine" je prinesel izkaz o plaöevanju davkov na Hrvatskem, odkar vlada na Ogrskem ex lex. Roncom meseca avgasta je bila raz- lika v plaöevanja davkov proti lanske- raa leta za 3,400.000 K. — Občni zbor križevake velike žapanije je sklenil, da se naroči finančnemu ravnateljstva, da vkljnb ex lex stanja prisilnim potom izterja zaostale davke. Madjarl za Hohenzollernce. Policija je prijela nekega Arpada Zigany, sotradnika „Pesti Hirlapa", ker je sumljiv, da je spiaal znano izdajska broäuro, v kateri si Madjari žele vladarja iz prupke vladarske hiäe. Zigany je pri- znal, da je mnogo pripomogel k sestavi in razširjanju imenovane broSare, toda vse to le po naročilu nekega gospoda, ki je z vlado v prijateljskih zvezah; nje- govega imena pa ne sme izdati. — Pre- iskali so tudi Ziganyjevo ženo ter naüli pri njej več ipisov, ki kompromitajejo moža. — Baje je baron Bantfy tisti, ki je broänro naročil. Zigany je bil svoje- časno tajnik barona Bantf'yja. Zaradi po- neverbe na poäti je presedel dveletno ječo. Zaprli so se par drngih snmljivih öasnikarjev. Črno-žolta In madjarska zastava. V Vilagošu se vräe te dni vojaäke vaje 17. divizije. Ko so vojaki Sli v mesto, je bila na stanovanju FML Csanade takoj razobešena črno-žolta zastava. Gospodar hiše ni mogel odatraniti zastave, ker bo jo stražili vojaki; zato je pa razobesil veliko madjarsko zaatavo, ki je črno- žolto povsem pokrila. Obe zastavi vise Se vedno. Ta afera vzbaja veliko sen- zacijo. — Tajna zarota zaradi Macedonlje ? „Večerna PoSta" je obdolžila srbaka rcvolacijonarja Girdjikovici in Tahkoviča, da sta priSla v Soiijo, da pripravita za- roto proti kralju Petrn in kneza Fer- dinandu Dasi sta obdolžena pozvala arednika na dvoboj, ako obdolžitve ne prekliče, Siri se vest o zaroti po Srbiji in Bolgariji. Baje hoče zarota napraviti, s terorističnimi čini nered na Balkanu, da prisili po^redovanje Evrope ter izpo- slaje Macedoniji avtonomijo. Ista orga- nizacija je baje vprizorila tadi zadnji atentat na sultana. Dogodkl na Balkanu. Pri Prokuplju so se spopadle srbske obmejne htraže z Albanci. Albanci bo zavzeli stražnico, ubili stotnika Konje- viča in več vojakov. „Pravda" poroča, da je tisoč Albancev zapalilo Stiri vasi. Uradno se poroča o istem dogodka : Ob- roženi Arnavti in tarški vojaki bo pri Kuräumlji napadli srbsko obmejno stražo. Srbski vojaki so jih hoteli pregnati, toda taräki vojaki so se na vso moč upirali. Ko se je približala srbska obmejna ko- misija, so Arnavti in Tnrki oddali strele. Srbi bo izgubili enega stotnika, dva pod- častnika in enega vojaka, ranjen je pa en inžener, en podčastnik in trije pro- staki. Srbski vojaki, ki se prihiteli na pomoč, so prepodili arnavtske in tarSke čete in zopet zasedli stražnice. Iz Skoplja se poroöa, da je priälo te dni v tamošnji okolici do krvavega spopada med neko srbsko uataško četo in med turSkimi vojaki. TarSki vojaki bo imeli baje mnogo izgab, doöim je a«taäka öeta zbežala. Volllnl red za poljsko kraljestvo. Odbor pod predsedstv mi grofa Šolskega, ki ima izdelati volilni red za poljsko kraljestvo, je izvolil poseben po- dodbor. Ukaz glede volilnega reda za Poljsko bo izdan koncem meseca sep- tembra. Kakor izvedenec je pozvan v odbor znani ruBosilni poljski politik Evstah Dobiecki, posestnik v Lopaszni in predsednik kmetijskega draätva v Kielcih. Volilno gibanje v centralnih in južnozapadnih gabernijah je že pričelo. Flnančnl položaj Ruslje. Rasko sinaučno ministerstvo je iz- dalo o dohodkih in stroäkih v prvih 5 mesecih lela 1905 naatopne podatke: redni prihodki so ?;našali 787,679.000 rubljev, 1,690 000 več nego v enaki dobi minolega leta, redni stroäki pa 786,002.000 rubljev, 19,859000 rubljev mauje nego leta 1904. Izredni prihodki so znašali 445,741000 rubljev, 162,632 000 rubljev veö nego v minolem letu, izredai stroäki pa 454,91.6000 rubljev, 332,636.000 več nego leta 1904 Po vojaki. „Times" poroča iz glavnega stanja generala Nogija, da raski in japonski vo- jaki občujejo prijazno med seboj. Večkrat pridejo ruski öastniki z belimi zaatavami v japonski tabor in se ondi pozabavajo. General Karopatkin je odložil po- veljstvo nad prvo armado in odpotoval domov. Ta Be bo umaknil iz javnega živ- Ijenja. Karopatkin namerava izdati ob- äirno knjigo, kjer bo razložll vzroke ruskih porazov. Pogln admlralske Japonske ladl]e „Mlkasa". Nepričakovana izgaba japonske ladije „Mikaseu, ki je bila kakor admiralska ladija Togova popolnoraa popuralna, je provzroöila povsod veliko vznerairjenje. Ogenj je nastal v noöi od 10 na 11. t. m. ob vznožja velike jarbole in se je z veliko naglico razširjal. V eni uri je pre- gkočil v zalogo smodnika. Ker se je la- dija potopila v precej plitvem rnorju, se nadejajo, da jo bo možno dvigniti. Dve ladiji in mnogo momarje/ je priälo na pomoö, od poslednjih jih je mnogo iz- gubilo življenje. Sodi se, da je ogenj na- stal pri električnem toku, vendar ni preiskava dokazala äe nič natančnega. Vai list! povdarjajo, da se zdi pogreznjenje oklopnjače zelo skrivnostno, izlasti ako se upoäteva, da je bila ladija nova in vsa iz jekla. Privatne vesti dospele iz Tokija v New-York pravijo, da bo ka- tastrofa „Mikasa", nemiri na Japonskem in nevolja v armadi med seboj v teani zvezi. — Nemlrl na Japonskem. Nemiri na Japonskem Se niso pone- hali. Japonofilski listi, ki sicer previdno prikrivajo, vendar pa ne morejo od raa- nje, da ne bi poročali o hrupnih shodih, ki se vräe äirom celega japonskega ce- sarstva in na katerih se zahteva od ce- sarja Mikada, da nikakor ne podpiäe ali ratiiicira miru. Da bi Japonce nekoliko pomirili, izmislili so si japonofilski listi nekaj novega. Ti listi piäejo namreč, da obstaja med Japonsko in Kitajsko že iz leta 1903 neka pogodba, s katero se je Kitajska zavezala odäkodovati Japonce za vojne stroäke, ki bi jih imeli v vojaki proti Rasiji za slučaj, da se Japoncem poareči zapoditi Ruse iz Mandžarije. Za- radi tega da je bilo torej Japonski lahko opustiti zahtevo po vojni odäkodnini od strani Rasov, ker bodo isto itak dobili od Kitajcev. Najbrže ne bode na vsem tern nič resničnega, ali vendar so v stana take vesti äe precej ugodno vplivati na razbarjeno Japonsko ljadstvo. nDayli Mail'1 poroča, da vlada med japonakimi vojaki veliko razburjenje za- radi sramotnega sklepa mirn. Veö polkov se je baje že spuntalo in puntarji so po- gnali v zrak, V9aj tako poroča list, oklop- nico „Mikasa", o kateri ppročamo na na drugem mesta. Japonski mirovni pooblaačenec Ko- mura je baje nevarno zbolel. Sicer pa se ma ne bode nič dobrega godilo, ako se povrne na Japonsko, kajti kakor po- roöajo „Berliner Tagblattu" iz Tokijo, obsodilo ga je japonsko ljadstvo Že na smrt. Posebno hudi so bili nemiri dne 12. t. m. v Jokohami. Obdržavan je bil tarn namreö proteatni shod proti miru. Po shoda je začela množica razaajati in je zažgala 13 policijskih atražnic ter je ranila 34 policajev. Po najnovejäih poročilih bilo je ranjenih v Tokiju o priliki izgredov, ki so se vräili tarn 5. t. m. 385 policijskih nradnikov, 16 ognjegascev in dva vojaka. 01 izgrednikov pa je bilo ranjenih 387 oseb, 9 pa abitih. Domače in razne novice. Za „Šolski Dotnu so plaöali pred- sedniätva: Lovro Javančio, Župnik v Dornbfirgu 20 K. Upravniätvu je doälo : Andrej Žni- dar/'ic, vikar v Gradnero za „Mali Dom" 4 K — Srčna hvala! Odllkovanje. — Cesar podelil je deželnemu äolskem nadzorniku v Trata, gosp. dr. Franceta S w i d i, red železne krone tretje vrste, Na Sv. Goro je priäel za gvardi- jana preč. o. Salvator Zobec. Se- danji preö. gvardijan o. A v r e 1 i j Kdb- felj je postal superior na Brezjah. PremeŠčenje. — Apelacijsko so- diščo v Trstu je premestilo sodnega kan- celista g. Leonarda N o v a j o 1 i iz Go- rice v Trst in sodnega kanceliata g. J>- sipa Pečenko iz Trsta v Gorico. Smrtna kosa. — V öetrtek umrla je v Gorici v ulici proti Soäkemu raosta gospa Katarina Jug roj. Brezigar po dolgi in rnučni bolezni v 47. letu svoje staroati. Pogreb je bil danes zjutraj ob 10. uri. Truplo pokojnice ao prepeljali potem ko je bilo blagoslovljena v cerkvi Hv. Vida v Gorici na pokopaliäöe v Povmo. Pokojnici naj sveti večna Inc. Ob^ni zbor „Cioriškega kinetjj- skega društva44. — V öetrtek se je vräil v prostorih gostilne pri Jelenu občni zbor goriäkega kmetijskega druätva. Vlado je zastopal voditelj tuk. okr. glavaratva dvorni svelnik grof Attems. Zboruje pred- sedoval deželni poslanec veleposestnik g. Ant. Jakončič. V odbor so bili izvo- ljeni sledeöi gospodje in sicer: Predsed- nikom Anton Jakončič, veleposestnik in dež. posl. v Gorici, prvim podpredsed- nikom dr. Alojzij Franko, veleposestnik in odvetnik v Gorici, drugim podpred- sednikom Viljem Dominko, vodja slov. kmet. äole v Gorici, tajnikom je izvoljen Franc Kocijanöic, veleposestnit v Pod- gori. Odborniki so gg. : Klančič Anton, ve- leposestnik in žnpan v Podgori, Pavletiö Joaip, veleposestnik v Gabrijah, Klavžar Ernest, dež. tajnik v pok. v Gorici, Mf*mc Josip, posestnik v Št. Petra, Savnig Ivan, veleposestnik v Biljah, Figl Rudolf, voleposeBtnik v Pevmi, Mozetič Anton, veleposeslnik v Solkanu, Ličen Maks, veleposestnik v Rihembergu, Ob- ljubek France, veleposestnik in žapan v Krasnem, Zachiatti Anton, veleposestnik in župan v Medani, Ukmar Maks, velepoa. v Avberju, Kovač Ignac, veleposestnik in žnpan v Ajdovščini, Kozen Anton, posestnik in župan v Prvačini, Vrtovec Andrej, posestnik in podžopan v Tol- minu, Kosmač Anton, posestnik in žapan v Gerknem. Občni zbor je vsprejel list „Prim. Gospodar" kot druStveno glasilo. Pri raznih predlogih oglasil se je g. nadučitelj Medvešček in stavil predlog, naj se zaprosi vlada, da bo dajala one podpore, ki so namenj^ne slovenakemu delu dežele in so se dajale prej potom c. kr. kmetijske družbe, od sedaj naprej potom „Goriškega kmetijskega drnätva". To je bilo enoglasno sprejeto. Gosp. Ernest Klavžar je predlagal nato, da se zaprOBi c. kr. kmetijako minißterstvo, naj posreduje pri c. kr. iinančnom minister- stvu, da odlegno to novo odredbo, ki jo je izdalo glede kuhanju žganja iz smokev, ker so s to naredbo iihSi kmelovalci po Brdih, po Vipavskem in po Krasa hudo oäkodovani. Bila je živahna debata. v katero so posegnili gg. Medvešček, Ja- končič, dr. Franko, Prinčič in Vodopivec. Klavžarjev prodlog se je enoglasno sprejel, nakar je predsednik zahvaljuje se za podeljeno mu cast, zborovanje zakljnčil. Pončen kmetijski izlet. — Go- riško knietiJBko druätvo priredi pod vod- stvom potovalnega učitelja g. A. Štrekelj pnhodnji četrtek dne 21. t. no. poačen izlet na uzorno posestvo gospoda barona Evg. Ritter-Zahonyja v Monastero pri Ogleju. Oni gospodje, ki se hočejo ude- ležiti tega izleta, prijavijo naj se gornjema učitelja vsaj do srede vjotro. Odhod iz Gorice z brzovlakom ob 640 zjutraj do Ville Vicentine. Vlak ima tndi s Sežano in z Nabrežino ugodno zvezo. Povratek zvečer ob 520. Ne§reča na delu. — Železniški delavec Teodor Pavičevič iz Črnegore, ki je delal pri Dolginjivi, ponesrečil je v sredo. Zavalil se je nanj kos velike skale, ki ga je hudo poäkodoval na hrblu in na desni roki. Divji kostauj na dražbi. — V nedeljo dne 17. t. m. ob 11. nri pred- polndne vräila se bode na tnkajänjem manicipija javna dražba divjega kostanja, nahajajočega se na meatnih kostanjevih drevesib. Iz Idrije ob Baßi nam piäejo: V „Primprskem Lista" od dne 7. septenobra t. 1. ät. 36. je bila notica, da so v Idriji pri Bači abili nekega hrvatskega delavca in da so kot samljive tega uboja zaprli ätiri domačine. Resnici na ljubo in da ne trpi ugled domačinov pa se poroča, da omenjeni delavec ni bil obit, ampak da se je ponesrečil s tem, da je zaäel iz pota in pri tem padel v globok in skrit prepad. Res je, da so bili zaprti ätirje do- mačini, toda ko je sodnijska komiaija pregledala položaj na mestu nesreče, razteiesila ponesrečenca in spoznala, da je snort nastopila vsled padca, so vse ätiri po prvem zasliäanju zopet izpastili. Domobranski pešpolk Št. 5 pro- meščen v Pulj. — Domobranski na- redbeni list prinaäa odredbo, s katero je tržaški domob. peäpolk z najviäjim od- lokom premeäöen z vsemi oddelki in do- polnilnim okrajnim poveljstvom št. 5 v Pulj. — Odhod bo dne 30. septembra t. 1. zjutraj z državnega kolodvora. 2. batnljon ostane radi pomankanja prostorov začasno äe v Gorici. Trgovlnska pogodba med Av- strijo in Švico in med Avstrijo in Bolgarijo. — Trgovinsko ministerstvo obveäca tukajänjo kupčijsko zbornico, da ostaneti trgovinski pogodbi med Avstrijo in med Švico ter med Avstrijo in Bol- garijo nespremenjeni in äe nadalje v ve- Ijavi in sicer do 31. decembra t. 1, ako- ravno poteče rok za obstoječo pogodbo raed Avsjrijo in Švico že 19. t. m. in oni za pogodbo, obstoječo med Avstrijo in Bolgarijo že 13. t. m. Dobava krulia in ovsa za vo- jaštvo. — Poveljništvo 3. armadnega zbora naznanja, da se bo za Gorico vr- äila oddaja dobave krnha in ovsa dne 2. oktobra t. 1. in sicer v tukajänjem vojaäkem skladiäöu. Podrobnosti izvedo Be lahko pri OBkrbniätvu dotičnega skla- diäöa. Izpred sodišča. — V četrtek za- govarjati se je moral pred tukajänjim okrožnim kot kazenskim sodiščem 30- letni Ivan Goljevžček iz Vipolž, ker je večkrat grdo ravnal s avojo raaterjo in jo pretekli mesec celo pretepal. Z ozi- rom na to, da je Goljeväöek oženjen in da ima otroke, prisodilo mu je aodiäce äest tednov ječe, pooatrene zjednim po- stom. Res lep vzgled daje ta mož svojim otrokom, ki ga bodo prej ali slej lehko posnemali ter ga äe hujäe pretepalj nego on svojo mater. Aretlrall so v četrtek zaradi be- račenja po mestu Andreja Blažetiča iz Kneže. Ycsclica v Šturijah na Vipav- skcm. — Krasen dan smo doživeli v Šturijah v nedeljo. „Slovensko katoliäko izobraževalno druätvo" v Šturijah je ta dan prvič razvilo svojo zastavo. Knmica zastavi je bila blagorodna gospa dr. Breceljeva. Po blagoslovljenju zastave pa Be je vräil na velikem vrtu g. Štibilja zares krasen koncert. Sodelovali so pri koncertu pevski zbori iz Šturij, Cola, Eamenj, Budanj, Slapa in Vipave, ter tamburaäki zbori iz Kamenj, Št. Vida in Cola. Srce se nam je vzradostilo, ko smo videli naäe mladeniče tako sigurno na- stopati. Tukaj se je videlo, kje je pravi napredek! Petje in tamburanje je bilo izborno, zlasti so se odlikovali kamenjski tamburaSi in pa šlurski meäani zbor pri pesmi „ČolniČku" od V. Parme. Impo- zanten je bil nastop združenih pevskih zborov pri pesmih „Slovenac i Hrvat" in „Jadransko morje". Za nameček so udarjali vsi trije združeni tamburaäki zbori äe dva lepa komada. Udeležba je bila ogromna. Yclika nesreča se je zgodila v pondeljek v Ljubljani pri zgradbi domo- branske vojaänice. Ko je stalo na odm v II. nadatropju, kjer je bila naložena tudi opeka, 5 delavcev in ko je stopil nanj še äesti, se nakrat zlomijo tramovi in padlo je vseh äest oseb na tla, kjer so se vsi težko telesno poäkodovali. Po- äkodovanci so : Mihnel Burnik, zidar, roj. 1872 na Škaručni v karnniäkem okraju, Jožef Vodopivec, zidar, roj. 1886 v Renöah pri Gorici, Ivan Zadnikar, ože- nien, zidar, roj. 1855 v Stranski vasi pri Dobrovi, Ivan Zabred, oženjen, zidar, roj. 1873 v Topolah pri Ramnikn, Martin Stanko, zidar, roj. 1877 v Lazah pri Tu- hinju in Marija Koprivöeva, delavka, roj. 1882 na Crnuöah. Na lice mesta je pri- äel takoj dr. Illner, ki je dal ponesre- čencem prvo pomoč, potem pa so jih prepeljali z reäilnim vozom v deželno bolniänico, kjer je Vodopivec iz Renö kmala potem umrl. Pogreb Vodopivoa je bil v torek. Udeležilo se ga je kakih 300 oseb in marsikdo ni raogel zadržati zolz, ko je videl obupano mater ponesreöen- Čevo. Pogreba so ae udeležili vsi pokoj- nikovi tovariäi, polirji in gospodarji. Ve- nec so položili tovariäi, firma Tönniea, atavbeno vodstvo, polirji in zidarsko in tosarsko droätvo, ki je korporativno iz- kazalo zadnjo Öast ponesrečenemu članu in tovariäu. Važno za rezerviste glede vo- jaških vaj. — Vojno ministerstvo je \t- dalo z razglasom z dne 29. jnnija 1905, odd. 2, ät. 4023 nkaz, ki bo za marsikoga velike važnosti. Iz tega razglasa posne- mamo : Edor bo ob zglasitvi k redni orožni vaji izpoznan na podlagi zdrav- niäke preiskave kot začasno za vojaäko službo nesposoben in sicer za dobo enega leta, se poälje na dopuet ter Be k nadomestitvi vaje pozove naslednje leto. Kdor bo pa tudi naslednje leto vsled bo- lezni za vajo nesposoben, se zopet od- pu8ti, a ne bode več poklican v svrho, da to vajo nadomesti, marveč naj bo iate popolnoma oproäcen. Slednje pa iz razloga, ker dotičnika v tretjem letu itak zopet zadene redna orožna vaja. Ta odlok je zato važen, ker je doslej moral vsakdo, ki je bil kdaj radi bolezni od- poslan na dopust, Jvajo brezpogojno v naslednjih letih nadomestiti, kar pa v bodoče odpade. Manüfest Italijanskih državnih poslancev. — Te dni so se zbrali v Trstu italijanski državnozborski poslanci s Tirolskega, iz Iatre in iz Trsta. Bavili so se z zmeänjavami, ki so nastale med členiitalijanskega državnozborskega kluba z^radi italijaa^kega vseačilišča ter vsled tega, ker je načelnik imenovanega kluba baron Mallatti odložil svoj držav- nozborski mandat, ker se mujenashodu v Rivi očitalo, da se ni povaem odločno potegoval za to, da bi bil sedež italijan- skega vseuöiliäca v Trstu, a ne drngod. Na tem shodu so italijanski državni po slanci sestavili neki manifest na svoje volilce, v katerem opraviöajejo avoje postopanje v zadevi italijanskega vseuöi- liäca, trdeö, da ostaja večina njih äe vedno na stališču: Trst ali nič. Prizna- vajo pa v manifesto, da ao bili nekateri člani italijanskega državnozborakega kluba proti temu etaliäcu in da so to celo na javnih shodih priznavali. Posebno ata bila proti takemu radikalnemu staliäÖu tirolska konservativna državna poslanoa Delugan in Conci, ki sta vsled tega tudi izstopila iz kluba. V manifestu je na drobno popisana zgodovina vseh dogod- kov, zadevajoöih italijansko vseuciliäöe, kar je onim, ki so to zadevo, zasledovali, itak znano. Le nekaj ae omenja v mani- festu kot gotova stvar, o čemer se je dosedaj mislilo, da je bilo le govorica. Italijanski poslanci so se namreÖ v res- nici potegovali pri vladi za to, da bi ae uötanovila italijanska pravna fakulteta če že ne v Trstu, pa vaaj v Kopru. Ponarejcnl petdesetakl. — Trgo- vinsko mini8trstvo opozarja s posebno naredbo, da krožijo ponarejeni bankovci po 50 krön. Bankovci imajo bledo-rožnat papir, delo ni tako sino kot pri pravih, pri besedi „6rczpčnzta manjkata akcenta, a vrhu tega imajo vsi talzifikati aerijo 1045 in ät. 48.935. Rumunski mornarski čagtniki v Pulju. — Rumunska vlada bo poslala v Pulj 2 mornarska častnika, poročnika Basilesco in Negulesco, da obiskujeta kurze o pomorskem topniätvu oziroma o torpedovkah. Zaöetkom prihodnjega me- seca dospeta v Pulj. O goBtoljubnosti nekaterih Ljub- Ijančanov o priliki odkritja Preäerno- vega spomenika čitamo v „Slovencu" od srede to-le : Gostoljubnost nekaterih Ljub- Ijančanov je bila naravnost kriöeca. Tako ao nekateri od arbskih gostov za- htevali za eno noč po 3 krone za po- st ei jo naprej. Ali res izginja izmed nas slovanska gosloljubnost?! Oböinskim ivet- nikom belgrajskim ae je reklo v hotelih : „En dan imaste prosto, drugi dan mo- rate plaöati.M Tako so menda hoteli, da hitro zapuate Ljubljano. Ali se goatom, če ae jib vabi, izkaže polna gostoljubnost ali pa nič ! — Vstopnic po 10 krön na tribuno so prodali aamo okolu 10. XX. glavna ekupäcina družbe §v. Cirlla in Metodija se je vräila v čelrtek v av. Jariju ob južni železnici na Štajerskem. — Družba je imela leta 1904 dohodkov 64.328 krön 11 stot., stroäkov pa 61.096 krön 57 stot. OČeta in otroka vlak povozil. — Pri St. Lovrencu v bližini Knittelfelda se je na progi igral otrok ielezniäkega pa- znika, ko je privozil po progi brzovlak. Prestraäeni oče je akočil proti otroku, da ga reäi, a vlak je oba raztrgal. Pogovor hrvatskJh poslancev bo je vräil v Opatiji v pondeljek in torek. Udeležili ho ae ga zastopniki Dalmacije dr. Pero Čingrija, V. Milič in dr. Trumbič; iz HrvatBke so doäli dr. Vrbanič, kanonik Rubetič, dr. Avgust Harambaäic in Stje- pan Zagorao kot delegati, da se dogovore o aknpni konferenci banovinskih opo- zicijonalnih, dalmatinskih ter slovenakih poslancev glede krize v monarhiji. Razglednlce za Strosmayerjev spomenik. — Odbor zagrebikih me- äöanov je aklenil izdati v korist Stros- mayerjevemu spomeniku serijo razglednic, ki predstavljajo Stroaamayerja, njegovo katedralo v Djakovu, jngoslovanako akademijo, sliko Nik. Coaaonija: „Papež Hadrijan II. dovoli alovanako liturgijo", in pa zagrebäko vseaöiliäöe, ki ga je omogočil tudi le Strosmay b ivojimi pri- apevki. Cela aerija razglednic stane 1 K. Potres v Italiji. — Potrea v Ka- labriji le ni popolnoma ponehal. Vsak dan ponavljajo ae potreani 8unki iib- kejSi in moönejii, ki provzroöajo, da ae podirajo hiäe, ki ao bile poäkodovane od prvih aunkov. Italijanski ministri in kralj prepotovali ao po potresu prizadete vasi in mesta in delili tarn pomoč. Izpod ru- levin izkopujejo trupla poneareöencev in v nekaterih krajih nastal je straäen smrad, ki prihaja od trupel, ki gnjijejo pod razvalinami. Vladni organi delijo pomoö. Darovi prihajajo iz vaeh delor aveta. Skoda, ki je velikanska, ni le niti približno proraöunjena. Daritev sv. maie opravlja ae akoro povaod na prostem, kajti nepoäkodovana ostala ni niti jedna cerkev. V onih cerkvah, ki sicer niso poruäene, a so vendar poäkodovane, ni namreč varno maäevati zaradi ponavlja- jočih se potresnih aunkov. Voda v atu- dencih izgubila je svojo prvotno naravno barvo in je poatala mleönato-bela. Stradno maščevanje. — Ogeraki liati poroöajo o nastopnem straänem do- godku, ki se je pripetil v vaai Püapöki Dulon: Neki mlad mož, po imenu Bala, (Dalje na 4. strani.) *x cSaLe früwK^cfie/ ua vvaav. clzJvv&wiwevnsQ- be sab vaai /e&a fit&~ oifo, t/a 'nab qw-wiw fivvwbtife n, ^abim oevw. / / a> /&ai O Zatitev;vjt.e le izvli-n« savojo ^ z imunuin ^KATHKKINKR.. Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Ceylon . . . K 294 — do 300 — „ Portorico . . „ 260— „ 280 — „ Santos . . . „ 200— „ 230— Slakdor..... „ 80— „ 86 — Otrobi debele . . „ 12 50 „ 14 50 drobne . . „ 12— „ 1350 Petrol ij v aodu . . „ 42— „ 43 — „ zaboju . „ 13— „ 13 60 M o k a ogerska : St. 0 K 30— St. 1 K 29 — St. 2 K 28 — „ 3 „. 27-, „ 4 „ 26 20, „ 5 „ 26 40 81. 6 K 23-20. Učenka se sprejrne na stanovanje in hrano blizo »Malega Doma«. — Več pove upravnižlvo. 2 ali tri učencc se sprejme na stanovanje in hrano. Več pove upravništvo „Gorice". Tdo G dijahov so sprojme na hrano in stanovanje, k dobri krščanski drožini. Na^lov: Roaina Asorano, alica Formica šl. 5., Gorica. \ ilnton Ivanov Fečenha S Gorica i priporoča svojo veliko zalogo pristiiih l lx>lili in cniih vin iz lastnih in drugili ^ priznanih vinogradov; plzeiijskega piva ) »prnzdroj« iz sloveöe öe5ko »Moščanske pi- l vovarno«, in domačega žganja I. vrate v * stekleniciih, kojoga pristnost se jamči. \ Zaloga ledu katorega se oddaja le na l debolo po 50 kg naproj \ Vino dostavlja na dom in razpožilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske > države v sodih od 66 1 naprej. " Cene zmerne. Postrežba poš ; tena in točna. m m m m m m Rojahi! hupujte narodni holeh Jülshega Doma". flnton Kuštrin v Gosposki ulici št. 25, v Gorici, priporoča öastiti dnhovščini in Hlavneruu občinBtvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santo», Sandoraingo, Java, Cejlon, Por- toriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, KorfO» istersko in dalmatinako. Petrolej T zaboju. Sladkor razne yrste. Moko 8t. 0, 1, 2,8, 4, 6. Ve« vrst riža. Miljsreče prve in druge Trate, namreč od '/, kila in ob enega funta. Teatenine iz tTornice Žniderši« A ValenČi« t II. Bistrici. Žve- plenke drutbe sv. Girila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina t Kranju in i Jochraann-OTega t Ajdovfliini. Vne blago prve mtu. Stev. 988. Razglas. Da se napravi potrebni red na takajšnjem pokopališču, sklenilo je ! tukajšnje občinsko starežinstvo v i svoji seji dne 4. decembra 1904, da se morajo odpraviti do konca tega leta vsi nagrobni spomeniki in vse ograje z grobišč, katera so uže nad 10 let stara in za katera ni bil odkupljen prostor. To v znanje in ravnanje vsem prizadetim domačinom in ptujcem. Po preteku določenega časa, 31. de- cembra 1905, izvrši to občina Sol- j kan, dotični pa izgube pravico do j spomenikov in ograj. Županstvo Solkan, | 28. avgusta 1905. Mih. pl. Batistič, župan. ^ mizar in v Ie8ni trgovec v Poilpri, na voili novep železništeaa mosta (na cesti, ki peljeproti GradiSki) ter podružnica za M\\i mostom Di'i Fevii Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo VMakovrBtnega trde- ga iu mekutüga leHa domačega iu tujega, veliko zalogo pohišt- i va, vinwkih posod, Nti»kalnic ltd. Sbnnn in Se veg se 111 Ull lahko /i.Nlnži. Tvrdka za domače delo s pletalnimi stroji išče osebe obüjega spola s pletanjem na naših strojih. Priprosto in hitro domače delo za celo leto. — Posebne izobrazbe ni treba. Oddaljenost ne i škodi; delo da tvrdka, Turdha za domate delo s pletalnimi stroji i Thos. H. Rhittich I Com. I PRAGA ' Peter8ko predmestje 7—433 | Trst Via Campanile 13—433. j^CTk j^FTk JTCTk. v^t7k ^TVTl d^ST^. ÜVTk it^FTk /3E\ iTVTk Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavmco v Gorici na Kornju št. 11 ^^ ˇˇ -WW -w^ ^ww^ -w^ ^rw ^r^r ^r^r >»^v JVa^uauilo. Blizo prihodnjega kolodvora Sv. Lacija-Tolmin bohinjske železnice ae je pred dvemi leti sezidalo hišno poslopje v najlepši legi, obstoječe iz 2 kompletnih filanovanj z drogimi prcatori in vrlom, katero f»e sedaj vse proda po nizki ceni. Prvi nslcklanti (kopei) si lahko to po- Blopje proti naznanilu pri stavbenem podjetniStvn bratov Redlich & Berger v TolmiDu cglfdajo in dobijo na željo tndi načrt in natančni popis. Nehdo išče primeren prostor za malo trgovino s primernim stanovanjem vred, naj- raje na deželi; pripravljen je tudi vzeti v najem malo trgovino z me- šanim blagom in pozneje bi je tudi morda vkupil od lastnika. Naslov pove upravništvo „Go- rice". 1 Hei* župnik v St. Jpr- noju na Kranj- skern, 8pričuje, da je slHbo in malo- krvnim z najbolj- šim uspehom pri- i,»»wn^iiA»M*i'it: poročal železnato vino G. Piccolija, dvornega aa- ložnika Nj. Svetosti in le- karja v Ljubljani. Pollitrska Btekl. velja 2 K in se vnanjh naročila točno izvräajejo. Prosiva z a h t e v a t i listke! Največja trgovina z železjem / KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! CSllO krono nagratle izplačava vsakemn, kdor dokaže « potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je knpil pri najn za 100 kron blaga. Prosiva zahtevati liBtke! Pozor! Eno krono nagrade! Posor! Eno krono nagradel " .Centralna posojilmca registroilana zadruga 0 Gorici, ulica Vetturini hiš. HtBV. 9. PoBOJiij«* svojim članom od t. aprila 1905 dalje : na menico po 5%\ na vknjižbo pa po 5°|0 z l|H°0 upravnega prispevka za vsace^a pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge oslane nespremenjena. ^ FRMC PODBERŠID - avtorizovan kamnoseski mojster, Gorica, Tržaška cesta 17, priporofa plavn^mn občinstvn zn bližajoči se praznik vseh vernih duš dan hvojo bogato znlrgo nagrobnih spomenikov bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna naj- boljše vrste za 15 K in više. V zalogi ima tudi razne kamenite plošče, z'ebe, umivalnike za ku- hinje, itd. itd. Sprejeraa in izdeloje vaakovrstna v kamnoseäko stroko spa dajoča dela po prav zmernih cenah. .